38. številka
Ljobljana, v četrtek 16. febrnvarja.
XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI MAR0ĐL
Izhaja vsak dan iTecer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vs tr o - oger s k o dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljnblj ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lo kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 0 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnidtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Državni zbor.
Na Duuaji, 15. februvarja.
V današnji seji poslanske zbornice izjavil je pravosodni miuister gn:f Schonborn, da bo vlada Še pred koncem tega zasedanja predložila zbornici tri zakonske načrte, in sicer civilnopravni red, zakon o pristojnosti rednih sodišč v civilnopravnih rečeh in eksekucijuki zakon. Vsem tem predlogam je temeljni princip ustno, javno razpravljanje. Končno je minister jako energično zahteval, naj odsek za novi kazenski zakon vender že reši svo|o nalogo.
Začetkom seje naznani predsednik, da je umrl poslanec Ladislav grof Koziohrodzki, potem pa odgovarja ministarski predsednik grof Tastle na razne interpelacije.
Debato o proračunu pravosodnega ministerstva otvori posl. dr. M a de v« ki kot poročevalec in priporoča predlogo.
Poni. Edlbacher toži, da h" Še nič ni storilo za sodne pisarje, čeprav se je to vprašanje že večkrat razpravljalo. Isto tako žalosten, kakor položaj sodnih pisarjev, je položaj sodnih slug in paznikov, a najslabše se godi udovam in sirotam državnih slug. Vlada bi tu morala pomagati koj, brez odlašanja, zlasti ker ima 178 milijonov goldinarjev v blagajnicah v poljubno porabo. Kadar zahteva vojna uprava 50 milijonov goldinarjev, jih dobi takoj, kadar pa je treba pomagati državnim služabnikom, tedaj nima država nič denarjev. Govornik predlaga resolucijo, s katero so vlada po-z'vlje, naj uredi kar treba, da dole sodni pisarji po vrsti služba definitivnih uradu-kov, da se jim zboljša plača in da se sploh povečajo dohodki vseh državnih uradnikov.
Posl. Abraham o wicz želi, da bodi c;vilno pravdanje uBtno in javno. Sedanje postopanje se ne more udomačiti. Sedanji pravdni red je kriv, da marsikdo ne išče svojega prava, na drugi strani pa daje priložnost, oglašati nepravične zahteve; kdor ima kaj imetja, ta ima velike troške, kadar se pravda, siromaka pa pravda navadno ugonobi. Na Gališkem treba pomnožiti tako število sodišč, kakor število sodnih uradnikov, tam je za pravosodje slabše
LISTEK.
„Vse to ti narod pozlati".
(Srbski spisal L. K Laz a r o v i »'■. Prevel I. P. Planinski.*) Mrači se že, a ladje še n*. Svet, kateri jo je Čakal, se razhaja. Odhaja tudi dečko h trdimi zemljami in gospa stotnica podarnega obraza. O Ihajata tudi oba praktikanta z mizarjem Markom vred, potem ko ko se sprli z gostilničarjem, kateri jim je točil še miiolo sredo nastavljeno pivo. Odhajajo tudi prevozniki, ponujajo se, da peljo za dva groša v mesto; ali večiuu gre peš zaradi  „apetita" ali
*) Slučaj je unnesel tako, da sta v istem času prevajala Lazarevicovo povesti g Planiuskl in g. Ivan Novoselc! Ko je zadnji „Narodni tiskarni" ponudil svoj prevod , obvestiti smo ga morali, da imamo že delj Časa v rokah prevod g. Planinskega in da vsled tega njegovega prevoda ne moremo več rabiti. Vsled tega odstopil jo g. Novoselc svoj prevod „Slovencu" in le-ta pričel je priobčovati prvo povest, akoravno Brno mi že preje v fit. 19 t. 1. avizirali Plauiu-čev prevod. Gleda na vao to smo izvestuo popolnoma opravičeni, da ne oziraje so na deloma že priobčeni prevod g. Novoselca tudi mi spravimo na dan prvi prevod, kateri bo potem izšel tudi v posebnem ponatisu v založbi g. A. Zagorjima. Toliko v blagohotno pojasnilo.
Uredništvo
skrbljeno, kakor v drugih kronovinah. Zlasti bagatelne reči se neprimerno dolgo odkladajo. Prebivalci Gališke ae jako radi pravdajo; uzrok temu je v prvi vrsti žalostno gospodarsko stanje. Tudi ka.*'ii-skih slučajev je na Gališkem primeroma dosti več, kakor drugod. Sodniki na Gališkem so z delom tako preobloženi, da nikakor ne morejo izhajati in to plaši mlade ljudi, da se ne marajo posvečevati sodni karijeri. Sodnik je kulturelen faktor velevažnega pomena. Sodstvo ne prouzroča državi samo troškov, ampak ji dajo tudi lepe dohodke (Posl. dr. Krona-vvetter: Kar bi pa ne smelo biti!) in ker bo je doseglo ugodno finančno stanje, bi pač ne bilo več odlašati z uredbo sodnih razmer na Gališkem.
Posl. Sokol govori v češkem jeziku o sodnih razmerah v deželah češko krone.
Posl. dr. Menger skuša najprej zavrniti nekatere trditve čeških govornikov glede Nemcev na Češkem ter se bavi potem z nameravano reformo civilnopravdnega reda. Za to reformo treba obširnih priprav, zlasti je preobraziti način zapisnikovanja. Zapisnik je zlasti pri ustni razpravi velevažnega pomena, torej bi ga nikakor ne bilo pisati šele po razglašenju Bodbe. Tudi sedanjo določbo, da mora tožente vse podrobnosti toždeljeve zanikovati, je odpraviti, ker bi zadostovalo splošno zanikanje. Stranka je sedaj suverenska, Bodnik pa popolnoma pasiven; to je prava avstrijska specijaliteta. Velik dol tistih sodnih stvarij, katere morajo sedaj reševati okrajna sodišča, bi se lahko prepustil posebnim mirovnim sodnikom. Sedauja uredba juatice je očividno samo za bogataše narejena, siromaka uniči Časih jedna sama pravda popolnoma.
Pravosodni minister grof Schonborn pravi, da so izgotovljeni trije zakonski načrti, kateri pridejo pred zbornico, čim jih odobri ministerski svet. Ti načrti so: civilnopravdni red, zakon o pristojnosti rednih sodišč v civilnopravdnih rečeh in zakon o eksekucijskem postopanju. — Upam gotovo, da pridejo še v tekočem zasedanju ti načrti pred parlament. Vsi temelje* na principu javnega ustnega obravnavanja. Druga vržna in zbornici že znana stvar je novi kazenski zakon. O usodi tega zakonskega  načrta jo moči  govoriti le z obžalovanjem.
