Leto LXV^ št. 104 Ljubljana, ponedeljek 9* ma]a 19)2 r • Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Lnserati do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Lun iJ.nu. od 10O do 300 vrst A Din S.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPEAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon st. 3122. 8123, 3124, 3125 in 312« PODBDž NlOE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — eL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. st. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. ZMAGA LEVICE V FRANCIJI Presenetljiv preokret na levo — Levica je dobila pri včerajšnjih volitvah absolutno večino — Vlada je ostala z 259 mandati v manjšini Pariz, 9. maja. Včerajšnje parlamentarne volitve so se vršile pod globokim utisom nenadne smrti predsednika republike, vendar pa se je izkazalo, da ta tragični dogodek ni tako zelo vplival na razpoloženje volilcev, kakor se je splošno smataralo za možno. Udeležba je bila sicer nekoliko manjša nego pri prvih volitvah, vendar pa je rezultat volitev pokazal, da so ostali volilci dosledni svojemu prepričanju. Računalo se je, da bodo levičarske stranke porastle, vendar pa je rezultat volitev presenetiljiv zaradi popolnega preokreta na levo. Včerajšnja manjšina ima danes večino. Zmaga levice presega vsako pričakovanje. Tri glavne frakcije levice, socialisti, radikali in socialni republikanci, imajo same 330 mandatov, to je 22 nad absolutno večino. Dosedanja vladna večina ima samo še 259 mandatov. Največje izgube ima desni centrum, frakcija dosedanjega ministrskega predsednika Tardieuja, ki je izgubila 33 mandatov. Vsi listi izražajo presenečenje nad takim izidom volitev in napovedujejo dalekosežne posledice. Pariz, P. maja. Včeraj so se vršile ožje poslanske volil ve v 376 okrožjih. Glavna borba se je vršila med desnico «i levico. Po včerajšnjih volitvah je skupno izvoljenih 610 poslancev, v petih kolonijalnih okrožjih pa se bodo vršile volitve šele prihodnjo nedeljo. Uradni rezultati Davi je notranje ministrstvo na podlagi volilnih izidov objavilo uradne podatke o razdelitvi mandatov. Dobili so: skrajna desnica 5 (prej 7, izgubili 2), desnica 130 (prej 144. izgubili 14). desni centrum 63 (prej 96, izgubili 33), centrom In levi centrum 61 (prej K3, izgubili 22), radikalni socialisti 150 (r>rej 106. pridobi« 44), socialni republikanci in neodvisni so-cJafisti 50 (*>rej 48, pridobili 2). socialni demokrati 130 (r>rej 111, pridobili 19), komunisti hi neodvisni komunisti 21 (prej 12, pridobili 9). Nepričakovano visoka Ttnaga levic« Pariz, 9. maja- Zmaga levice presega vsako pričakovanje. VeHke frakcije levice, socialisti, radikali In socialni republikanci, imajo same brez podpore komunistov In levega centruma 330 mandatov, torej za 22 več kakor pa znaša absolutna večina. Dosedanja vladna večina ima samo Še 259 mandatov. Največ so pridobili radikalni socialisti, ki so si priborili 44 novih mandatov, slede pa Jim socialni demokratje, ki imajo 19 novih poslancev. Izmed frakcij dosedanje vladne večine so največ izgubile frakcije desnega centruma. zlasti Tardieu-jeva skupina, ki Je morala prepustiti 33 mandatov levici. Proti pričakovanju je tudi levi centrum, ki je tvoril dosedaj integralni del vladne večine, pretrpel veUke izgube. Izgube desnice in skrajne desnice niso tako velike. Dosedanja opozicija je skupno pridobila 74 mandatov, dosedanja vladna večina pa rzgu-bfla 71 mandatov. Razmerje glasov v poslanski zbornici se je torej izpreme-nilo za 145 glasov v korist dosedanje opozicije. Ker je imela Tardleufeva vlada v stari zbornici največ 70 glasov veČine, je torej dosedanja vladna večina popolnoma poražena. Razdelitev mandatov Po frakcijah so razdeljeni mandati takole: komunisti 11, socialni komunisti 5, delavska unija 4, socialisti 1?8, francoski socialisti 3, republikanski socialisti 3?. radikalni socialisti 159, neodvisni radikali 72, demokratska ljudska stranka 18. levičarska republikanci 66, neodvisni republikanci 20. konzervativen 3. Marinova skupina 67. neodvisna desnica 11. izven strank 10. alzaški av-tonomisti 1 mandat. Komunisti so ohranili svoje pozicije, neodvisni komunisti , ki stoje v sredini med komunisti in socialisti, pa so pridobili 10 mandatov. Kdo bo sestavil novo vlado Spričo tega izida je zelo dvomljivo, ali bo mogoče sestaviti tako zrvano republikansko koncentracijo, to je vladno večino, ki bi ob izključitvi socialistov m desnice združevala stranke levega in desnega centruma. Vse kaže, da je mogoča samo vlada levičarskega kartela. Le kombinacija, ki bi se opirala na socialiste, radikale in socialne republikance, bo imela sigurno m dovoljno večino v zbornici Verjetno pa >e, da Tardieu še ne bo takoj izvajal konsekvenc ter da bo podal ostavko svoje vlade šele ob sestanku nove zbornice, ki je določen za 1. junij. Nova zbornica je še mnogo bolj levičarsko orijentirana kakor je bila leta 1924., ko je imela levica 277 poslancev, desnica pa 330. V mira in redu Pariz, 9. maja. g. Volitve so potekle v znamenju narodne žalosti zaradi smrti predsednica Doumerja. Vsi listi brez izjeme so izšli z obširnimi črno obrobljenimi poročili o življenju in delu nmrleKa predsednika in prinašajo razen tega še izčrpna poročila o atentatu m morilčevi osebnosti. O volitvah so prinašali samo še kratka obvestila. Vse stranke so ustavile volilno borbo in odpovedale propagandna zborovanja. Običajnega razburjenja, ki se je pri takih prilikah polašča* volilnih množic, to pot ni bilo skoraj nikjer opaziti Volitve so potekle popolnoma mirno razen manjših komun i stičnih incidentov. Odmev v tisku Pariz, 9. maja. Vsi današnji Jisti ugotavljajo presenetljivo zmago levice. »Marin« poudarja, da se je že pri prvih volitvah opažal preokret na levo, toda druge volitve so pokazale, da je ta iz-prememba v razpoloženju volil cev mnogo večja, kakor pa se je misKlo. »Journal« poudarja, da se je ugodnejši položaj levičarskih skupin po prvin voHtvab spremeniS v nepričakovano zmago. v73erajsnja opozicija predstavlja danes močno večino. »Petit Journal« priznava, da je bik> s porastom ra-dikarae stranke sicer računali, toda ojačenje socialnih demokratov je vse politične kroge presenetilo. Oprta na svoji stranki lahko Leon Blum in Herriot s strankami sredine sestavita večino m prevzameta neodvisno od vseh ostaiib strank vodstvo državnih poslov. Sociaftstični »Popolaire« nanaša, da bodo socialisti svojo zmago izkoristili za delavski razred in za ojačenje miru. Radikalna »RepubHque« piše o volitvah: Ce se bo vlad^ gospoda Tardieuja zopet pojavila v zbornico, bo padla z nad 100 glasovi večine. Vsak takozvani kartel večine je sedaj mogoč. Herriot in radikalna stranka bosta sedaj dala vzgled odgovornosti in politične modrosti. »Vokmte« zahteva, da se mora pri jutrišnjih predsedniških volitvah, ki jih bo izvršila še stara zbornica, upoštevati rezultat parlamentarnih volitev. Levičarske stranke morajo složno giasovati za Painleveja. Albert Thomas umrl V soboto je nenadoma preminul v Parizu Pariz, 9. maja. Ravnatelj mednarod* j leta 1904. Jaures ustanovil »Humanite«, nega urada dela Albert Thomas je v soboto zvečer tukaj nenadoma umrl. Thomasa, ki je prišel zaradi volitev v Pariz, se je lotila na cesti slabost, za: radi česar je stopil v neko restavracijo blizu kolodvora St. Lazaire, si naročil sredstvo za okrepčilo in odšel v umi: valnico. Tamkaj so našli Thomasa par minut pozneje neza\'estnega na tleh. Odpeljali so ga takoj v bolnico Beau: jon, v prav ono, v kateri je umrl pred: sednik republike Doumer, kjer pa so mogli zdravniki ugotoviti le smrt. Oči: vidno je Thomasa zadela kap. Truplo so začasno položili v bolnici na mrtva* ški oder. Na izrecno željo pokojnika se bo vršil pogreb brez vsakih svečanosti. Prepeljali ga bodo v njegovo rojstno mesto. Albert Thomas je bil rojen tleta 1878. v Champigriv-sur-Marne kot sin pekovskega mojstra, ki je žrtvoval vse, da bi lahko študiral njegov sin. 2e v času svojih studij je Thomas s pomočjo dveh štipendij potoval v Rusijo, o kateri je pozneje izdal manjše delo po naslovom »Rusi-kolonizacijska rasa«. Kot dijak je študiral en semester tudi na berlinski univerzi ter je v tem času posettf razna večja nemška mesta, kjer je predvsem proučeval strokovne organizacije. Ko je je sprejel v uredništvo Thomasa, Se precino je doktoriral, kot resornega urednika za socialna in delavska vprašanja. Poleg tega je Thomas izdajal tudi »Revue syndicaliste« ter se je bavfl s splošnimi gospodarskimi in industrijskimi problemi. Izdal je rudi drugi del Jaurejeve »Historie socialiste«. Njegova politična karijera se je pričela leta 1910. ko je bil prvič izvoljen za poslanca. S svojo mtervenenjo v železničarski stavki leta 1910 se je uvrstil med najvplivnejše politike. Kmalu po izbruhu svetovne vojne je bil Thomas imenovan za državnega podtajnika in mu je bila poverjena organizacija fabrikaerje municije. Leta 1917 je to mesto odložil, v letih 1916 in 1917 je bil tudi dvakrat v Rusiji, da bi tam organiziral dobavo municije. Pri prvem izbruhu ruske revolucije je podpiral vlado Korenskega^ preprečil zlom ruske fronte ter je bil nekaj mesecev francoski poslanik v Moskvi. Po končani vojni se je Thomas z vso vnemo zavzel za idejo Društva narodov. Decembra 1919 je postal ravnatelj Mednarodnega urada za delo, ki ga je vodil do svoje nenadne smrti. Pokojni