issesd tofly PROSVETA pLASlLO SLOVENSKE NAMODNE PODPORNE JEDNOTE _ Fflsisn ji piipi Mu ajo Hitler zahteva kontrolo armade. Panika aa berlinski borai. Socialisti in komnniati ae pripravljajo na generalni štrajk Berlin, 19. sept. — Socialistični in demokratski listi so danes alarmirani radi poročil o prihajajočem fašističnem puču. Napetost je tako velika, da je bila včersj panika na.berlinski borzi in vrednost delnic je selo padla. Poročila v listih se glase.' da je Hitler odredil mobilizacijo fašističnih "črnih bataljonov1*, ki morejo t*koj oditi na nočne o-rožne vaje in biti morajo pripravljeni na okupacijo javpih poslopij, železniških postaj, časopisnih uradov, bank in glavnih ceet. Komunistični listi, ki priznavajo, da majo vohuae v tajnih fašističnih sunkovnih četah, poročajo, da je Hitler sklical konferenco vseh bivših vojaških oficirjev v Monakovem; oficirji in bivši policisti dobe nalbgo, da organizirajo "celice" v vseh oddelkih armade in policije, ki pripravijo vojaštvo in policaje na puč. Fašistične čete dobivajo orožje in strelivo iz Thuringije, kjer minister Frick kontrolira vladne municijske tovarne. Fašistični vojvoda Coburg Gotha v Turin-giji, ki je prejel vsoto 16 milijonov msrk kot odškodnino za podržavljena posestva v revoluciji leta 1918, je to vsoto poklonil fašistom za financiranje puča. Socialistični in komuniatični voditelji pravijo, da te vestí niso prazna govorica in pripravljajo se na odpor. Zedlnili so se toliko, da pokličejo vsa delavske oi KSidMtlJo na gtaieraluPftrajfr čim se pojavi prvo snamenje fašističnega puča. Joseph Goebels, fašistični vodja v Berlinu, je včeraj izjavil, da bo njegova stranka zahtevala portfelje vojnega minietrs in ministrstva notranjih sadev, če bo povabljena v vlado. Fašisti morajo za vsako ceno dobiti kontrolo nad nemško armado in žen-darmerijo, pravi Goebels. Delav9tvo porazilo nazadnjaka Brutalno postopanj« z jetniki ,-------- Mlad zamorec umrl, ker eo ga pazniki pretepali In ma odre- dili težko delo Kaleigh, N. C. — Da so jtftni* «ko uprave v južnih državah zelo brutalne v postopanju z jetniki, je znana reč. V tem as posebno odlikujeta nadsornika državne kaznilnice w Several Karolinl. Zadeva nečloveškega ravnanja je prišla na dan pe preiskavi veleporote, ki je prinesla dokaze, da je Willie Bell* my, 18 let star zamorec, umri na posledicah pretepanja in muče-nja L. O. Whitley, državni In->f*ktor jetnižnic, je namreč pred poroto izpovedal, da sta nadzornika silila bolnega fan-u' da je moral delati v veliki vročini na državnih cestah. Pri fclu je nosil ns nogah verige in ko je bil tako izmučen, da js pričel omahovati, sta nadsornika ukazala paznikom, da so ga b*ali z jermeni. Akoprsv je bilo znano, da je follamy bolan, je bil prigaajen Pri težkem delu, zvečer pa so ga *»prli v tesno celico in za hrano * dobival le suh kruh In voda Na predvečer njegove smrti je bi zamorec vso noč saprt v tečni in slabo prezračeni celici, zju-trsj pa so ga pazniki pognali na kjer se je zgrudil in umrl. Zs stvar eo izvedeli ljudje, Id antirajo zs reforme v jetnišni-cah in tako je prišla sedava 'elsporoto. adiornika, ki sta uvedla «ruto ravnanje napram Jetnikom v državni jetnišnici. ss bo-"ta m'**le radi tega zagovarja-U Pred sodiščem. HH mmmmmtmmm» Kohler ss je zameril unijam, k ee je ogreval sa ustanovitev državne policije Milwaukee, Wle, — (F. P.) — Walter Kohler, bogat tovarnar, ki ga je Čikaška Tribuna proslavljala kot najsposobnejšega go-vernerja, kar jih je že imela drsava Wisconsin, je doživel velik poraz pri primarnih volitvah Zmagal je z veliko večino glasov Philip LaFollette, ki Je star ko-maj 88 lat in je brat senatorja Robert LaFollette. Posnavalci političnih razmer I Wisconsinu trdijo, da so delavske unije v glavnem pripomogle, da je bil Kohler poražen. Njegov rekord kot governer še ni bil tako nazadnjaški kot eo nekateri pričakovali da bo. Saj je podpisal celo predlogo, ki je napravi la "yellow dog" pogodbe nelegalne. V zadnjih dnevih volilne kampanje pa je prišel Kohler na dan z idejo za ustanovitev državne policije po vzgledu kosa-kov v državi Pennsylvaniji, ki naj bi vodila preiskavo o vzrokih zločinstva. Sicer je bilo to le pretveza, kajti državni kosaki bi elužiH za orodje delodajalcem sa pobijanje unijskega gibanja. To in akcija delavskih unij, ki so se izrekle sa LaFollette, je pokopalo Kohler ja. Gotova stvar je že sedaj, da bo LaFollette izvoljen pri rednih volitvah v novembru. Tretji faktor proti Kohlerju eva urok jene delavke isomttem je bilo dejstvo, ker je bil priznan kot Hooverjev pristaš in zagovornik sedenje vladne administracije. Kohlerjevi politični nasprotniki so pokaaali na sedanjo depresijo ln tako dokazovali iz-jalovljenje takozvane bizniške vlade, sa katero ee ja JCohler o-grevaJ. Kandidat socialistične stranke sa governerja je Frank Mstcal-fe. Demokratska stranka v Wis-consinu je šibka in ne šteje nič pri državnih volitvah. nove smernice v organizato- riCni kampanji Predetavnik Ameriške deUvake ■federacije sa ja podal v južne države, da pospeši kampanjo Washington, D. C. — Na zborovanj u eksekutivnega odbora Ameriške delavske federacije, ki se je nedavno vršilo v Atlantic City ju, N. J., ee je med drugim veliko razpravljalo o novih smernicah, ki naj jih zavzame federacija, ki je pred letom dni začela s kampanjo sa organiziranje tekstilnih in drugih dclev. cev v južnih državih. Uradniki so odloČili, da. pošljejo Edward McGradyja, predstavnike federacije, na jug, da pripravi vse potrebno za ekstenzlvnejšo kampanjo. McGrady dobro pozna delavske razmere na Jugu. V prešlem letu je bil ugrabljen po kompenijslrih pobojnikih In odveden Iz Ellzabbthona, Tenn,, zaeno z Alfred Hoffmanom, organizatorjem United Textile Workers unije, ker Je agitiral sa dostojne razmere in višje mezde v prilog tekstilnim ln tobačnim delavcem, ki so ispoetev-Ijenl silnemu igkoriščenju od stkani delodajalcev. McGrady bo skušal doseči ko-opemcijo s kandidati političnih strank, ki so se isrekll v prilog linijskemu gibanju na Jugu. Prilika za tako delo Je, po mnenju uradnikov Ameriške deiav •ko federacije, sedaj ugodna, ker ss baš vrši vročs ksmpsnjs ia izvolitev kandidatov v držav ne in svasne urade. Kot legislative agent federacije v Wash-ingtonu, je McGrady dobro poučen o stališču, ki ga zavzemajo v delavskih vprašanjih kongrsaniki In senatorji is Južnih držav. Kakšne uepehe bo dosegel pri reakcionarnih politikih. je sedaj še nessojoče po- vedsti. ker bo to šele pokazale bodočnePb* „ 4* W ». uts. rete sf em* ae» er«»ie#4 fm Im Chfeago, IU., sobota, 20. septembra (Sept. 20), 1930. im. Art .f Oct I. 1017. eetlMTtaW sa laa* M ISis Seessvtpnee la.w> Zagovornik tožbo Charlotte, N. C. — (FP) — Ella May Wiggins, ki je bila u-morjena po pobojnikih v službi Manville-Jenckem Textile Co. na javni cesti, ko je bil uprizorjen napad na stavkarje, je postala spet predmet, o katerem se razpravlja v javnosti in časopisju, čeprav se je mislilo, da je zadeva že prišla v possbljenje, ko so bili njeni morilci oproščeni pred sodiščem. Odvetnik J. Frank Flowers je (_te dni vložil tožbo za odškodnino v svoti 1200,000 proti Manville-Jenckes Co. in