„gibanja uogu, položivši palice na rame, a palec leve roke vtaknivši v telovnikov Žep. Celo soproga trgovca Marinka ne mara sesti v voz, marveč gre s svojo malo druščino peš, obračaje vsak hip hrbet onim, r katerimi se razgovarja; to pa ne iz nedo-stojnosti, nego zgol zaradi rdeče, s srebrnimi nitkami izvezene čepice, katera se tako nedolžno blesti, kakor da je Znjčar l) zacvetel, a skozi Knjaževac l) protokol potok mleka.
Solnce se je razpbnilo po širi prekosavski ra-vani, iu samo še ondu, od koder je zginilo, mole* v nebo podolgasti, svitli, belkasti žarki, kakor da je nekdo tam iz zapada poinolel grdo dlau, z razprostrtimi in proti goram obrnmimi prsti — čisto tako, kakor to delajo dobri in slabi slikarji. Sava, katera je tako upala, da se da povsod prebresti, teče sa-njavo, odbijajo slaboten, rdečkast odsvit od oblačkov, ki se dvigajo izuad nje.
Ša nekoliko in svet se popolnoma razide. Mimo služabnikov in uradnikov parobrodskih stojita na obali samo še dva človeka — prvi s fesom, drugi v uniformi in z ostrogami. Oni s fesom — kotlar Blagojo — pohaja ves dan nestrpno sem ter tje; vsak hip vprašuje koga to ali ouo; neprene-
') Mesti v vzhodni Srbiji ob reki Timoku.
Prelagatcljeva pripomnja.
Kazenski odsek sicer ne more tako pogostoma zborovati, kakor bi bilo treba, ali čestokrat se je primerilo, da odsek niti sklepčen ni bil in se je moral zopet raziti. Vem, da ima načrt tako radi načel kakor radi nekaterih podrobnosti] mnogo nasprotnikov v zbornici in zunaj zbornice in baš zato še ni gotovo, ali postane iz tega načrta kdaj zakon. Prav zato pa je skrajni čas, da se zbornica izreče principijelno, če vzprejme ta načrt ali ne, ker Če ga no vzprejme, bilo bi potem posebnih novel izpremeniti vsaj tiste dele zakona, katerih iz-premembo nikakor ni več odlašati. Koliko časa pa naj še ostanejo v veljavi določbe o odškodnini, o goljufiji itd. To so razmere, ki škodujejo ugledu sodstva in zakona. Koliko časa nam bo še delovati s sedanjimi nerodnimi določbami o političnih hudodelstvih. Posl. Sues8 je trdil, da se je število hudodelstev zmanjšalo in to vsled upliva novodobne šole. Število hudodelstev se je res zmanjšalo; 1. 1882. je bilo 32098 slučajev, I. 1891. pa samo 28436 slučajev (Posl. Menger: Vzlic temu, da se je v tem prebivalstvo pomnožilo!) Subjektivno sem odvedočen, da je v šoli le tedaj doseči dober uspeh, če se največ paznosti obrača na versko vzgojo. Masa prebivalstva se da nravno vzgojiti samo na podlogi verskih načel. Gledć konfiskacij pravi minister, da je znova opozoril državna pravdništva na svoj ukaz iz 1. 1889. Za sodne pisarje sedaj ni mogočo drugega storiti, kakor da se jih zavaruje in tako skrbi zanje za slučaj bolezni ali onemoglosti. Princip mirovnih sodnikov ni slab, ali kvalitativno bi ne bile njih sodbe nič boljše od sedanjih. Državljani so vajeni iskati svoje pravo pri cesarskih sodiščih.
Posl. dr. Vaša t y govori o sodnih razmerah na Češkem, navajajoč nebroj vzgledov za to, da vlada protežira sodne urudnikc nemško in preterira Češke, da se sistematično ovira češko uradovanje in sploh z vsi'Mii silami germanizira.
Razprava se na to zaustavi. Prihodnja seja jutri.
hotna su obra'a, kakor da ga ve« život srbi, pa ne \6, kjo bi se najprej popraskal; gre v kolodvorsko goHtiloo, in kakor bi imel kaj zamuditi, /leta nemirno na piano, upiraje pogled daleč tje preko mirne Save. Njegovo lopo obrito, čisto lice, z lahkimi gubami, podobnimi onim oblačkom v jautarji, s sivimi zalisci iu brkami, je nekako v nasprotji z malimi, modrimi, vedrimi očmi, ki živo, pa vender zaupno skačejo s predmeta na predmet. Cibuk tišči neprenehoma mej zobmi, tlačeč v lulo zadnjo iveri tobaka. Vsak hip vpraša brodnike in agenta: Kako to, da ni ladjo? Ali je prispela kaka depeša? Je li voda tako plitka? Morda nosi kak tovor itd. — na kar mu i brodniki i agent s prirojenim gospodstvom tujih državljanov kaj v kratko in osorno odgovarjajo.
Stotnik pa, po imeni Tauasije Joličič, stoji ves dan na istem mestu, podbočen na sabljo. Lice mu je obrneno proti Btrani, od koder ima prispeti ladja, a oči mu trudno in nestalno blodijo okolu onega mesta, kakor preveč izdolbeno pesto okolu odrgneno osi. Na ujegovem lici ni onega herojiŠkega izraza, kateri «jo časi vidi tudi na upokojenih podpolkovnikih, pa vender te ono spominja soparice, za katero prihrumi nevihta, katera meče opeko raz strehe in pokrivala raz glave. Polne, mule, z obeh Btranij pristrižene brke, mal, ali debel nos, sreduje-
Politični razgled.
W<» tram c dežele.
V Ljubljani, 16 februvarja.
Priprave za delegaciji*
V mioisterstvih, vkupnih obema državnima polovicama, izgotovljeu je Bkoro proračun za vkupne državne potrebe za leto 1894. Začetkom marca meseca se bodo vršile pod predsedstvom cesarjevim ministerske konference, na katerih bo proračun definitivno določen. Iz zauesljivin virov je slišati, da bo vojna uprava letos zopet večje tirjatve stavila. Kam bomo prišli, če se bo leto zti letom več trosilo za vojake, dočim gineva prebivalstvo pod nezuos nimi bremeni in beži v Ameriko, ker se boji lakote umieti — to \6 sam Bog.