Thomas je imel še celo vrsto velikih načrtov, ki >ih je nameraval uresničiti, toda smrt ga je prehitela. Nova gospodarska pogodba med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo Podrobnosti še niso objavljene, govori pa se, da je Nemčija priznala Rusiji izredne olašave Pariz, 9. maja. AA. Ženevska poročevalec »Petit Parisiena« poroča, da Je bila. med Nemčijo in Sovjetsko Rum jo sklenjena gospodarska pogodba, ki bo vsak čas objavljena. S to gospodarsko pogodbo, sklenjeno v Ženevi med dr. Brttnangom in Lttrvnoovim, sta si Nemčije m Sovjetska Rusija med sabo priznali take gospodarske olajšave, da govore neki krogi o tej pogodbi kot o novem gospodarskem Rapafio. Zborovanje železničarjev Ni iakrkičeno, da bo pogodba objavljena obenem z odhodom dr. Ourtiusa v Moskvo. Berlin, 9. maja. AA, Gospodarski sporazum, sklenjen med sovjetskhn posla-nikom v Berlinu in —JBjsj ministrom za gospodarstvo dne 22. decembra 1931 o olajšavah za izmenjavo blag« med obema državama, je bil ratificiran od obeh vlad. Ljubljana, 9. maja. V veliki dvorani OUZD se je včeraj vršila velika, 18. redna skupščina oblastnega odbora UJNŽB, ki je pokazala prav stmjeno in disciplinirano stanovsko orga-nieaei&o železničarjev. Zborovanje je prav lepo uspelo Ln pokazalo, kako težko borbo vodijo železničarji za svoj obstanek. Udeležilo se ga je 49 delegatov iz vseh krajev itjulbljanske železniške direkcije. Oblastni odbor za Sfiovenijo štede 27 močnih podružnic s 4115 člani Preteklo leto je organizacija prav dobro napredovala. Najžlvahnejsa debata se Je razvida o vseh akrtualnih vprašanolh, ki so za železničarje življenjskega pomena Predsednik oblastnega odbora g. AJbVi Rotar, ki je otvontl in vodU nad 5 ur trajadoče zborovanje. Je pozdravil najprej navzoče delegate, pred vsem zasrtiopniika centrale, tajnika g. Simončlča, zastopnika beograjskih železničarjev g. Savica in g. Hrd&aka i-z Zagreba V svojem prav Obe-ir-enem poročim je pojasnil položaj tefenl-čarske organizacije, navajal v podrobnost: vse poslovanje organizacije m očrtal v glavnin obrfrsfh vse gospodarske težkoče. ki tarejo tudi žeflezničaTje. Tajniško poročilo. Prvi tajnik g. Albert Vertačnik je nato ob&imo poročal o delovanju oblastnega odbora poročila posnemamo: Naša letošnja akniosoma se vrši v času najhuj&e gospodarske krnae, katere pezo moramo nosRi v prvi vrsti vsi državni nahužbenoi, aktivni in upokojeni. Zato je moral odbor mnogo svodih moči posvečati vsem vprašanjem, i^etosnja poslovna doba iJe trajala samo 11 mesecev. Smrt je iz vrst želeTaiičarjev, organteiTatnlh pri oblastnem odbora JN22B. pobrala 23 tovarišev, največ v Ldobfjani In Mariboru. Oblastni odbor je sodeloval in podtpirail akcijo za znižanje stanovanjskih najc^nvni-n ter se Je udeležil velikega protestnega zborovanja, ki so ga nedavno 6kUcale razne stanovske organizacije. S 1. julijem smo dob-;'I nov zakon o državu oocom et-nem osobju. ki |}e v mnogih pogledih pJabši od prejšnjega. Nižjim nsJužbencem eo se prejemki nekoSiko povfiaiH. nasprotno so pa bHe draginjsfce doki ado že dvakrat zn-!-žane. Takoj po novem zakonu je oblastni odbor izdelal protipredtoge k novemu zakonu, ki se sedaj še iapopolnuujejo. Pričakovati Je bilo, da bodo objavl^end tnrirt novi prwvn.tn.ikl V smieuhi pa^edkago'v, »^tavije-nfh po JNftB. Isdana je bila dopolnitev delavskega pravilnika, kJ ureja vprašanj? delavskih iputnhi/KljTrb mnogim Iwtervem-cftjam na do danes še nI bilo mogoče iz-poslovati ureditve penzrfjekaga fon*ia. Z araf e m prejom-kor in delovnih dni j«1 zašlo žeierzniiško osobje v obupen položaj. Zastopniki jugosk>venskih železničarjev so ponovno intervenirali pri ministrih, t a« o pni g. dr. Kramerju kakor tnd4. pr! z. Puolju ter pri množita poslancih ln sen.i-torjib, da se zavzamejo za železničarje. Redukcije osobtja so zadele tudi mnosre žolezn/Ičarpev v dravski banovini. Od ne-nastaviljeneera osobja »o bili reduoirani mnogi nestaln"! delavci m dnevničarji. Od teh je bilo na mtervenoljo oblastnega odbora sprejetih nazajj 120, nasprotno pa morajo nekateri delavci na mesec praznovati 5 do 6 dni. Pri »trojnem oddelka je btio reduciranib okoli 30 strojnikov, ki so btti nato ponovno sprejeti v ahužbo cot rokodedci. Sestavlja se obširna spomenica, ki bo izročena pristojnim ministrstvom m železniški upravi. Spričo hude bede, v katero so za&ii mnogi železničanJU je oblasta! odbor pokrenAl pomožno akcijo, ki je dobro uspela. Odbor je razdeMJ 4« podpor, a V pokojninski fond je votiral 25 tisoč Din. Odbor je skrbel tmdi za pravno varstvo svojih članov. ttvahrva debata Po poročilih drnštven-ih fnakcionaro>rv se je razvila prav živahna, nad dve ari trajajoča debata Mnogi delegati so z vso odkriitostno pojasnjevali materijalne težave žeJezJČarjeiv. G. Juh iz Ljubljane je stvarno kritiziral delovanje oblastnega odbora in se za-•roemal za to, da se prične akcija za izboljšanje položaja Del. Tumpej isz. Maribora je poudarjal: Prfbiti je treba, da gotov del pridobitni ko v dela na to, da se položaj še poslabša, V državnem interesu je, da se zaščitijo pravice železničarjev. Od poslancev, ki so sedaj v parlamentu, moramo zahtevati, da se zaščiti mali olove*. Železničar, ki dobiva mesečno 400 Din, pač ne more živeti me umreti. Glavno vprašanje za nas je tudi stanovanjsko vprašanje. Naše sile so izčrpane. Delegat Gerečak se je zlasti za vz em r* I za stalnost osobja. Zgodilo se je, da je človek, ki je stažih že leta in leta, na zadnje postal zopet nestalen, čeprav je v službi osivel Temperamentno so govoric nadalče delegat: Ronko iz Litije, Dvor?a h in Cer-ček ter M a jer iz Ljutomera G. Ivan Deržič je nato poj asu jeva! sedantfi težavni položaj in poudarjal med drugim, da so različni vzroki sedanje krize. Napačna je bila tudi gospodarska po litika. Promet je pri nas res pade!, toda ne tako katastrofalno kakor drugod, n pr. v Avstriji ln Češkoslovaški. Odpustiti bi se zato ne smej noben delavec. Govorili so nadalje še delegati Vebe.r, Smrvielj in drugi, nakar Je predsednik Rotar zaključili debato. Predsednik nadzorstva g. Josip Ijb-echutzkv je nagrtašal, da oblastni odbor pošteno in resno deia Zato je prediajvH, da mu tereče skupsoina razreftnico in pohvalo, kar je bflo soglasno sprejeto. Zastopnik centrale g_ Sfrmončič 4« Beograda Je pojasndeval vso akcijo, tal jo vodijo železničarji za izboljšanje svojega poAožaja >Javnost naj ve, kakftn; berači smo!< je sakijnčiH in tele* sknpftčrni najlepše uspehe. Za ndtan sta poBdravtla zbor beoga-ajBkii deflegat bssšž in ZaeaSloge«, ki vrši med železničarji veliko prosvetno delo, dane vzgaja v glasbi in njeno šolo obiskuje 246 železnica rs km otrok, 14 učiteljev pa poučuje brezplačno ali pa za malenkostno nagrado, šteje 92 pevcev in S2 godbenikov. Predlagal je iz-premembo društvenih pravil v toliko, da bo »Slogi« omogočen še večji razmah. G. Ivan Deržič je omenil, da ni proti temu nobenega pomisleka. Volitev novega odbora. Nato so sledile volitve novega oblastnega odbora. Soglasno je bil izvoljen ponovno za predsednika g. Albin Roter, za L podpredsednika Mirko Punčuh, za II. podpredsednika Nande Koprivec, za L tajnika Albert Vrtačnik, za LL tajnika Fran Srebot, Nadalje so bile Še izvoljeni ostali ftmkcijo-narji: Zastavonoša Koprivec Ivan; odborniki: černivec Engelbert, Klebel Krnil, Fnrkm Josip. Weber Matija, Kralj Andrej, Likar Anton, Kervin Franc, inž. subic Stantao, Žerjav Karol, Bergant Ivan, Novak Ignac, Zupan Ciril, Pečar Jože. Nadzorni odbor: predsednik Luschutzkv Josip; ocUx>rniki: Outrata Drago, Dovč Franc, JenČič Anton, Gabrovšek Alojzij. Na predlsog delegata Alberta KobaJa je bila nato soglasno sprejeta naslednja resolucija »Centralni odbor se poziva, da zastavi vse sile v pravcu: 1. da se z nujnim uveljavi j en jem novega pravilnika o pomožnem osobju da slednjemu eksistenčna možnost, katere danes nima, da bo mogel živeti človeka dostojno življenje, 2. Da se s takojšnjim noveliranjem zakona o državnem prometnem osobju vzpostavijo uslužbenci v položaj, posebno v gmotnem oziru, ki ga zaslužijo, vršeč težavno in odgovorno službo. 3. Da se izdajo za osnovni zakon o državnem prometnem osobju, upoštevaje stavljene predloge UJNZB, pravilniki, po katerih naj bodo tako aktivnemu kakor upokojenemu prometnemu osobju zagotovljene vse pravice.« Pri slučajnostih se je razvila še kratka debata o nekaterih internih vprašanjih, nakar je predsednik ob 13.30 zakrjnftU lepo uspelo zborovanje. 9T ROŠKE NOGAVICE Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2274.62—2286.18, Berhn 1333.97—1344.77, Bruselj 787.90— 791.84, Curih 109735—1102.85, London 306.79—307.39, Newyork ček 5582.63— 56.10 89, Pariz 22133—222.45, Praga 166.23 —167.09, Tnst 288.12—29032 INOZEMSKE BORZE. Čarih. Beograd 9.05, Pariz 20.17, London 18.77^, Newyork 511.—. Bruselj 71.80, Milan 26.30. Madrid 40.70. Amsterdam 30730. Berlin 12L75, Sofija 3.70. Pnaoa 1S15, Varaava 57.36, Bi*srcsta 3.06. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD, dne 9. maja 1932, Stev. 104 Festivalski koncerti že ta teden se prečne veliičaatn-i festival, ki bomo z njim proslavili velike jubi-lije Glasbene Matice. O miadmskem in komornem koncertu, ki bosta 10. in 13. t. m, smo te govorili, na bunkostno soboto ob 20. bo pa v veliki dvorani hotela >Union« glavni festival-s ki koncert, kjer nam Glasbena Matica pokaže najboljša slovenska simfonična in zborovsko - instrumentalna dela Na tem koncertu se bosta prvič javno izvajali obe izvirni overnuri, ki sta dobili prvo nagrado FilharmonSlavicus hym-nus< je komponiran na motive korala »per Truberum compositus;, ki ga je tor«\j komponira! sam veliki naš Primož Trubar. Jakob Petelin - Gallus Dedo je v pravom pomenu slavnostno in Tesano pompozno za voliki orkester ob polni zasedbi, ob sklepu pa zadone trni: mogočni zvonovi. V >Siovenskj overturi< je skladatelj škerjanc uporabil znan: motiv koroške narodne: >če so tiste stezice«. Overtura je eno najboljših šikerjaneevih del, a obv novi veliki slovenski komopziciji bosta gotovo napravili mogočen vtis. Poleg tega se 'izvaja škerjančeva simfonija v enem stavku, napisana za GOletui jmb:I-ej Ol-asfoene Matice. Novo je tu»li malo Kogojevo delo s svojim plesnim stavkom >Chopini ana<, operna primadona '-a. Gjtmojenac - Gavella pa zapoje nekaj spevov iz Premrlovega cikla >Sionskc pesmic za sopran in orkester. Vsa ta ta dela bodo na koncertu prvič javno izvajana, ponavljaoo se pa odsTavki vz. Osterčcve suite, dalje drve Adamičevi legendi za žt*n-ski zbor im orkester in eno največjih in najpompoznejših slovenskih del, na.nm^ Lajovčev Psalm 41. in 42., ki je napisan za tenorsolo, zbor in veliki orkester. T>-norsolo bo pel član našo opere g. Gostič, ki je tndri absolvent našega konservatorija, a dirigiral bo koncert oporni ravnatelj g. Mirko Polič, le simfonijo v enem stavku bo dirigiral komponist škerjanc sam. Na koncertu bo sodeloval razen Matici nega zbora tudi orkester, ki bo sestavljen iz opernega orkestra, Orkestralnega društva in konservatoristov. sko društvo je pa tudi najstarejši, najzve-stejši in najpoirtvovalnejši prijatelj Glasbeno Matice. Ta je namreč že 8. avgusta 1. 1872, torej žc pred svojim ustanovnim občnim zborom, navezala stike s Hlaholom in je od tedaj vsa desetletja in leta z njim v najboljših zvezah. Razen jubilejev Glasbene Matice bomo na festivalu praznovali torej tudi SOletni jubilej češkoslovaško - slovenske pevske zvestobe! Ko :e Glasbena Matica izvajala Dvo-fakova dela, je Hlahol pogosto pomagal z materijalom in omogočil izvajanje teh preslavn:h del, a ko sta bila Glasbena Matica in pevsko društvo Ljubljana v Pragi, sta bila obakrat gosta Hlahola. Znameniti zbor je sedaj na turneji po Juco-sla,viji in prireja koncerte v Beogradu, Novem Sadu. Sarajevu. Dubrovniku, Splitu in Zaigrobu. odkoder se v soboto ob 14. pripHjr v Ljubljano in ostane naš gost do ponedeljka opoldne, ko s-- direktno vr-ne v Prago HlahBratski zvonovi*, dirigiral bo pa g. Vladimir H orle. •i/. i;--«».^rada pridi- na binkoštno nedeljo ob y% na 14 najmočnejše pevsko društvo »Stankovič«, ki bo imelo prejšnji večer koncert tudi v Zagrebu. Pod vodstvom dirigenta g .Vuka Dragovića bo 90 oseb me-danega zbora izvajalo veličastno Hrističe-vo opeio. ki je posvečeno mrtvim junakom fcredno močna in mogočna skladba, ki bo sitno odmevala na prostem. Ko bo io-aela na Kongresnem trgu in jo bodo poslušali zvesti bratje povej iz češkoslovaške in Judoslnvijo ter njih gostje iz domovine 'n vseh strani Evrope, bo pač opeio budi mogočna počastitev mrtvih junakov nas« srlasbe. Lucijan M. Škerjanc Naslednji koncert bo na binkoštno nedeljo ob pol 12. v Filha.rmonijii, kjer bodo iz v a ane .izključno Gallusove skladbe, namreč 10 njegovih najznamenitejših ma-drigalov. Tud,-; ta koncert, ki ga izvaja mešani zbor Glasbene Matice, bo dirigiral operni ravnatelj g. Polič. Najslavnejši slovenski glasbenik Jakoo Petelin, ki slovi po svetu pod imenom Gallus ali Haendl, je bil 1. 1550 rojen oaj-l^rž nekje pri Ribnici, gotovo pa je, da je Ml vzgojen v Stični, saj sam trdi. da je sfkoraj vso živijence preživel po samostanih. L. 1571 je bil pevec dvorne kapele na Poinaju, nato je pa popotoval. da so temeljiteje izobrazi, po samostanih v Avstriji in Moravski.'prišel je pa tudi na češko n v S ležijo. Urejen pouk je dobival pač le kot pevec dvorne kapele, ostalo znanje si je pa prisvojil pri strokovnjakih in učenih menihih. L. 1578 je zložil v Pragi latinsko mašo. odtod je pa odšel v Olomuc, kjer je L 15S0 že bil kapelnik škofa Pawlowskeora. Kmalu se je vrati v Prago, kjer je nadzoroval tisk svojega največjega dela. Da je mogel živeti, je prevzel vodstvo zbora v praški cerkvi Sv. Janeza na Bresu, kjer je ostal do svoje smrti L 1591. Zapustil je ogromno del, ki slove še dandanes, a na razstavi bomo videli prvj natis njegovega velikega dela Opus mušicu m, ki obsega 474 napevov. Na binkoštno nedeljo popoldne ob 15. bo na Kongresnem trgu koncert slovanske pesmi, kjer bomo 6uli slovensko, hrvatsko, srbsko in češko pesem Na tem koncertu nastopi slovito praško pevsko društvo >Hlahol< že tretjič v Ljubljani. Njegov mešani zbor šteje 130 grl Jn je najmočnejši in najstarejši praški nevstoi zbor. To nadslavnejse češko pev- Matija Brav ni čar S kapelnikom g. Milanom Saksem pa pride rudi iz Zagreba SO članov mešanega zbora pevskega društva »Lisinski^, ki si je pridobilo največji sloves po v s«-j Evropi. %'^isinsfeic bo izvajal hrvatsko zborovsko literaturo in Mokranjčcv X. rukovet. Naši zagrebški prijatelji se pripeljejo v nedeljo zjutraj z brzovlakom in se po večini že zvečer zopet odpeljejo v Zagreb. Koncert zaključi Učiteljski pevski zbor. namreč SO članov mešanega zbora, ki ga bo vodil požrtvovalni kapelnik g. Srečko Kumar. Učitelji in iioitc,ljico nam zapoje Lajovčevj ^Bolest kovače in ^Zelenega Jurja«, Kogojevo ^Vrabci in strašilo in Adamičevi >Potrkan ples« ter >Vragovo nevesto«. V nedeljo zvečer bo v operi slavnostna predstava Bravničarjeve opere >Pohuj-šanje v dolini šentf lorjanski«, ki jo je komponist za to priliko temeljito predelal. Dirigiral bo kapelnik g. Neffat, režijo ima pa režiser g. Debevec. Dobrodelni koncert v Celju Celje, 6. maja S sodelovanjem g. R. Sn.ncina, člana mari-morske.ga gledališča, so nam priredile učne močni naše Matice v mali dvorani Uniona 3. t. m. zelo lep umetniški večer, o katerem je potrebno kaj več napisati, ker so postali umetniški dogodki pri nas Ivolj redki. Razen gosta so sodelovali gg. M. Sanc/.novu, M. Perakova, ravnatelj K. San-cin in njegov ponos: mladi umetnik in virtuoz 121etni Miran Viher. G. ravnatelj K. Sanein nam je podal redkeje izvajano Mozartovo VIII. sonato s toplino in zanosom, k.l jo Mozart zahteva. Posebno lepi Andante sortenuto je poslušalce prav izredno očaral. Mozart ne zahteva virtuoza, pač pa celega umetnjifka! Hvalevredno je, da nam pri svojih sicer sedaj bolj redkih nastopih poda naš umetnik tudi moderniste. To ne stori zaradi modernizma, marveč gotovo zaradi mu-znke, ki so jo bile skladbe Provarnika. Zsolta :n Cassadoja polne. Zahtevajo pa te reči veliko tehnike CZsolt) ,n občutja. >Kaoji pastir« (Zsolta) je razvnel občinstvo in umetnik je žel zasluženo odobravanje. Pri klavirju je bila ga. Marco Sancinova. ki jo poznamo kot odlično spremljevalko, kar nam je ravno pri Mozartu ponovno dokazala. Saj zahteva Mozart več od pianista kakor od vijollnlsta tako v tehničnem kakor tud.1 v muzikalnem pogledu Njena lepa in diskretna igra ne pozna tet-koč CZsolt") Radi bi g Sancinovo slišali kdaj tudi kot solistko. S svojim nastopom nas je razveselila gdč. Perakova. Po dolgem času smo jo zopet slišali In želimo jo sedaj pogosteje vd-deti na koncertnem odru Je "vredna učenka g. M. Sancinovo. Občutenost skladb in mehka, lepa igra jo odlikuje. Diskretno je spremljala gosta, ki nam je zapel tri pesmi: Pavčriča, Hochreiterja in Parmo. Zal, da je bil nekoliko indisponiran. V drugem delu je poleg gdč. Perakove nastopil mladi, a umetniško zreli Viher. S svojo malo, mojstrsko vdjolino nam je zaigral Bachov A-mol in Mendelssohnov E-mol koncert in Scarlatti - Provaraikov Allegro tehnično in glasbeno tako popolno, da je občinstvo presenetil in očaral. Saj zahtevajo izvajane skladbe celega moža. Viherjeva igra je dokaz visoke in izredne muzikalne nadarjenosti, zato ni zanj tehničnih težkoč. G. ravnatelju čestitamo, da nam je Izoblikoval v 12 letnem Viherju popolnega umetnika, ki mu je pot v svet odprta. Prav Je, da ni fant paradiral, ampaik pred-našal umetnike, ki si jih stavijo na program umetniki svetovnega slovesa. Naj bi ga skoro slišal: tudi izven naših mej sebi v čast in nam v ponos!! Obisk je bil zadovoljiv, das.1 smo marsikoga pogrešali, k.l bi že zaradi lepega namena ne smel zamuditi tako lepega večera. Učiteijsivo Glasbene Matice zasluži za ta lep in umetniški večer »vso priznanje in čast ter zahvalo naše kulturne javnosti. Ob tej priliki še to: G. ravnatelj se ua.m je predstavil tokrat tudi kot mojster v Izdelavi vijolin. Igral je na gosli, ki jih je v vseh potankostih sam izdelal. Instrument s«' odlikuje po lepem in volumlnoz-nem glasu. Gosi: so op 2., dato Aleluja 1932. študentje smo • • s V soboto zvečer so imeli na šentjakobskem odru krstno predstavo, a snoči so že ponavljali veseloigro »študentje s>mo« . . ki jo je napisala članica odra ga. Metka Bučarjeva, komponiral jo je pa njen soprog in z:iani naš kuplet:st g. Danilo Bučar. N'aval na obe predstavi je bil tak, da bi morali napraviti v dvorani najmanj še eno nadstropje, če bi hoteli kam spraviti vse svoje goste. Veseloigra se dogaja v jadran skern paradižu na Rabu in režiser je poskrbel za vse na odru, d-a nam jc zbudil pravo razpoloženje tega prekrasnega morskega 'e-tovšča in še celo zrak v