njenim agentom, ki eo odgovorni za umor Wig-ginsonove. Tožba je bila vložena v imenu njenih petih otrok, ki fio ostali sirote po umoru njihove matere in so bili izročeni v oskrbo " državnemu' sirotlšču. Flowers je bil zagovornik atav-karjev v procesu, ki se Je vršil proti njim pred enim letom. Na rsapoiago ima 96 prič, ki trdijo, da je bil napad na stavkarje in u-mor. Wigginsonove uprizorjen brez vsake provokacije od stre-nin delavcev. Vsi ti eo mnenja, da je bil umor unijske agitato-rice izvršen, ker je s svojimi govori in popevkami navduševala delavce za pristop v unijo. Teketilns kompanija se je dobro pripravila sa svojo o-brambo. Najela je veliko število odvetnikov, večinoma tistih, ki so bili v njeni službi, ko cfcravaave pepti m in so dosegli, da so bill Fred Beal in pet drugih stavkarjev obsojeni v zapor za več lok italijanskih parnikih HOOVER JEVE * PROSPERITETE' Ameriški Italijan tepe« ln saprt, ker ni saluttral "Giorinesai" New Yoit. — Antonio Ascole-se, ameriški drlarijan, ki Je bil rojen v Ameriki, se je 18. t. m. vrnil na italijanskem parni k u "Roma" z oblaka v Italiji in takoj, ko se je Ufcrcal v New York, je najel odvetaika, ki vloži tožbo na civilnem Mgližču za odškodnino proti parobfodni družbi Na vi. gazione Generale Italiana. Ascolese pravi v sapriseženi izjavi, da je bil na ladji topen In zaprt, ker ni hotel selutirati po fašistično, ko so drugi potniki in mornarji peli fašistično himno "Giovinezzo". Najprvo so ga na-hrulili in ga lliteli prisiliti na posdrav, toda on je odločno odklonil rekoč, da je Američan. Fašisti na parniku so pa odgovorili, da Amerika aaJ gre k vragu in so ga, odvlekli v Častniško kabino, v kateri eo ga držali zaprtega ves Čas do New Yorka. V kabini so ga večkrat osuvali in pretepli. Zaprt je bil še dve uri potem, ko je >amik pristal v New Yorku in ko so te drugi potniki že izkrcali. E ■ - Tožitelj, ki je star 27 let, je izročil kopijo obtožnice kongresni-ku Fishu, da jb predloži državnemu depertmdntu. Uradniki i-talijanske drulbe zanikajo kriv- ItSNii JroMi StvisM Bratrcall Dotodbo ewi|an piviignii pv^vm* • Forden Ameriški magnat asUvll pošilja-tov traktorjev v Rusijo 19. sept. — Med sovjetsko vlado in Henry Fordom je prišlo do spora glede pogodbe sa odpošiljanje traktorjev is Fordove tovarne v Corku na Irskem v Sovjetsko Rusijo. Ford se je pogodil, da odpošlje zs deset milijonov dolarjev traktorjev ao-vjetom, zdej pa je prišla vest. de ja sovjetska vlada razveljavila pogodbo s Fordom ln dala naro-šHo sa traktorje Vickers kom-peniji v Angliji. Obenem je vla-da v Moskvi poslala tisoč Fordovih traktorjev nazaj s pojasnilom, da niso narejeni tako kakor se glasi pogodba in sovjeti jih ne morejo rabiti. Fordovi agenti v Londonu so priznali, da Je Rusija vrnila traktorje, toda sa vzrok navajajo, da so sovjeti zahtevali nedeljnje kredite od Forda, ki jih pa noče deti. Is PitiaburgUa. Kans.: Velika nesreča Je zadela slovenskega farmarja ib člana SNPJ, št 411, Antona Potpčana, Dne 12. t. m. zvečer je Mt*elajijefoVe hiša in v ognju je aaMa smrt njegovs lfiletna hčerka Ela. Potočen se je hudo oftgal, ko je rešil iz goreče hiše tri druge otroke. b Clevelande: Umrla je Mary 2nldarMč, roj. Lavrlč, doma iz Starega trga pri Ložu; tu je bila 27 lat ln zapušča moša, tri sinove, enega brata in dve sestri. Jos. Zupaniča. starega 69 let In brez tukajšnjih sorodnikov, so našli'mrtvega od Jezeru. Bil Je od 2ušemberks, kjer zapušča družino. Ia Waakegans: Umrl Je Frenk Petkovšek, bivši gl. odbornik K. S.KJ. Dalje Je umrle Ana Rep. Policijski navali v Indiji BomlpaJ, 19. sept. — Najhuj-ši izgredi v zadnjih par mesecih med nacionalisti in policijo so Izbruhnil) včersj v Bombaju pred mestno hišo, v kateri so bile v teku volitve. Nacionalisti so bojkotirali volitve ln ss poetsvlll v močnem kordonu okoli mestns hiše, da odvrnejo volilce. Polici-js Js navalils ns nacionaliste In 2*0 oseb je bilo ranjenih in o-krog 400 aretiranih, največ Žensk. Zeaeke so bile kssneje Izpuščeno, moški pa pridržani v zaporu. Bojkot je bil uspešen. Od «0,000 registrlrsnih volilcev v Bombaju je le 1478 oddslo svo-je glssove. blagosloïiz^,waîye delav vhnvvwhv e ■ nbmoa h nn err m an Predsednik je dal optimistično poročilo o Industrijskem položaju čaaopienlm poročevalcem Waahington, D. C. — (F. P.) — Predsednik Hoover je s nekakim veseljem v razgovoru t časopisnimi poročevalci naglasll da se Je sicer is vos industrijskih produktov smanjžal sa 20fl>, toda uvos samo ae 5%, kar naj snačl, da se dežela ne nahaja i taki krizi, kot skužajo to prlka sstl nezadovoljni pesimisti, Milijoni brezposelnih v Ameriki, ki so brez dela že, več meseoev, naj brž niso sprejeli i veseljem Hoo-verjevega optimističnega poroči la. Številke, ki Jih Je podal Hoover poročevalcem, se nanašajo na statistiko zveznega trgovskega depertmenta o trgovini i inozemskimi državami. Statistika prikazuje, da so Združene države v prožllh sedmih meeeeih Im portirale blaga v vrednosti $017,-000,000 is Inozemstva in iavoaile produktov v vrednosti $800,000, 000. Predsednikova uradna lajava se glasi, da ta statistika do-kezuje, "da se naža nakupovalna moč ni smanjšala in je bolja kot katere druge inozemske države." Velika nakupovalna sila pa ne prikazuje vse strani slike. Znana stvar je, da so se zahteve po produktih amerižklh Industrij gmanjšalc v inozemskih državah. (Edina večja odjemalka Je Sovjetska unija, v vseh drugih dr žavah pa je ; uvoz amerlškege blaga padel aa najnižjo stopajo povojni dobi Radi ameriške- „, «.bjMta a viiAkl ¿imrlni ao mL sv senvmi " t m^m ww f— ~ (fiele tudi druge država graditi carinske zidove proti ameriškim produktom. Bree izboljšanja 1-noeemeke trgovine nI upanja, da zs bodo smeriške industrije v doglednem času vrnile v normalno stanje ln predsednik Hoover bo lahko šs naprsj izdajal svoje proglsse in izjave o vračajoči se prosperitetl, ki pa se kljub temu noče vrniti. mati jones visi med življenjem in smrtjo j . rnmrnmmmmm Njeno slanjs ee meajava dnev ao fW Wsshington, D. C. — Stanje meiere Msry Jonss js bilo zsd-njs tri dni aelo nestalno. En dan leži v nezavesti lfbt mrtva In drugI dan se spet zdrami ln Ja videti bolja. Tako visi vedno me4 življenjem In smrtjo. Zdrsvoifc ja izgubil upanje, toda doslej ma je uspelo, da JI podaljšuje živw Ijenje. Ruski pop obsojen aa smrt Moskvs, 18. sept. — Sovjetsko sodišče v Tvsru ja včersj obsodilo ns smrt rusksga ortodoks-negs duhovns, ki je kttPičlJ srebrne rublje, hrsno in obleko, ksr js strogo prepovedano V Sovjetski uniji. po eksploziji lokomotive akšga kongresa Predloženi eo bUl načrti sa zavarovanje zoper brezposelnost, o rsstrlkcljl imlgraclje In ju delovnika v Indu- .skrajšanj strijah Regina, Sask., (P. P.) — Poročila o konstrukcijskih smernicah glede rešitve brezposelnosti ln drugih nadlog, ki tepejo kanadsko delavstvo, so tvorila predmet raspravam v prvih treh dneh zborovanja Narodnega strokovnega in delavskegs kongresa. Poročila so uključevs-la načrt savarovanja soper brezposelnost, reetrlkcljo imlgraclje, ustanovitev krajšega delovnika ln petdnevnlka ln imenovanje narodnega odbora, v čigar področje naj bi spadalo snanstvsno proučevanje