„Nemški Schulverein" pa Slovani. Kaj je prav za prav „Nemški Schulverein", to izražajo posebno njegovi letni občni zbori. Letos je imel tako zborovanje na Dunaju in ob tej priliki je zopet izražal svoje posebno mišljenje in stremljenje Slovani so uže mnogokrat označevali namere in delovanje tega nemškega nacijonalnega društva, a posnemali ga niso, kjer je posnemanja vredno, dasi so grajali njegove razne napake. To društvo je pa taka institucija, da sama od sebe sili Slovane k premišljevanju o svojem položenju in svojih od-nošajih specijalno k nemški narodnosti. „Nemški Schulverein-' je bilo prvo tako društvo v tostranski polovini cesarstva, in so Nemci tudi s tem pokazali, da so v inicijativah plodovitiši, nego slovanski narodi, ne gledé nato, ali so dotične misli in osnove opravičene ali ne. Slovanska šolska društva so se rodila pozneje, ker je nemško društvo izzivalo Slovane, da se s primernimi društvi postavijo v bran. Uže po nastanku teh društev se je razkrilo, da so slovanska defenzivnega, nemško šolsko društvo pa ofenzivnega značaja. To so tekom 15 let še posebe potrdila različna dejstva. Pri snovanju vseh teh šolskih društev se je ponovilo razkritje obče kulturne bede med Slovani. Nemci so pri zasnovi svojega š. društva zavedali se svoje kulturne jednotnosti in so za vsa plemena avstro-ogerskih Nemcev vstvarili jedno samo društvo, v tem ko so Slovani polagoma kimali za njimi ter so kot pristni separatisti priredili jedno društvo za Čehoslovane, jedno za Slovence, potem za Poljake in naposled za istrske Hrvate. Opominov v svoj čas ni nedostajalo, da bi se sosebno ogroženi Čehoslovani in Slovenci ali pa vsi negospodo-valni slovanski narodi zjedinili za osnovanje jednega samega šolskega društva v zaščito pred takisto jednim samim nemškim š. društvom. No, za tako namero Slovani niso kazali ne povoljne zavesti, ne volje. Nemci niso gledali in ne gledajo, katero nemško pleme je bolj potrebno, in katero bi vsled tega dobilo več gmotne podpore; oni so pokazali dejanski pravo vzajemnost med seboj in smisel za skupne cilje. To, da je bil Schönerer na svojo roko zasnoval posebno nemško šolsko društvo, ne kaže na cepljenje močij, temveč na probujenje nemškega nacijonalnega duha, ki ne trpi tujih življev za kulturno sodelovanje. Schönerer-jevo društvo je hotelo biti tako rekoč le za jedno stopinjo bolj nacijonalno, nego od Židov podpirani Weitlofov „Nem- ški Schulverein", in vse kaže, da Schonererjeva tenden-cija skoro zmaga tudi v sedanjem Schulvereinu. Katoliško nemško šolsko društvo, ki tudi živi v tostranski polovini, pospešuje pred vsem verske interese, in kot tako je indiferentno nasproti Slovanom; zato se o njem ni treba razgovarjati. V nemškem š. društvu ne poznajo niti politiških, niti verskih razlik, vsak člen nemškega naroda jim je po godu, ker povdarjajo na prvem mestu nacijonalne ten-dencije, in to je glede na razmerje politiških in verskih strank tudi pravilno; saj je od nacijonalne zaščite zavisen pravi razvoj tudi v politiškem in verskem pogledu. Pri avstro-ogerskih negospodovalnih Slovanih je nacijonalna tendencija šolskih društev še bolj na prvem mestu, ker njih narodnost je v dejanski in ne le domišljani opasno-sti, in le po utrjenju narodnosti morejo Slovani vspešno razvijati politiško ter krepiti versko življenje. Tudi na letošnjem občnem zboru so povdarjali, da to nacijonalno šolsko društvo vzbuja in krepi nemško nacijonalno čustvo, in so izrazili svojo radost nad tem, da je v Velikonemčiji Berolinski obči nemški Schulverein, ki v zvezi z avstrijskim Schulvereinom služi kot nekako komunikacijsko sredstvo, s katerim se prevažajo iz jednega cesarstva v drugo obojestranske simpatije ter se povzdiguje nemško nacijonalno čustvo in zavedanje. Tega Nemcem nihče ne. more zameriti; saj je možno ločiti politiško in narodno mišljenje, oduševljati se za jedno in isto književnost, za isti skupni jezik, v politiki pa prištevati se tej ali oni državi, tej ali oni politiški stranki. Tak6 postopajo tudi nemški konservativci, ki so pristaši raznih državic v Velikonemčiji, in ki se v Avstriji ločijo od drugih nemških strank. Nemški Schulverein je pravilnost svojega postopanja, da se je s posebno adreso poklonil Bismarcku ob praznovanju njegove 801etnice, dokazoval s tem, da je Bismarck toliko storil za povzdigo nemškega nacijonalnega čustva, katero goji in sme gojiti tudi to društvo. Nemški Schulverein vsaj sam povdarja, da branile nemško narodnost, da se ne zagreša v politiškem pogledu; zato kar brez pomisleka jemlje vsako leto več tisočakov podpore, ki mu dohaja zlasti od raznih skupin Berolin-skega občega nemškega Schulvereina. Takisto to društvo hvali nemško žeustvo, da snuje poddružnice in v obče podeljuje skupnemu društvu , idejalni zn čnj". O velikem rodoljubju kaže to, da mnogi Nemci am puščajo velike vsote Nemškemu Schulvereinu, ki tega dobiva zadostne podpore, tudi ko bi dohodki iz členarine zaostajali kako leto. Med Slovani ni sicer raz-merno toliko bogatih rodoljubov, vendar bi bilo treba želeti, da bi bolje umevali narodne potrebe ter potem tudi žrtvovali izdatnih zneskov. Vse tu naštete strani Nemškega Schulvereina, kolikor so čiste in dejanske, so dostojne, da jih uvažujejo tudi Slovani. Ali tudi na tem društvu ni vse zlato, kar se sveti, in nasproti senci Nemškega Schulvereina tudi Slovani ne morejo molčati. Načelnik sedanjih krščanskih socijahstov na Dunaju, dr. Lueger, je v javni seji mestnega soveta očital društvu, da služi politiki sedanje nemške združene levice, in Mladočeh dr. Dyk in tovariši so v državnozborski interpelaciji ponovili očitanje, da je Nemški Schulverein germanizujoče društvo, o katerem je dokazano s stokrat ponavljajočimi se dejstvi, da sprejemlje in vabi v svoje društvene šole tudi slovan. otroke, ki niso sposobni poslušati nemški pouk. Svojega agresivnega značaja Nemški Schulverein ne more tajiti, in da bode tak, videlo se je uže iz njegove zasnove. Tudi je jako sumljivo, da se je vrgel Nemški Schulverein sosebno na Čehoslovane in Slovence, torej na ozemlja tistih slovanskih narodov, katera so spadala k nekdanjemu Nemškemu Bundu, in katera so začeli nemški nacijonalci v novejši čas dosledno nazivljati z imenom „Ostmark". Kar se dostaje poslednjega imena, rabil je je na letošnjem občnem zboru tudi predsednik