dvorani je bil poln ozona in dišav. Že temperamentna overtura je ogrela poslušalce, opereta jih je pa vnela in vžgala, da so prav za prav pri njej sodelovali in f. veselimi študenti vživali sladkosti mladosti vsi gledalci. Z-abava jc bila sijajna n Miieh nepremagljiv. Resen jc bil menda samo orkester, ki ga je komponist zbral z vseh strani Ljubljane, in je ponižno sedel na nizkih klopicah otroškega vrtca starodavne šole z duh teči m imenom. Do naj-globjih glob n srca jc poslušalce ganila pretresljiva jadovanka vedno lačnega debclušč-ka Okija za domačimi lonci in za sladko njegovo mamo. G. Nalaznik je kakor ustvarjen za to vlogo in je prekosil samega sebe. Že po prvem aktu je bil oder poln nageljnov in rož. da jih avtorica Metka ni megla kam spraviti. Že so bili pa šopki in ovacije pozabljene, ko se jc g. L a v r i č kot hiperprofesorski profesor Golob pričel cmeriti za Maričko in domačim redom, nato pa odkrivati ljubezen ostareli bivši subret: Klari, ki jo je grala avtorica sama. Par je tako grotesken in tako komičen, igran pa raku dobro, da takega para nimamo v nobeni drugi igri in na n on en cm drugem našem odru. Med samo razposajenostjo pa morata gdč. Wri s c h c r j e v a kot Nada in pa režiser g. I* e t r o v č i e kot študent Lado igrati popolnoma kontrastni, resni in celo sentimentalni vlogi, vendar jima je pa tudi to uspelo, saj jc izvrstna igralka \\ ri-seherjeva tudi odlična pevka, Petrovčič pa učinkovit v vseh vlogah. Siadka pesmica Nade bo kmalu na programu vseh pod oknic. Kakor živo srebro je pa gdč. (Jita P i r č c v a. ki igra poredno Nino. a podjetnega in navihanega vodjo vesele bande-namreč Živka, je pa igral g. škerlj tako, da mu mora vsakdo zavidati, kako se zna pomlad ti. Ni čuda, da so vsi igrali tako naravno, saj so bile vse vloge napisane zanje. Strogo mamo Gizelo Scnčarjevo in pa jovijalnega veletrgovca Kobeta sta igrala ga. K o š č a k o v a in g. Milan K o š a k ter ustvarila resnično naše tipe. kakršne srečujemo povsod in vsak dan. prav dober je bi! pa tudi osladni čifut Breithut g. Kukma-na, pa tudi gralci manjših vlog so se odlikovali. Peli so vsi veselo in razposajeno ter celo plesali, ognjevito kolo pa bi bila najraje zaplesala tudi publika. Tudi komponista so obs-uli s cvetjem, zaslužil bi bil pa lo-vorev venec tudi požrtvovaln orkester. Opereta je taka, da jo bo gotovo vsakdo videl in da jo bodo igrali na vseh boljših diletantskih odrih, zato pa ni treba navajati njene vsebine, polne humorja in mladostne prešernosti. Gotovo je tudi, da bodo pesmi v kratkem prepevale vse naše vesele družbe. S tem sta si avtorica in komponist pridobila tudi to zaslugo, da se bomo z njuno pomočjo končno lahko otresli priskutnih nemških šlagerjev. Veseloigro ponove še v sredo in petek, a pobrigajte se za karte! Metki in Danilu Bučarju ter vsemu Šentjakobskemu odru najiskrenejše čestitke! Koledar. Danes: Ponedeljek, 9. maja katoličani Gregor Nac. Prvmica. pravoslavni 26. aprila. Današnje prireditve. Kino Matica: Revna kot cerkvena miš. Kino Ideal: Po ljubezni hrepeneče srce. ZKD: Rio Rtta« ob 14.30 v kinu Matici. Društvo za ustanavljanje šolskih zobnih abulatorijev, občni zbor ob 17. v veliki dvorani Okrožnega urada. Dežurne lekarne. Danes: Leustek. Rešujeva cesta 1. Bohince, Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Materinski, Deževje, grmenje hi treskanje je Ljubljana, 9. maja. Pomen včerajšnje ljubljanske nedelje je naravnost neznanski. Bila je namreč posvečena celi vrsti vzvišenih, izrednih m nenavadnih namenov. Zato ni čudno, če se je zdeia nekaterim najpomembnejša v letu in jo bodo uvrstili med zgodovinsKe dni. Kronist pa mora biti objektiven ter ne sme zapisati, da je bila včerajšnja nedelja tako imenitna n. pr. zaradi jurjeva-nja na Gradu alti zaradi tombole, ki je niti ni bilo. To In ono mora celo prezreti, kajti nekaten dosrodki in zaievščine so še preveč temeljito registrirane. Da je bil včerao materinski odnosno cvetlični dan. vedo Ljubljančani predobro, saj so se po vsem mestu na V6e pretege otepali nabiralk in sc čudili, zakaj nabirajo prispevke. Žrtvovali so se torej dovolj, kajt' prestaln so strašno muko. Hujših skrbi pa nismo imeli z materinskim dnem. Nič manj važno ni, hočemo reči, da Je mnosro ražnetjče, da so včeraj gasilo] slavili svojepa patrona. Takšne ga?ilsKe slavnostj imajo dvojni pomen, namreč da ta.krat navadno dežuie in je sploh takšno Treme, kakor da se ženijo vra?i in da je na ira-silski praznik na no&ah vse mesto. Ce ne sprav; nihče d rut:.! Ljubljančanov pokonci, j h saslska trobenta. In tudi včeraj so trobili žc od rane ure po vsem mestu kakor Judje pred Jeriho. K sreoi se pa Ljubljana ni podrla. Tudi, ko je donolduo Florijan pokazal hvaležnost do svojih čostileev in je s pomočjo ■oocočneea svetca Elije tiprizoril kolosalno gasilsko vajo l viharjem, ploho :n grmenjem — sc Ljubljana vse eno ni podrla, samo opeka jo deževala p atroh na ceste, šipe ?o ivonKetalo po trotoarjih rn ljudje so se tako rekoč v paničnem strahu razbežali s cest pod kanove. Toda tud.' ploha n". mog'la ohladiti nekaterih Razume se, da tn«li ^a.s;!c: niso obupali zaradi dežja, saj so .itak vajeni mokrote, in dež spada k nj'h-^vim slavnostiui kot najvažnejša točka prosrrama. TV»r*oMne so ?a.s»-.li ■■ J ui^oslo vensko Tiskarno*. Mo toooa brizsakia r»rod 1'erd.a.novo trsrovvno je brizgala no dolgi cevi vodo vtlsolto na-i fskarno. Požar je bil kmalu nćtusen, ker o v in Jurjev dan marsikomu skalilo majniško nedeljo pač ni aorelo, zato upajmo, la n: bilo tudi škole. Sicer so pa gasilci poslal: ee v soboto, kaj zna^o 'n so so z gašenj eno v i-'treliški ulici Zo nekako pripravio* n« včerajšnje vaje. Ker prireditelji junjsvanja ts morejo odlagat: vse leto do prih. ljudi in ne vteelice, včeraj je pa bila ve-selica brez Iju^ii. Na Grad so šli latBo tisti, ki so se zabavali nad itfttslm jur-jevanje-m. a no da bi so zabavali na veselici. SIcer jo tiud-i takšna zaba\a im.-riM-ua, baje pa nimaš pri nji risoiassa Mn ličnoga 'ižitka. priredite !j,i pa seveda ne takšnega in no drugačnega uspeha. Trav radi prekoinomo netaktne višje ailc, k« je pa tudi vse, kar laliko storimo. Kronist obžaluje, da ne more vdelati vremena< Z vsem razumevanjem je torej treba zapisati, da je bila stvar naravnost t.ra-r-na. Vso mize, k', so bile pripravljene na prostem z naj-lepšimi nameni, so bile mokre, kakor da je trajalo jurjevanje BSSO-redoma teden dni, čeprav ni ■Wf) sedel k njim. Prodajalci niso upali razložiti dobrot in lepot pod nezanestjmml strehami, s-cer pa tu.di ni skoraj nihče nič ku-pova.1. Pri tej ali oni strehi se je nabrala vrnfci v gubah, potem pa nenadno bruhnMa v Šotor. Ko je od ča&a do časa prenehalo deževati, so se ljudje zbrai-i okrog godcev in klavrno poplnšali gatnJjrve komade. T>e pri srečo lovih je bilo vofž S.vrjenja. Na graj-Skern ftvoriAčn eo se godci nerpr^^arto setiVi doskvroo z -de-žrj-a. r*od kan. I#5r*'1 no pa prav za jva-v sami »eftV, k«r so r*olajroma za^praKtrVi tn*M na$vemec$#i jwwh-šalci. K včera.išnV nedetlii >e treba samo rvri-pom*n"ti, da se rktnidane* konča Tnsaka ko me1;ja *aVestno, žaloetme ftfv*r «e p^ -v prevržojo v komodijo. Mati m štirje otroci zgoreli V blžiiiii Gospića so ponoči zgorcH požar vpepefii do tal, nje Vse prebivalstvo Gospića in okolice jc pod vtisom strašne nestejee, ki jc zahteva-I« pet človeških žrtev hi ki sc po svojom obsegu skoraj iahko primerja s katastrofo na IJolou v Zsgrebu. Na pmvi>sla^-ni Gjur-gjerdan, v četrtek okrog 10. zvečer, jc izbruhnil požar v hiši in staji 'o.uarja Luje \*ujnoviča v Divosclu. Ker je biLa hiša krita s si«jmo in vsa icsoaa, se je OgCBJ ra/:širil / bliskovito naglico, k nesreSj je pa pihal se močan veter. V hiši je s»pala \isa rod/bi na nesrečnega logarja: njegova žena, dve hčerki in dva sina. Logarja samega ni bilo doma. Shjftaj-no je dalje čase. zadržal v mestu in sc tako rešil gotove smrti. Ker jc stala hiša na samotnem kraju v gozdu, precej daleč od drugih selišč. ni bilo nikogar na pomoč in jc hiša /. gospodarskim poslopjem pogorela do tal Ko so pozneje prihiteli .dasilci iz Gospića, je bila tra2ed;ja žc za-ključena. Naslednjega dne ob 9. je prispela na kroj katastrofe oodna komisija. Pod razvalinami so našli v kotu kleti okostje nesrečne matere in dveh otrok. Vsi so trdno spaM. ko je hi«o objel požar in ko se je porušila, so »kupno z cjoreeo posteljo padli v klet. Otroka sta sc n-ajbrže /budila im se zatekla k materi. Vsi trije so v .skupnem objemu našli grozno smrt. Pri hišnih vratiih so našli ožgano okostje 10 letne hčerke, ki sc je bržkone hotela rešiti na prosto, pa je bilo prepozno, V staji so našli zog-ljcnelo truplo 14 letnega sina in okostja šestih goved, ene£a konja ter več kokoši. Ko je prišel oče domov in videl strašno nesrečo, se jc onesvesti1, pozneje pa se mu Največja bomba smeha! Vsa Ljubljana mora videti najboljšo veseloigro v tej sezoni! Občinstvo navdušeno! Vse predstave razprodane ! Revna kot cerkvena mis Sijajni igralci in izvrstni komiki, kakor Fritz Griinbautn Paul Morgan Paul Horblger vzbujajo s svojimi dovtipi salve smeha! NAJNOVEJŠI ZVOČNI TEDNIK. Vstopnice kupite v predprodaji! Samo še danes in jutri ob 4., 71 < in 9^4 zvečer. Elitni kino Matic Telefon 2124 v hisl logarja Vujnovica, ki Jo fe gova žena m štirje otroci je amračfl trm m so ga morali odpeiiati v bolnicoL Kako jc požar