breaposelnostnega problema, DeU gatje sb odobrili poročilo vladne uposlevalne službe o brezposelnosti v Kanadi ln o tem obvestili člane parlamenta, ki so se sešli na posebnem zasedanju v O t ta w i s namenom, da razpravljajo o vprašanju brezpossl-nosti. Poslan je bil tudi brsojav premijerJu Bennettu, vsebujoč opomin glede obljub, ki Jih je dal delavcem v volilni kampanji. Radi Izretjpega zaeedanja parlamenta nI bil pri otvoritvi zborovanja aevzoč noben zastopnik dominijpnsks vlade, prečitani pa so bili brzojavni pozdravi, ki sta Jih poslala premijer Bennett in delsvskT minister C. D. Robert-eon. Sprejete so bile številne rezo-tevajoč večjo protek-vce v industrijah In regulscij, ki so po-novega načina pro-uvajanja strojev ter Izpodrivajo Vzllc industrijski depresiji in brezposelnosti ee je članstvo delavskega strokovnega kongresa pomnožilo za 12,849 članov v prejšnjem letu, kot m je glasilo finančno poročilo, ki ga je podal tajnik kongreza zborovaleem; Kongres šteje sedaj 188JS7 članov, ki redno plačujejo svoje prispevke, Delegati so sprejeli načrt sa organlzatorično ksmpa-njo, da tako pridobe še večje število članov v svojo organtaadjo. Illlnolska fodoraoija doba tiri o rakoHrotvn Policijski naval aa člksške aalje ■I» Izsvsl na konvenciji disku-zijo. toda delegat je alee edini lucije, cijo za trebne senator pobija izdajaije Dejal je, de eo Myellow dog** pogodbe. ki jih uelliujejo delods-Jalcl delavcem, v nesoglasju z ameriškimi Inatlturiiaml ln sločln v civilizirani človeški družbi . Philadelphia, Pa. — (FP) — "Izdajanje lnjunkclj po držav-nlh In zveznih sodiščih proti delavstvu je zločin, ki bi se ne smel dogajati v civilizirani Človeški družbi. "Yellow dog" pogodbe, ki jih protektirajo tako injtinkclje niso samo krivica napram delavstvu, temveč tudi neamerižke ln prepričan sem, da bo kongres v doglednem času sprejel zakon, da se jih odpravi," To izjavo Je podal senator Co-peland iz države New York, ko jo govoril na jatnem shodu, ki se je vržU pod avspicljo državne delavske federacije In Sveta oentralnih delavskih unij v Phi-ladelphljl v navsočnostl več ti-soč delavcev. Bil je to eden lamed shodov, ki se bodo vržlli v ameriških mestih in jih sklicujejo delavske unije z namenom, da pridobe ljudske simpetije za podporo protilnjunkoijske predloge, p kateri ze bo razpravljalo na prihodnjem zasedanju z vaa* nega senata. "Senatna zbornica je odločila proti sodniku, ki je odobril In-junkcijo proti rudarjem v državi Weet Virginljl, ki ga je predsednik Hoover imenoval flsnom zveznega vrhovnega sodišča/' je dajal Oopeland, ho je omenil Parkerjev slučaj, MDa- ne kar hočejo, orgsnislralf ln glazno se bodo povedali svoje zahteve," je nadaljeval senator. "Vsaka zdrava in zmožna oseba Je upržvifiena do dela in dostojne mezde, aH vzlio temu vidimo, da Je v Združenih državah okrog pet milijonov ljudi brez dela, kar Je strežen komentar na idravo pamet ljud-stvs v Združenih držsvsh. ki so najbogatejša dešela na svetu. Ekonomsko ln Industrijsko krotimo v nezdravem elklu, ki ze očitujc v zniževanju delavzkih mezd !n brezposelnosti. Mnoft Industrije upirajo svoje tovarne, ker ne morejo dobiti kupcev se svoje produkte. To je absurdna situacija, ki kliče po re-medurl. Povsod ze opeža napo-ko J, ki lahko dovede de resnih posledio. Ameriške Industrije se bodo morale reorganizirati, de bodo/lahko, nudila ztelno delo ti st lav ki hočejo delati, kajti Vi drugem slučaju bo ljudstvo prisiljen* < storiti korake ia spremembo položaja." Springfield, IU — Navsl policije v glavne stane desetih čikaš-kih unij pod pretveio, da so do-tične unije pod kontrolo genge-žev in raketirjev, je Issval na petkovi seji konvencije llllnolske delavska federacije ostro debeto med dejegeti. Delegatje se pa niso mogli,gedlnltl! nekateri so ob-soja!! In drugi so odobravali početje člkaške policije, Cherlez Wills, delegat unije u-mlvalce* oken v Chlcagu, je zagovarjal prizadete unije in krstil policijski naval kot "nesramno akcijo čikaških časopisov, katerim Je amor reporterja Llngla pripečatll grd madeš In sdaj bi I. radi oprali s tem, da naloŠe gangeške lumparije delavskim u-nljam aa pleče." Wills je rekel, da ne nasprotuje očiščenju unij, ki trpe na raketlrskih voditeljih, ampak unije Imajo še dovolj poštenjakov med svojimi članic'da to delo lahko sami opravijo bree pomoči državnega pravdnika in policije. Predssdnlk Robert Kltchls je ugovarjal Willsu rekoč, da je nJemu dobro znsno, da obstojs nekstere unije v Chlcsgu, ki so popolnoma pod kontrolo gangsŠ-kih karakterjev, zato pa ae za-elužljo nobene obrambe. "Jaz nočem, da bi bila U konvencija pod vtleom. da nI raketirjev, kJ skušajo prisvojiti al b lags j ne delavskih unij, ker I» posel nosti. Delegatje so se___ mam dok sv, da so", je rvkel Pit. I je soglasne Isrekll za legalizira. chic, 4 1 nj« vlaa ia piva, Sest radarjev ubitih v \ River Hebort, Nova Scotia. IS. sept. — V starem Victoria premogovniku Je bila včeraj raz-strelba, ki je usmrtila šest ru-dsrjsv. Koliko je renjenih, nI še sneno. Eksplozije je bile 1900 čevljev pod površjem. Edison ss bari z novim letala« Newark, N. J. — Thomas A. Edison Js zspoelen z novo idejo helikopterja, letala, ki ze dvigne ns mestu v zrak. Baje naredi Irtnslu prve poskušanje. Puptn dekertraa v Belgrade Belgrad, 11 sept. — Profesor Michael I. Pupin z Columbia universe v New Yorku je včeraj prejel od kreUa Aleksandra srb. ■ki red belega orla. Konvencija je sklenila, da ee rrfti prihodnja konvencije v Gelesburgu. Sprejeto je bilo tudi priporočilo odseka, da federacija apelira na governerja, naj takoj Imenuje poseben oor, ki bo sodeloval s federacijo v svrho po. Otožne akcije za omiljenje PROSVITA THE ENLIGHTKNIUBIT «AHLO m LASTMMA SLOVI NS JS0KO1U IMum v «ti ilr,,]- m prim* U*^* vikf* Imm M MMW« : • m nm a« ss «M Slepec ob cesti 01 I Ameriške delavske unije zahtevejo feora, ki je s svojim govorom napravil velik utiz na društvo ka-cor tudi na naselbino. Lepa hvala tudi našemu igro-vodju in vsem igralcem, ki so i svojim trudom veliko pripomogli do boljšega uspeha, kakor ;udi vsem, ki ste se udeležili naše slavnosti in na katerikoli na-5in pripomogli do uspeha. :> Nasnanjam vsem Slovencem n Jugoelovsnim, da bodo igralci lonovili "Vdovo Rošlinko" dne ?0. sept. ob 7. uri zvečer. Predstava se bo vršila v korist narod-lega doma. Vstopnina je jako tizka in vabim vse rojake na to šaljivo in zanimivo igro. Po, i-xr\ bo ples in druga zebeve. ..........Martin Drganr - "f$j| Od zastopnike Pitteburgh, Pe. — Drugega piše. po njihovi volji, de mo pero in napišejo svoje v Ljudski glss. Kljub temu, de sem eter siromak, se upsm nastopiti proti vsakemu glavnemu odborniku, ako imam dokaze, da se kaj nepravilnega dela od njihove ztreni. Bratje in sestre, mi imamo delovne in poštene gl. uradnike. Radi tega ni lepo In ne pošteno, ako jih obmetavemo s psovkami. Delujmo skupej za napredek naše SNPJ in ji podvojimo članstvo. To naj bo naše geslo, ne pa delati razdor. Kjer je sloga, Um je moč. . Dne & sept sem si ogledal ravnokar dodelano dvorano v Coverdelu, katera naselbina je oddaljena per milj od Library. Nekega dne bomo zopet imeli priliko slišati