165. številka. Ljubljana, ? ponedeljek 21. julija 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan zvečer, tzlmftl nedelja in praanike, ter velja po p o iti prejemna a» avMro-ogrsk« deaele aa vse leto 35 R., a» ^o; leta 13 K, m Četrt leta « K 50 h, aa ]od«n meaec I K 30 h. Za Ljubljane brees pošiljanja na dom za vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta S K 50 O, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za »se leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatv« naročnine se ne ozira. — Za oznanila piačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedonkrat tiska, po 10 h le bo dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavoi<5 franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga 8t. 12. Upravnlštvu naj se bi«' govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativi* stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga 8t. 12. „Slovenski Narod'1 telefon st. 34. — „Naro Ina tiskarna1* telefon ž t. 85. Varanje ljudstva! i. Klerikalni kmet na Kranjskem je sicer velika reva in tako neveden, da ga ima lahko za norca vsak najordinarnejši agitator v črni suknji, ali kadar se gre za njegov žep, takrat se le zgane. To vedo tudi naši klerikalci in zaradi tega se tako silno pehajo, da bi na jedni strani kmetsko ljudstvo umetno razburili, na drugi strani pa temu kmetu natvezili, da posledic, ki nastanejo vsled zaključenja de želnega zbora, niso krivi klerikalni o b s t r u k c i o n i s t i, n e g o z o p e t — liberalci!! Klerikalci razširjajo prav sistematično mnenje, da sme in mora deželni odbor d o v o lj e v a t i vs e tiste podpore, kijih ljudstvo pričakuje in potre buje, čeprav deželni zbor teh podpor ni dovolil. Tudi sobotni »Slovenec« ubira te strune, pišoč: »Deželni odbor mora po postavni dolžnosti dati vse tiste podpore, ki so bile v proračunu sklenjene.« Kakor se vidi, so si klerikalci prikrojili kaj priprost izgovor, da se odtegnejo odgovornosti za posledice obstrukcije, ali ta izgovor je prazen, in ni druzega nič, kakor prav navadno sleparje-nje ljudstva. Kar trde klerikalci v tem oziru, je v nasprotju z veljavnimi zakoni in kar zahtevajo, je flagrantno kršenje veljavnih zakonov. Glasom dež. reda, ki je bil določen s cesarskim patentom z dne 26. fe-bruvarja 1861 drž. zak. št. 20, upravlja d e-želni zbor vso deželo, a deželni odbor je samo njegov i z vr ši ln i organ in druzega nič. Deželni odbor nima druge pravice, kakor da izvršuje s k 1 e p e deželnega zbora, a česar deželni zborne sklene, tega tudi deželni odbor ne sme storiti, zlasti je omejena oblast deželnega odbora glede uporabe deželnih sredstev. V tem oziru določa § 7. navoda za deželni odbor: LISTEK. Na deželi med Slovenci. Zapiski in misli popotnika. Ruski Bpisal dr. Damov. (Dalje.) III. Celje. Daljša postaja na mojem potovanju je bilo Celje, ležeče že povsem na jugu Štajerske. Kateri avstrijski Slovan se ne spominja boja Čehov in Slovencev z Nemci ter onega nočnega bombardiranja »Narodnega doma« v Celju 1899. L? Prelivala se je takrat kri v obrambi najbolj jasnih pravic avtohtonih Slovencev, bil je ranjen med spopadom slovenski renegat, tepen Nemec in končno je gentlemanska nemška mladina, ki nosi ime »burši«, trosila, namesto smehljaja in pozdrava, pleve v oči čeških in slovenskih gospej! Neverjetno, toda resnično je, da so doživeli prebivalci Celja 1899. 