nastal, m znano, vse pa kaže, da je hi i« kriva noprrvKinost. Memoa so pustili \^JTvovićevi v pefri ogemi. iskra, ki jc skočila rz peci, je pa začarata poslopje. Gro>m.a tragedija jc globoko pretresla vse prebrva isrvo. Strela in gasilska slavnost Včeraj so naši vrk gasilci da stili s vo teza patrona Florijana, ki je hotel najbrž pokazat: vso moć, saj je zvrnil kar vso ?o!i-do, da smo imen po vsej deželi neurja m nevihte, raze tega je pa rudi zapiha! veter, ki je pa rnšil drevje in prevrnil celo sredi Ljubljane trhel kostanj v Zvezdi. Nad ^kofjn Loko in okolico Jc s Poljanske doline pridrvela nevihta po 10. uri in sv. Florijan je poklical casilce k napovedani vaji. Ob tri četrt na 11. nro je že treSeHo v Dorfarjih v hišico delavca Firederja. Tako; so prihiteli domaćini pomajrat pridinali so pa rudi gasilci rz Stare Loke, škofje Lo-Ve in Bitnia, le domačih ni bilo doljro od nikoder. Na drugn strani obćine namreč, na poldrugo uro oddaljenem Godescu so gasilci blagoslavljali novo motorko in slavlja so sc morali udeležiti tudi voditelji bfižniiti društev. Tudi žabniSki gasilci so bili pri svečanosti in ka-kopak so s seboj imeli tudi ključ gasilskega doma. da člani društva, ki so pomagali sv. Florijanu varovati vas, niso mogli takoj do brizgalne. Hišica je kljub pomoči seveda oogorcla do tal, a dobri sosedje so takoj pogorelcu priskočili na pomoč in se dogovorili, da k 10.000 Din zavarovalnine, ki jo bo dnhl Fireder, prilože v lesu in opeki ter z vož-žnjo še toliko, da si bo revež lahko sezidal novo gnezdo. Čast jim. ker se tudi v najhujši gospodarski krizi ni ohladilo n.ih dobro srce! Na Godesču torej so pa imeli gaslici blagoslov nove motorke, ki ji je bila kuinica gdč. Ela Thalerjeva in jo je blagoslovil re-teški župnik g. Meršol. Slavnostni govor je imel nadučitelj g. Edvard Vidic, prav na-vduševalno in vzpodbudno je pa govoril tu-v!; starolosk župan g. Tone Hafner. Pež '"e seveda prepreči! nameravani razvoj slavja, ni jih pa motil mimo bogato okrašenega gasilskega doma drveči avtomobil, ki je hitel s samimi zelenimi klobučki iz Škofje Loke proti Ljubljani.. Za pomemben napredek in slavnost svojih sosedov se seveda klobučki niso niti zmenili. Narodna Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 9. maja: Leda. Red C. Torek, 10. maja: Zaprto. Sreda, 11. maja: Rusalka. Red A. Drevi ob 20. ponovi naša drama Kneževo ljubezensko igTO ^Leda*. v običajni zasedbi. Predstava se vrSi za red C. Ljubljanska drama pripravlja v režiji g. Cirila Debevca premijero klasične drame >Oddipus«. Premijera bo v dru^ri polovici t. m. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek. 9. maja: Zaprto. Torek, 10. maja: Zaprto. št**. 104 »SLOVENSKI NAROD, dne 9. maja 1932. Dnevne vesti — Razpi&eca zdravniška služba. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika pri krajevni bratcv>k' skladnici v Rajhenbur-gu. Trošnje je treba viožiti do 20 maja — Razpust ;n razid društc\. /.veza bojevnikov, skumne v *^t. Gotardu občna Trojane, se je prostovoljno r.i > a — »Bralno društvo na Dolu« se po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo, vse imetje pa se i? terožilr Sokolskemu društvu na Doiu ari Hrestpiku — Izprcme.noc % b;no\inski službi. Za arh'varja VIu. po:o*a ru ^kupine je k .pravi v Ljub'.jani Ema TomfliM iluS*C i 'rhivskđ uradnici IX. položajne s-..': i.c. Za zaščitno sestro in uradnico \ t>o c7a>nc skupine pri zdravstvenem lomu v 1 r/i«:u ic imenova-na Vovk Ele »so/d, de sle. pri zavodu za zarrvstvi.no ^čti) r.^ter in dece v Lun-l>ni. Za ooliciSkcpf stražnik« III ra.-c-da pn upravi pj'-t.-;r v Ljubljani je me- van A'ovij Kck, i.ir'c; policijsk >: '.« * "k-pr;pravn'k ii>:.- ain. Upokojena .r.i A^ojz1] Mau&er. sit-I'teli I. skupine bonske uprjve. n .« h*i/p Maferič, banovin t kr. banske up~avt dravske banovine št ^> z dne 7. maja objavlja uredbo o dopolnitvi urc.ib^ o razporejanju evanj /van:'m-kov I. i II kategorije i. služiteliev v r>ro-metni službi — pravda o oprav'iati ju t.««'-strskih izpitov, navodi'a kako voditi na l« zon>tvo nad prodajo npojnih dre? na dtvh-no, ratifikacijo ^vtom^bJne konvencije Gdansk. zapisi sik o podpisu statuta s*ai-ne^a mednarodnega sodišča, ratifikacija po Kolumbiji, pristop Zedinjei.ih ameriških držav h konvenciji o izboljšanju usode ranjencev razglas naredi) o proračunu mestne obeme ljubljanske za I. 1932. objave banske uprave o pobiranju cličmekih trošarin v 1. 1^.>2 in izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. — Vnovič se opozarjajo člani SPI), -a potrebujejo za svobodno kretanje v obmejnem pa0 BINKGŠTMH PRAZNIKOV tovarna JOS. REICH _ 5790 ■■—ww man r&aare.- i ^ .s ii iii — imhi mm — Slovenske pritrkovalee, kd so se pri-;avili za tekmo potrkovalcev, prosimo, da se potrudijo danes v svoje Sirpne urade, kamor so poslane okrožnice zaradi pritr-kovalske tekme. V okrožnici so nekatera navodila, kakor tudi vratni red nastopa pri tekmi. Opozarjamo. da se zaćne tekma vsled velikegra števila prijav že ob pol 1. pop. v ponedeljek 16. maja na veleser-*-skem prostoru. Ker so nekateri v zmr :. da se vrši v teh dneh tucn' vel esejem. ::oud*r-jamo, da sta v ponedeljek na veiesejanskem prostoru v Ljubljani samo obe tekmi, to je tekma, pritrkovalcev in tekrm pevskih zborov dravske banovine. Vclcsejem se začne šele 4. junija. — Dve nesreči. V ljubljansko bolnico so prepeljali davi dva ponesrečenca. Pivi je bil posestnikov sin Josip Drešar iz Mavčič, ki je doma padel s hleva in si poškodoval levo roko, drugi je pa bil 9-letni učenec Ivan Kusterla \7. Starega dvora, ki je padei in se precej potolkel po glavi. — S&mOmOr Slovenca v Zagrebu. Včeraj so našli v Zagrebu obešenega 34-letne-ga carinskega uslužbenca Ivana Leskovška iz Celja. Visečega je našla lastna žena v kuhinji poleg štedilnika. Leskovšek, ki mu usoda z udarci ni prizanašala, je bil za inje čase zelo potrt. Dejanje je izvršil v hipni duševni zmedenosti. — »Izgubljenci«. Izšla je zbirka socialnih črtic pod naslovom Izgubljencih, ki j: h je apfeal in izdal v samozaložbi g. Marjan Telatko. Dobiva se v vseh knjigarnah ter stane 10 Din. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Tržiču ic prenov eda'o Smionu Stegnarju. čevljarskemu pomočniku iz Sežani pri Kranhi, zafaajanje v krčmo za dobo dveh let. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, vendar pa je pričakovati zboljšanje vremena. Včeraj je po vseh krajin naše države deževalo. Največ padavin smo imeli v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 27, v Mariboru .17.6. v Ljubljani 16.2. iz drug h krajev ni poročila. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.1. temperatura je znašala 7.6. — Dobava masti. Dne 10. maja bo pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 5000 kg masti. iOglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi » Pri henioroidaJni bolezni, zagatenju. natrganih erevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice, prinaša uporaba naravne vFranc Jožefove grenčice^ vedno prijetno olajšanje, često tudi popolnoma ozdravljenje. J Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franc Jožefove« vode. »Franc Jože-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lfubifane —lj StrokoMic organizacije aktivnih in upokojenih državnih uslužbenci, privatnih nameščencev in narodnega delavstva vabijo in pozivajo vse svoje članstvo na ponovno skupno javno zborovanje v sredo 11. t. m. ob pol 19. v velski dvorani hotela Uhiona z dnevnim redom: Stanovanjske najemn:nc. Neobhodno je potrebno, da državni in privatni uslužbenci, upokojenci in delavci ponovno opozorijo o a ločujoče Činitelje. .]?„ tvorijo previsoke stanovanjske na iemnirir glavno življenjsko vprašanje vseh delovni-, slojev. Zato je dolžnost sleherne fra ćlsna navedenih org&oaosacij, da se tega zftx rovartja ud'-lc*^. ,; Pre-iećišea z- udeleznike I. slo-vcn«kerjA plasbenega festivala v Ljubljani od 13. do 16. ma/a si bi lo rabili v ve-ni števHu, kno. dvemn \W \vč posteljami. Prija-.-»• sprejema mestno odprav« niš"-o i.Mestn: fr: 21, III.) o^l 8. đo 2. popo>ine, —I j Karavana »Kdečega križa« je danes ob 10. kreniia iapred Kazine. Ni sicer vojna, kakor bi kdo mislil ko je zagledal 6 tovornih avtomobilov, na kate: h so vihrale zašla ve Rdečega križa časi ?o pa prav tako resni. ZaLo je poUrenil Hdeoi križ p:''potrebno akcijo in so dopoldne hupe tovornih avtomobilov drpmile dobit srca. naj bi ljudje darovali kar so pr-praviu na poziv RK za najpotrebnejše. Avtomobile so da'e na razpolago tvitJke šarabon, Tur k. Niki bacher & Smrkolj. l>ukić in Koiiurka tc-arua. —lj GI*vni*tivolski drevored te dni utrjujejo z malim motornim valjarjem. Ta valjar je dobUa mestna vrtnarja lani jeseni in ?o z njim zgiadih že nekaj nasutih hodnikov. Ziarti jc pa uporabljiv za drevorede, ki so jih doslej utrjevali z ročnim va-Ijarjem. —lj 50 letnica šole Glasbenc Matice .se bo proslavila jutri ob 20. v umonski dvorani / vokabo-inštrumcntalnim koncertom gojencev pod \odstvom Viktorja Sonca in Karla Jcraja. Matična šola je začela delovati L\ novembra l. 1^S2 v Gradišču. Dne 3. novembra lS9o sc je preselila v .sedanje prostore v Vegovi ulici in 15. septembra 1. 