dr. Weitlof, spodbujajo društvenike, naj gledajo, da isto vsekdar trdno in zvesto ostane straža v nemški OstmarH. Slovani se pri tem spominjajo Schönererjevega programa, ki reklamuje zapadne in po Čehoslovanih in Slovencih naseljene pokrajine naše države za nemške dežele, za nemško Ostmark, ko isti Schönerer izrecno zahteva odcepljenje Dalmacije in Galicije od kraljestev in dežel, "zastopanih v Dunajskem državnem zboru. Vrhu tega Slovanom stalno šumi po ušesih znani vsklik : „Nemčija do Adrije!" Naj pa bodo tendencije Nemškega Schulvereina ka-koršne koli, prehude so njegove laži, nasproti katerim ne more biti indiferentno niti naše celokupno cesarstvo, Slovanom pa mora zateči kri v glavo, ce čitajo, kako mišljenje razodeva Nemški Schulverein proti njim. Dr. Weitlof je čital na občnem zboru letno društveno poročilo, v katerem se trdi, da Nemški Schulverein je še vedno „neizgibno potrebna zaščita soplemenikom v pomešanih deželah, katerim soplemenikom grozi opasnost za njih na-cijonalni obstanek". Predsednikov namestnik je takisto trdil, da „raste nacijonalna opasnost", da se društvo bori proti slavizovanju nemških š. okrajev na Češkem in Moravskem, da „raste slovanska agitacija na Nižeavstrij-skem", da Slovenci „namerjajo razširiti svoje ozemlje še črez koroške gore",v da tiči opasnost v Celjskem vprašanju, da „se v Žalcu slovenski delavci organizujejo na nacijonalni podstavi" itd. S takimi izjavami razodevajo pri Schulvereinu svoje mišljenje, katero seza z jedne strani daleč, daleč, crez meje nemškega kompaktnega naseljenja, z druge strani pa se izgublja v neumljivih malenkostih, ko javno označuje narodno organizovanje kupčeka slovenskih delavcev v štirskem trgu kot posebnost, vredno, cla se sporoča na občnem letnem zboru ! No glavno je to, da se drznejo na občnem zboru trositi dejanske laži po svetu, sosebno pa z namero, da bi jih za resnico sprejel nemški narod v novem protestanskem cesarstvu. Kje je v Avstriji nemška narodnost v opasnost! ? Niti raztresenih naselbin ne zaslediš, da bi ne imele prilike, šolati se na podstavi nemškega poučevanja. Nemška narodnost med Čehoslovani in Slovenci, kamor razteza v prvi vrsti Nemški Schul-verein svoje delovanje, je tu in tam po vsej Avstriji takč dobro zaščiščana, kakor ne more biti bolje niti v Velikonem-čiji. Kajti ondi je le jedna gospodovalna narodnost in ta je nemška; ona ne more ondi uživati privilegij, kakoršne ima nemška narodnost v Avstriji v uradih in v vojni in radi tega v vsem, nižem i višem šolstvu, potem pa dosledno v službah. Niti Madjari, ki gospodujejo neomejeno na svojem globusu, nimajo tistega ugodnega položenja, kakor Nemci v našem cesarstvu, in to je še letos priznal sam Bismarck, kateremu se je poklonil tudi Nemški Schul-verein. Velika je torej laž, katero ponavlja to društvo, in to je moralno toliko hujše, ko v Velikonemčiji le pre-radi verujejo takim neresnicam, in so sosebno radi take, na laži opirajoče se propagande zasnovali Berolinski obči nemški Schulverein, ki vsako leto pošilja znatnih vsot Nemškemu Schulvereinu, in je na občni zbor tak znesek prinesel tudi letos profesor iz Velikonemčije. Tisti, ki verujejo v kazen laži, utegnejo meniti, da tudi Nemški Schulverein bi morala zadeti zgodovinska kazen, in vse tiste, ki zavestno širijo njemu na korist take laži o opas-nosti nemške narodnosti v Avstriji. Kje je morala takih ljudij, ki trosijo take neresnice? Državniki naše države ne marajo, da bi Slovani opozarjali na državne interese; kljubu temu trdimo, da ni v interesu naše monarhije, da Nemški Schulverein v javnih poročilih bije resnici v obraz, in če naši državniki ne morejo umeti resnice naše trditve, moramo le obžalovati, in v interesu avstro-ogerskih Slovanov imamo dolžnost, z vso odločnostjo protestovati proti lažem Nemškega Schulvereina. Take laži utegnejo krivična čustva vzbujati v zunanjih Nemcih, in na posledicah bi trpeli tudi Slovani naše monarhije. Ti Slovani mnogo preveč trpč vsled privilegijev gospodovalnih narodov avstro-ogerskih, in bila bi pač prevelika zgodovinska ironija, da bi se še veča beda kopičila nanje vsled lažij, ki se primerne zde nemški propagandi s pomočjo Nemškega Schulvereina. Da je italijanska „Lega Nazionale" jednako lažnjiva, to vemo dobro; ali ital. Irredenta ne more Slovanom, in menda tudi državi naši ne, nikdar toliko škodovati, kakor neosnovana propaganda Nemškega Schulvereina, ki, kljubu temu, da šteje nacijonalne in židovske bogataše med svojimi členi, se vendar ne sramuje beračiti po vsej Velikonemčiji za svoje agresivno postopanje, specijalno v tostranski polovini našega cesarstva. Po Nemčiji nabirani denar pa nas spominja zajedno na dvojno mero, s katero merijo pristaši Nemškega Schulvereina sebi in Slovanom. Pokojni nemški nacijonalec prof. dr. Fuss je v našem državnem zboru interpeloval našo vlado na podstavi samo raznesene „govorice", ali je res, da je češkoslovansko šolsko društvo dobilo 30.000 rabljev podpore iz Rusije. Dr. Rieger, ki je bil tedaj še vodja in državni poslanec, je takoj odgovoril, da češko društvo ni dobilo nič, da bi pa sprejelo tako in še večo vsoto, ko bi jo le poslali. Tako je mogel češki vodja govoriti, ker je vedel, da češko društvo ni agresivno, da le brani češko narodnost in deluje torej brez postranskih politiških namer. A kaj vidimo dandanes ? Nemški Schulverein jemlje pruskonemške marke, baba se ž njimi, in Slovani so toliko pošteni nasproti njim protivneniu društvu, da jim ni nikdar prišlo na misel, ne v obče, ne v drž. zboru radi tega interpelovati ali ovajati društvo. Nemško - liberalni in nemško - nacijonalni listi pa debelo tiskajo vsako govorico, katera bi mogla očrniti delovanje slovanskih društev. Tega, da c. kr. namestniki prihajajo na letne občne zbore Nemškega Schulvereina, niti ne omenjamo, ker je to samo po sebi umevno iz občega politiškega položenja. Pač pa se moramo čuditi Nemškemu Schulvereinu, da se izpodtika nad skupino slovenskih delavcev radi tega, ker se hočejo utrjevati na narodni podstavi. Ali se je uže kedaj kaka nemška skupina organizovala na slovanski nacijonalni podstavi ? To dokazuje le, kako na slabem so slovanske množice, da zavest samo peščice teh množic uže zahode v oči njih nacijonalne nasprotnike. To dejstvo bi moralo slovanske množice probuditi ter privesti jih na pravo pot. Vse