več naših gl. odbornikov, slično kot se nam je nudila prilika v Cuddy ju pred par tedni, kjer se je vršila slavnost kbt jo ta mala naselbina še ni doživela«—Anton Zldenšek. o, . Smrtna neareča . . ^ G roes, Kan». — Dno 12. sept. ob 9:80 zvečer je na farmi rojaka in sobraU Ant. Potočana, Id je oddaljena šeat milj zapadno in ono miljo juino od Pittzburg-ha, nastal požar, ki jc uničil eno-nadstropno poslopje do Ul. Pri tem je izgubila življenje njegova 16-letna hčerka Elaine Potočen- Rojak Anton Potočen je za-dobil hude opekline na rokah in obrazu ko Je junaško rešil iz goreče hiše življenja svojim trem otrokom in si prizadeval rešit) življenje Elaine. Prvotno se je mislilo, da Potočan opeklinam podleže, v bolnici pa so dognali, da bo okreval. Rešeni otroci so tudi bili precej obžgani, a bodo vsi ostali pri življenju. Ko je itbruhnll ogenj kmalu po 9. zvečer, Je vsa družina že spala in ko ee je Potočan zbudil, je bila ie vsa hiša v plamenu. — Br. Anton Potočen je Član društva št. 411 SNPJ, Filler, Kana. Oblaki v tal in članu naše sočutje in sežalje nad tragično «mrtjo Poročevalk. Si izbral emrt Acme, Wyo. — Naznanjamo prijateljem in sorodnikom žalostno vest, da Je preminul naš nepozabni sobrat in prijatelj Johan Pechovnik. Končni si* je življenje dne 6. avguste- Skočil je v 200 čevljev globok premo-gorov, v katerem je bilo # čevljev vode. Seveda premogorov ne obratuje. Nejdll smo gA z napornim delom dne 19. avgusta. Pokopali smo ga po civilnem o-bredu./\. •» Pokojnik je bil rojen 1*. okt. 1880 v Lučeh pri Ljufcnem, SU-jersko. Bil je član društva Val ček št. 827 SNPJ v državi Wyo-mlng. JJ Lepa hvala prijateljem in znancem, ki so nam pomagali na kraju nesreče najti pokojnega sobrata. Lepa hvala tudi všem, ki so darovali vence in onim, ki so dali avtomobile na razpolago brezplačno ter vsem, ki so spremili pokojnega na hlegovo zadnjo pot, katero si je Sf9| Vzrok je bil bolezen in b selnoat. V Ameriki zapuši žalujoča br*U, Alojza in Gregorja Pechovnika. Za društvo Valček št. 327 $NPJ, John Beeich, tajnik. SOBOTA, 20. ttWEMBRA v smeteh •of lim Klubovim izletnikom Chicago, I1L — Kdor šoli iti prihodnjo nedeljo 21. sept na izlet soc. kluba št. 1 s truckom, naj fcride do desete uro zjutraj na dom Frank Udovich* 3828 S. Ridgeway ave. Claneki izlet se bo vršil v Foreet Preserve nad Steržlnarjem. Vabljeni so vsi shnpatičarji. Do mesU se pride tudi z interurban železnico, ki vozi med Archer ave. in Jolle-tom, ali pa z avtom. Prostor je itak mnogim znan.—Odbor. ^ Piše Ivan MoUk. (Nadaljevanje.) Rudarski revirji v Zagorju, Trbovljah tn Jfraatniktt. S SeHš-kerjem na robu njegovega "Kamnoloma". Delevekl zavodi Tone Sell4kar, delavski pesnik in pisaUlJ, ki je tudi v A-meriki dobro znan našim delavcem, je učiUlj po pokllču. Njegova žena je tudi učiUljlca. Včasih, v mojih mladih lotih, je neptembra sem zapustil naselbi-, , . z-v" 7— no Cuddy, kjer sem se bil z moJoV -^«¿itelj škric, dasi je bil airo- Cleveiendčenl bode mogoče razumeli U >roa»-word puaaie'. Drugi ga ne razumemo. V v»eh onih krajih — In teh je vedno več — Pa. kjer so as demoktetjr in republikanci sdružili pri volitvah, kadai jim je šlo se kod-ta. se Je te vsak pameten šknek naučil, da sU to le dve znamki enih In Istih mteraaov. Zdaj smo v volilni kampanji, ki ee vrši po vsej Aaseriki — In vseke političen meškara ima svebede, de ee našemi kakor h<«v TeMkn baje ee te zgodi Um. kjer «t roške aa maikar ski eutfiT pokrijejo later^., . .. Upajmo, da bo prlhodajlh pet tednov intn isenfa vrsme aa obeh koncih Poziv na ahod Chicago, IIL—Podpisani pozivajo vea neš nerod v Chieagu in okolici na skupni pčrteatni shod proti fašletlčnemu ubijsnju naših sorojakov V Italiji, proti prelivanju njihove nedolžne krvi, zapiranju In požiganju njihovih šol In narodnih domov Ur proti gospodarskemu uprapaščsnju natega prebivalstva v Trstu. Na Goriškem In v Irstrl. Postopanje fašistične Italije proti našim bratom^ zasedenih krajih vodi v konšno f uničenje našega naroda, kar po okrutnosti nima primere v vsem modernem svetu. I*roti temu bresprav-nemu poaUpanjs sklicujejo pod-piaaal. po IniclMhOugoalovea-Kkegs kluba v Chiaagu. veliki proteatnl shod veall Jugoalove-nov na den ti. eailambra ob 2 popoldne v dvorani Sokol Chicago, 2846 So. Kedzle avev Chica- ,o'melem Ura v doti-* Nedeleč od rudnike ob vo-dljs aeparacija, kjer premog Perejo In separlrajo: drobna» posebej In debele kose ponefcej To delo gre avtometlčno. sem.. t od sebe z mašinerijo in nekaj delavcev, ki so tam, ima opraviti 10 s polnimi In praznimi vozički. Videl pa sem nekeJ žensk, ki so izbirale smet iz prembgn in za to delo imajo po 25 dinarjev na dan. Lezli smo po hribu, na katerega so prilepljene rudarske hišice. Ne mali planoti Jo "power foouse", ki dviga in spušča vzpe-njačo v šahtu. V Zagorju je bile tudi sUklerna, ki so jo podrli in premestili nekem drugam. Delavci v Zagorju so bflt lastnikom preveč radikalni . . . Obiskali smo tudi poslopje delavskega konzumnoga M društva. ki ga vodi že dolgo let Mel-hijor Cobal. sUr bojevnik, čigar ime Je v tesni zvezi z delavskim gibanjem na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Cobal me je prijazno sprejel in razkeaal vse prodajalniške skladiščne prostore»,^ Zelo vahno je 'Um. V poslopju- pa» druge je tudi urad strokovne komisije, ketere tajnik je Jurij Arh. Vsi pridno delajo. Razmere rudarjev in drugih delavcev so dsnes zelo na slabem ket aa povedali fantje, 0-krog 6000 delavcev je danes u-poalenih v veeh treh premogovnikih — Zagorju, Trbovljah in Hrastniku — in povprečna plača je zdaj 48 dinarjev (približno 86 centov) dnevno. VČail jih Je deUlo še enkrat toliko. Organizacije je pasivna. Vse počive in čeke ... Le kulturno ee smejo nekoliko glbeti. Mile Je naju povabil v svojo domačo hišo in njegova mati, prijazna žena, nam je postregla s kosilom. Njegov oče je bil ns delu pod zemljo, zato mu nismo mogli seči v roko. Neto smo se poslovili od Zagorja in odrinili pHi v hrib proti TrbovIJsm^St liškar, jsz in Arh. ki se Je neme pridrušil. Prekoračili smo visok hrib. drsali v dolino in spet lezli ns drugo strmino. Pot je drže-la veČJidel skoti gozd. Po dol-gem sopihanju — vsi smo bili mokri — ae , nam pokažejo Trbovlje .v dolgem grabnu. _ Ustavimo se ne robu velikega kamnoloma, ki Je zijal pod uA-ml. To Je seliškarjev "Kamnolom", v katerem se Je odigrala tragEla eksplozija, ki Jo jO U-ko lepo epitel v svoji drami. /n*IU ■ri^.lU % * H Kovine H odpadkov—Hiše iz žlindre—Par4 ¡B elektrika iz smeti—Dragocenosti v dimuJ Svetilni plin iz kanalov in greznic V' modernem gospodarskem življenju „j ] odpadkov, s katerimi bi ne vedeli kaj počet" Moderna tehnika Jfh ume izkoristiti do akni ngtf Celo nesnago iz greznic in kanalov obrniti v denar, V industrijskih državam no! meni izkoriščanje odpadkov že prav donoZ gospodarsko panogo, veliko industrijo z na. modernejšimi tehničnimi pripomočki in arma-do delavstva. Jalovo kamenje Iz rudnikov ee kopiči v ve-likanzkih nasipih, Uko zvenih jalovicah Te kom desetletij in stoletij so ljudje neauli že c* le gore. Nekatere Jelovice so poraščene s trave in drevjem, na njih so pologoma nastale ce le