Najvišje sodišče. Naredba predsednika najvišjemu Bodišču, da je vse nenemške sodne spise preložiti na nemški jezik še predno se razdeli referentom, uzbudila je tudi v Čehih kaj neprijetna čutila. „Politika" piše: Pravosodni minister je član tiste vlade, ki je dne 5. februvarja v svojem programu izjavila, da hoče ovirati vsako premembo posestnega stanja narodov. Stremuvrjeva naredba pa je taka prememba v korist Nemcem iu na troške nenemških narodov. Če bi vzlie temu vlada to naredbo odobrila, kršila bi bila sama določbe svojega programa. Pri razpravi o proračunu pravosodnega ministerstva ni o tem še govora, zlasti bo moral pravosodni minister povedati, če je vedel za Stremavrovo naredbo. Poljaki se bodo temu počenjauju uprli in isto tako tudi zastopniki naroda Češkega in tudi češki veleposestniki, ki so z drugimi strankami zajedno dnć 1. novembra I. I, slovesno izjavili, da bodo veduo delovali za uveljavljenje popolne ravnopravnosti. Stre-mavrova naredba krši ravnopravnost in češki veleposestniki se bodo morali v očigled teb eklatantnih dogodeb resno vprašati, ali je sploh še mogoče podpirati vlado, ki na tak način varuje ravnopravnost. Vlada iti levičarji.
V sobanah, reserviranih v poslanski zbornici za ministre, vršilo se je včeraj popoludue dalje pO-Hvetovanje ministerskega predsednika grofa Taafiea z načelnikoma levičarskega kluba drora Pleneriem in baronom Columeckim. V zborničnih kuloarjih je to posvetovanje vzbudilo precej senzacije. Iz odsotnosti tretjega načlmka klubu levičarjev, dra. Heils-berga, se je sklepalo, da je bil na konferenci pogovor o nadaljnji izvršitvi punktacij, zlasti o delitvi sodnih okrajev na Češkem.
Doktor lileger. Včeraj smo zabeležili poročilo nekega moravsko-češkega lista, da m.sh dr. Rieger kandidirati v državni zbor, in sicer na mesto umrlega poslanca dra. Pravoslava Trojana. — Praška „Politika" je pooblaščena izjaviti, da je ta vest povsem neosnovana in da se dr. Rieger ne poteza niti za Troja-nov, niti za kakov drugi mandat, ker sploh ne misli več na politično delovanje v državnem zboru.
TiiMiije (Iriave,
Srbske volitve Začetkom meseca marca vršile se bodo volitve v srbsko skupščino in izid teh volitev utegne biti odločilen za bodočo politiko te drŽave, če ne za nje usodo in za UBodo vladajoče dinastije. Volilska agitacija je prikipela do vrhunca. Ministri potujejo po deželi, poučujejo upravne organe, kako je voditi volitve in skušajo v svojem zmislu uplivati na vo-lilce. V kraje, kjer imajo radikalci močno zaslombo pri narodu, pošilja vlada močne posadke, vrh tega pa skuša odvzeti domobrancem orožje, katero jim je bilo izročeno za čhss Pas'ćeve vlade. Najmanjši
velike, črne oči, redke obrvi, okrogel, obrit pod-bradek in čisti, mastnormoni, ali ne suhi lici, mala usta, z zaupljivimi kouturami, velike roke, na njem mahadrajoča uniforma, a kot sneg bela srajca in kot mleko čista sablja — vse to izdaje floveka gospoda in gizdalina, Človeka, od katerega pričakuješ, da ume aranžovati četvorku in očistiti sabljo, a zopet ne bi te niti malo iznenadilo, ako bi on obrnil dami hrbet, obrisal nos z brisalko ali celo zabodel vilice v maslenko.
On torej stoji, kotlar pa neprenehoma pohaja Bem ter tja. Naposled, ko mrak prehiti ladjo, in ni več moči razločiti zlate vrvice na agentovi čepici, gresta tudi onadva klaverna v gostilno.
— Ni je, pa je ni! pravi kotlar nejevoljno, kakor kdo, kateri ne dobiva dobrib kart.
— Ni je, izpregovori tudi častnik, ali mirno, kot perijodišk uradnik, kateri ve, da mora biti v petih letih povišan v službi.
— Kaj, ko bi bili, pravi zopet kotlar, . . . morda . . . pu saj res . . . saj tu ni Turkov ... a ladja se menda niti ne more bombardovati ?
Stotnik molči.
— A koga pričakujete vi? vpraša zopet Đlagoje.
— Ženo!
— A jaz B'na! Ranjen je!
povod zadošča liberalnim gospodarjem, da zapirajo radikalne poslance iu z vsemi mogočimi mahinaci-jami skuša vlada odstraniti radikalne občinske za-stope ter je nadomestiti z liberalnimi. V 799 občinah se ji je to posrečilo, v 475 pa ne. Iz tega pa še ni moči sklepati na izid volitev za skupščino. Vladno počenjanje je prouzročilo, da je vodja radikalne stranke, Pasič, šel k Rističu in ga opozoril, da deluje vlada zoper določbe ustave, ta korak njegov pa ni imel uspeha. Radikalci prete* sedaj naravnost z revolucijo in ne brez povoda, saj so se celo naprednjaki ločili od liberalcev samo zato, ker vlada postopa nezakonito. Čuje se sedaj, da podpirajo Pasica tudi ruski krogi in da je po dolgih letih stopil na plan tudi princ Karagjorg|evič. Vsled tega dobi volilski boj vso drugo lice. Gotovo je, da imajo sedaj radikalci kur hkrati jako mnogo denarjev na razpolaganje in kdo ve, če ne bo to uplivalo ua končni izid volitev. Denar je najuplivnejši faktur pri volitvah tudi na Srbskem.
Panam ino.
Vsak dan se izve* kaj novega. Neodvisni in resni „Secolo" naznanja, da je preiskovalni sodnik po dolgem trudu našel portfelj, v katerem so bile shranjene menice, katere je romanska banka eskomp-tirala svojim političnim prijateljem in podpornikom. Imenovani list pravi, da so vsled tega kompromitirani mnogi poslanci, baje Čez sto. Vrh tega so tudi nekatere druge južnoitalijanske banke zapletene v ta škandal, ker so dobile svoje koucesije samo ua ta način, da so ustanovitelji podkupili uplivnejše poslance. Karakteristično pri vsi ti grdi aferi pa je to, da doslej ni zapleten vanjo noben politik iz severne Italije; vsi ti poštenjaki, ki so prouzročili veliki krah, so sami Neapolitanci, moralni kauio-risti, tako de Zerbi, Guciniello, Zainmarano in Mon-zilli, samo oba barona Lazzaroni sta Rimljana. Naj-intere8antnejša v tej lopovski družbi sta vseučiliščni profesor Zammarano in mlajši Lazzaroni. Prvi je bil nadzornik romanske banke in je veduo zabavljal, da ni v redu, na skrivnem pa je dobival velike svote, kakor pravi, zato, da je delal reklamo, še bolj geni|alen je mlajši Lizzaroni, pravi mojster reklame. Industrijelua podjetja je stvarjal kar čez noč, izdajal od drugih spisane knjige pod svojim imenom in opeharil romansko banko, čeprav je bil samo nečak blagajnikov, za 25 milijonov tir, dočim je guverner Taulongo mogel pokrasti samo pat milijonov in še od teh moral razdeliti večji del mej poslance, uradnike, novinarje in ministre.