mišljenje Nemškega Schulvereina, kakoršno je razkril na letošnjem občnem zboru, je v pogledu na slovanske narode jako tužno, ker je nizko, nizko pod vsako mero dostojnega kulturnega tekmovanja. Nemški Schul-verein je takega značaja in pomena, da uže samo to društvo' zaresno opominja avstrijske državnike, da bi koncem koncev izvršili s specijalnimi zakoni nacijonalno jednakopravnost. Tako bi se postavile meje lažnjivi propagandi na zunaj in zavratnemu agresivnemu postopanju na znotraj. Vsa šolska društva bi bila dolžna začeti delovati še le po izvršeni organizaciji narodov v smislu prave izvršbe narodne jednakopravnosti. se le tedaj bi se videlo, kje so naselbine in kotički, ki potrebujejo za šolstvo podpore, kljubu nacijonalni organizaciji kompaktnih mas vsakega naroda posebe. Napaka je bila, da se je dovolilo zasnovanje po času in značaju prvega šolskega društva, t. j. Nemškega Schulvereina; takrat je bila ura, da bi se bili lotili izvršbe narodne jednakopravnosti : da se ni zgodilo to, je veča napaka, nego zasnova Nemškega Schulvereina. Ta napaka porodi, če ostane še nadalje, še hujših posledic, in ne bodo nemški nacijonalci sami krivi, ako se vedno bolj vnemljejo za Schonererjev program. Vlada naj gleda, kaj dela. Slovani pa vidijo, kaka je z njimi in Nemškim Schulvereinom. ---- Gospodar pa hlapec. Povest L. N. Tolstega, prevel M. Hostnik. IV. Hiša, h katerej je zavrnil Vasilij Andrejevič, bila je jedna iz najbogatejših v vasi. Družina obdelovala je svojo zemljo in še najemala na strani nekoliko. Konj v dvoru je bilo šest, tri krave, tri telice in kakih dvajset ovac. Vseh členov družine pri hiši bilo je 22; štirje oženjeni sinovi, šest vnukov, iz katerih jeden, Petrač, je bil oženjen; dva pravnuka, tri sirote in štiri snahe z otroci. To je bil jeden iz redkih domov, kjer se niso še razdelili; no tudi v njem je šlo uže gluho vnotranje delo razdora, katero so začele, kakor vselej, babe, in to delo moralo je neizogibno privesti k razdelu. Dva sina sta živela v Moskvi vodovozoma, jeden je bil pri vojakih. Doma so sedaj bili starec, starka, drugi sin-gospodar in najstarši sin, ki je sedaj na prazdnik pripeljal se iz Moskve, in vse ženske in otroci; razen domačih, bil je še gost sosed-kum. Nad mizo v hiši visela je svetilnica (lampa) s strešico, jarko razsvetljuje pod seboj čajno posodo, steklenico z vodko, prigrizek in opečne stene; v rdečem oglu visele so svete podobe, in na vsako stran od njih slike. Na prvem mestu sedel je za mizo v črnem, kratkem kožušku Vasilij Andrejič; obsesaval je zamrzle brke in svojimi štrlečimi in kraguljimi očmi ogledoval okoli ljudi in hišo. Razen Vasilija Andrejiča sedeli so za mizo plešasti, belo-bradi starec-gospodar v belej doma tkanej srajci; poleg njega v tenkej srajci iz kupljenega blaga širokohrbtni in širokopleči sin, pripeljavši se iz Moskve na prazdnik, in še drug sin, širokopleči starši brat, ki je gospodaril doma, pa suh rujavolasi sosed-kum. Mužiki so ravnokar pili in prigriznili in mislili piti čaj; samovar pa je uže godel, stojč na tleh pri peči. Za pečjo in na peči videli so se otroci. Pred pečjo sedela jo baba pri zibelki. Starka-gospodinja, suha in zgrbančena od čela do usten, ni vedela, kako bi ustregla Vasiliju Andrejiču. Komaj je Vasilij Andrejič stopil v hišo, nalila mu je v kozarček iz debelega stekla vodke in ponudila ga gostu. — Ne zameri, Vasilij Andrejič, treba je zaradi prazdnika, — govorila je. Pij, prijatelj. Od vida in duha vodke je Nikita silno ostrmel, posebno sedaj, ko je bil premrznen in utrujen. Zgrbančil je obr vi, otresel kučmo in kaftan od snega, stopil pred sv. podobe, in kakor da ni videl nikogar, trikrat prekrižal se in poklonil se podobam, potem, obrnivši se k gospodarju-starcu, poklonil se je sprva njemu, potem vsem, ki so bili za mizo, potem babam, ki so stale pri peči in progovorivši: „s prazdnikom !"• *) začel se je slačiti, ne glede na mizo. — Nu, ves si v ivji, strijc, — rekel je starši brat, glede na zapušeno snegom lice, oči in brado Nikite. Nikita je slekel kaftan, otresši ga še jedenkrat, povesil k peči in se približal k mizi, Njemu so tudi ponudili vodke. Bila je minuta mučiteljne borbe: jedva da ni vzel kozarčika in ne preobrnil v usta dišeče, svetle vlage; no pogledal je na Vasilija Andrejiča, Vspomnil obet, vspomnil zapite črevlje, vspomnil sodarja, vspomnil sina, kateremu je obetal spomladi kupiti konja, vzdihnil in se odrekel. — Ne pijem, pokorno se zahvaljujem, rekel je, zgrbančivši čelo, in je prisčl na klop k drugemu oknu. — Kako je pač to? — rekel je starši brat. — Ne pijem, pa ne pijem, rekel je Nikita, ne vzdignivši očij, in škilil na redke brke in brado in od-tajal z njih ledene svečice. — Njemu škodi, — rekel je Vasilij Andrejevič ter hrustal presto, izpivši kozarčik. — Nu, pa čaja — rekla je laskava staruška. Vem, da si ves prezebel, srčni. Kaj se ve, babe, mudite tam s samovarom ? — Gotov — odgovorila je mlada žena sina in, ob-mahnivši pogrinjalom kipeči prikriti samovar, je s trudom donesla ga, vzdignila in ga trčila na mizo. Med tem je Vasilij Andrejič pripovedoval, kako sta se zbila, kako sta se dvakrat vračala v jedno in isto vas, kako sta se vozila semtertje, kako sta srečala pijane • mužike. Gospodarji so se čudili, objašnjali, kje in zakaj sta se zbila, in kdo so bili pijanci, katere sta srečala, in učili, kako je treba voziti. — Od tu-le do Molčanovke se majhen otrok pripelje, samo da zadene pravo na povratu z velikega pota, *) Rusi imajo navado z vsem „pozdravljati" (čestitati) : „cb npa3A"iiK05iL !", „a p,neMb aureaa" (godom), „c-i> iipiumie.Mr, cb. laam, (po obhajilu), „cb npibsaojtb" (s prihodom od daleč). „IIo-sKpaBMio" se pri tem navadno opušča; nos,npaB.iaT& c-t . . . torej „čestitati k . . grm je tam. Vi dva pa se nista pripeljala ! — govoril je sosed. — A bi rajši prenočevala. Babščine posteljejo, — prigovarjala je staruha. — Jutri zjutraj bi se peljala dalje, odlično bi bilo, — podpiral jo je starec. — Ne da se, brat. Opravki! rekel je Vasilij An-drejič. Uro zamudiš, celo leto ne dotečeš, —• pristavil je, vspominjaje o lesu in o kupcih, kateri bi zanj izpodmak-nili to kupčijo. — Saj se pripeljeva, ka-li ? — obrnil se je k Nikiti. Nikita dolgo ni odgovoril, kakor da ga še vedno skrbi, kako bi si odtajal brke in brado. — Ko bi pa zgrešila