vssi, katerih imena pričajo, da so zrastle na nasutem svetu. Posebno velike jalovice so krog bivših rudnikov sa kovine. V sUrih časih so iifeoriščeli rude prav površno. V starih j«io.l vicah se najde še polno nikljs, kositra, kobalta i in drugih kovin, ki jih včasi niso umeli dodoJ bra izločiti. Dandanašnji pa so začeli vse take sUro rudniško jalovine skrbno predukavati in izkoriščati osUnke kovin. V U namen so bili izumljeni popolnoma novi tehnični postopki, ki dopuščajo, da iz odpadkov dobljene kovine lahko tekmujejo s proizvodi pravega fužinarstvil Po vsem svetu se predelava sedaj že milijone \ Um jalovine nO leto, pa še vedelo nastajajo novi slični obratr. Pet odstotkov činkovega oksida dobivamo sedaj iz nekdanjih odpadkov, pa tudi jalovine drugih rud dajčjo upoštevanje vredne množine kovlg] Med nevšečno odpadke, ki jih včasi niso ve-deli prav obrniti, apada tudi premogova žlindra, to so nezgorljivo primesi premoga, ki 0. sUjajo v kuriščih in med pepelom. Ta žlindra je posUla sedaj podlaga celi vrsti novih industrij.. Naj prvo skušajo iz nje odbrati premog, kar ga je še oeUlo vmes, potem jo pa po večini predelajo v zidake, v nekakšno opeko, ki je prav dobra za zidavo. V ta namen žlindro zdro-be, pomešajo s posebnim lepilom in stiskajo v kyadrske kalupe primernih oblik in velikosti. V krajih, kjer ni toliko ilovice za opeko kakor n. pr. pri nas, so iz žlindfove opeke sezidane ie cele vasi. V najnovejšem času delajo iz žlindre tudi ie cement. Kaj Da zmoti? Vsi vemo, kako kočljivo je pospravljanje in odvašanje smeti: vsakodnevnih odpadkov tisoč in tisoč gospodinjstev zlasti po mestih, kjer se je treba razen drugega brigati tudi za zdravstvene predpise. V bližiiu velikih naaelbin cvete po smetiščih že od nekdaj svojavrstnn mala obrt: siromašni ljudje iščejo po njfh steklovino, cunje, pločevino, kovinske predmete in drugo, ker je še mogoče kako porabiti in z^ kar plačajo ounjarji skromne pare. Ta umazana obrt pa ni samo nezdrava, marveč tudi ne "nese" in kar Je glsvno, smetiAč se na ta način ne moremo iznebiti, • 1 Velika mesU si pomagajo na U način, da smeti sproti sežigajo. V U namen so potrebne velike sežigalne naprave, ki pa lahko ekonomično obratujejo samo, ako imajo od smeti kij dohodkov, ^akaj sežiganje zahteva velike stroške. Smeti »ame ne gore, ako ni vmes zadostne množine premogovih in lesnih odpadkov, papirna in dru^fh gorljivih snovi, ki razvijajo pri sežiganju potrebno toploto. Zaradi tefi se izplača ^iiganje smeti samo v krajih, kjer se v gospodinjstvih uporabijs zs kurjavo v pretežni množini premog. Žlindra, ki na&j* pri eešiganju, se zaradi izredne trdnosti predelava v kocke za tlakovanje cest. V K61nu n. pr. dobivajo na U na£ip vssk dan zs akoro četrt milijona dinarjev tlakovanega materiala. Razen tega pa se nastala topjota pritegne «a proizvajanje pare, ki jo uporabljajo v centralnih kurjaveh, kopališčih in velikih rastlinja-klh: Kakor vidimo, smeti tedsj nikskor niso ^aa V Smeti, : ^ , i,i* .MliSj Velika nadloga je tudi dim, ki zlasti v velikih industrijskih krajih nevarno okuluje ozračje. Dim in plini, uhajajoči iz visokih peči, kjer se topi ruda, 00 strupeni zs ljudi n> rastline. Zaradi zračne vlege nasUja v teh plinih žvefrlena kislina, ki neprijetno tge v pljučih In razjeda rastlinske stsnice. Zaradi tega se plini visokih peči sedsj že pri vseh topilnicah očiščujejo žveplenih plinov, ki dajejo v žvepleno kislino pretvorjsni, vsžno suro-vino zs neštete komične obrate. Tudi silno nadležni plini tako zvanega euperfosfaU, ki«* razjedajo samo rastlinskega U živalskega ita-ničevje, marveč nečenjejo celo sid. steklo * kovine, se sedal preatrezajo in izkoriščajo, v morda IZ zdravstvenih ozirov. pač pa »radi dragocenih kemikalij, ki jih je mogoče dobiva« ^njflfi. ' Masnega zbiralnih kanalov že naša tri lepa mesta, v Ljublja- ni go mu dovolil nekaj več u- pevarna. Na nekem spolzkem ho, v Celje in Maribor, tepeš-godnostf med drugim je smel [kamnu je Kamnikovl spodrsnilo, | kat jjs. «rkev^ tudi kaditi. Bil je tudi zdrav in ni kazal nobenega zneki vznemirjenosti alf blaznosti, mo trdijo jetniški pazniki. Nikdo pa ne poroča, kako je bilo il njegovo zadevo sodnega zapora, kaj je kazalo zanj in kako se bo njegov zapor končal in kako so z zasliševanjem vplivali nanj. D« je bil videti zdrav, jef verjetno, a kaj se je godilo v njem, tega ne ve nihče. Biti ni moralo kar tako, sicer se ne bi bil odločil za samomor, ki ga je izvršil v petek ive-čer. V petek zvečer krog pol 10. so pazniki iznenada zaslišali, da nekdo iz neke celice kliče na pomoč. Kdo kliče, nieo mogli .takoj ugotoviti, šele ko so opazili, da se kadi it Zverove celice, eo planili tja ter odprli celico. V ce-ici je ležal ves v plamenih Zver ter se valjal po tleh, tudi slama-|ricq je gorela ln Zve* je tulil od bolečin. Hitro so zavili Zvera v neko plahto, pogaeiU ogenj v nlamarici ter poklicali zdravnika. Zver je bil vee opečen in o*-gan. Meso se je na njem kar cvr-o. Zdravnik mu je nudil prvo pomoč, nakar eo poklicali reševalno postajo, ki je Zvere prepeljala v bolnišnico. A Zver je krog 3. z j utre j podlegel bolečinam in ranam. Kako je izvršil ta samomor? pfvečer si je zatlačil polno slame I iz slamarine za srajco in hlače, | krog in krog teleaa ter nato slamo zažgal. To je menda doelej pri nas najstrašnejši način ea-momora. I Časopisi beležijo vee to, dodajajo. da se dandanee izvrši toliko »amomorov, ki kažejo, kakšna kriza je v vsem življenju — nič pa se ne izprašujejo, ali ni morda bil ta preiskovalni zat*r za njegov delikt fte pfevelika kazen, da je (Moveka vrgel v tak •obnp, da ni je vzel živlfrnje na tako »traften načfa. je izginila v vodo in potegni« I — Ali aa ne zavedajo, da je poza seboj še Vovkovo. Spričo ložaj naših rudarjev sedaj tak, ejstva, da nista bili plavalki, je da bi bilo res kmalu treba, da bi ila nesreča neizogibna. Rešitev šli tepeškat, toda zase, proeit lonesrečenk je bila nemogoča, darov in beračit aaee in evoje lasi so ae trudili očividci. Dolgo bedne družine? Sploh je opeša-,o ju iskali zaman, v skaljeni vo- ti. da bodejo v delavske revirje, li ju nieo mogli najti. Šele ko kjer čaka delavstva še vee več jo prišli e čolnom, se jim je po- bridkosti in kriz in beraštva, za-?rečilo, potegniti obe iz vode ter nesti pobožnjakarstvo in š njim ikušati spraviti obe k zavesti, ponižnost in skromnost, da ne b* Vsi napori eo bili zaman. I rudarji niti zakričali, kadar bi * vrnite ipttpnftkp?» valeaeima jim T™T€ljska ^P** naetfvi. jtvotitev jeeenakega veleeejma ^ ^^^ geklro na vrat Cer. v Ljubljani key č v^no lve§u oprodi Včeraj so ob navzočnoetl za- kapitalizma. Kapitalizem izžema, itopnikov oblasti ter našege go- cerkev blagoslavlja žrtve., ipodarstva otvorill jesenski ve- J«. , 3£u tSHJKS it J® i'» « ru »aafflitRSbS Pr0U j0nj%d?" Skoro en. tretjini vse drUve je poraatla z gpzdovl. 7^6 000 H^T^P^-S uvzemajo .