Hoche/ort o panamski aferi.
Neki sotrudnik LondouBkega lista „Pali Mali Gazette" imel je priliko govoriti s slovečim francoskim novinarjem in politikom Rochefortom o panamski aferi. Ta je rekel: Charles de Lesseps je bedak. Vlada je uvidela, da treba koga žrtvovati, in žrtvovala je tiste, katerim bi bilo grehe še naj-laglje odpustiti. Pravih tatov se ni dotaknila. Charles de Lesseps je imel v rokah močno orožje : zapisnik podkupljenih poslancev. Od poslancev in senatorjev, ki so bili 1. 1885. v parlamentu, je bilo podkupljenih 210 poslancev in senatorjev. Charles de Leaseps ni tega zapisnika izročil sodnikom, ampak ga poslal v L-judon, ker se mu je reklo: Ne stori ničesar, kar bi moglo škodovati nam oziroma vladajoči stranki, in tudi tebi se ne bo nič zgodilo. — Novinar vprašal je Roclieforta, če je res, da mu je zagotovila vlada prosto pot v Pariz in zopet nazaj v London, da bi prišel na zaslišanje pred parlamentarno komisijo. Roehefort je ua to odgovoril, da ne, ker se vlada hoji t^ga, kar bi on mogel dokazati, n. pr. da je Koroeli] Herz dal posl. C lemeneeau 3Vi milijona frankov za usta-uovitev lista „La JuHt<ee". Herz je bil nemški vohun, Bicer pa ni misliti, da bi ga Augle-ka izrodila francoskim  sodnikom. Neizogibna posledica panam-
Stresne se nekoliko, hitro jame iztrkavati skoraj polno lulo, in vnovič jo natlačivši in prižgavši, nadaljuje, drže* čibuk v ustih:
Ali lahko, čisto lahko! Pisal mi je DJegov tovariš Jole. Tu pa tu! On pokaže z roko čisto ne-jusuo uajprej preko levega stegna, pa potlej po celi desni nogi.
— Samo prasnilo ga je ! Odpustili so ga iz bolnice domov, da se pozdravi, pa potem v božjem imeni zopet nazaj! . . . Tako je tudi treba . . . Treba je pregaujati pagana! .. . Samo Bog nam pomozi! .. .
Pa kaj je vaš sin? vpraša stotnik, začenši se zanimati za kotlarjevo pripovest.
— Moj sin? Kotlar! Eh, da vidite, kuko on dela. Njegova roka je, vidite, tu debelejša, kakor moja noga tu. Jaz sem zaradi hudih časov prodal vse, kar sem imel — čemu mi bo? — eamo orodje sem si pridržal. Ali dokler je njegovih rok in orodja, imela bodeva midva kruha, pa da nas je tudi desetero.
— Vem, vem, pravi stotnik, ali kaj je on v vojski?
— V vojski? Pešec 1 Da, pešec! Jaz mu vedno pravim: Ti, brate, ti bi moral biti topničar. Ti bi mogel lepo potegniti top. Kadar tako zagrmi — kar veselie je slišati! Ali on hoče biti pešec. Pravi: to je ka  vredno, ko se boriš  lahko od daleč ali pa
eke afere bo odstop sedanje vlade; na nje mesto stopi ministerstvo levega ceutruma s Cavaignacom na čelu.
Jlome-rule. V angleškem parlamentu se je začelo prvo čitanje irske predloge. Doslej so že govorili razni unijonisti, angleški in irski, nekateri konservativci, pa tudi že nekateri protiparneliti in parneliti. Proti-parueliti so navdušeni za Gladstoneov načrt, dočim se parnelitje izražajo dosti bolj reservirano. V principu so sicer s predlogo zadovoljni, ne pa s po-drobnostimi. Liberalni in konservativni listi se seveda hudo prepirajo radi homerulea. Konservativci in uoijouisti jo napadajo strahovito, a njih argumentacija je slaba, kakor je tuli slabe govoril Balfour, bivši minister za Irsko, ko je v predvčerajšnji se|i parlamenta dokazoval, da Gladstoneov predlog ni vreden piškavega oreha. Gladstoneu nasprotni listi dokazujejo, da je homerule nepraktična, škodljiva, nedržavuiška predloga; da taka predloga še ni bila nikdar nobenemu parlamentu nasvetovana; da bi se s home-rule predlogo, ako obvelJH, izročila usoda britanske države naizanikt-rnejšim elementom — in tako dalje. Privrženci liberalcev in irske predloge so osvedočeni, da zmaga Gladstone, a boje se, da bo parlamentarna borba sila dolga.
Dopisi.
1» Hletlilte 14. februvarja. [Izv. dop.](Pred-p ustne veselice.) Konec je predpustnih veselic, princa Karnevala ni več mej nami, umestno je torej, da poročamo resuičuo pa na kratko, kako se je program čitaluičnib predpuBtnih veselic izvrševal. Kadar je dolg predpuBt, ne mudi se ni z oklici ni z veselicami, drugače je, kadar je kratek, kakor je bil letošnji.