zopet, — rekel je mračno. Nikita je bil mračen zato, ker je strastno hotel vodke, in jedino, kar je moglo zaglušiti to željo, bil je čaj, a čaja mu še niso ponujali. — Ko bi se pripeljala le do povrata, dalje uže ne zgrešiva, po lesu do mesta samega, — rekel je Vasilij Andrcjič. — Kakor hočete, Vasilij Andrejič; če se je uže treba peljati, pa se peljiva, rekel je Nikita, ko je jemal kozarec čaja, ki so mu ga dajali. — Napijeva se čaja, pa marš! Nikita ni rekel ničesar, samo z glavo je pomajal, previdno nalil čaja na skledico in začel greti o par svoje roke, vsekdar otekle od dela. Potem, odgriznivši drobini-čast košček sladkorja, poklonil se je gospodarjem in pregovoril : — Bodite zdravi, — in potegnil je va-se sogreva-jočo mokroto. — Ko bi kdo spremil' do povrata, — rekel je Vasilij Andrejič. — Kaj bi ne, z veseljem, — rekel je starši sin. — Petrač zapreže in spremi tudi do povrata. — Tak6 pa zapregaj, brat. Saj ne bo zastonj. — I, kaj bi neki, revčik ! rekla je laskava staruha. Mi srčno radi. — Petrač, pojdi, zaprezi kobilo, — rekel je starši brat. — — To je lehko, rekel je Petrač, smehljajo se, in takoj je utrgal s kljuke kučmo in tekel zapregat. V ta čas, ko so zapregali konja, prešel je razgovor zopet na to, na čemur se je ustavil takrat, ko se je Vasilij Andrejič pripeljal pod okno. Starec se je pritoževal kumu-sosedu na tretjega sina, ki mu k prazdniku ni poslal ničesar, ki pa je ženi poslal francoski robec. — Straha nima mladi rod, govoril je starec. — Čisto nobenega, — rekel je kum-sosed, nič ne stvoriš z njimi. Prepametni so postali. Le-oni De-močkin — roko je otcu zlomil. Od prevelike pameti, bržkone. Nikita je prisluševal, natanko gledal v lica in oče-vidno hotel udeležiti se razgovora, 110 podolnoma je bil zamišljen v čaj in je le odobrilno kimal. Pil je kozarec za kozarcem, in delalo se mu je čim dalje tem topleje, pri-jetneje in prijetneje. Razgovor se je vlekel dolgo vedno ob jednem in istem, o škodi razdelov, in razgovor oče-vidno ni bil odvlečen (abstrakten), no govorilo se je o raz-delu v tej obitelji, o razdelu, ki ga je zahteval drugi sin, ki je tukaj sedel in mračno molčal. Očevidno je bilo to bolno mesto, in s tem vprašanjem bavili so se vsi domači, no oni radi dostojnosti k tujcema, niso razbirali svoje zasebne zadeve. No naposled se starec ni zdržal, in s solzami v glasu izpregovoril je o tem, da deliti se on ne da, dokler je živ, da je hiša njegova, hvala Bogu, če pa se razdele, pojdejo vsi s trebuhom za kruhom. — Kakor Mateževi, — rekel je sosed. Hiša je bila. kakor se gre, pa razdelili so — in vsi so berači. — Tako menda tudi ti hočeš, obrnil se je starec k sinu. — Sin ni odgovoril ničesar, in nastopilo je nerodno molčanje. Molčanje to je pretrgal Petrač, ki je uže za-pregel konja, in ki se je vrnil nekoliko minut pred tem v hišo in se smehljal ves čas. — Tako je tudi v Paulsonu basnja, rekel je on : dal je roditelj sinovom zlomiti butarico. ali metlo. Nakrat niso zlomili, po šibici pa lehko. Tako tudi to, rekel je, smejč se na vsa usta. — Gotovo ! — pristavil je. — Če pa je gotovo, se pa peljimo, rekel je Vasilij Andrejič. Kar pa se tiče deleža, se pa ti, očanec, ne udaj. Ti si pridobil, ti si tudi gospodar. Sodniku izroči. On ti pokaže red. — Tako naslanari (razsaja), tako naslanari, govoril je plakajočim glasom zmerom o svojem starec, — da se ga kar ne dotakni. Čisto osatanel je, rekel bi! Nikita je med tem izpil peti kozarec čaja, pa ga vendar ni poveznil*), no položil le na bok, nadeje se, da mu še šesti nalijo. No vode v samovaru uže ni bilo, in gospodinja mu ni več nalila, pa tudi Vasilij Andrejič se je oblačiti začel. Kaj se hoče! Nikita je torej vstal, položil nazaj v sladkornico obglodani z vseh stranij košček slahkorja, obrisal s polo od pota mokro lice in pošel oblačit haljo. Ko se je oblekel, je težko vzdehnil in zahvalivši se gospodarjem in poslovivši se od njih, izšel je iz tople, svetle hiše v temno, hladno vežo, godočo od vetra, ki se je rinil v njo in zaneseno črez raze (špranje) dverij, tresočih se od snega, in od tod na temno dvorišče. Petrač je v kožuhu stal s svojim konjem posredi dvorišča in govoril, smehljaje se, slike iz Paulsona. On je odgovoril: „Burja s mgloju nebo skrojitj, vihri snežnije, krutjatj, až kak zver ona zavojitj, ažzaplačetj, kak ditjo".**) Nikita je odobrilno kimal in razpravljal vajete. Starec, spremljaje Vasilija Andrejiča, prinesel je svetilnico v vežo in hotel mu posvetiti, no svetilnico je takoj upihnilo. In celo na dvorišču se je poznalo, da se je metelj razigrala še silneje. To-le je pa metelj, to, mislil si je Vasilj Andrejič, — morda se ne dopeljem, no kaj se če — opravki. Tudi sem se uže pripravil na pot, in konj njih je zaprežen. Pripeljem se, če je božja volja ! Gospodar-starec je tudi mislil, da bi bilo boljše, ne voziti se, no on je uže prigovarjal, ustaviti se, pa niso ga poslušali. K čemu zopet prositi. „Morda sem jaz od starosti tako bojazljiv, ona dva pa se dopeljeta" — mislil si je. In pa tudi vsaj ležemo o pravem času. Brez sitnostij. Petrač pa ni mislil ob opasnosti, on je tako poznal pot in ves ta kraj, razen tega pa so ga še stihi o tem, kako „vihri snežnije krutjatj," tako bodrili s tem, da so popolnoma izražali to, kar se je delalo zunaj hiše. Nikiti pa se ni čisto nič ljubilo, peljati se, no se je uže davno privadil, *) Povezniti kozarec, pomeni, da noče človek več čaja. To sicer dela le prosti narod. **) Iz pesmi , Btca" Puškina. Navedem pravilno te stihe: Jjypa Mraoio ho6o KpoeTt, BHxpn CHtjKHue Kpyra, to Kam, 3Btpt OHa aauoeri,, to aanjianerb krki. 3,11™. Z latinico, da se uvidijo napake malogramotnega Petrača : „Burja mgloju nebo krojet, vihri snežnije krutja to kak zver ona zavojet, to zaplačet kak ditja." Burja megloj pokriva nčni, da je naš potres ntravno4 kazen božja. Nam se tak) govorjenje ne zdi modro, zlasti ne, če si mislim > po strani, da so samo nekateri zaslužili tisto kazen. Nikigar ne smemo sodili in ne smemo biti podobni Jobovim prijateljem, ki so ga takoj obsodili, Češ, da ga je zadela zaslužena kaz n božja". Navedeni tá odstavek jc do tod popolnoma logičen. Dr. Lampé se obrača energično zoper tiste prazno verne ljudi, ki takšne katastrofe, kakoršen jo bil potres, takoj deklarujejo za „Kazen" ali „šibo božjo"; g. Lampe pravi, da ni modro