1. narodnostno vojno ob času miru. In ali je res to mesto s svojo romantično lego sredi tihih, visokih in mičnih gor, s svojimi starodavnimi, molčečimi razvalinami in mehkim podnebjem moglo končno doživeti podobno zgodovino, slično škandalu? Da, Celje je sedaj in zdi se, da ostane še za dolgo časa, »Deželni odbor oskrbuje navadno gospodarstvo glede deželnega imetja, deželnih zakladov in zavodov, in je pri tem na potrjene proračune vezan tako, da ob lastnem poroštvu v nobeni rubriki ne sme prekoračiti proračunanih izdatkov. Ravno tako se proračunski presežki ali prihranjene svote v posameznih rubrikah b r e z d o v o 1 j e n j a d e ž e ln e ga zbora ne smejo porabiti za druge namene, nego za kar so bile preračunane. Vendar se deželni odbor po-oblaščuje v deželnih zadevah nujne, v proračune ne postavljene izdatke do IOOO gld. v vsakem slučaju pose be dovoljevati in iz deželnih novcev izplačevati, toda deželni odbor mora potrebo in nujnost take izvanredne izdaje opravičiti prihodnjemu deželnemu zboru«. Tako govori navod za deželni odbor, torej zakon, kateri zakon mora deželni odbor spoštovati, ker sicer stori zlorabo uradne oblasti. Zakon torej pravi, da je deželni odbor v e z a n na potrjen proračun in da ga ob lastnem jamstvu ne sme prekoračiti, niti prihrankov in presežkov v druge namene porabiti. Sedaj pa poglejmo, kakšen je položaj deželnega odbora. Deželni zbor je meseca decembra dovolil provizorij, to se pravi: deželni zbor je sklenil, pobirati tistedeželnenaklade kakor leta 190 1. tudi še naprej toliko časa, dokler ne potrdi rednega proračuna. Proračunski provizorij pooblašča deželni odbor k večjemu, da iz deželnih dohodkov pokriva redne izdatke za deželno upravo, za šolstvo, uradništvo i. t. d., druzega pooblastila pa deželni odbor nima in zlasti nima nobene pravice, dovoljevati podpore ali prispevke za investicije. Ako bi to storil, bi prekoračil svoj po zakonu določeni delokrog in zlorabil bi svojo gnezdo germanizacije, v katerem nosijo v prvi vrsti zvonec ponemčeni Slovenci. O tem me je prepričala zunanjost in življenje mesta. Brž ko sem zapustil kolodvor v Celju, je moja mirna in vesela dobra volja na prvem koraku vzkipela. Prvi trg od kolodvora — Bismarkplatz — potem razni »Vereini«, štacune z velikimi in iz-zivajočimi nemškimi izveski, glasen razgovor žlobudravih Nemk je skoro razpršil moje pričakovanje. Šele čez nekaj minut hoje dospel sem končno do slovenske knjigarne Dragotina Hribarja, izdajatelja »Domovine«. Zopet se kaže boj, sem si mislil, in bržkone se celjski Slovenci nahajajo, dasiravno v kompaktni masi, nekoliko dalje od pročelja in vhoda v mesto. Toda ne glede na napor in napad »tujcev«, ne glede tudi na to, da je razun potlačevanega števila delavcev slovenska inteligencija v Celju kaj maloštevilna, so slovenski organizatorji v Celju vsekakor korenjaki. Najboljši dokaz tega je »Narodni dom«, stoječ nekoliko korakov oddaljen od omenjene knjigarne. S svojo snago, z gibanjem in življenjem celjski »Narodni dom« celo prekaša mariborskega. Spodaj je vse polno prodajaln, bogato založenih z blagom in s prekrasno izložbo. Kupcev in barantalcev, zlasti z dežele, je bilo uradno oblast, kajti deželni zbor sploh ni sklenil rednega proračuna. Pravica, dovoljevati podpore in prispevke za razne naprave, spada v delokrog deželnega zbora. To je najvažnejša njegova pravica, a da se te pravice ni mogel poslužiti, tega so krivi klerikalci, ki so deželni zbor raz-gnali. Klerikalci so s silo preprečili, da deželni zbor ni mogel izpolniti svoje dolžnosti, da ni mogel ničesar dovoliti, sedaj pa zahtevajo, naj deželni odbor v pomoč razgrajačem krši postavo in zlorabi svojo oblast. To se seveda ne zgodi, ker bi bilo to nekaj nečuvenega in ker deželni odbor vendar ni tako neumen, da