Mi smo začeli že 8. januvarja s tombolo in plesom Bilo je prav živahno, noč je kaj hitro minila. Druga veselica ni bila tako dobro obiskana; imeli smo strašno zimo, vender smo se dobro zabavali. Imenitna pa je bila Vodnikova svečanost. Ta je že od nekdaj ua glasu. Krasni spol si je to veselico izbral, da razvije svoj kras. Tu najdeš vse iz mesta in kar je najboljega iz okolice Metliške, celo iz Karlovca prihajajo v pohode ljubi gosti. Ta veselica se začeuja s koncertom domače mestne godbe, ki s svojimi mladimi močmi hvalevredno napreduje. Potem se oglasi kak govornik, letos pa je nastopila dražestna gospodičina Josipina Vernikova in deklamovala Stritarjevega „P i h a r j e v eg a si na". Ta deklamacija je dolga in težka, a ne za to go-spodičino. Poslušalstvo večinoma inteligentno, je bilo navdušeno. Ta deklamacija ostane nam v dragem spominu in je tudi vredna pismene pohvale, ki jo je dobila gospodičina od vodstva čitalnice. — Na plesnih toiletab nismo sicer videli ni biserov ni bri-tjautov, ni kroudijamaotov, a bile so nušega mesta razmeram dosti elegantne. To Be mora tudi reči o maskah improvizirane maskarade dne 12. in 14. t. in., pri kateri je pa glavno ulogo igral kranjski rekrut. Vse okrogle vojaške, ki smo jih kedaj slišali, prepeval je veselo in glas mu je ostal močan in čist ko zvon. če še omenimo, da se je v počitkih pelo iu govorilo, nazdravljalo iu odzdravljalo posebno od naših milih hrvatskih sosedov, smo končali poročilo.
Iz 2E»g«»rja ob Savi 14. februvarja. [Izv. dop.] (Plesni veuček) Na pustno nedeljo priredil
iz bliza! Strah te je, pogledati ga, kadar se raz-togoti. Kamor on udari, oudu ne niste več trava!
— A kje je bil ranjen?
— Pri moji veri, da ne vem. Ne vem — je zastouj! Pisal mi je sicer njegov tovariš Jole, ali jaz sem pozabil. Teb smešnih ondotnih imen! Evo pisma! V dveh bitkah — v dveh ....
Ou potegne čisto mastno in zmečkano pismo iz kožuha in je poda stotniku, kateri gre, da je prečita pri luči v gostilni.
Stopita v gostilno z malimi, podolgastimi mizami, zakajeuimi stenami iu od muh pomazano uro. Na dverih, ki drže" na dvorišče, napisane so obligatne besede »Srečno novo leto!" itd., spodaj pa „Ilija Sremčević 14 grošev na žganji." Sredi stropa brli svetilka, katere žarki komaj prodirajo že čisto zakajeno steklo. Sredi sobe stoji lesen stol, s slamnatim sedalom in zlomljeno, a tako živopisno iztegnem) nogo, kakor bi se hotel fotografovati.
Stotnik sede na podolgaato klop ob oknu in prične čitati jako zamazano pismo. Blaguje poravna najprej oni stol, psuje „kaj če ta pokveka tu", sede potlej nasproti stotnika, zaviše rokav kožuhov in pogleda po mizi, hoteč se nasloniti na roko. Ali hipoma se stresne, videč na mizi grdo, rdečkasto, mastno lužo. (Dalje prib.)
je nad vrli „Sokol" plesni venček s petjem, šaljivo loterijo in plesom, pri katerem s * je mesto četvorek plesal narodni ples »Kolo*. Navzlic slabemu vremenu odzvalo se je vabilu toliko odličnih gostov iz Celja, Trbovelj, Hrastnika, Ljubljane in toliko domačinov, da bo bili prostori gosp. Medveda napolnjeni. Petje pod vodstvom gosp Peterlioa je bilo krasno; tudi šaljiva loterija se je dobro obnesla. Dobitki, katere so podarili naši rodoljubi in rodljub-fcinje, napravili so veliko smeha. Ples je bil živahen in je trajal do belega due. Nad vse so se odlikovali v narodno nošo oblečeni plesalci in plonalke „Kola".
Skratka, ta veselica prekosila je vae do sedaj prireiene, in žal sme biti vsakomur, kdor se je ni udeležil. Naš vrli „Sokol" je zopet pokazal tiapre-dek v petji in drugem narodnem obziru, za kar mu bodi najiskreuejša zahvala.
Lepa hvala pa tudi vsem rodoljubom in rodo-Ijubkiujam za dobitke in vsem onim, ki so kaj pripomogli k veselici. Živio, vrli „Sokol" !
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današujo predstavo opere „Cavalleria ru-• ticana*. V nedeljo pela se bode zadnjikrat v tej sezoni Ipavčeva lirična opera „Te h a r s k i plemiči". Posebno vnanji rodoljubi, ki Še niso slišali te narodne opere, naj ne zamude, da se pravočasno oglase za sedeže, ker bode gledališče gotovo razprodano.
— („San a to r i u m muco rum") zbral je včeraj zvečer prav veselo družbo „pri Zvezdi." Udeležencev sicer ni bilo toliko, kakor lani, kar ie naravno. Ker je bila letos „Sokolova" maskarada že na pustno nedeljo, ni bilo včeraj toliko pacijentov v sanatoriji, ipak se je zbralo še lepo število mačkov iu ma&kouov, ki so pri šaljivem petji iu humorističnih govorih se zabavali prav izborno pod vodstvom spretnega in šaljivega ober-mačkona. CjIo iz Celja je bd uavzoč „pritepenec", kateremu se je srčno nazdravljalo. I«borua kuhiuja in klet g. Ferlinca skrbeli sta, da je tudi materijelni del zabave uspel izboruo in je večer minul prav prijetno vsem udeležnikom.
— (Jourfixe.) Običajni jotLrfhce, ki so prenehali v pred|iustnem času, bodo se zopet nadaljevali v postu. Prvi jmiiliv bode jutri, petek, v klubovi sobi „pri Slonu".
— (Cerkveno petje.) V čast škofovskega jubileja sv. Očeta bode v uedeljo 19. t. m. v stolnici pontifikalua maša ob 10. ur*; pele se bodo naslednje skladbe: Peteroglasua Mssa s. Ruplibclis, zložil dr. Fr. Witt iu istega skladatelja ofertori j, gradual iu slavnostni Te Deum A. Foersterja, ko-nečuo Tsntum ergo, ki ga je zložil T. L da Vit-toria.
— (Za o dva žanje snega) izplačala je mestna blagajnica Ljubljauska v zadnjih 14 dueb zopet 576 gld. iu se vidi dan na dan mestne delavce, ki imajo dosti posla, da pospravljajo b ulic sneg iu led, katerega je še več, nego bi bilo treba in to navzlic ogromnim vsotam, ki so so letošnjo zimo že izdale za odvažauje izredno obilo padlega snega.
— (Nedeljska kmetska bralnica v Novem mestu) se bode odprla v uedeljo IV) t. tu ob Va 9 uri dopoludne v hiši katoliške družbe rokodeliskib pomočnikov. Ker je pristop dovoljeu vsem gospodarjem in kmetskim odraslim mladeničem in ker bodo v bralnici hre/.phičuo dobivali potreben l>ouk v kmetijskih zadevah, ju pričakovati, da bodo kmetovalci radi zahajali v to braluico. Odbor kmetijske podružnico naprosil je za sodelovanje g. II. Dolenca, vodjo dež. kmetijske šole na Grmu.