smatrati potres za kazen Ljubljančanom. „Nikogar ne smemo soditi", pravi dr. Lampe, in dostavlja, kako krivico so delali svoje dni nekateri „prijatelji" Jobu, ko soga obsodili, da je bil zaslužil nesreče, ki so ga bile zadele. Nečloveško so ravnali, oziroma govorili ti Jobovi prijatelji, nečloveško in krivično govorijo tisti, — tako paralelo dela g. Lampé —, ki blebečejo, da je Ljubljano zadela zaslužena kazen! Gospod Lampé torej v teh vrstah brez vseh predsodkov, s čistini filozofskim prepričanjem izjavlja, da Ljubljane ni zadel potres kot kazen, in nobeden pameteu človek, ki je zmožen humannega mišljenja, ne poreče, da jo Ljubljanski potres kaka „zaslužena" kazen božja. Čisto pravilno pravi dr. Lampe, da zadnji potres tudi zlasti zaradi tega nc more biti „zaslužena" kazen, ker bi taka kazen po prim-ip h pravičnosti ne smela zadeti vseli brez razločka, je-li kdo grešnik ali pravičnik. V Sodomi in Gomori so bili kaznovani samo tisti, ki so kazen „zaslužili". Tako. Sedaj pa poglejmo, kaj piše dr. Lampe v isti sapi dalje, neposredno dalje za gori navedenim odstavkom ! Dr. Lampe piše: „S.; manj pametno pa in celó nekrščun^ko je govoriti ali pihati, da je Ljubljano za Ida ta nesr.-.čd (potres namreč, op. poroč.) po nedolžnem. Kdo je brez krivde ? Kdo ni vreden, da ga Bog vodi k pokori? Komu ni koristno, če ga Bog poniža?'- ..... Dr. Lampe s temi vrstami polemizuje s „Slov. Narodom", ki je bil v pozivu „Vsa Slovenija pomagaj Ljubljani!" rekel, da veliki tragični moment tiči v tem, ker Ljubljana trpi popolnoma po ne lidžiie ii. . Tukaj, v tej polemiki, vidiš, ljubi čitatelj, da jc potres v resnici napravil v glavi doktorjevi grozen kaos. Kateri čitatelj z normalnim razumom, če tudi nikoli ni videl kake Lindnerjeve logike od znotraj, ne vidi na prvi pogled, da doktor philosophiae Lampe v ravnokar cito-vanem drugem odstavku pob j t tido, kar je v prvem odstavku trd l in zagon rj d'i\ Prej je, kakor smo videli, odločno protestoval proti babjeverskim trditvam, da bi bil potres kaka kazen za Ljubljano, oporekal je, da bi bil potres »zaslužena" kazen. Sedaj pa pravi, da je celo pametno in krščansko, če se reče, da je Ljubljana zaslužila kazen potresa ! Kajti, če ni re<, da Ljubljana trpi katastrofo po nedolžnem, potem je res, da je to nesrečo Ljubljana zaslužila ali si je te nesreče sama kriva — kar je vendar v bistvu vse jedno ! Če Ljubljančani nc trpijo po nedolžnem, potem trpijo pač 'po svoji lastni krivdi. Ker je nesreča zadela vse prebivalstvo več ali manj, med njim tudi otroke, potem med tem prebivalstvom nobenega človeka ni, ki bi ne bil vreden katastrofe, ki bi je ne bil zaslužil! Ali ni to umovanje clije-mentralno nasprotno umovanju in sklepanju v prvem odstavku?! V prvem o lstavku pravi dr. Lampe, da nikogar ne smemo soditi, kdo je kazni .vreden, kdo ne; v drugem odstavku pa sam obsoja Ljubljano, da je bila nesreče vredna! V prvem odstavku je „philosophiae & theologiae dr." trdil logično in ob jednem jako. humanno-tolerantno, da,, ko bi so sploh govorilo o „kazni" potresa, bili bi tako „kazen" zaslužili nekateri; v drugem odstavku piše isti „doctor", da jo nesreče (potresa) vsik brez izjeme vreden, da je vs d- vre leu, da ga Bog pokori (ali kaznuje) !! . . . Ne maram se dalje baviti s temi skolastičmmi so-fizmi in logičnimi nedoslednostmi Lampetovimi. Vi, pomilovanja vredni Ljubljaneini, pa posebe premišljujte tako logiko! Logieus. O po maja uredništva. Naš g. dopisnik je v obliki nekoliko oster, če poštevamo, da se dr. Lampe zaresno trudi, kako bi prirodne zakone o potresu srečno označil z jedne strani kot razlagalec narave in filozof, z druge strani pa kot teolog Kot teolog je zabredel v sofizem, da zaradi pregrešnosti vseh ljudij vali kazen potresa vendar le na tiste, katere je to pot potres zadel. Vidi se dr. Lampetu, da se bori sam seboj, vendar ni premagal še do cela starih ozkosrčnih tradicij teologov o razlaganju prirodnih zakonov, ki v svoji n e p r e mi čno s t i morejo v vernikih vzbujevati občudovanje stvarnikovo še bolj. nego pa nazor, da bi jih za vsakatero malenkostno sebičnost isti stvarnik preobračal, ustavljal in izpreminjal zgolj ra4i tega, ker bi to želel kak potentat ali prostak ali pa tudi kaka naselbina, ki je po naključju na kraju x, namesto tam, kjer je kraj y, z, itd. Ravno radi tega, ker se dr. Lampe zaveda svoje notranje borbe, moral bi še previdniše presojevati različna človeška mnenja in sosebno gledati, da ne zabrede v napako, kakor njegovi kolege, ki le prepogoštoma v stvarni ko ve naredbe vtikajo božjeime, božjo voljo itd Dr. Lampe, kakor sam razlaga potres svojim čitateljem, bil bi praktičniše završil svoj spis morda tako-le: Dragi Ljubljančani ! Zemlja v celoti je veča, nego košček njenega površja, na katerem ste se naselili in (s sl abim zidanjem) utrdili Vi. Bog je dal zemlji v celoti posebne zakone tudi v njeni „notranjščini ; ti pa ne morejo preobračati njenega droba, kakor bi hoteli Vi ali še kak Vaš daljnji in bližnji sosed. Vi se morite po teh zakonih ravnati, ne pa zemlja po Vaših želj i h, ki so za njo le naključje, ko ni računila, da se jej ravno na tistem kraju vsedete na njen hrbet Sedaj, zlasti po tem potresu, vidite, da se utegne ta hrbet ša zazibati zaradi viših potreb nego so Vaše Ako hočete torej še nadalje ostati ondi, kjer ste bili doslej, zidajte trdniša poslopja (dr. Lampe v resnici piše: „Božja volja je, da gradimo trdno, ne pa samo za par let*) in občudujte stvarnika, ki pedreja Vaše želje in potrebe potrebam in zakonom celotne zemlje; saj izprevidite sami, da, ko bi Bog ustavljal podzemeljsko delovanje radi Vas, utegnile bi se napraviti sto in s'okrat veče nesreče j>a po drugih delih znotraj in na površju zemlje, Taka jey in. po tem se, ravnajte,!.. . OGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) slovenske dežele. Tržaško. Drž. in dež. poslanec, g. vit. Ivan Nabergoj, ki se uže 30 leti bojuje za pravice Tržaških Slovencev, praznoval je dne 28. maja GOletnico življenja. Rodoljubi so mu čestitali, in narod mu odkrito želi podaljšanja zaslužnega življenja. Slovanska Čitalnica v Trstu je imela dne 25. maja svoj letni občni zbor. Poročilo kaže na neugodnost sedanjih prostorov, zato da se ne more povoljno razvijati narodno življenje v Čitalnici. Predsednikom je bil zopet izvoljen odvetnik