««ti, gozdovi. ^ „i K" industrija z.po..uje HffffiS . lava va ph|i«». v m«< btnovtoi ter " lje, konjja ¡j uldo »ml je preko, polovice p"bl™l- konJ je , na tu ^ 1 ^TOUvja. po ceatl ve. d.vj« In apU- prav, da je naš velesejem odstopil prostore za gobato goz-1 darsko razstavo, ki kaže, koliko premoremo gozdov in kaj mo v njih. ima- ^ ML." Jf Smrtna avtomobilaka neareča na | V Stični na Dolenjekem ee je smrtno ponesrečil etlškl trgovec Milan Končina. S evojlm evto-mobilom se je vračal domov, malo pr«*l vasjo pa je zavozil e ce-»te ter se je evtomobil zvrnil nanJ- Končina je" poškodbem Podlegel. I>ne :io. avgusta zvečer ee je fračal Milan Končina, star 82 'ft' s Poslovnega IzleU v Veli-«h Usah proti domu v Stično. | Nekako ob pol 11. uri evečer eo stanovalci Gorenje vaei slišali nepr^tano h upa nje avtomobU-J« hupe nekje na ceeti. Misleč to «e je Zgodila kaka nesreča, jo Pohiteli ne cesto ter našli r |«2J rft*<* prevrnjen avtomobU. Pod ryim pa je Ušel trgovec Kon-«ea. Potegnili eo ga Izpod avto« ki je ležal na njem baš i pianom, poklicali brzo zdravni-J*. da bi gt obudil, kar je bil n* a vet napor je bil sa-•j«. leg tega pa je lešaU tedaj joau megla, ki j« ovlraU točen ¡T*1"1 ceste. Tako je v prahu rn7'1 »Peljal Končina prevač ••robeaela, evto ee je prevrnilo r r-^apaio Konllno pod seboj. šen. Gorenjakova je hotela skočiti z voza, ¿i je pri tem zataknila nogo v stransko Jeatvico voza ter obvlsela. Z glavo se dotikala tal. Tako jo je jconj v naj-, večjem diru vlekel k^kih 100 m, Prav tako važno pa je za nas dokler ga na kolodvoru v Zrečah lovstvo. Divjačina je precejšen nig0 zgrftbili in umirili. Gorenja-del narodovega premoženja, lov- kova pa je ^iig onesveščena in cev šteje naša banovina 24,000 je Im€l|l preblto l0banj0 .Uvedla organiziranih, in razetava Je po- U ni več ter v bolnici v Konji trebna in poučna, da pokeže, ka- ^ podlega, ko ao lovih davni naši predniki . v MŠrVllT^ Iv- SS l! f -Stanežič. Negov šo- naš veleeejem tudi vzgojnega f,r j# ^ [z ftt y||k ^ tV()jm značaja. poltovomem avtu 6 oseb ln nekaj Probtž z vaeh atranl > žganja. Ko je doepel do DraveU, w Avto zgorel na — Nad mu ja začel motor nagajati. Ko Zdensko vasjo na Dolenjskem ee Je feepel v ftiško, pe je bruhnil Je v soboto popoldan nenadoma iz motorja dim in nato plamen, prikazal dim Iz gozda. Kmalu ne- Voznik Je takoj ustavil avto in bo j« prihitel nekdo naorožnlško takoj eo vel poskakali iz avtomo-poetajo v Podgorico povedat, da bila. Hip nato je ogenj objel vee se je v gozdu vnel neki avto in motorni del avta. Šofer pa Je v da gori, V avtomobilu sta se vo- polni prisotnosti duhe skočil žila neki kapitan ln poročnik pred voz ter zeprl razplinjač, da proti Grosupljem, menda iz Kar- nieo plameni -bila Uko zmedena, da nleU ve- ^rode ...M Pomenibno dela ob dogodku ničesar reči in v Avatrij| gmo m borili ia Jtt-da eta kar molče gledala, keko | g0ijavij0 \n «jej eo alovenaki na-avto doforeva rod izbrisali iz imenika flovanov Žrtev bokiajeke Sava. — Prrd Tudi ijubijanaki čaeopie '«lov nekaj dnevi je bohinjska Save Narod» kaše zdaj ueUvfti zahtevala evojo prvo žrtev. Dela- y ae je v sredo 27 vee Franc Dolinar. doma iz Ce- L m obeail Jakob Zalar. Rad rij, uslužen pri tvrdki Slavec, je flrušJneklh nesrečnih rezmer se odšel k Savi. da ee skoplje. Soln-1 h|pni „Mdenoetl obesil. V ce je bilo vroče ln vode topla kot | i^^a« umrla Cecilija e-red koluta j. Kopalec pa ja zašelifAndi, tena kroj^ — V Kra-pregloboko in nevešč plavanja Je ^ umrla poaeetnlce ln g^t l|-utonll. i oičeriu Neža Benedik roj, Roz- Tepeškarji m eerke* r Hraat- Lan, «tare 47 let. — V — Ceea vsega si naša cer- lh lUaUajevIH je umrl Anton ■ goepodska ne izmialll NI Dvoreček dne 26. t. m. — V Cer« bilo dovolj komedife z nedavnim J .it* KaJaakah je umrU Vlkto-romanjem "rudarjev^ (dekel In ajlh Kaais rija Avber im Politično ribolova!vo in ignoran ju mAf «a t ... . i • Cleveland. Ohio. - Ameriška Domovina ja X3. avgusta prine sla članek na prvi strani, v ka« terem pravi, da se ae demokrati prav fajn odrezali in bodo vsi prodrli aamo mr. Kenik bolj tež ko (mende eo slabi časil). Well kakor pravi Pire, mogoče da bo. Dva eta demokrata, ki ei iščete maatne stolce (ali po domače re-. čeno, mastna korita), da jima ne bo treba iti v dim! Demokrat ska asplranta za zveznega aena torja sta bila Robert J, Bulkley 111 Charles Durbin- Prvi je za mokro, slednji pa za sušo. Pri primarnih volitvah je imagei R J. Bulkley, ki je govoril proti eu-hačem 11. avgueta v SND. Ne tem demokratskem shodu je bilo več govornikov, ali nobe-ga resnega, ki bi iftstopal delav ski razre dotaknili v avojih govorih, kako bi se dalo omejiti brezposelnost? — Ne! To jim ni prišlo v glavo, ker pr|l imajo polne Šelodce, zato pa ne vedo, če je kdo drugi le-Sen ali nL Kje jim je program? Kje eo jim načela? Odgovor: ni kjer! O, pač: aodšak! Politični boss je v Clevelapdu Maurice Masehke. Demokratje in republl kance tako plešejo kot jim on ivira. Ni razlike, kdo je, eemo de je ne njego vi etreni In vee je O. K. Brezbrižni delavci, keterih e veliko brez dele, se ne vedajo za evoje življenje, kako bodo prebrodili krizo in lakoto, katera ee šfK kot epidemične bolezen, katero ee ne bo moglo tako hitro odpraviti. Ne bo ie mogoče odpraviti, dokler družba ne postane eociellstične. | Le delavci bodo odpravili brez-ooeelnoet, ko bodo spodili "peli' tlšne" in graftarje in poetavill v vlado ljudi is proletareklh vrst ki bodo pometlt staro mešino v smeti. Zato je naša delavska dolžnost, da ee idruftimo val delavci, da korakamo smelo neprej ln se poetavimo v bran za evoJe Intereee. Naatoplmo val kot e" U burloazne ča^-pilfe kater«» delavcu ne prlneee »II dobrega Ako zavedni 44ev* pride k leveu, ki je ie tako potrt in razočaran, ter ga nagovarja, da čl ta delavske knjige in čaaopiee, o tem noče elišati ničesar, ker ao že možgani zastrupljeni s vero, bogom, rajem vicom, peklom. A-ko se ga opozori na socijalizem, takrat plane kakor da bi ga e il-venko ubodel ter pravi: "sicili-sti" so največji hudiči, ki preganjajo vero in boga; ko bi ij| pro-kleti sicilieti prišli na vlado, potem ne bi bilo nič dele, ker eici-listi nočejo delat. ,, ., ^ Mako ao zavedeno delavstvo eoperatavlja socijalizmu, ker ga ne razume in sploh nemara ničesar elUatl o njem. To je samo en ■lučaj nekega^delavca.'v ki soc. časopisje nemara čltatl» kor ae boji, da bi ga hudič vzel. Drugi slučaj pa je Še bolj smeAen. Ko amo nosili programe za predsedniško volitve, tedaj eo se nekator re Šaneke vzdignile proti soc, stranki, češ da nI prav tako, kakor sehteve soc. strenka. Me ienske ne maramo tega slišati, da bi naši molje (dedci) delali eemo 6 ali 7 ur dnevno. Kam bi pa prišli! Ne hi dosti zaslužili, ln potem ie zapravljali in pijan-(Sevali 1 Naši * «I. P»rk HtiU Pe PRANCES 2AKOVŠEK.................1011 Adama «t, No. Chicago. UL OK KOŽNI EASTOPNIKIf OEOROE SMREKAH, prvo okrolje.......187 Mela Ave, W. Allqulpoa, Pa JOHN LOKAR JR., drugo okrošj«........OUB E. lBtad St, Cleveland, Ohn\ PRANK KliUN, tretjo okrolja.................Bo« «AR, ChUholm. Mine JOSEPH BRATKOVICH, «otrto okroljo........