1919 *>c je tnj\d razširila v .Jutii^lovenski komservatorij. Prvo leto jc imela 27 gojencev, ko se je razširila v konservatorij, 1187 gojencev, po ločitvi konservatori^ja od sole Matice 1. aprila i. 1920 pa ima navadno sola okro;^ 330 gojencev Vsakoletne produkcije so doka/ vestnega in smo-trenega dela uglednega učiteljskega /b?ra. ki deluje na zavodu. Posebno interesan-ten program ic določen /a nrtrajšnjo produkcijo, ki se vrši v proslavo polaLolcMic-£d obstoja. V?>c to^kc so skrbno i/branc in naštudiranc. najbolj pa opozarjamo na izvajanje godalnega orkestro. Profesor Je-raj je v tem pogledu res pravi mojster, Z nedosežno vztrajnostjo, finim urnetniškim obelitkom in bogato i/.kušnjo jc naištudiral svoj mladi orkeotralni korpus, da ^veni v resnici popolno. Starše naše mladine in vse prijatelje slovenske glasbe, predvsem pa medino ljubljanskih srednjih in drugih šol vabimo, da poseti ta koncert \ n;ij-večjjetn številu. Doseženi u&pchi naj jo navdušijo /a smotreno gojitev najlepše umetnosti, glasbe. Vstopnice se clobc v Matični knjigarni. —lj Prosvetni odsek društva Atena pripravlja recitaciji i večer, pod naslovom ■»Slovenska pisateljica pripovedujem. Vršil se bo v četrtek ob pol 19. v dvorani Delavske zbornice. Pripovedovale bodo pisateljice in pesnice vz kroga Bclo-mcdre knjižnice. Vstopnice se dobe v predprodajri v pisarni Atene. Duoajeka c. 1. a-n (Kreditna banka). Sedeži od Dir. 15 do Dir. 6. Stojišča Din 5 in 2. 296-n —lj XXXII. redni občni zbor Tr^oV-*kejra društva »Merkur« m. Slovenijo v Ljubljani bo v četrtek 19. maja ob 7. zvečer v mali zborovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani. Beethovnova ul 10, pritličje, desmo. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročiio preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustano\mine. članarine in pristopnine za 1. 1932. 7. Samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne ptedloge je treba naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. 295-n —lj Šentjakobski gledališki oder ponovi v sredo 11. V. in petek 13. V. ob 20 15 :/\irno domačo veseloigro v 3 dejanjih »študentje smo. ,.«. ki jo jc spisala pri-liubljena ;gralk.a odra ga Metka Bučarjeva, godbo k tej ope-eti pa c skomnoniral pri/noni kupletist Danilo Bučar Pevske toćke i/vajajo dami Bučarjeva n* Krvina \\ riseherjeva in Lavrič. Škerlj in Za- laznih in /bor Glavne vlo^e uirajo Ko-šoakova, Bučarjeva. Pirčcva, \\ riseherjeva in Skerlj. Klošak. Lavrič in Zalaznik V ostalih vlogah nastopa »koro ves ansambel odra. Režijo igre vodi Miren Petrovčič. Ker vlida za t« praznik odra veliko zanimanje, naj si občinstvo kupi vstopnice že v predprodaji. Ker sodeluje pri predstavi tudi orkester, ki zavzema mnogo prostora, bo namreč na razpolago mnogo manj vstopnic, opozarjamo pa tudi, da sta bili obe dosedanji predstavi popolnom.. razprodani. —lj Počitniške kolonije mestne občine. Mestna občina bo kakor vsa leta tudi letos organizirala počitniške kolonije m sicer na Gorenjskem ;n pr morju Prošnje se vlagajo pri mestnem magistratu, soba št. 42. V prvi vrsti se bodo upoštevale prošnje v Ljubljano pristojnih in šoloobveznih otrok. V prošnjah je treba točno navesti ime in priimek otroka in Maršev, njihov poklic, število nepreskrbljenih otrok, stanovanje in pristojnost. Obenem naj se navede tudi šo'a, ki jo otrok obiskuje, in njegova starost. Prošnje je vlagat vključno do 14. maja L L Starše oziroma skrbnike opozarjamo, da se pozneje vložene prošnje ne bodo upoštevale. Prošnjo naj potrdi na-čelmk okraja, v katerem prosilec stanuje Elektrifikacija Dolenjske Paul Abraham SREČNA SRCA —lj l mrli so v Ljubljani od 29. aprila nalje: Vertovšek Uros, 1 mesec, sin banov uradnika Stankota Pcdmll^čakova ul. 32, Oelhoter Ada, 32 iet, učiteljica, Zagorje ob Savi, Lenart -Vna, 75 let, umobolnica, Vi-dovdanska c. 9. Gorjup Jože, 25 let, aka-dem. slikar. Kostenjevica 54. Verbič Prane, 93 tet, bivši trgovec. Streliška ul. 32, Je-raj Frančiška, roj. Vovk. 57 lot, soproga profesorja Karola, Gerbičeva ul. 11. Kohut Enriiia, SI let, žena vlakovodjc Ivana. Bolgarska ul. 24. Pajk Marija, roj. Urbane. 69 let. zasebnica. Zaloška e. 13. Rahne Marjan, 6 mesecev- sin delavke. Ambrožev trg 6. Zmpan Martm. 31 let. Žagar. Vidovdan ska c. 9. Saver Marija, 53 let. hči bajtarja. Vidovdanska c. 9. Močnik Roza, roj. Mirnih, 43 let, žena polic, nadzornika Ivana, Gerbičeva ul. 9, Lončar Apolonija, 71 let, bivša kuharica. Vidovdanska c. 9, Peterka Frančiška, roj. Bučar žena posestnika. Laze 15, Mercun Marija. 37 let. hči orožn. st.razmojort.ra v pok.. Vidovdanska c. 9 V bolnici ?o umtii: Burnik Emil. 4 leta. sin delaven. Brdo 46 pri Viču. Panec Roza. 74 let. obe. uboga. Ravne 3, Bucaj Msgdalena, 1 leto, hči rudarja, Hrastnik 53, Dorniik Jera, 61 let, vpokojenka teb. tov. in poaestn., Cmučc 67, Malnar Anton, 51 let, dninar, Šmartno 40, Grnim Franc, 1 leto, sin posestnika. Jastrobnik 1. Mohar Franc, 17 let, gojenec zavoda za slepe, Kočevje župec Franc. 68 let, obe. revež, brez stalnega bivališća, Djuričkovič Vladimir, 26 iet, akademk, Kotor, Jerse Rudclf, 44 let, zvanionik dež. sod. v pok., Grajska pi. 1. Verbajs Anton. 52 let. kajžar. Podroje 9, Šmartno pn Litiji, Dolinar Pavla 4 leta, hči delavke, škofja Loka 22. Šutar Antonija 5 mcs. hči dminarice. Moste, Zadružna u L 10. DakSkobler Ivan. 6 let. sin delala, Jesenaee, Maatnak Dana. 3 mes.. hei delavca, Gasilska c. 3. Ljubljana, Milavec Janez, 73 let, poseslni'k. Osredek 8. Kunstelj Ivana. 18 let. trg. vajemka. Gorje 35, Kra-ševec Jože. 7 mesecev. Stari trg 57. Oto-repec Anton. 64 let, posestnik, Sv. Katarina 27. Malin Martin. 26 let, delavec. Drtija pri Kamniik'i. FVf: Roman, 1 leto, sin gospodinje. Grc~:^'jc 11, Rdger Franc. 70 let, tiskarr'j^i ravnttteilj v pok., Ambrožev trg 1, PavSič Andrej, 52 let, vpok. nared-r. k - vodnik, Re^ra ul. S. Iz Celi a —G tiU'^t^Tsa Matica t Celju priredi vsakoletne nastope swo«j h gojencev v celjskem megfcngag a/.edal^ieai in aicer danea, jutri in v sredo, ve-In o ob 6.30 zrveč^r ter v četrtek 12. t. m. S. zvečer svoj komorno *;mfonwki večer, pri katerem na-9faopj tudi matični oikeMer, pemnežen s člani Celjskega g^odbenega driLštva in bo iz\-aial VI. s'mfcn:'jo Jos. Hayina v proslavo 200 - letnice nesmrtnega veleuma Haydni>vcjra. \Tstopnine ne bo in verja f=tpored ket vstopnina za vsako prireditev. Va.bljeni so starši in prijatelji Glasbene Matice, ki se zanimajo za napredek in delo šole Glasbene Matice v Celju. —C Objava. O UZD v Ljubljani je odredil 7,a ekspozituro OUZD v Celju od 6. maja t. 1. dalje letni delovni čas in sicer: 1. Ob ponedeljkih, sredah in peskih se u raduje redno od 7. do 13.. popoldne pa vrši samo eden nameščenec derumo službo od 17. do 18. 2. Ob terkih in četrtkih se uraduje redno od 7. do 13. :n 17. do 19. 3. Ob sobotah se uradu jc od 7. do 12.. popoldne pa vrši samo eden nameščenec dežurno službo od 17. do 18. 4. V a.mbulatoriju OUZD v Celju vrši poieg rednih ordinacijskih ur ix»lničarfca red:.o vsak dan. razen ob sobotah tudi dežurno službo in sicer: od pol 8. do pol 13. in popoldne od 16. do 18., ob sobotah pa samo od pol 8. do pol 13. 5. Ob nedeljah in praznikih delo počiva, a za nujne slučaje vrši samo eden nameščenec dežurno službo od 9. do 11. Za sprejemanje strank je odrejen čas od S. do 13., ostali čas pa za interno uiadovanje. —c Prvi prosvetni večer »Svobode«. V soboto zvečer je priredila celjska >Svobo-da« v veliki dvorani Narodnega doma svoj prvi delavski prosvetni večer. Obisk je bil zaradi premajhne reklame pičel, vendar pa dovolj velik, da je pokazal popolno upravičenost in resno potrebo prirejanja akih večerov. Maloštevilni salonski orkester je odigral svoje točke, ki jih je bilo precej, zelo dobro in v splošno zadovoljstvo. Večjo izurjenost in gotovost nastopa je pokazal prav dobri moški pevski zbor pod vodstvom g. Cirila Preglja. Posamezne pesmi so občinstvo navdušile do viharnih dokazov priznanja, ki ga požrtvovalni pevci s svojim neumornim pevovodjo tudi resnično zaslužijo. Pevci so dodali čustveno rusko narodno »Ej uhnems, ki so jo morali ponavljati, zaključili so pa z mogočno I. Zajčevo ^Himno dela<. Posebnost večera je bil prav dobri recitacrjaiki zibor, ki je s popolnim umevanjem recitiral pod vodstvom g. Skaberneta O. Župančičeve *2eb-ljarje«. Ugajala sta tudi izvedba I. Cankarjevega ^Pohujšanja v dolini šentflorjan-ski«. kratek odlomek iz nastopa Petra in Jacinte. ki sta ju mojstrsko zastopala g. Skaberne in gdč. Kranjčeva ter zaključna vesela enodejanka >če sta dva*. Za ta prvi večer so naši delavci prirediteljem iskreno hvaležni in si žele čim prej slično dobro organiziranega večera. Kupujte kolke protituberkulozne lige! Ljubljana, 9. maja Agnlno prosvetno društvo r.Krka*, ki s*' jo ustanovilo marca z namenom, da skrb: za splošen podvtjg lepe Dolenjske, jo pr. redilo v petek že četrti družabni Tet—nI ;*n Mikliču, na katerem je predaval banski referent s. in«. Strajnar o elektrifika cijfl Dolenjsko in v zvezi s tem o* elektrifi-kaeijskem problemu pri na6 v splošnem. Društveni predsednik 5. Rostan je to pk> domače pozdravil številne navzoče Dolenjec, posebej pa SS-: univ. prof. Molila, ravnatelja KDE Lng. Miklavca, ravnatelja tacenske elektrarn*.