pojde za klerikalce po kostanj v ogenj. Slovenski dež. poslanci in štajerske volilne reforme. Povodom predlogov za prenaredbo deželnega volilnega reda štajerskega sklenili so slovenski deželni poslanci štajerski pri posvetovanju v Mariboru dne 19. julija t. 1. podati naslednjo izjavo: Zaradi važnosti reforme deželnega volilnega reda štajerskega so se slovenski deželni poslanci štajerski posvetovali, če ne bi kazalo vkljub abstinence udeležiti se obravnav in glasovanja o sedaj predloženih predlogih prenaredbe volilnega reda. Ker pa ima ta načrt očividno edino le namen slepariti javnost z obetano reformo obstoječega krivičnega volilnega reda, pri tem pa ne le vse obstoječe kri-vičnosti ohraniti, temveč s pomnoženjem nemškonacionalnih mandatov nadvlado nemške nacionalne stranke v deželnem zboru za nepregledno dobo let še utrditi, uvidijo slovenski deželni poslanci, da nikakor ne kaže, da bi s svojo navzočnostjo videti obilo in takoj je bilo videti, da tu trgovina prospeva. Tu spodaj se nahaja tudi primerna gostilna. Radi okrepila sem stopil vanjo. Gostov je bilo mnogo, toda ni mi bilo treba dolgo čakati, da sem dobil juho in goveje meso z opraženim krompirjem, in popivši dve kupici rujnega vinca, »cvička« imenovanega, sem odšel v gornje nadstropje ogledat prostore. Najpoprej sem stopil v čitalnico v prvem nadstropju. Ker je bilo proti koncu pasjih dnij, je bilo členov le nekoliko in med njimi tudi dva dijaka. Jeden izmed njih mi je z veseljem predložil »Siavjanski Vek« in »Nivo«. Pokazalo se je, da ta mladi mož ne le razume ruski jezik, marveč da si ga je s pomočjo »Slavjan-skega Veka« povsem osvojil. Čitanja časopisov se radi pomanjkanja časa nisem poprijel in okoristivši se s prijaznostjo svojega »cicerona«, ogledal sem si v naglici prostore v »Narodnem domu«. Celjski »Narodni dom« je manjši od mariborskega; kar pa se tiče okusa v stavbi, pa v ničemur ne zaostaja za mariborskim. Velika dvorana z odrom za ljubitelje dramatičnih iger, manjša dvorana, posojilnica itd. zavzemajo večino »Narodnega doma«. Poleg tega so še drugi, kakor n. pr. zdravnik — Slovenec, dobili tukaj stanovanje, kar le koristi znanemu geslu: »Svoji k svojim«. Še bolj pomagali do zakonite veljave takemu za-konodajskemu nestvoru. V IJublJani? 21 julija. Sprava med Cehi in Nemci. Nagodbeno vprašanje se bliža v ministrskih pogajanjih svoji rešitvi, zato pa se oglaša novo, prav tako važno, češko-nemško vprašanje, ki je nujno in pereče, sicer se nagodba v parlamentu ne dožene. Vlada je izdelala nov načrt za spravo ter ga predloži konferenci Cehov in Nemcev. Popolnega sklepa miru ne pričakuje nihče, nego le premirja v parlamentu za dobo obravnavanja nagodbe. Vlada bo morala Mladočehom vsekakor omogočiti, da ne bodo nasprotovali nagodbi, ki na Češkem tudi ni popularna. Zajamčiti jim bo morala torej zopet nekaj narodnih pridobitev, sicer Čehi z ozirom na svoje volilce ne bodo sodelovali. Finančna mizerija na Srbskem. Dunajska »Information« je prinesla iz Srbije dopi3 o revščini na Srbskem. Finančni minister Mika Popović jemlje že tri mesece denar iz občinskih blagajn za kraljevo civilno listo, ki dobiva 100 000 fr. na mesec. Vlada dela pri občinah dolgove, ki znašajo že okoli 8 milijonov. Občine so revne, a morajo dajati. Državna blagajna je prazna, in bankerot pred vratmi. Uradniki že več mesecev ne dobe plače, vojska dobiva slabo hrano ter je raztrgana. Vojaštvo po deželi hodi v umazanih capah. Celo častniki ne dobivajo redno svojih plač. Vlada tolaži uradnike, vojake, penzioniste z novim posojilom v Parizu. Razmere so zopet