-,.R. R. 7, Plttiburg, Kaat FRANK KLOPClC, pato okrolja......................P. O, Dlna«, Wye NADSORNI ODStth FRANK EAITZ, prcd.cdiHk.................»Mt W. Mth 8U Ohlaago, IU ALBERT HRAST......................5A5 S. Plaice St., Mllwaukaa. Wla MICHAEL PLKHliE..............110 Madlioa Ave. N. 8., PltUburgh. Pa roaoat VBA riBMA. IvjpiTiiiMi •suraal. hl 4.U). » .1 ma, M *H m mmIiK m smU «I. >maii < like Ml 0 iwSm m 9tUmé*U«». vea DaNaaxB »umm * m«h. m m ««•»• ru «k«.m«m ia mm* wm» Mj a» MiUalc M al. tajni« i •• Vm Mdme iikihl* M Uinilk« »»in. naj m M0|a|a mM. UjMltm. y llsso»e«k«w» »mii. ml m hmmi m mmalallme-» torjlh, ki oBkrbuJejo cele tovarne e pogonsko silo. foeebno meato mad eliČnimi napravami prltiče podjetjem *a čiščenje od premogovnikov one-metenih voda. V nekem tak« in podjetju eo lani "pridelali" 260 tieoč ton premogovnega blala, ki 10 posušenega iznove pokurill. B$ nešteto drugih odpedkov ae iamlanašnji smotrano izkorišča. Da ee iz slame isdeluja papir, J" stara reč, toda pridsbivanje re-dilnega hraniva xa ilvlno iz les nih oblancev, Je nejnovejšege datuma. Izkoriščanja odpadkov Je vot>-Če ena najznačilnejših potez naše dobe, ki povsod stremi ga ra -clonallzacljo. (Zlv. in zvet.) i ,„ ii t g Cerkveni »teher »kradel elrote Rkhmond, Ve, — Jam«. F. Jone«, prominentni lajlk maUxii a(ILm cerkve, auhaškl vodja in reformist, j« bil 18. t m. areti ran na obtutbo, da ie ponev« ni veoto %?n.978 iz «klada zlrotUni ce evoje cerkve, ko je bil blegaj nik tega zavoda. Jonee je gveat podpornik škofe Tannona in hud agitator ta moralne refortne v VlrglniJI. Gedbeaikl lp flMki eferatorji Icvejevell vllje mesda New OrUana. U. — Organ i-tirani godbeniki, filmski operatorji ter odrski delavei eo J*dpl-«ali f lastniki gledališč novo po-godbo, ki določa pet odatotkov povllka mezde. Pogodba Ja alo-pila v veljavo IA. septembra 1 < A t "Grape Juice" za domačo uporabo je dovoljen Popolna protekcija jamčena Kalifornijski vinorsjel ao dobili vlsdno zagolo-vilo, ds ns bo itobsnegs umrisvsnjs od strsni EVSKiii vlsde 8 kupovale!, ki bI tele nshsviti grozdje za izdelavo asdnsgs Boks zs domačo uporabo Izključno, ^ mi . a- 1< - rt-j-—.ar .rit)v t - -n'-1 Ü^Bu^ x ■ l-'w8| J8C| nabavlffe si "juice fí ra pes" sfel)aj pod vladnim načrtom kontrole Orozdje letos dozurevs dvs Udns preja kot ns-vadit»— poznejše vreme Ishko škoduje kskovo-stl, k( se Jo sedsj Ishko dobi ns VSEH ŽELEZNIŠKIH POSTAJALIŠČIH .iT li VLADA SE NE BO UMEŠAVALA California Grape Control Board, Ltd. H$n Franelaeo, Csllfornla Sft« nt lh* »mir* fallfomla grape »fedattimi Ia b»l«g markH*d tBU f—r h» agmmlM »ssesrsral po zdravnika. "Evo," je stegnil še zadnji prst, "ravno šs teden dni. ^uh!" Slekel ee je srsdl noči in sladko zaspal. Pa ds oglasi pred vrsti glas. "Caharija! Caharija I" Caharija ps Je molčal, kakor da spi, medtem pa ss je oblačil. Po nekaj minutah je stopil pred vrata. "Bor "Hitro, človek. Seveda bo t" (Dalls srfkiSsJIl) W A/E • Prijatelja Iz mkMl "Skoro trideset let je tega. kar aem bil zadnjič v tem lepem kraju," je rekel sodni svetnik Matjaž Korun avojl žertt, ko ata po dolgi železniški vožnji priape-la v njegov rojatni kraj. Hodni avetnik je poklical po-atreščka — pred kolodvorom je stal samo eden — In peljala sU ae po mestecu okoli. Matjaž Ko-run je ljubil svoj rojstni kraj ln neštetokrst Je pripovedoval teni. kako je bilo lepo, dokler je bil Ae mlad .. . "Vidiš, drsgs. v tej hiši sem se rodil," je dejal in pokazal na majhno hišico, ki je stala uredi cvetočega vrta. "Oh. moti* se. če mieliš. da ei rekla gospe Korunova. "Tako rad se spominja eterih časov t" "Glej. glej! Nu, sej sem ei itak mislil, ds nek ne bo pozabil. Ali veš, de Je tudi Fiane Zbirke tukaj?" 7 > "A, Frane Zbirka! Nedavno tega eem «itel, da je postal finančni nadsvetnik. Torej on je tudi tukaj. Nu, to me veselil" "Da, prišel je spet v svoj rodni kraj, da obudi apomlne!" "Vsakemu ee toži po rodnem kraju. In raci, kar hoč«J, lepo je bilo. dokler smo bili še mladi. Torej Frane Zbirka t AH se še spomnil, kako sem nekoč pre-mlstll Franeta? In vsi ste « me bali. — Ali ni bilo tako Ja nezr r "Da. moj mol mi mnogokrat pripoveduje, da Je bil najbolj močan, med vsemi sošolci" Je naiaksMedlir ee Ja ideje! e [rekla gospe svetnikova ln obras gUall kočija! " TI al se rodil f oni hiši. ki stoji zadaj zs vrtom — nu. as j jo vidiš, tam poleg žage!" "Kaj?" ae je začudil sodni avetnik Matjaž Korun. "Kako — kako morete trditi ... kdo ste...? "Jas aem Petričev Janei." je odvrnil kočija*. "Kaj? Petrtšev Jaaoi O-prosti, saj ts nisem speenal! Zelo aem veeel. da te po tolikih letih epet vidim." — Vstal je ta ponudil kmSjažu roka "Moj mol mi je »eogokret pravil o vas, gospo*} Petn. je ji je zasljel od ponosa. "O. da. pretepal se je Je odgovoril Jenes In bilo je deti. kakor da se le s težavo premaga. da reče le kaj. Napoeled pa Je vendar dejal: "Nu. tepli smo ea prav aa prav Vsi kaj radi. Prane Zbirka Je včeraj čer pravil, ko smo sedeli v gostilni. kako je bilo takrat, ko te je kil namlatll "Moti ae. «e pravi, da meje oa nabil T je dajel sodni svetnik Matjaž Korun. Naposled ae je kočija uatavila pred gostilno "Pri selen! tre-U". V pre&aohju ata se erečala Mat j al Korun in finančni nad-svetnlk Zbirka a svojo boljšo polovico. Oba sivolasa goepoda pta ae presrčno objela ln ženi ets si veseli segH v roke. Večerjali eo vel skupaj v veliki gostilniški sobi in ko Je u ra odbila dvanajsto, sta prijatelja naročila še vrček p i ve. 2e-Bl ata ju opazovali in ae Čudili, kako eta se mahoma pomladila. Drugo •Jutro sta se napotila oba zakonaka para na IzprShod Moža ata ae večkrat ustavila in pri sleherni hiši vzbujala spomine. Ustavljata ata ljudi In ee pomenkovala z njimi in ženi ata ponosno korakali za njima Naposled je Matjaž Korun vendarle našel svojo rojstno hišo Stala Je poleg žage. In fflajcl je tudi Zbirka našel svojo rojstno hišo, k! je stala v ne-Pom «««inl bližini Korunovega do- sta po-r oči In tla in kako sem ti postaj "No, ho, yse kar je prevr se je odrezal finančni nadsvetnik. "Kolikor pomnim jaz, je bila stvar majčkeno nrugačna. Vrgel le sfc tla, udaril sam ta v obras in porali so nam prihiteti tovariši na pomoč, ker M te bil ptamlatil." ! Jez se le sporni-da ae je vae šele lo. Zaletel sem se vate In ti si padel. . ." 1 Jaz se bolje spominjam. Bežal si pred menoj in tulil, na ves giaa al tulil in tovariši ao ee ti smejali. Ce ne bi bil slučajno prišel tvoj oče .. ." To ni res t Nikoli v svojem življenju nisem bežal!" se je razburjal sodni svetnik. "A takrat si vendarle . . ." "Zdaj pi je pa že vse pre-neumnot Takoj ti lahko nasprotno dokažem I" "Nu, le pridi bliže, če imaš pogum t" je rekel finančni nadsvetnik In se pripravil za boj. "Prane!" je zaklicala nad-svetnikovs žena. "Matjaž!" je kriknila goepa Korunova. A bilo je že prepozno. Moža eta ee spogledala in v njunih o-čeh se je iabllsfcs)s divja jess. Preden ee je kdo prav zavedel tega, eta se sivolase goepoda že spoprijele. Objela eta drug drugega In vsak izmed njiju je poskušal vreči nasprotnika na tla. Majala sta se sem in tja. Gospa nadsvetnikovs je padla iz ene omedlevice v drugo in gospa svetnikova se je spustile v histeričen jok jvT Naposled po Odjgem prerivanju, sta padla oba hkrati na semljo. t)ba sila upehana. Na kako nadaljevanje boja ni bilo misliti. Izpustila eta drug drugega in 'Stokaje lovila sapo. "Prs* tako je bilo tudi pred leti t" je rekel Janee Petrič, ki je vee čsi stal ob strani in sledil boju. "Oba eta bile tudi