— (Zmrzneneganašliso)v gozdu M zakla v Bohinju 5Uetuega drvarja Jak oba Logarja iz Bohinjske Bistrice. Pokopali so ga na pokopališči v Dobravi.
— (Stekel pob) klatil se je te dni v Novemmestu iu v okolici ter ogrizel več druzh psov in se zaganjal tudi v ljudi, potem pa zgiuil preko Kaudije proti Bavti vasi. Okrajno glavarstvo ukrenilo je vse potrebno v veteriuarno policijskem oziru.
— (Zdravstveno stanje.) V Brdskem okraji zbolelo je v razah vaseh 11 otrok za davico in škarlatico, izmej katerih je umrlo pet. V Senožečah in nekaterih bližnjih vaseh zbolelo je v poslednjih dneh 40 otrok, večinoma šolskih za dušlji-
vim kašljem. Zaradi tega morala se je šola zapreti. V Hotederšici zbolelo ie več oaob za hripo.
— (Bralno društvo vSevuici) dobilo je potrjena svoja pravila. Osnovua veselica vršila se bode v spomladi in obeta biti jako sijajna.
— (V Trstu umrl je) te dni upokojeni poštni svetnik Florijan Vouk, vitez Franc Jožefu-vega reda.
— (Maskarada Tržaškega .Sokola") na pustni torek nadkrilila je vse njene prednice. Redutna dvorana gledališča „Rossetti" je bila polna elegantnih mask in drugih obiskovalcev. Mej drugimi sta bila tudi „Mihec" In „Jakee", zuana tipa Tržaška. Kadrilje plesalo je do 60 parov. Z jeduo besedo, bila je lepa, krasua zabava.
— (Tržaški peki) začeli so izdajati svoj strokovni list „11 Fornareto". Po pravici obžaluje „Eimost", da je list pisan jedino v ttalijauskem jeziku, dasi |e ogromna večina pekov v Trstu — slovenskega rodu.
— (Verdijeva nova opera „Faistaff" v Trstu) &3 letos bode se predstavljala nova Verdijeva opera, katero zdaj poj o s tolikim uspehom v Milanu v Teatra della Scala, tudi v Trstu. Impresario Piontelli namerava namreč opero predstavljati v raznih italijanskih mestih in pride potem z isto družbo, ki poje „Falstaffa- zdaj v Milanu, tudi v Tist. Trst bode torej prvo mesto v Avstriji, kjer se bode pela nova opera starega, a še vedao produktivnega italijanskega maestra.
— (Samomor ali nesreča?) V torek zvečer zagledal je pilot Lorenc C v Trstu blizu Riva Banita pO morji plavajočo žensko. Izvlekli so jo takoj iz vode in prenesli v pristansko pisarno, kjer je pa umrla, preduo je še duše 1 zdravnik. B da je stara kakih 24 let in dobro oblečena. Ni se moglo določiti, je ti pouesrečila ali pa sama skočila v morje. Truplo prevedli so potem v mrtvašnico.
— (Pevsko društvo „I)anicau v Konto ve I ju) v Tržaški okolici priredilo je pustno nedeljo lopo veselico s petjem in gledališko igro. Vspored izvajal se je prav gladko in je udeležba bila ogromna. Tako je torej tudi t o okoličansko pevsko drušlvo pokazalo, da še vedno živi in hoče tekmovati z oBtalimi društvi v Tržaški okolhi ter buditi narodno zavednost.
— (Pot o kol u zemlje.) Te dni vrnila se je v Pulj vojna ladija „Fasana", ki je bila skoro poldrugo leto na potovanji okolu zemlje s pomorskom kadeti, ki so dovršili akademične študije. Na krovu vse v najboljem zdrarji.
— (Hrvatskega opozicijonalnega poslanca dr. Franka) zadela je britka izguba. Po kratki bolezni umrla mu je sedemnajstletna hčerka Jelena, uadarjena in rodoljubua mladenka. Naše iskteuo sožalje!
— (Potres v O s e k u, ) Včeraj ponoči okolu polnoči bil je v Oseku potres, katertga je sprem-Ijevalo gromu podobno podzemeljsko bobnenje.
— (Novo gledališče v Spljetu v Dalmaciji) se bode slovesno odprlo v mesecu maju. Bržkone bode gostovala tam družba hrvatskega na-roduega gledališča Zagrebškega. Vrše se že potrebne obravnave.
— (Ogersko ovčje meso. J Na pritožbo ogerskih ovčarjev, da se zanemarja domača reja ovac, sklenilo je bonvedsko miuisterstvo, da se bode dajalo po dvakrat na teden ovčje mes.i vojakom za hrano. Zdaj pa hote baje tudi v naši državni polovici dajati vojakom ovčje meso po dvakrat na tedeu. S tem pa se dela očitna škoda našim govedorejcem, ki seveda ugovarjajo temu, da bi se ujim v škodo podpiralo ogersko ovčjerejo. Vojni minister odgovoril je sicer na vprašanje poslancev, da vojaki ne bodo prisiljeni jesti ovčje meso, ako ne bodo marali zanj. Pri velikem uplivu pa, ki ga imajo MadjHri, bode se gotovo skušalo ujim  ustrezati v prvi vrsti.
Kazne vesti.
* (Slovanski misale.) Barski katoliški nadSkof Mili novic pojde tedni v Rim, da prinese od tam slovauski misale za katoliško cerkev v t'mi gori. Knez Nikola dal je nadškofu na razpolaganje svoj parobrod .Jaroslav".
* (Zlato rožo) podelil bode letos papež baje hčeri nadvojvode Karola Ludovika, nedavno poročeni vojvodinji Margareti Sonji VViirtemberški. Tako se poroča iz li ma.
* (Stari Ferdinand Lesseps) niti ne sluti o ničem, kar se godi okolu njega. Po celi dan sedi v naslonjaču iu je postal že slaboumen. Če zahteva časopise dajo mu stare od istega dne lanskega leta in on jih počne čitati. Reda častne legije
se mu ne more odvzeti, ker bi po zakonu moral sam pred sodišče in zahtevati, da se obnovi pravda. Do tega pa ne bode prišlo, ker so njegovi dnevi šteti. Mnogokrat ga popnme nezavest.