neznosne. Kralj Viktor Emanuel III. in Rusija. Ruski in italijanski listi že dolgo niso pisali tako navdušeno kot te dni, ko je prebival italijanski kralj v Peterburgu. Naglašalo se je, da je Viktor Emanuel posetil najprej Rusijo, da je oženjen s Slovanko, da naznanjajo napitnice pri di-nejih novo ero v političnem in gospodar- prijetno pa mi je bilo poizvedeti, da »ruski kružok«, ki ima tukaj svoje prostore, takisto vrlo napreduje in se razvija. Sedaj, kakor so mi povedali, ima celjska mladina opraviti z rusko slovnico in literaturo. V jedni dvorani je obrnil na se mojo pozornost velik oglas, najavljajoč narodno veselico celjskih Sokolov v bližnji vasi. Pokazalo se je, da bo veselica šele naslednji dan in jaz, na žalost, se nisem mogel okoristiti z vabilom. Kakor sem izvedel pozneje, niso javne zabave in veselice Slovencev v Celju samo prepovedane, marveč naravnost nemogoče ter se vrše, kakor v obsednem času, tiho in brez šuma v okvirju sten »Narodnega doma«. Slovanska unanjost Sokola ali dijaka vzbuja v nepomirljivih in bojevitih nemških sodržavljanih svoje vrste jezo, in bilo je že večkrat povod napadom in maščevanju. V teh razmerah nosijo domači, ponemčeni renegatje, tako imenovani »nemškutarji«, pri tem kulturnem barbarstvu zvonec ter so pravcata rak rana Slovencev. Po pojmu teh izdajic tiči domoljubje v fanatizmu in radi tega se tudi kulturno nemško življenje spreminja v njih rokah v nizek in podel šovinizem. Kakor različne vrste Prochazki, Šmejkali itd. med Čehi, tako tudi razni Maliki, Pogačniki, Polanci, Glančniki, Medvedje itd. skem razmerju Rusije in Italije. Obisk kralja smatrajo listi dokazom, da je ravnokar obnovljena trozveza prazna formalnost, da se Italija pridruži dvozvezi rusko-francoski, skratka, da so ravnokar minoli dnevi svetovnovažen in dalečsegajoč političen dogodek nedoglednih posledic. Italijanski kralj je sedaj že doma. V soboto se je peljal zopet skozi Tirolsko incognito. O slovesu v Peterburgu poročajo listi, da je zaklical car kralju, ki je stal že pri oknu vagona: »Na svidenje v Rimu!« — Kralj pa se je vnovič zahvalil za sprejem ter dejal: »Na skorajšnje svidenje! Moj narod Vas pozdravi s hvaležnimi čustvi«. Italijanski zunanji minister Prinetti pa je dejal uredniku lista »Novoje Vremja«: »Kar se je zdelo prej nemogoče, se začenja uresničevati. Italijani smo veseli in zadovoljni, da se je to približanje izvršilo. Našemu kralju izkazani prisrčni in gorki sprejem je napolnil naša srca z velikim zadoščenjem.« O gospodarskem zbližanju Rusije in Italije je dejal Prinetti: »Na vsak način je želeti, da se odločita državi za nekaj dejanskega in koristnega. Ključ k sedanjemu položaju pa je v rokah Nemčije, in treba je počakati, kakšno stališče zavzame nemški državni zbor. Pridite v Rim, tam bomo govorili o tem in o drugih vprašanjih!« Najnovejše politične vesti. Goriški in šlezijski dež. zbor sta se v soboto zaključila. V bukovinski deželni zbor so se povrnili Malorusi ter oddali protest proti terorizmu večine. — Iz šolske komisije češkega deželnega zbora so izstopili Nemci, vsled česar je ista nesklepčna. — Avstro-ogrski poslanik v Berolinu, Szo gyeny-Marich, ostavi baje Berolin za čas obiska italijanskega kralja. — Načrt novega vojaškega kazensko-pravdnega reda se je izročil izgotov-Ijen z motivacijskim poročilom vred v soboto obema vladama. — Ženski ob činski uradniki. Gališki deželni odbor, ki ima skrbeti za občinske uradnike ter vzdržuje v ta namen posebne natečaje, je sklenil, pripustiti tudi ženske k izpitom ter jih potem nastavljati za občinske tajnice, blagajničarice in kontrolorinje. — Zadnje besede ruskega carja italijanskemu kralju so bile: »Na svidenje v Rimu!