takrat vsanupehene, a zmagal hI nobeden!0 Sodni Svetnik ae je veedel in tudi finančni nadsvetnik se je vzravnal. "Matjaž!" Je rekel goepod Zbirka, "mislim/da ima prav!" "Da, Prane, tako je bilo. Saj sem se tikoj spomnil, da sem te prijel h rame t" In fckrsti ets se zsčeln oba smejati. Podala sta si roka i rt v njunih Očeh je spet seeijelo staro prijateljstvo. ženi sta se jeH kregati, vsaka na svojegk 'moke; a to ni motijo njunega prijateljstva. Zvečer so aedell spet vsi dobre volje v gostilni -Pri zeleni trati" in prijatelja^ sta si neutrudno obu jala spomine iz mladih let Drugo jutro so se ločIH. Komaj ee je bil sodni svetnik Korun vsedel v vlak in zadnjikrat pomahal ' gospodu Zbirki skozi okno* je dejalj^oji leni: "In vendan sem ga bil pred leti premagal. Tudi včeraj bi ga Ml praV. lahko namlatll, a ga nieem hotel osmešiti pred njegovo ženo T V bodo strogo pregledani ob svojem prihodu. ms. 8 solzami v očeh gledala drug drugemu ganjeno vidlhnlla. Nato ao počaal krenili v cerkev. Pred cerkvijo ee je žlrll velik trg. Korun je zaatavil korak In dejal: "Povej, Frane. aH ee še spomin)»*. kako ava ae bila tu. prav aa tem mestu, nekoč stepi* r "Seveda, prav dobro se spo> tdajam U tega Se vem več, hej naju je spravilo v tako besno jeso." "Tudi jas ae ne spominjam več, kaj je bilo. A dobro se Ae Injem, kako sem te vrgel W. A. Gordon, kenadskt minister za imigracije in kolonizacijo je naznanil, da nova kanadska vlada namerava zapreti vrata priseljeneem Is kontinentalne Evrope (t j. Evrope razen Angleške) rasen iakušenim poljedelcem "primernega tipa", ki i-majo zadosti sredstev, da ae takoj nastanejo in vzdržujejo ne farmah, in raaun len in otrok o-seb. ki so še nastanjeni v Kanadi. Ta korsfc — Izjavil je kanadski minister — Je potreben vsled nezaposlenosti v Kanadi. S veha js. da ae prepreči prihod ljudi, ki ne bi bili v stanju najti delo po evojem prihodu, in da sa i ščiti kanadsko ljudstvo prsd ve-čjo nezsposlenoatje. On smatra sedanji poloiaj kot začasen, ali koše vporahljati atroge mere, dokler ae ae aboljše položaj sa-poelenoati, la tudi v bodoče kontrolirati imigndjo tako, da ne bo več priapevala k neaapoeleno-stl. Nič se nI spremenilo glede pri-aeljevanjs ts Angleške in Združenih držav, ali vlada za sed ne bo sploh podpirala prieetjova-nje od nikoder. Minister pa g udarja, da nova odredbe ne bodo nikakor ovirale prihod turistov In trgovcev k Angleške la Združenih d rta v. KJE SE NAHAJA Mar? 2 ili siilš, ki biva nekje v Coloradu? Je nekaj zelo važnega zanjo iz atarega kraja, vsled tega se proei, da naznani svoj naslov. Ako pa kdo drugi ve zanjo, je prošen, da naznani na: Upravništvo "Prosvete," 2667 So. Lawndale A ve., Chicago, 111. Tajnost jamčena^— (Adv.) sva prsd 20 leti skupaj po imenu Anton Oevkrk, kad bi izvedel sa svojega prijatelja, s katerim i bivala, bival Je v Cambridge, Ohio, ¿¿ko bo pam čital ta oglas, ga prosim, ds se mi oglasi; ako pe kdo drugi ve kaj o njemu, ga prosim, naj mi to naznani, za kar mu bom zelo hvaležen. — John Blair, Box 448, Forest City, Pa. (Adv.) POPOLNA PROTEKCUA ¿i ZAJAMČENA Mr. Lionel Moriarty, kl California Grape Control Board, je pravkar dospel v Chicago in bo so-dalovsl ■ trgovci froid j* in drugimi rasprodajski v interesu Kaliiornij« ska groadne mdustriM ter ho ras. tolmačil sadevno stoUSče, ki ga js savsel prohibiftki komisar J. M. Doras a osirom ns «porabljanje grozd Govoreč vodilnim zastopnikom menjene trgovine v Chic^gu v.Pro-klnbu, je Mr. MoriSfy it javil Kot znana da se bavim s prodajo grozd j» ie mnogo let, tako tudi leto» prodajam grosdje vsak vrst na drob- «tja okrog 40«000 ton groadja~7as- no ln debelo, tudi is vinograda. Pošiljam strani; blago fine in Pripomniti moram, da Ja letos grosd-je bolj sgodaj sralo kot pe navadit ja beli sladko, toda gs j» ne Čakajt lani, vsled toga ae' čakajti sadri Jaga. H. H. MILROY p_.ii rnat 47—ISth St„ Pittsburgh, Pa. Ben Phone: Atlantic 3171 _ Loo Skoda, Mgr. M. J. -Kaliforsijaka industrija^ grosdja, ki objema investicijo 000,000 in vai kot SS,000 vinorejcev, § pravkar pričala učinkovito funkcijonirati zvezi s vsemi organizacijami te in. dustrije v sodelovanju, potom agen. cijS. ki je poznana kot California Grape Cpntrol Board. ki je bila usta-novljena s potrdilom od Federsl Farm komiteja. Ta agoncija ima dva glavna namena: voditi dnevno odpoiiljanje in preprečiti zastanek na vzhodnih trgih, in drug«, pokupiti in razprodati vas letni preostanek v nekonkurent-nih izidih. Leto« bo pokupila to agen stoji zadostna evidence MMMMMS Istih, ter dani mGmSmM ma v rokah bona fids h^S dovoljenja (^h wan.ni) ^ Ponovna jamstva so biU uA^t tos, da se na bo toleriralo 3 umetovanjs brez posUv-r^/J od strani zveznih sastopnikov ,1 čajih kupovanja grozdj« „ii ¿1 za domačo uporabo isključno z? na pričakuje, da bo n«,tti JI slučaj vmešavanja, radi n«rU2 nja njihovih doHnosti od strsniJ nih agentov. ^ Vsled toča bo imelo kus-s "juice" grosdjsi. vinskih sokov postranskih produktov popolno tokdjo, kadar e« bo kupilo \nm omenjene šoke le ss domtfo _ JfJ gEST DWI HEieog FRANGE, 26e"$5tT- Í7j¡( > (7 P.M.) lig di Frates, 3. okt. (4 P.M.) PARIS, 10. okt. - « r. m.) Učnih vrst Uratoiki to agendtje so isjavilL, da ne bodo ceno grozdju umetno zvi- cene s tem, Igibsnje bo dišala ■k ku pa sa bo, 4a m bo Kalifornije in špekulantov is , i»; več let je obstojal z osirom na legalno pravico poeamez. nika, dali sme izdelovati sadne seka is grozdja Tn drugega sadja sa domačo uporabo isklječno. Dne SS. avgusta, 1930, J. M. Doran, takratni prohibUki komisar, je isdal cirkulamo pismo (it. 486) prohlbi-ikim administratorjetn, posebnim a-gantom In uradnikom, katero ja upo> stavilo legalnost izključne domače, a-porabe sadnih sokov, in tudi odpoiiljanje in dovaianje ter prodsjo grozdja sa aok, vinski aek in njegovih po-stranakih produktov. Ta izrek ja obenem dal navodilo sgefftomr, da se ne smejo umeiavati v razvašanje in raz> d«)« "»m, »II ako m tu koim*'ii¡üí »Ha sli tufen J« v trMcu «u iMksJ Sat. aferiimi, h»i fee* in beUées» »pum m «m NocvTom > «nSiter «dravj« b « ■•radi fevoJJ ife«, nfefe krvi D* oalafelim Utmh, milicam in owmm. « la nwhurn« peko^ncti, t m» sa seâleaje vofe praadhs, I la opravi aap rta i«*. Nwr*-Ton« tisto «trmfaae sofetaost m vam »rtMaS i po*H*u> spanj«. VI lakko knplu N«M kiarfcoli sa prodajajo adravlU. Ako ml I ves nima tosa v aloe*, redu mu. mi k aaroél aa vaa od aJ«ovaca pmkupfejS ■ÜÉs^^h^bB »■oa. i I tod Stara in zaupna prijateljica Je U dobro poznana banka svojim odjemalcem, katerim vedno rada po-maga In daje nasvete. Ona izvrtaje vseh vrst bančne posle in prodaja pa-robrodniške liste vseh družb. Ne pozabite se obrniti na njo kadar kaj potrebujete. 1900 aiekkm state iah y CHICAGO, D Tiskarna S. itsiamko ont spamjota ioa Tlaka vabila si yseebes in sBode, vizitnioe, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovafikem, češkem, nsm- ikem, angleškem jeziku in drogffi yODRTO TBKARNS APELIRA NA ČLANSTVO BJffJs DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vse pojesSfla W# VMrtvo & N. P. J. PRINTERY WW 8a. Lswalals Amaaa CHICAGO, IUI TAS BZ OOSS SA tSUO TUDI VBA USTKZNA POJASMlLA * • « . -