- Marinka in društven^ ustanoviteljico 50. Strojanškovo. Predavatelj Je v strokovnjaško zasnov;i n^m. preglednem in za laji-ka iimljiveii. predavanju živo očrta! naš clektrifikacij-t*ki problem in podal več upoštevanja vredni-h misli, kakšna naj bi bila organizacija našo ele-ktrif i kao* jo. V uvodu je prepričljivo dokazoval, kako važna jc dandanos elektrifikacija v narodnom Boapodaratvo, saj si brez elektri ko ne moramo več nnis!. ti inuustrije in ne gospodarskega razvoja. MaLi narodi, ka^r->cn j« naš, s>c ne bodo mogli gospodarsko osaJBosvto&ti, dokler ne bodo zadovoljivo rešili svojesa olektrifikacijskusa pro-Idema. Za razumevanje celotnega predmeta je predavatelj najprej razložil osnovne pojme. Pri nas imamo dvoje vrst električnih rentrni. kalorione in hidrocentralo Razložil je, da so obratni stroški pri hidro-contralah majhni, stalni pa visoki, pr.I kaloričnih centralah so pa viisoki obratni in nizki stalni. Da bo tok CeneJ&l, |*1 mora eloKtrarna prodati čim več. Za luč ga prodaja dražje, ker je obremenitev elektrarne največja zvečer (med 17. do 10.). Centrala skrb:, da doseže čim enakomernejšo obtežbo, idealno bi bilo. da bi bia ponoči in po-dnevi enakomerno obremenjena. Razlika med največjo in najmanjšo obremenitvijo se predvsem odpravi s primerno tarifno politiko. Hidrocentrale lahko !>o!>iiste ceno toka pod lastno ceno do obratnih stroškov, kaloričnim centralam pa visoki obrata! stroški no dopuščajo takšne prožnosti r tarifni poLRiki. Konzum e>'KT.r:čnee:a toka v državah, kjer imajo hidrocentralo, je torej večj.! od konzuma v državah s kaloričnimi centralami. Krivuljo obtežbe lahko poleg tarifne politike iBr enaci že medsebojno delovanj*' central; čim večji je teritorij elektritk ranega enotnega ozemlja, tem lažja je enakomernejša obremenitev elektrarn. Na zadaij^ konferenci sil« so razpravljali o enotnem evropskem električnem omrež-iu, po katerem bi se pretakala električna energija v napetosti 400.000 voltov. Izrabljali bi ■ ►-ine sile Skand*inavije. alpskih in dalmatinskih rek. gališko in mm unsko nafto n •vropski ter ruski premog. Tako bi se rod-ie sile medsebojno rzpopolnjevale. Električna sila bi se na ta način znatno pocenila, kwh toka t*: stala 20 par. V električnem gospodarstva je treba ra-c'.jonalizaoijo. V rsek na pred :\Ih drŽavah je elektrrfikae.ijski problem že rwftn, nujna potreba je seveda, da so reši tudi pri nas. V dravski banovini imamo mnoeo ma-,ih central, veliko falsko (tuj kapital), utkaj večjih zasebnih domačna kapitala in občinskih ter KDE. Omrežja posesajo druga v drugo na škodo narodnega gospodarstva. To vprašanje se lahko redi na več načinov: da izvedejo elektrifikacijo zasebniki, oblast samo določi okraje posameznim elektrarnam in ceno toka; da vzame elektrifikacijo v roke popolnoma javna oblast, pri nas banovina; po predlogu univ. prof. dr. M. Vidmarja b: se pa naj ustanovila posebna družba z javnim kapitalom, ki bi naj kupovala tok od posameznih elektrarn in iga prodajala naprej po svojem omrežju. Na ta način je reše-n eektrifikaoijski problem v Belgiji in Angliji. Pri nas imamo dva silna vira energija, v katera je vložen ogromen kapital: Fala in Trbovlje. Brez Fale si izvedbe elektrifikacije ne moremo misliti, U ima razpredeno omrežje že skoraj po vsej bivši štajerski, čeprav je Fala v rokah tujega kap i tla, vendar je pa prav za prav narodno premoženje, ker investicij ni mogoče prenesti; zato bi Fala lahko prodala vso svojo energijo domači družbi, četudi bi se tuji kapital še naprej obrestoval, bi bilo onemogočeno izrabljanje naših gospodarskih sil. Tudi na češkoslovaškem dobivajo tok iz Nemčije, po novem projektu bo pa del češkoslovaške napajal tok iz Poljske. Zato ni tako tragično, če bi konzumirati tok elektrarn tujega kapitala. Glavno je ugodna cena. Omenjena domača družba bi imela kontrolo in vpliv nad tujim kapitalom. Ostane seveda vprašanje, če bi ta načrt dosegel popoln uspeh. Vmesna organizacija med producentom in konsumentom bi najbrž pri vodnih centralah, kjer je tarifna politika prožnejša, ovirala to prožnost. In vprašanje je še, če bi tuji kapital pristal na takšne pogodbe brez velikih garancij. Vendar je to najbrž edin izhod, če ostaneta Fala in Trbovlje v tujih -o k ah. Imamo pa zelo razvito zadružništvo, zlasti kreditno, od katerega zavisi v veliki meri naše gospodarstvo, saj je osnova slovenskega kapitala Ta kapital bi lahko plodonosno naložili v elektrifikacijo. Ima mo še več virov kapitala, ki bi lahko z njim uresničili naš elektrifikacijski načrt Treba bi bilo mobilizirati ves narodni kapital, da bi ga racionalno izkoristil* v prid narodnemu gospodarstvu. Rentabilnost elektrarn je odvisna od čitn enakomernejše obtežbe. Da bi ome njena privilegirana družba lahko računala z rentabilnostjo, bi morala imeti pravico dovoljevati gradnje nove ali razširjenje > t arih alektrarn v svojem področja. N ta :iačln bi prisilila industrijo, da bi jemala rok od nje. Na njeno omrežje b; >e pa m<. rale priključiti še nekatere mestne a*> čine, pred vsem ljubljanska Maribor in Ljubljana z ostalimi našim, mesti bi morali biti tomelj naše elektrifikacije. Pomembno vlogo v naši elektrifikaciji b»d<> zavzele tudi naše železnice, če se elektr licirajo. Saj lahko porabijo 2%0 milj 'vwh toka na leto. Sporedno z vprašanjem eloktrifikac. !• moral: reševati tudi vprašanje naš«- u lustrijalizacije Po rešitvi vseh teh vprašanj bi se zasebni in zasobnoprava\ kas tal gotovo rad udeležil taaja ajaa#a*lBrske» %i ^rocrrama. Takšni orgau.zaciji elektrif v racije bi nr mogla škodovat: ne birokratizacija in ne politizacija. Dolenjska, je navezana glede alnltUTl kaoiie na pomoč- oblasti Gorenjska mu močne :ndustr j^ske centre. Do!e.nji&a pa |g pred vsem kmečka, skoraj brez ..1 !us*r je. Ako predpostavljamo porabo aiaatl!6iH eatecUa na Dolenjskem M kwh .ia osebo na leto, tedaj bi Dolenjska potreboTs;« na leto S milj. kwh loka. Za ta konznm bu. bilo treba vol i ko omrrtio in t>i b,:o z dokom mnogo stroškov. Finančna sredstva bi se nObHa hoiiri z davkom na električni tok. tako !a *ri kraji, ki je imajo elektriko, priskočili Hm na pomoč, bodisi da h: se samoupm va odrekla nekaj časa part.io 'branji: na *S stem dobičku, ki bi sa aporabii] /a «*e-rentabilna omrežja. Ker je u h Dolen ,«.k*-*n mnogo taksnih krajev, je že zato rrsjno potrebna združrtev elektrif ikae.i j »k« omrežja v samoupravno enoto. Na DoVnjskem je 34 malih elektrsr 22 za javno uporaho. k skupnim uč ncetnoiJi4. kako potrebna je elektrifikaofcja za Do-lenjs.ko. BlektTJfikacija bi se naj izvedla :>o projektu KDE. Med KDC m kočevsko občino je ie sklfttijena pogodba, da se zgradi daljnovod do Kočevja. Po projekta KI »K je mišljena celotna elektrifikacija Dolenjska. Daljnovod bi bil naperijan od transformatorske postaje s Črnuč preko FtLžin, Grosnpijejca in Ribnace do Kočervja. V GroMipljem bi staia transformatorska postaja, na katero bi bik> prikljnčeno omreaje elektrarne Zagra«iec. Iz Za3?radra je projektiran dajnow>d po vsej ckjkkm Kr ne do Brežic. Iz Novega mesta bi bil napeljan daljnovod v Metalko in (Vnometi Prj Trebnjem bi se odcepil proti St. Jan-zu in bi t diveh traneversaMh krtžal Krško polje. Dolenjska ima v it JazrSn m CraomOn pre.mos:. Tajn r>i narj z.cra rrili k&kvh&tti oe-ntiraJi. Reke na Doiejij«kem «0 IcražJrA. ne^ajieslJTve. Treba bi hilo r»J>oočflt1 eeo-lošk: teren Koh>o. ki hi jo lahko s pridom zajezili. Po projektu novameAčanske občine bi se naj zgradilo na Krtoi pri 2Sa>-iemhPTkn hidjnx-entralo. V javnem intaro-su pa je, da bi se ta projekt ne uresničil, ker je tudi Dolenjska oaveeaina pmd >- m na javno elektrif tkacajo. Predavatelj je žel zasJo*eno prrao>an>* za izčrpno in zanrnri-vo predavanj**. S predavanjem pa še program veftera ni bil izčrpan. Prof. B. Jaka«c je »e predvajal tr« fikme, ki jih je posodila tivrdka Gregorič in ki so prisotnim zelo uerajaJd. ter končno se svojega, prav lepe posnet*« Lrjubljane m njenega življenja in Norve*r* mesta ter mjegove okolice. Motrvi »o lep4, kakršne lahko odkrije le oko mndstra, kakršen je Jaikac. Kino »Rio Rita« triumfira! Predstave še danes in jutri v Ebtnem kinu Matici. Kljuh fi a j hujšemu nalivu je bila včerajšnja matineja Z«KD nadvse sijajno obiskana. Dvorana Elitnega k;na Matice je bila zasedena do zadnjega kotička. To jc jasen dokaz veiike priljubljenosti lepe operete »Rio Rita«. Občinstvo je zopet z naslado poslušalo lepe arije, divno petje Bebe Daniels in John Bolesa in vnovič so o&ivelc stare že napol pozab^ene popevke. Zaradi velike popu^rnosti lepe operete bo predvajala ZKD film »Rio Rita« Še danes in zadnjikrat jutri, vsakokrat ob i j 3. pop. v Elitnem kinu Matici. Cene so nizke, tako da si ogled lepega filma vsak lahko privošči. Sport Mednarodni lahkoatletni miting SK Ilirije. V proslavo 201etnice priredi SK Ilirija v nedeljo 25 maja ob 15. mednarodni lankoatletski miting na svojem Igrišču ob Celovški cesti s sledečim programom: 1. Tek 100 m. 2. Tek 2000 m juni-orji kat. C (1. 1914, lu). 3. Met krogle. 4. Skok v daljavo z zaletom. 5. Met kladiva 6 Tek loOO m 7. Skok ob palici. 8. Tek 400 m. 9. Skok v višino z zaletom. 