« — Zaroka ruskega prestolonaslednika. Ruski prestolonaslednik se je zaročil s koburško prin-cezinjo Beatrico. — Podkralj (namestnik) na Irskem postane ali vojvoda Marlborough ali pa lord Pembroke. — Nameravani atentat na italijanskega kralja? Blizu Turina so zaprli nekega anarhista, ki je baje hotel izvršiti napad na vračajočega se kralja. — Novi sultan Zanzibarja je postal mladenič, ki je šele lani dovršil svoje študije v IIarro\vu. Odlikuje se neki po izvanredni — lenobi. Taki so! Luče, dne 18. mal. srpana. V 74. številki »Slovenca« se nahaja članek pod duhovitim nadpisom »Pogo-revščine na Štajerskem«, v katerem se neki, vse Časti vreden dopisnik — seveda brezimen — zaletava v mojo osebo. Na vsa podla obrekovanja in nesramna.natolcevanja odgovarjati, smatram pod svojo častjo, dokler ne bode imel brezimnik to liko poguma, da bi stopil z odprtim vizir jem v boj, t. j. da bi podpisal svoje častitljivo ime pod te infamnosti. V to pa seveda ta honetni gospod nima ni volje, še manj pa —- poguma. Kar se tiče laži, kakor da bi bil jaz v svoji tiskovni pravdi proti odgovornemu uredniku »Našega doma« in župniku Lek-šetu umaknil tožbo brezpogojno, da bi »auskneifal«, kakor se izraža »Slovenec«, čutim se vezanega«, celo stvar izročiti javnosti, ki naj prosto sodi, dali sem »aua-kneifal« jaz ali gospoda Jonas in Lekše. Pripomnjam takoj, da se je pri poravnavi dogovorilo, da se ima o isti v časopisih molčati. Konstatujem, da sem se jaz do-sihdob držal dogovora, nasprotna stranka pa — ne, vsled česar tudi zame odpade j vsa obveznost. Komu da je bilo ležeče na poravnavi I — meni ali obtožencema, dokazuje pismo, ki sem ga prejel iz Maribora in ki slove: »Maribor, 10 IV. 1902. Dragi! — Ti tožiš »Slov. Gospodarja« (recte »Naš dom«), oziroma »Mariborsko tiskovno društvo« radi žaljenja časti, kar pride pred porotnike. Ko so izvedeli v tiskovnem društvu, da sem znan s Teboj, prosili so me, da posredujem s Teboj, da bi ne prišlo do obravnave. Tiskovno društvo bi na vsak način imelo rado spravo, ni mu ležeče na stroških — nego da se izogne domačemu prepiru. Zakaj preveč je znano, kako izkoriščajo nemškutarji in zlasti nemški listi vse take stvari in smešijo Slovence. Prepričani so tudi, da bi bil »Gospodar« (recte ■ »Naš dom«) pred mariborskimi porotniki I obsojen. A kaj dosežeš Ti s tem?! Trpi na celi stvari le narodno gibanje in slovenski ugled. Le iz tega vzroka sem obljubil, da hočem posredovati, da bi ne prišlo do obravnave. Saj mi bodeš verjel, če Ti povem, da sem rekel gospodu, ki me je prosil o tej zadevi, da nič ne de, če «G'»spodarja« (prav »Naš dom«) obsodijo, zakaj pa tako postopajo Dragi, le uvažuj to stališče in primerjaj, če bi Ti bilo zadoščenje po porotni obravnavi res večje nego kvar, ki se bi z zadevo storil slovenski reči. Za Te je gotovo isto zadoščenje, ako se Ti da javno zadostilo v listu samem; nasvetoval bi Ti, da zahtevaš neko svoto za dijaško podporno društvo v Gradcu itd. Prosim Te, odpiši mi takoj, če bi odjenjal od tožbe in pod kakšnimi pogoji. Verjemi mi, da bodeš pozneje uvidel, da bi stvar dobila na ta način boljše lice ... K V., c. kr. profesor«.