dr. Pretner. Ljubljana. Te dni so bile v Ljubljani mestne dopolnilne volitve. Zaradi sedanjega položenja in skupnih potreb mesta združile ste se obe slov. stranki ter prijavili kandidate. Pod pozivom sta podpisana: Odbor katol. pol. društva v Ljubljani in Izvrševalni odbor narodne stranke v Ljubljani. Priporočani kandidati so bili tudi brez vsakega nasprotstva izvoljeni v III. in II. r., in sicer v III. razredu: And. Kalan, stolni vikar; Ant. Klein, hišni posestnik in lastnik tiskarne; Jos. Kozak, mesar in hišni posestnik. V II. razredu pa: dr. Danilo Majaron, odvetnik; And. Senekovič, c. kr. gimn. ravnatelj; Ant. Svetek, c. kr. rač. sovetnik; Iv. Šubic, c. kr. ravnatelj obrtnih strok. šol. Za I. r.: dr. Val. Krisper, odvetnik; Fr. Rav-nihar, dež. knjigovodja v p.; Fr. Terček. Pri d.ru Gre-goriču so nekaj pomešali, bode oža volitev. Sila kola lomi; pri nas pa niti sile ne bi bilo treba v dosezanje složnega postopanja, ako bi tuji vplivi ne slepili strank ali prav za prav inteligencije, da se vsled tega cepi v stranke. Sedaj so se razcepljenci združili za mestne volitve; program ki ga zastopa Izvrševalni odbor narodne stranke, je celo po izjavah pristašev nasprotne stranke t-akč skromen, da bi ga poslednja mogla in morala sprejeti v celoti in torej zjediniti se stalno z narodno stranko, ne da bi radi tega trpel narodni program. A v to še ne verujemo. Dr. Ivan Tavčar, g. Iv. Hribar in And. Senekovič so šli kot deputati mestnega soveta na Dunaj, kjer so se zahvalili mestu za podporo in govorili z ministri radi drž. podpore. Občni zbor Dram. društva je bil 25. maja. V mi-noli sezoni je priredilo društvo 77 predstav, in sicer 33 opernih, 7 operetnih in 37 dramatičnih. Novitet je bilo 14, in to 6 opernih in operetnih in 8 dramatičnih. Dohodkov je bilo 35.357"25, stroškov pa 35.320'25. Izkazi o računih so bili zasuti; zato pride - poročilo na vrsto še le pri izrednem občnem zboru. Odbor se je dopolnil, in so izvoljeni: dr. Volčič, prof. Bežek in notar Gogola. O izrednem obč. zboru „Gl. Mat." pa v bodoče. Pomoč Ljubljani. (Z Dunaja.) Ona od plemenitašinj vprizorjena zabava z bazarom v „kursalonu", o kateri sem uže poročal, in o kateri je „SI. Nar." prinesel obširnejši popis iz peresa naše pisateljice Pavline Pajkove, — dala je ponesrečencem 8400 gld. Ta vspeh spoprijazni nas nekoliko z idejo, dasi se ne vjemamo s pisateljico v tem, da je pri jednakih napravah „roka odprta — srce hladno", ter umevamo trpke misli, ki so jo navdajale pri tej napravi. „Homo sum" — človeka upoštevati moramo po re-jalnosti, ne po idejalnosti. Žalibog so druge vprizoritve bile mnogo neugodnejše. Tako so „kolesarji" s svojo akademijo utrpeli velik deficit, kar je pač najbolj zakrivilo skrajno neugodno vreme isti dan; —- tako „Šafarikova slavnost." slovanskega pevskega društva ni vspela; a bila je tudi zelo nesrečna ideja pri slovesnosti, katere naj bi se udeležilo kar največ občinstva, nastaviti v program mnoga znanstvena predavanja, katera razume in ceni malokdo , — ter komers z običajnimi govori, katerim se vsakdor izogiba, če le more. Da bi bil le koncert ter eventuvalno ples, privabilo bi bilo to gotovo mnogobrojueg i občinstva ter imelo lep gmoten vspeh. Izlet s koncertom, kateri je priredilo hrvat. društvo „Tomislav" v Liesing, vspel je sijajno ter donesel krog 80 for. čistega dobička. Tamburanje navdušilo je nemško občinstvo; slovanska glasba praznovala je lepo zmago! 1. junija priredi Dunajski pomožni komitet in akademija koncert v veliki gledališki dvorani pri Ronacherju. Sodelevale bodo najbolje in najpriljubljenejše moči dvornega gledališča, opere in baleta. Ospeh je zagotovljen. Dasi ni naloga komiteja, prirejati jednake zabave, stori to izjemoma, ker so se vsi sodelujoči umetniki radovoljno ponudili v brezplačno sodelovanje, in ker je uverjen, da dobro obiskovana akademija donese mnogo prebitka. Ker so o Bin-koštih mnogi tujci na Dunaju prisotni, računi se ne le na udeležbo Dunajskih, temveč tudi tujih krogov. Vstopnina je podvojena, vendar je uže sedaj mnogo sedežev naročenih. — 5. junija bode pri „Tokesu" običajen vojaški koncert, čegar dohodek je namenjen ponesrečencem. — Za velike koncerte itd. je sedaj, ko biva uže več imo-vitih Dunajčanov na letoviščih, čas neugoden; pripraven pa je za manjše koncerte, zlasti v krajih v obližju Dunaja. Ako tudi posamični ne dado na stotine prebitka, vendar se pri mali režiji in nizki, vsakomur pristopni vstopnini lehko marsikaj doseže — in kamen na kamen palača! Ljubljanski potres in naši klerikalci. Konservativna, klerikalna, latinizatorska ali, kakor se uže zove — gospoda, odlikovala se je s svojo malomarnostjo glede pomožne akcije ponesrečencem. Leta in leta zbiral se je oni mistični „katoliški sklad" ter dospel do lepe vsote tisočakov. Najlepša prilika bi bila, žrtvovati ga ponesrečencem. To bila bi tudi izvrstna politična poteza proti nasprotni stranki. Ljudstvo bi si reklo: glejte, kje so naši prijatelji, žrtvujejo nam vse, kar so zbrali v svoje sebične namene, kakor to trdijo liberalci, — sedaj pa vidimo, da jim je res naš blagor nad vse. In pri prihodnjih volitvah ne bi bilo treba agitacije in naporov, — vse bi bilo navdušeno zanje. Tako pa gospoda ni dala vinarja od tega „katoliškim namenom" posvečenega sklada — kakor bi v katekizmu ne bilo dobrih del telesnega vsmiljenja. In naš knezo-škof? Znan je z vsemi škofi v Avstriji, ker pridno asis-tuje njih konferencijam, ali bi mu ne bila dolžnost, opomniti jih in naprositi za pomoč? Bogataši med škofi v Avstriji dali bi lehko v vsem par sto tisočakov, ne da bi se jim to najmanj poznalo. — A kaj je storil ? Procesije in poste odločuje vznemirjenemu ljudstvu, — stare cerkve, ki so vse poškodovane, treba bo popraviti, škode pri njih je na stotisoče — a on izdaje pastirski list, da se naj zida še nova; raznim svetnikom kot patronom proti potresu. — Ironije, katero izraža uže narodni pregovor „po toči je prepozno zvoniti", nočemo nadalje razpravljati — vprašamo le: ali se ne kaže krasna očetovska skrb za vernike v tem, da se jim hoče nalagati še nov, ogromen davek, ko sami nimajo ničesar in potrebujejo pomoči za največo revo in bedo ? — Taki so oni, ki baje vse delujejo le v prid naroda; a dobro, da se ta njih delavnost prav in vredno oceni in zapomni! Posamičniki sicer žrtvujejo