10. Met diska 11. Tek 5000 m. — Tekališče meri 3S5.20 m, je iz usaskov «n ima dva aedvignjena zavoja Pravico starta imajo vsi verificirani člani klubov J L. A. S-a ln inozemski atleti. ki so včlanjeni v I, F. A. A. Prvi v vsaki disciplini prejme kolajno, drugi in tretji priznanico. Prijavnino za osebo in točko 5 Din s prljavamd je poslati najkasneje do 22 maja opokine na naslov: Karba Drago, kavama >Evropa«. Ljubljana. Klubi reven Ljubljane ne plačajo prrjavnine. Zakasnele prijave se ne bodo sprejemalo. Tekmuje se po pravilih J. L. A. S-a. t >SLOVBNSKT NAROD, dne 9. mja Ml Mie -spa de Marillac. — Zbudili bi nezaupanje v tej mladi duši. tako vzorno čisti in zaupljivi. — Vem, madame, česa vsega ste zmožni. Toda to me ne bo motilo, da bi ne storil, kar še moram storiti. Rešiti hočem grofa de Cizereta preteče pogube, ki ga hočete pahniti v njo, sramote, ki bi sicer doletela njegovo ime. Notar je vstal, obrnrl grofovi tašči hrbet m stopil k slugi, ki se je »slučajno« mudil v predsobi. — Prijatelj, bodite tako prijazni m povejte gospe grofici, da bi rad govoril z njo stari notar iz Cizereta; rad bi jo pozdravil in se ji priporočil. Sivolasi notar, gospodarjev rojak — tu pač ni nobenega povoda za odklonitev. In tako, ko mu je grofica ve]eia, naj privede starca k nji, je hitel sluga ponj. Madame je bila pripravljena sprejeti ga. — Govoriti moram z vami o zelo važnih zadevah, gospa grofica, — je dejal notar. — Zal vam moram sporočiti, da ne smete pustiti v svoji hiši ni- ti gospoda Diega y Trasmonte, niti njegove soproge. Dvomljiv položaj, ki ga zavzema mož v svetu, m način, kako zbira markiza svoje premoženje, bi močno omajala dober glas tako mlade in vzorne žene. kakor je gospa grofica. — Kaj hočete reči s tem... gospod? — je vprašala lepa Georgetta naduto. — Da je gospod markiz sleparski kvartopirec, da je hazardiranje njegov poklic in da se da gospa markiza vzdrževati od rimskega finančnika Grego-ria Torlianija. — Zdite se mi zelo predrzni, da m: pripovedujete take reči o moji sestri in o odličnem tujcu, čigar ime nosi. — ;e odgovorila mlada žena osomo. — Naj mi gospa grofica dovoli pripomniti, — je nadaljeval starec, — da človek nima vedno časa, da b; si nataknil rokavice, kadar je treba reševati čast ljudi. — Oprostite, gospod, — je odgovorila Georgetta. — To, kar ste mi tako nepričakovano povedali, je zeio važno in tako se to tiče moje rodbine, da mi dovolite nekaj trenutkov, da vse dobro premislim, predno vam odgovorim. Svojo starejšo sestro sem smatrala doslej za svetnico. Njeno vedenje je bilo vzorno in težko mi je verjeti, da bi se bila takoj po poroki tako temeljito iz-premenUa. — Oprostite, prosim, da ie Som več govorila t vami Zbogom, go^nod notar, zbogom! — je pripomnila Georgetta. stoječ že na pragu svojegj toaletnega kabineta, kamor je hitro vstopila in zaprla vrata za seboj Notar je odhajal s čudnim mnenju o srcu in poštenosti cospe grofice. VIII. ODLIČEN GOSPOD, KI JE GOSPA. MARILLAC SEZNANILA Z NJIM GROFICO DE CIZERET Komaj je notar odšel, le nrišia h Georgetti njena mati. 2e na obrazu se ji je poznalo da je hudo razburjena — Kaj vam pa je. mamica? — ie vprašala Georgetta nekam brezbriž.io. — Kaj ne vidiš, da se vsa tresem od jeze? Tvoi mož mi zastruo a življenje. Prav kar sem imela obisK. ki me je strašno razjezil in ki ga ie gotovo zakrivil tvoj mož. — Kakšen obisk, draga mam.ca? — je vprašala Georgetta mirno. Pesimist bi dejal, da se optimist boji slabega tako, da vidi vse lepo ter dobro. Smatrati slabo za dobro je pa največja slabost. Občin« Ljubljana listni jw>gTAhnJ tavod V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod Anton Škof trgovec in posestnik v nedeljo dne 8. maja 1932 po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v Grazu preminul.. Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v sredo dne 11. t m. ob 3. uri popoldne izpred pokopališke cerkve pri Sv. Križu na pokopališče istotam. Sv. maša zadušnica se bo brala v stolni cerkvi Sv. Nikolaja v Ljubljani V Ljubljani, dne 9. maja 1932. Globoko žalujoče rodbine: ŠKOF, JANKOVIć, KOSAK, WANEK UPRAVNI SVET IN NADZORSTVO LJUBI^JANSKE KREDITNE BANKE V LJUBLJANI javljata tužno vest, da je v Grazu po dolgi mučni bolezni preminul velezaslužni član nadzorstva, gospod Anton Škof trgovec v Ljubljani Blagemu pokojniku, ki je dolgo vrsto let sodeloval pri našem zavodu, ohranimo trajen hvaležen sr^min. V Ljubljani, dne 9. maja 1932. *saka beseda &0 par. Ploda mm lahfco mrtt m ta odgovor znamko 1 - Na trpra&anja brc* znamko mm — odmorno* ktmmm *JaJ$nanJ*i o&a* Oin kupim BRUSNI IN CELULOZNI LES kupuje vsako množino 1 in 2 metra dolgi od 9 do 40 cm debeli franko vagon po najvišji ceni Franc Kolarič, Brežice. 1903 NEPOSNETO MLEKO DIN T3» dostavljam na dom. Pošljite naslov upravi >Slov. Naroda« pod »Mleko«. 53/T DINARJEV 1Ž5.— 1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv Jerneja cesta st. 25. — Telefon 2708. 23/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra e. 14. 22/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka uHea 1 (nasproti opere) 1OT RESTAVRACIJA »ILIRIJA« Tomšič, Šentjakobski trg — priporoča pristni rizling, dolenjski cviček ttd. 1895 NOVE SODČKE od 10 do 60 1 prodam. — Naročite lahko vse vrste. — Ivan Krajne, sodar, Sevnica. 1902 RADI IZSELITVE ugodno prodam: 3 moške nošene obleke, 2 nošena moška plašča, 1 moški kobuk, 1 moško nikljasto uro z verižico za bi rman ca, 1 moško malo verižico za birmanca, 1 moško rabljeno kolo, 1 zložljivo posteljo in nekaj spodnjega perila. Ogleda se vsak čas: Spodnja steka, Vodnikova cesta 12, pritličje. 1909 URE ZA BIRMO prodaja najceneje IVAN PAKIz, LJUBLJANA, Pred Škofijo št. 15 1765 ČIST MALTNOV SOK cca. 2500 litrov, iz lastne samo enokrajevne bire, garantirano neškodljivo konserviran, prodam Pojasnila za celoten ali delni odkup daje Parna žaga. Sevnica ob Savi. 1908 VRBOVE OBELJENE ŠIBE 15—20.000 kg ugodno proda Janez Hlade, 5 minut od postaje Mokronog, pošta St. Rupert, Dolenjsko. 1901 KRATEK KLAVIR skoro nov Wirth Bdsendorfer proda Dobrajc v Mariboru, Tattenbachova 41. 1907 SLUZ9E ŽELEZNIČARJI ! Učenca (-ko) za fotografsko obrt sprejmem takoj — Ponudbe na fotoatelje Bavec, Rajhenburg. 1862 KROJAŠKI POMOČNIK vojaščine prost, išče dela. — Franc Vol kar, Vranja peč, gjsmUc. 1900 ŠIVILJO izdelovalko steznikov, dobro moč, ki zna tudi šivati prsnike in steznike Princes, išče salon steznikov >Ethel«, Zagreb, De-želićeva ul. 69, parter levo. — Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev na gornji naslov. 1898 DEKLE pridno in pošteno, sprejme učiteljica za hišna dela k 3 osebam. Ponudbe poslati na naslov: Fanika Balanč, Dolnji Logatec, 1897 DOBREGA STAMPARJA za zidno in stresno opeko sprejme takoj proti dobri plači K. A., Cviblje št. 4, pošta Trebnje, Dolenjsko. 1899 STANOVA!« STANOVANJE dveh sob, kuhinje in pritiklin išče mirna in snažna stranka za avgust. Točen plačnik. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Avgust 1884«, ozir. se lahko poizve naslov v upravi >Slov. Naroda« SNAzNO SOBO oddam v centru mesta. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1912 DVE LEPI SOBI za pisarne, zdravnika ali atelje v centru mesta oddam. — Istotam stanovanje treh sob, kopalnice, pritiklin. Cena stanovanju Din 800.—. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1894 mu 33 JOHOV GOZDA smrekov, bukov, kostanjev in hrastov, Četrt ure od banovinske ceste in 7 kilometrov od železniške postaje Sevnica ob Savi, po zelo ugodni ceni naprodaj. Najbolje naložen denar. Vprašati pri: Jožef Božič, po-j*eetnik in gostUnlčar, Stope, po*ta Sevnica ob Savi. 1904 VELIKA HTRA na prometnem kraju sredi trga Motni k. s ptaroznano goetil-no, 6 sobami, 2 kuhinjama, kletjo in z vodno napeljavo v hiši. poleg je gospodarsko poslopje z dvoriščem, vse v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam ali pa oddam v najem. — Pojasnila daje K. Novak, župan v Motniku. 1906 POSESTVO obstoječe iz vodne žage, polno-jarmenik, umetnega mlina z lastno vodno močjo ter stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja, s primerno količino posestva v mestu blizu Maribora na železniški postaji naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe na: Kari Ku-kovič, Slovenska Bistrica. 1905 Radi prevzema večjega posestva, se proda na javni prostovoljni dražbi dne 15. maja, na binkoštno nedeljo med 3. in 4. uro popoldne VALJČNI MLIN IN ŽAGO na stalni vodi, v prometnem kraju ob Železnici zelo ugodno prodam. Poleg je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Večje podjetje 18-.1«. razno L Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. TELEFON 2059 PREM O <-SUHA l>KVA t'ogačnik, Bohoričeva SOBOSLIK A RSKA pleskarska in vsa v to stroka spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in kon-kurečno izvršuje JOSIP MARN. d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 9. Telefon 30-68 51/T RAZPIS! Društvo >Trgovska akademija« v Ljubljani razpisuje oddajo zidarskih, železo betonskih ter težaških del, mizarskih del, kleparskih del, krovskih del, pleskarskih del, slikarskih del, vodovodno instalacijo, napravo centralne kurjave, električno instalacijo, steklarskih del, ključavničarskih del, polaganje linoleja in parketov ter pečarskih del za zgradbo trgovske akademije in dvorazredne trgovske šole na vogalu Bleiweisove ceste in Simon Gregorčičeve ul. v Ljubljani. Nacrti, proračuni, in splošni gradbeni pogoji se dobe v Zbornici za TOI pri tajniku dr. Pretnarju od 11. maja 1932 dalje med uradnimi urami Zapečatene ponudbe je vložiti s tozadevnim napisom do dne 23. maja t. L do 12. ure opoldne v Zbornici za TOI pri tajniku dr. Pretnarju. Društvo »Trgovska akademija44 v Ljubljani Predsednik: Ivan JeJačtn L r. «31 Tajnik: Dr. Josip Pretnar L r. 3 Josip Zupančič. ~ Za >Narodno tiskarsoc Fran Jeeersek, — 2a upravo ta tnusrirta del Usta; Oton ChristoC —» Vsi v TfonljM«.