*) — Takisto je prilično v istem času poslal g. Lekše k meni brata svoje kuharice, g. Stavta, da bi poizvedel, pod katerimi pogoji bi bil jaz voljen odnehati od tožbe. G. Lekše se bode morda še mogel toliko spominjati, da je pisal v tej zadevi Stavtu celo dopisnico, ker mu ta naročila ni dovolj hitro izvršil. Kaj ne, kako se to imenitno ujema, g. župnik?! — Gosp. dr. Fr. Rosina, glasom sod. akta Pr. VIII. 43/1 iz- *) To pismo sem objavil, ker sem bil izzvan, kar naj blagovoli prijatelj g. V. oprostiti! med Slovenci popolnujejo vrste sedanjih izumirajočih Nemcev; iz njih se nabirajo za nas Slovane svoje vrste janičarji. V Celju se nahajata dve tretjini Nemcev slovenske narodnosti, ki pa dajo tudi čutiti svojo vlado celjskim slovanskim prebivalcem. Sreča, da je v obližju »Narod nega doma« vojašnica z vojaki, sicer bi nemara doživeli celjski Slovenci v ustavni državi še kaj hujšega! . . . Pomenkovavši se še nekoliko s svojim »ciceronom«, sem zapustil celjski »Narodni dom«, prekorakal nekoliko ulic in most in dospel na drugo obrežje reke Savinje. Zapazivši na desno od mosta množico celic za kopanje, sem krenil tje kaj. Hladna voda je kmalu osvežila nekoliko moje otrple kosti in živce. Pokazalo pa se je, da nisem prišel k svojim. Ne le samo izključno nemški razgovor z znanim pozdravom »heil« me je prepričal, da je v Celju okupacija reke Gospodove razdeljena med narodnosti, marveč še naslednja navidezno malenkostna, toda kaj karakteristična okolnost: V celici, v kateri sem se oblačil, so bile stene po dolgem in poprek popisane s frazami in besedami iz stroke poulične politike. Ro-ganje in osorni izrazi so merili deloma na Slovence in Slovane, deloma pa so bili naperjeni na naslov Rima . . . Pod dovolj obširnim plodom sem čital podpis druge roke: Tepp Obertepp. Nu, politika svoje vrste — sem si mislil — pustil ne- rešeno vprašanje genealogije Teppa Ober-teppa ter odšel z urnimi koraki po poti proti grajskim razvalinam. Toda radi pomanjkanja časa nisem dospel tjekaj. Vrnivši se na pol poti, sem sklenil prebiti čas, kelikor mi ga je še ostalo do prihoda vlaka, na obrežju. Sedel sem na klopico, se grel na solncu ter jel čitati glasno zvezčič slovenskih poezij, nato sem šel na kolodvor, in kmalu je moj vlak drvil na vso sapo ter odnašal me na Kranjsko. Stoječ pri oknu sem se še dolgo radoval nad prekrasnim razgledom po celjski okolici. Griči, pokriti z gostim gozdom, so se polagoma izgubljali iz do-gleda, in golo skalovje z malim pritličjim grmičjem mi je drvilo pred očmi. Spodaj pa se je stekala že široka in šumeča Sava, stekajoča se v nasprotnem smeru proti vzhodu. Vlak je drdral brez prestanka ob vznožju z gozdom obraslega gorovja ter končno, po mnogih obratih pustil na strani svojo v strugi se leskočo in nemirno tovarišico. Ko smo se bližali Ljubljani, postale so doline in livade čimdalje bolj široke. Pojavil se je znovič razkošen gozd in cela vrsta kopališč in zdravilnih zavodov, iz česar sem spoznal, da se nahajam že davno v razkošni, mili in romantični Kranjski. Še nekoliko žvižgov in postaj in dospel sem prvokrat v starodavno, prestolnico slovenskega naroda, v Ljubljano. _ (Dalje prih.) kazani zastopnik »Našega doma« in gosp. Lekšeta, mi je pisal v pismu z dne 25. maja t. I. med drugim ». . . . s pravdo bi osobito trpela dobra stvar štajerskih, pa posebno mariborskih Slovencev . . . Prepričan sem torej, da boste stranki imeli toliko mirne preudarnosti, da se bodete s pametno poravnavo izognili takemu narodnemu škandalu, kakršna bi bila ta pravda. Obračam se torej do Vas z vljudnim vprašanjem, če ne bi bili Vi pripravljeni odstopiti od tožbe proti temu, da se Vam v listu izreče primerna izjava, s katero je Vaša čast rehabilitirana, ali če bi bili pripravljeni v ta namen priti na pogovor z menoj v Maribor ali v Celje in kdaj? Bla-volite pri tem sprejeti moje zagotovilo, da me v prvi vrsti vodi pri tej meni neprijetni zadevi le ozir na položaj Slo vencev v Mariboru in v južni Štajerski itd.