res mnogo, tudi iz tega tabora poznamo premnogo dobrotnih mož, — a tam, kjer bi pomoč bila leliko najbolj izdatna, — ni našla beda odmeva v srcu. — Istimif. b) ostali slovanski svet. Državni zbor. Pri nadaljevanju presojevanja davčne reforme se je pokazalo, da naj brže propade pri 3. čitanju, in to bi ne bila nikaka škoda. Vsa slovanska in nemška opozicija se upira tej reformi. Mladočehi so stavili zopet nujni predlog, da bi odsek volilne reforme prijavil izdelek znanega pododseka. Priobčijo ga pa še le po Binkoštih. O novem elaboratu pa vedo uže toliko, da ga ne sprejme državni zbor. Novi načrt namerja podeliti 47 novih poslancev, iz katerih bi volili delavci 13, ostale pa nizi davkoplačevalci. Delavci bi ne bili zadovoljni, jeden oddelek nemških konservativcev, z Dipaulijem na čelu in menda vsaj 3 slovenski členi Hohenwartovega, kluba pa tudi ne. Radi neugodnosti pri volilni in davčni reformi žuga kriza koaliciji, in uže govore, da po završenih delegacijah se razpusti drž. zbor. Celjsko vprašanje pride po Binkoštih na vrsto. V delegacije so izvoljeni za Češko: dr. Ilerold, Kaftan, dr. Pacak, dr. Slama; za Dalmacijo : dr. Klaič; za Kranjsko : grof. Hohenwart; za Moravsko : dr. Meznik i dr.; za Istro menda : Spinčič ; za Goriško : prošt Jordan. Dunaj. Dne 29. maja je bila volitev novega župana. Sedanji I. podžupan dr. Lueger je dobil pri 3. izbiranju 70 ali ravno zakonito potrebno število glasov ; a on časti županstva ni sprejel. Zato so izbirali še v četrto, to pot pa zopet ni bilo potrebnega števila glasov. Vsled tega je napovedal dr. Lueger novo volitev za dan 31. maja. V mestni hiši se je bilo zbralo obilo ljudstva; ko sta prišla 2 liberalna sovetnika med množice, sta bila neprijetno sunena; to je dalo povod interpelaciji v drž. zboru, in 30. maja popoludne je vlada razpustila mestni zbor, na njegovem mestu je sedaj vladni komisar. Volitve bi morale biti v G tednih, a trdijo, da se odložijo h koncu septembra, ko se vrnejo pristaši lib. stranke zopet na Dunaj s svojega letnega počitka. Dr. Lueger je bil takoj izpre-videl, da je hotela liberalna stranka uganjati burke ž njim, ko bi ne imel potrebne in zanesljive večine; zato je izvolitev odklonil. Liberalna stranka misli, da se po leti pripravi za jesenske nove volitve ; a antisemiti, v obče nasprotniki židovskega liberalizma, se nadejajo, da se še pomnože njih čete, in da jeseni proderejo z dejansko in primerno večino iz svoje srede. Tako čakajo Dunaj še hudi boji radi korupcije nemško-liberalne in židovske stranke. v Češko. V Pragi je bilo zborovanje zastopnikov čeških mest iz Čsške, Moravske in Sileške; zbrali so se, da bi branili samoupravo glede na novo davčno reformo. Sklepe so odposlali mladočeškemu klubu v drž. zbor. Čehoslovani povdarjajo, da so se prvikrat posovetovali zastopniki mest vseh dežel češke korone. — Doslej je razstavo obiskalo okolo 120.000 ljudij. Ta mesec bodo se priva-žali s posebnimi vlaki. — „Nemško društvo" v Pragi se je izreklo proti temu, da bi se na srednjih šolah učil tudi drugi dež. jezik. Tečaji da zadoščujejo. — Nemci v „zaprtem ozemlju" hočejo 1. 1898 prirediti svojo občo gospodarsko jubilejno razstavo, ker je ta leto oOletnica cesarjevega vladanja. Spomenik Preradoviču, slavnemu brv. pesniku, so v Zagrebu odkrili slovesno dne 23. maja. Spomenik je podaril mestu dr. St. pl. Miletič, izdelal pa ga je slavni kipar Rendič, ki prebiva v Trstu. lvomuui ogerski so dobili v Blažoraši novega nad- škofa Mihali-go. Ker je narodnega duha, bil je dan instalacije njegove velik narodni praznik. „Nemški Schulverein" je imel 23. maja na Dunaju letni občni zbor, kateri sta pozdravila po predsedniku dr. Weitlofu tudi ministra dr. Plener in Wurmbrahd. Prisotni so bili namestnik grof Kielmannsegg, podžupan Matz-auer, več drž. poslancev, potem odposlanci Berolinskega občega Schulvereina in še druga odlična gospoda. 118 zastopnikov tega šolskega društva je imelo 1584 glasov za 68.600 členov. Predsednik Weitlof je omenil, da mesto Dunajsko ni letos pozdravilo društva, ker nima pravega načelnika. Pozdravil je zastopnike Berolinskega Schul-vereina in rekel: V malo dneh se otvori prekop „Nord-Ostsee-Canal", ki približa drugo drugemu dvoje velikih ozemelj. Nemški Schulverein in Obči nemški Schulverein sta tudi tako občilo za prevajanje obojestranskih simpatij in za povzdigo nemškega nicijonaliieja čutim in nemške zavedi. Zatorej srčno pozdravljamo, prof. Koc'i-a iz Bretislave (viharno rokoploskanje) in svojega starega prijatelja, prof. Seidlitza iz Königsberga (hoch-kiiti in viharno rokoploskanje), ki ima vrhu tega dobro navado, da ne pride nikdar s praznimi rokami. — Mestni sovetnik Wünsch je takisto obžaloval, da ni načelnik mesta pozdravil društva, ter je povdarjal nemški značaj Dunaja. — Nato je dr. Weitlof povdarjal, da je treba združevati se okolo Nemškega Schulvereina vsem nemškim strankam brei razlike potitiškega in verskega mišljenja, ker je to društvo zaščita Nemcem, češ, da njih nacijonalni obstanek je opasan v jezikovno pomešanih deželah. V zavesti, da izpolnjuje društvo patrijotiško zadačo, je isto udeležilo se tudi slav-nosti 801etnice Bismarkove in mu poslalo voščilno adreso. Mnogo zahvale zaslužijo nemške žene in dekleta, da so se trudile za društvo; one vzdržujejo idejalni značaj društva. Lanskega leta je pridobilo društvo znatnih ded-ščin in legatov. Nemci naj bodo veduo zvesti na straži nemške Ostmarke! -— Leta 1893. je imelo društvo dohodkov 284.547 gld., 1. 1894. pa 274.933, torej 10.00J manj; zato pa je pridobilo iz zapuščin 25.939 gld. več, nego 1. 1893. Moglo je takč društvo tudi 1. 1894. porabiti 244.527 gld., ali 9125 gld. manj nego 1. 