* (Verdi — marki.) Italijanski kralj Ura« berto podelil ie maestru Verdiiu povodom sijajuega uapeha, ki ga je imela najnovejša njegova opera „Falstaff-1 naslov „marcheae di BusBeto", to je po rojstnem kraji slavnega skladatelja. Po novejših poročilih prosil je slavni skladatelj, naj se preklice podeljeni naslov markija, ker ga kot proBt posestnik in umetnik ne more vzprejeti.
* ( N e h r e č a pri vojaških v a j a h. ) V Be-rolinu podrl se je te dni pri vajah vojaškega železniškega oddelka železniški mest in je bilo jednajst vojakov deloma težko ranjenih.
* (Ruski jezik na Turškem.) V Carigradu izšla je prva slovmea rušč»ne v turškem jeziku. Sestavil jo jo po naročiti že!|i sultanovi polkovnik Sadij-heg, profesor ruskega jezika v generalnem štabu in v vojni Šoli.
* (Požar v hlaznici) V blaznici v Dover u v drŽavi Nev Hampshire v Ameriki nastal je požar, ki je uničil vsJ poslopje. Štiriindvajset bolnikov jiriSlo je pri požaru ob življenje.
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš", glasilo Slovenskega učiteliskeiiii društva v Ljubljani prinaša v št. 4. nastopno vsebino: Jožef Miru. — —z— R;-sarski pouk na obrtun-tiBdaljevalnih šolah. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — J. I).: Družba sv. Mohorja i u učitelji na Kranjskem. — Književnost. — Listek. — Naši dopisi. — Društveni vestnik.— Ve8tnik. — Uradni razpis učiteljske Hlu?.be.
— „Bršljan. List mladeži. Izlszi 1. svakoga mileča na dva arka. Uredjuje Ljudevit Tomšič. Tečaj VIII. Št, 1. Znani izvini ta list za hrvatsko mladino prinaša v prvi letošnji številki nastopno vsebino: K novom l|eiu. - Mali angjelak. — Tužaljka. — Kažnjeni) junaštvu. — Na badnjak. — Pred badnjak. — Mali Pavo. — Zimska radost. — Djetinja zahvala. —Mate prjpovjedke. —Zagonetke. — iS.astice.
Tešegraiiiš „Slovanskamu Narodu":
Celje 1 (i. februvarja. Pri volitvi velikega posestva v okrajni zastop sijajno zmagala narodna stranka z 51 proti 35 glasom. Narodna večina v okrajnem zastopa je s tem zagotovljena. Kljubu silnemu pritisku in bolezni vender stal v volilslcem boju kakor trdna skala naš narodni pivovarnar Knkec. Slava njemu in vsem zavednim narodnim volilcem !
Dunaj Ki. februvarja, Vlada je dovolila za gališko deželno razstavo subvencijo 50000 goldinarjev.
Dunaj 16. februvarja. Neodvisni socijalisti ne bodo praznovali l. majoika, ker zma-trajo prazno demonstriranje popolnoma brezpomembnim.
Dunaj IG. februvarja. Princ Ferdinand KobuTŽan prispe) danes zjutraj iz Florence.
Pariz 16. februvarja. Zbornica vzpre-jela s 307 proti 145 glasom zakon, s katerim se uvede davek na klavirje. Od vsakega klavirja je plačevati n i leto  10 frankov.
Pariz Ki. februvarja. Štrajkujoči delavci v departeinentu Pas de Calais prouzročili VČeraj velike izgrede. Več delavcev in redarjev ubitih.
Herolin 1 (5. februvarja. Cesar odpotoval v Wilhelmshaven. Na včerajšnjem shodu raznih strank bila vzprejeta resolucija za vojaško predlogo, ker je ta politično koristna iu potrebna in ker bi troški nič preveč ne obremenili prebivalstva.
Narodno-gospodarske stvari.
— Vinska trgovina z Italijo. Navzlic mnogim ugodnostim, katere podaje vinska klavzula italijanskim vinogradnikom na očitno škodo domačih, niso v Italiji še zadovoljni. Piemonteški trgovci z vinom uazuanili so trgovinski zbornici v Genovi razne želje, glede alkoholu ve vsebine, katere smejo imeti vina, da se smejo uvažati po nizkem carinskem tanfu, kakor ga določuje vinska klavzula. Bela vina imajo namreč navaduo manj alkohola, nego ga določuje carinska postava, črna pa večinoma več in to ne ugaja italijanskim  vinskim trgovcem.
— Obrtuijsko društvo v Barkovijau pri Trstu je imelo v minulem lelu 47 433 gld. 98 kr. skupnega prometa, čistega dobička v oddelkih za krčmo in pro-dajalnico pa 1410 gld. 60 kr. Skupno premotan}« kuncem I. 1892 jo naraslo ua 8019 gld  92 kr.
«T ii. tr i  ., Jour-f ixe
Umrli so v Ljubi jani:
14. februvitrija * Leopold Brodnr, ključavnlftarjev sin, 16 mesecev, Streliške ulice it. 11, jetikn.
15. februvitrija : Ivanka Pire, posestnikov« boi , Iti1/« l«jt*. Kolezijske ulice št 2, jetika. — Cecilija Maver, hivsa gostiltiičark'i, 77 let, Krakovski nasip 8t. 14, pneu-uionia.
V dol elni bolnici: 12.   lebruvarija:   Marija   Velikanje,  gostija, 38 let,
jetika.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
15. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	740*6 trnu. 740 7 mm. 741*2 mm	— S'4C jsl. vzh. jasno 66 C i nI. zah. | jasno 1'iiC  si. zah. jasno 1 1			0 00 mm
Srednja temperatura +28 , za 3"2,> nad normalom.
^-variGijslsia, borza
dnć 16 februvarja t.
včeraj
.... gld. ^8-90 .... „ 9865 .....11795
I.
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta...... „
fi°/0 m>ron» renta ... „ 102' — Akcije narodne banke . . „ 988*— Kreditne akcijo    ....      „   324'10
London....... „ 12095
Srebro....... n     —' —
Napol........ ,      9*611 j
C. kr. cekini..... „ 5'6»-/9
NemSke marke     ....     „     59"20 4°/0 državne srečke iz 1. 1854   .   250 gld. Državne srečke iz I. 1864    .   .   100 „
Ogerska zlata renta 4".......
Oganka papirna renta 5° 0.....
Dunava reg. srečke 5°.....100 gld.
Zemlj. obč. avstr. 41 .j"/0 zlati zast. listi .
Kreditne srečke......100 gld.
Kudoltbvo srečke.....10 „
Akcije anglo-avst. banke . . . 20O „ Tramway-diušt. velj. 170 gld. a. v. .   . .
danes gld. 99 25 „ 9890 B 118b0 „ 100*25 „ 991-„ 327 75 .    121 —
963 6*69 59-20 — kr.