« Z ozirom na toliko povdarjani „položaj štajerskih Slovencev«, kakor zlasti na prigovarjanje s strani nekaterih poli tičnih prijateljev, da naj odneham že glede na narodno disciplino, da se ne bode reklo, da sem prvi Slovenec na Štajerskem, ki je tiral Slovenca pred poroto, sem odstopil od tožbe, sklenivši poravnavo, da mi da odgovorno uredništvo častno izjavo, »Katoliško tiskovno društvo« pa da plača za »Dijaški dom" v Celju 200 K in za tužiteljeve stroške 100 K. R izven tega je »Tiskovno društvo« poravnalo tudi sodnijske stroške; na sebi se razume, da je isto plačalo tudi svojega zastopnika g. dr. Rosino. Kdo da je kapituliral, ali — da rabim izraz »Slovenca« — »auskneifal«, oni, ki je stavil pogoje ali oni, ki je moral pogoje sprejeti, da se je izognil obsodbi, bode pač vsakemu razsodnemu človeku jasno, in bi bila v tem oziru vsaka beseda odveč! Priznam pa, da sem bil pri poravnavi glede na to, da sem menil imeti opravka s taktnimi nasprotniki, do skrajnosti popustljiv, da je moral celo g. dr. Ant. Medved tako pri poravnavi sami, kakor tudi v pismu z dne 6. junija t. 1. priznati, da sem ravnal vseskozi — kon-cilijantno. Navzlic tej koncilijantnosti me je »Naš dom« takoj v naslednji številki, ko je prinesel častno izjavo, zopet napal, kar si pa preje, dokler je tekla pravda, kar je zelo značilno, ni upal storiti. V isti številki je napadel tudi g. Kocbeka in sa-vinsko podružnico »Slovenskega planinskega društva«, dasi se je g. Medved izrazil, da bode »Naš dom« v bodoče tako »Slovensko planinsko društvo«, kakor uči-teljstvo pustil na — miru. Da-li je g. dr. Medved to govoril samo, kakor se pravi, »tja v en dan«, ali pa da ima pri »Našem domu« tako malo vpliva, to raziskavati ne maram. — Nad vse značilno je, da se me je g. Lekše, menim, da se o dopisnikovi osebi ne motim, upal napasti sto-pravvhipu, ko je bila pravda že končana, seveda iz hvaležnosti, da ga nisem poslal — kaše pihat in ričet jest. Kaj ne, to je junaško, g. župnik!? Glede 1000 K, ki ste jih obljubili izplačati, ako se Vam dokaže, da ste pisali v »Naš dom« in radi kojih ste v skrbi, da bi Vam ostali, bodite docela potola-ženi. Pride še čas, da jih bo treba šteti, bodite prepričani! Za sedaj pa vložite tistih 1000 K, ki Vam delajo toliko preglavic, v »Južnoštajersko hranilnico« v Celje in položite dotično hranilno knjižico pri sodišču ali pri ces. kr. davkarskem uradu. Kadar boste to storili, bodemo pa govorili — dalje. Rasto Pustoslemšek. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. julija. — Osebne vesti. Gospod ravnatelj Fran Rak tel j, nadučitelj voditelj II. deške mestne šole, je stopil prostovoljno v pokoj. — Sodni nadoficial v Mokronogu g. Alojzij Szabathv je imenovan voditeljem zemljiške knjige pri okr. sodišču v Novem mestu. — Katehet na ljubljanskem učiteljišču g. Anton Keržič je pomaknjen v VIII. činovni razred. — Učiteljica in voditeljica na čipkarski šoli v Idriji gsdč. Amalija K o rbar je premeščena v Bovec, na njeno mesto pa pride gdč. Ivana Jereb iz Bovca. — Divjanje davčne administracije. Zadnje dni nam je prinesla pošta vse polno pisem glede postopanj« davčnih organov pri odmerjenju osebne dohodarine in jako mnogo ljudi se je v tej zadevi tudi osebno oglasilo. Obžalujemo iskreno, da ne moremo priobčiti vsega, kar smo pri tej priliki izvedeli. Večinoma so slučaji tako gorostasni, da se človeku kar lasje ježe. Prišli smo do prepričanja, da so krivice, ki jih dela davčna administracija, tako nečuvene, da je treba organiziranega