1893. Pod-družnice so bile I. 1894. pa bolj lene glede na dohodke. Predsednikov namestnik dr. pl. Kraus je povdarjal besede o^ rastoči nacijonalni opasnosti in trdil, kakor da bi Nemci ne imeli narodnega mišljenja. Kazal je na to, kakor da bi češko šolsko društvo delovalo vspešniše. Opisoval je, kakor da bi se slovanili nemški šolski okraji na Češkem in Moravskein potom slovanskih katehetov. Čehi da slovanija tudi s tem, da pokupujejo zemljišča v nemškem ozemlju, in da pripjročajo naseljevanje slovanskih obrtnikov in trgovcev po istili krajih. Nadrobno je opisoval slovenske zemlje. Od maja 1894. je minister-stvo slovenskim občinam koroškim dovolilo slovensko uradovanje s pol. uradi v prenesenem podrošju, in sicer proti volji deželne oblasti. Na Štirskem so Slovenci zahtevali razdeljenje dež. šolskega-sveta in kmetijske družbe v dva oddelka, razkrojenje dež. odbora v dve kuriji, na Kranjskem pa zopetno otvorenje Kranjskega gimnazija. Slovenski delavci se organizujejo v Žalcu na narodni podstavi. Slovenci delujejo v svojo bodočnost, katero si mislijo kot ozemlje, ki bi sezalo daleč črez koroške gore. Govornik nekako obupno gleda na zagrneno Saisko sliko, na Celjsko vprašanje, o katerem vedo Nemci nad in pod Donavo, da se suče više nego nad zgolj gimnazijskim vprašanjem. Poddružnica „Nemški Jasnik" je predložila, da bi se pravila društvena izpremenila v smislu, da bi mogle poddružnice same določevati o sprejemanju členov. Došli so brzojavni pozdravi tudi iz Berolina od Občega šolskega društva in drugih krajev. Pri komersu je Bretislavski prof. Koch sporočal, da Schulverein naj deluje povsod, kjer je opasen obstanek nemškega jezika. Najtoplejše simpatije goje Veliko-nemci do Nemško-Avstrijcev, s katerimi so zvezani vsled orožnega pobratimstva, s katerimi so nerazrušno združeni z duševno zvezo in duševnim življenjem. Imeli so naslednji dan na Mestnem vrtu tudi „das deutsche Liederfest"; a te zabave se niso udeležila na-cijonalna in antisemitska društva; tudi nacijonalnih nemških dijakov ni bilo. Praznovanja tega zbora se je v obče udeležila le nemško-liberalna stranka z židovskimi pristaši. Zato tudi sedanji prvi po Ižupau dr. Lueger ni prišel k zborovanju, in ko so ga interpelovali radi tega, rekel je, da društvo ni organizovano v nacijonalnem smislu, temveč na korist nemško-liberalni stranki. Nasprotniki da se ne pozdravljajo; tako so delali tudi prejšnji župani, a njemu še dostojnega vabila niso poslali. Mladočeški poslanec dr. Dyk in tovariši pa so stavili ministerskemu predsedniku interpelacijo, povdarjaje, da se je občega zbora Nemškega Schulvereina udeležil tudi nižeavstrijski namestnik grof Kielmannsegg. Potem nadaljnje: „Iz dosedanjega delovanja nemškega Schul-vereina je brezdvojbeno razvidno, da to društvo je emi-nentno politiško in agitatoriško, in da je njegova tenden-cija obrnena na (jrmaniznranje slovanske šolske mladine, kakor se je to konstatovalo ob različnih prilikah, in so društveniki to Celo priznali. No tudi v obce je znano, da v šole, zasnovane po društvu, sprejemajo jako mrtogo slovanskih otrok, ki niso niti sposobni za nemško poučevanje, in ki se vabijo celo z vsemi možnimi sredstvi sile in podkupovanja. Da te „šole" ne izpolnjujejo peda-gogiškega namena, je naravno, da, iste so za vzgojo slovanskih otrok, ki jih obiskujejo, škodljive tudi na to stran, da ostaje sosebno verski pouk za to šolsko deco brez učinka. Glede nato vprašajo podpisani: Kako more pač Vzv. opravičiti, da zastopnik vlade, ki je na čelu uprave dežele, naseljene tudi od Slovanov, se udeleži zborovanja takö velepolitiškega, proti vsem nenemškim narodom tako agitatoriškega in agresivno postopajočega društva ?" Slovani, specijalno tostranske polovine cesarst\a imajo tudi od letošnjega zborovanja Nemškega Schulvereina obilo snovij v premišljevanje. O tem spredej. Italija. Bile so te dni volitve v drž. zbor; Crispi jih je „pripravljal" in dobil je večino, a najpoštenejši zastopniki so se ločili od njega in bodo v močni opoziciji. Strašna moralna gnjilav se jo pokazala ob teh volitvah, a Bismarckove „Hamburger Nachrichten" priporočajo Nemčiji in Avstro-Ogerski, naj nikar ne pritiskajo Italije, da bi si zaradi vojaštva naložila večih bremen, češ, Italija je potrebna pod vsakim uslovjem za sedanjo trozvezo. Za slučaj vojne — misli Bismark — ostane Italija dobra zato, da bi ne vezala Avstro-Ogerska svojih armad na jugu. KNJIŽEVNOST, Izvestju Muz. društva za Kranjsko imajo v 2. seš. t. 1. naslednjo vsebino: 1. Konrad Črnologar: Grobni spomeniki v Stičini. 2. Janko Barle: Obseg ljubljanske škofije pod škofom Hrenom. 3. Vrhovnik: Janez Debevec. 4. A. Koblar: Zemeljski potresi na Slovenskem. 6. S. Robič: Kranjski lišaji (Lichenes). (Dalje). — Mali zapiski. Češka hudba. Časopis venovay češke hudbe. Porada-tele : Alois Strebla, Ant. Ptaček. Roč. I., č. 1. Nakl. Ad. hvarce, v Hofe Kutne. 1895. Oporiuija upravni.štva. Tiati naročniki na Dunaju, ki ne dobivajo „Slovans. Svet " na dom, naj pošiljajo ponj na pošto ali pa plačajo potrebno pristojbino. Zopet so nim vrnili več številk in iztisov. Listnica uredništva. Zaradi zavir v tiskarni damo prilogo „SI. Svet." pri naslednji (23.) številki. Hvala tem, ki še posebe skrbe za primerne snovi tej prilogi. — Gosp. — ic. Vaš članek priobčimo v bodoče. — Drugim sotrudnikom: Vse porabimo, o čemur ne opomnimo posebe pismeno. „Slovanski Svet" prodaja se odslej v Trstu po tabakarnali : 1'iazza Caserma, No. Via Cecilia No 2; Cainpo Belvedere No 21 ; Piazza delle Poste No 2; Volti di Chiozza No I; Ponte della Fabra No 7; Piazzetta Santa Lucia Ko. 1 ; potem: Internationales Zeitungs Bureau (pri stari Borsi). Posamične številke po 8 nvč. V Ljubljani: v knjigarni Ant Zagorjana, posamične št po 10 n. HJ " IS . SEI Alln Croce di Malta ulica Valdirivo štev. 19. Preporoči se si občinstvu za obiskovanje. Toči izvrstna črna in bela ia vina istrska po 3(1-40 kr. liter. — Pivo v steklenicah in sodčekih po 24 kr. liter, steklenice pa po 16 kr. Vkusna jedila po primernih cenah. Vino za družino na dom po 32 kr. liter. S poštovanjem 2 -4 Josipina Č'JČ3k. «□i f^ixiriiCn ¡^LnnJl^r^tnf^^f^^nJPTrJ Škropilnice proti peronospori inženirja Živic a, ¿gp^ggmng katere so se sploš no uvedle v-.led njih preprost isti, trpežnosti, lahke uporabe za vsako rejo trt itd. prodajajo, dasi so mnogo zbi ljšane, vend«r po dosedanjih ni/.kih cenah. Živic i družb, v Trstu Cenike odpošiljajo na zahternnje franko. Na vse k", poštne urade pošiljajo popolne škropilnice franko, p-oti ptvzjtju 10 gld. Izdelujejo tudi stroje za pr št nje z žveplom, neprestano delu-jo e stiskalnice itd. v-. '¿v' "-;-^.v"' „SLOVANSKI SVET" izhaja vsako soboto na 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2 50, četrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, uclteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke pri upra/aištvu po 8 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu (ulica Moliu grande, št. 2).