147 gld.
197 „
115 „
102 „
130 „
118 „
196 ,
154 „
261 .
/o 25
50
90 50
AGGB
zabela za Julie
dobiva se v Hteklenicab že od 46 kr. naprej pri Karolu C. HoUor-Ju. (21)
15 minut od Zidanega mostu v Radečah na Kranjskem je (179—2)
Bttoja tratil za milo
obstoječa iz glavnega poslopja in postranskih poslopij, jako lepega velikega vrta in velike vodne sile, prikladna za vsako industrijalcu podjetje, ki bo iz proste roke po ceni proda. — Povprašati naj se blagovoli pri los. Hummer-ji v Celji.
ff>*» » vtv^sp ».■^nr5^ A^nn* *
Gostilnica
„Pri avstrijskem cesarji". |
I        Vsako sredo in petek J
! sveže morske ribe. \
S Dobra domača in hrvatska vina, pristni 5 jj črni istrijanec. !£
Js 'B"o«'-n-i pOMtrežba in solidne cone.
I       Na razpolaganje je tudi kegljišče.
Ivan Testi
Jj«  (183—2) gostilničar.
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od 2.. cktohra 1892.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni ao v srednjeevropskem < arra.
Odhod iz Ljubljane (jaz. kol.).
Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fransenafeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 11. uri 55 min. predpolndno osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob •*. nri 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inoinoat, Pariz, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Egor, Franeove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via AmBtetteu, Draždanj, Piaf-e, Francovib varov, Karlovih varov, Ejrer, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno^racU, Linca, Is. bij a, Ljubna, Celovcu, Franzenafeste, Trbiža.
Ob 4. nrl 65 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzenafeste, Pont uhlju, Tibiža.
Ob O. nri 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubu«, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod lz Ljubljane (drž. kol.).
Ob 7. nri 15 min. zjutraj v Kamnik. ,,  2.   ,|  10   ,|    popoludne v Kamnik. „  7.    m OO   ,,     zvečer v Kamnik.
Prihod v LJubljano (drž. kol.)
Ob   O. nri 35 min. zjutraj iz Kamnika.
11.   „   06 dopoludne iz Kamnika.
6.   n   20   „     zvečer iz Kamnika. Sredo je-evropski čas je k ruj nem u času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—34)
Razglas.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Sevnici išče
se »prsten
zmožen obeh deželnih jezikov v govoru in pistvi, z mesečno plačo 30—35 gld., ki bi imel službo takoj nastopiti.
Prosilci imajo pismenim prošnjam priložiti spričevala o prejšnjih službah ali pa ž njimi osebno predstaviti se.
V Sevnici, dne" 14. svečana 1893.
C. kr. okrajni sodnik:
(190—1) K. Martinak m. p.
Št. 2432,
(159—8)
Dne 23. januvarja letos ugriznil je neznan pes pri Štepanskem mostn neko žensko in pozneje me I potjo skoz Št^panjovas , Gore njo in Spodnjo HruAico, Binovth in Dobrunje, napal šb druge ljudi ter ogrizel več psov, potem pa zginil brez sledii v gozdu pri Orlah.
Ker je ta pes zelo sumljiv vstekline, odredilo je že c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani za zgoraj imenovane vasi pasji kontumac, podpisani mentt.i magistrat pa ukazuje ua podlagi postave z dnć 29. februvarja 1880. L, drž zak št. 35., da smejo od današnjega dno naprej 3 mesece v Ljubljanskem mestu psi le s trdno torbo, ki grizenje popolnoma zabranjuje, okoli letati, ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici.
Psi, ki bodo prosto, brez torbe, ali s torbo napravljeno samo iz mehkega usnja, ki grizenje ne zabranjuje, okoli letali, bodo se polovili ter pokončali, proti nemarnim lastnikom pa se bode postopalo po dotičnih postavnih določbah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne* 6. februvarja 18li.'J.
Župan: Grasselli
Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj in franko.
Knjige z uzorci  begate vsebine,  kakerSnih če  ni bilo, za krojače nofraukovano.
Jaz ne dajem odpusta 21/, ali 3l/» gld. od metra in tudi krojnčom nikaklh daril, kakor so to godi od strani konkurencije na trotiko poslediro roke, nego imam sumo stalne in odločene cene, da zamora vsak privatni naročitelj do"bro in po oeai kupovati. Zatorej prosim, da si da, vsak predložiti samo moje knjige z uzorci. Tudi svarim pred pismi konkurencije, v kojib se obo« . dvojni odpust od cene.
Tkanine za obleke.
Pernvien in dosking za visoko duhovništvo, tkanin*, kakor so predpisane za c. kr. uradniške uniforme, tuđi za voterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukna ia biljard in igralce mise, prevloke za vozove, loden, tudi nei>reiuo6ljiv, zu lovske suknje, tkanine, ki se dajo prati, potni piaidi od »»Id. 4—14 itd.
Kdor želi kupovati hvalevredno, pošteno, trpežno, čisto volneno suknenlno in ne cenenih cunj, ki komaj toliko stanejo, kot tinti« plačilo krojaču, obrne naj sa na tvrdko
Jan. mifcar etsky w Mwmm -im^u
Največja tovarniška
Manchester).
ziiloga siikiiono robe v vrednosti yg milijona goldinarjev.
Da predočujem velikost m zmožnost, razkladati uu je, da je v moji roki zje-dinlen največji izvoz sukna v Evropi, proizvajanje „kamninama", pripadajoče oprome za krojačo in velika knjigoveznica kgOg v lastne svrh». Da se o vsuin namduniin prepričate, poživljam p n. občinstvo, komur j« prilika dana, d«, si oglciia velikansko prostore moju prodajalnice, v koji poslale loO Ijmiij. — Pošilja se le proti poštnemu povzetju. — Dopisovanje v nemškera, ćeskem, ogerskem, poljaite.m, ittibj.-inskoiu. francoskem in angleškem jeziku. (ihh—i)
liko poletno zabavišče
z restavracijo, kavarno, vrtom, ribnjakom z 10 čolni in pariiikom^ vrtiljakom, .streliščem, vse električno razsvetljeno, v neposredni tramvajski zvezi z glavnim mestom Zagrebom, se odda takoj ali najemniku ali dobremu voditelju-, kateri more položiti varščino. — Neposredne poizvedbe je poslati notarju gospodu Marku
Mileusnić-u v Maksimiru pri Zagrebu.
(181—2)
1/. ! '.jat 'Ij in odgovurui uriduik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*-.