odpora. Davčna administracija postopa tako, kakor da ima nalogo, ljudi gospodarsko ruinirati, čimprej in čim korenitejše, tembolj e. Vidi se, da odpor v deželnem zboru ni ničesar zalegel, in da je treba davkoplačevalcem v o b r a m b o svoje eksistence poseči po ostrejšem orožju. Izmed premnogih slučajev, ki so nam bili te dni naznanjeni, naj navedemo samo jeden, posebno značilen slučaj. Neki gospod je fatiral okroglo 3000 K dohodka od obrti in hiše skupaj. Glede dohodka od obrti je s knjigo na krajcar dokazal, da je znašal 1900 K. Vzlic temu, s k n j i g o doprineše-nemu dokazu mu je davčna oblast zaračunala prav dohodka od obrti toliko več, da znaša po njenem računu skupni dohodek od hiše in obrti 8300 K, zaračunalo se mu je torej 5300 K več dohodka, kakor ga ima v resnici, dasi je a knjigo dokazal svoj dohodek. Tako, kakor v tem slučaju, se je postopalo sploh. S takim svojevoljnim in protizakonitim postopanjem mora končno vsak davkoplačevalec priti na kant. Da se to divjanje vsaj omeji, je treba, da se združijo vsi davkoplačevalci na najodločnejši odpor. Kdor se čuti količkaj prikrajšanega, pa bodi le za vinar, naj vloži rekurz; kolikor več re-kurzov se vloži, toliko bolje. Število rekurzov bo izboren argument za naše poslance v državnem in v deželnem zboru. »Trgovsko in obrtno društvo« sestavlja svojim članom brezplačno rekurze, kdor pa drugi nima sredstev, da bi vzel advokata ali notarja, naj se oglasi v našem uredništvu od 5.—6. ure zvečer, mi mu pojdemo brezplačno na roke pri sestavi rekurza. Če se vloži par tisoč rekurzov, bodo tudi na Dunaju verjeli, da je pri davčni administraciji v Ljubljani nekaj gnilega in bo davčna administracija prihodnje leto postopala vsaj nekoliko previdnejše in se varovala vsaj najbolj kričečih krivic. Nadalje pa bo treba pri prihodnji volitvi v komisijo za odmerjenje osebne dohodarine izbrati može, ki bodo, če treba, z največjo brezobzirnostjo branili davkoplačevalce pred takimi krivicami, kakršnih se je letos zgodilo na tisoče. — Zopet o poglavju: Farška bisaga. Fajmošter v Dolenji vasi pri Ribnici, lakomni Ign. Šalehar, je našim čitateljem že znan. Na naš članek, v katerem smo pojasnili, kako se je naprej pravdal zaradi testamenta Marije Tekavec, potem pa, ko je pravdo izgubil in je bil v prid »bisagi« sestavljeni testament razveljavljen, skušal, grozeč z večnimi mukami, prisiliti dediče, da plačajo troške te pravde, v »Slovencua odgovarja ta mož na dolgo in široko. Šalehar popravlja same postranske stvari. Ne gre se za to, kdo je testament spisal, ampak, zato, da se je Šalehar pravdal radi tega neveljavnega testamenta, s katerim se je hotelo zakonite dediče oropati, a ko je pravdo izgubil, da je hotel z grožnjami dediče primorati, da plačajo troške. V tem tiči škandal. Sicer pa smo pripravljeni Šale-harju dokazati še sledeče: Ko je Marija Tekavec ležala na smrtni postelji, jo je Šalehar mučil in za roko cukal, češ, »Mica, testament, testament«. Ko je neka navzočna oseba Ša-leharja opozorila, da je bolnica v smrtnih mukah in brez zavesti ter odločno zahtevala, naj jo pusti v miru, je Šalehar rekel: »Še za misijon bi rad, da bi kaj dal a.« Ta istinita dogodba označuje z zadnjič natisnjenim pismom vred Šaleharja tako dobro, da bo vsakdo lahko po vrednosti precenil njegovo opiranje v »Slovencu«. — Zamenjava stavbišča stare gimnazije. Da se sobotnega našega telegrama ne bo napačno razumelo, konstatiramo, da se naučna uprava še ni čisto nič odločila, ali vzame Dellcottov ali Dečmanov svet v zameno za stavbišče stare gimnazije. — Poroki. Poročil se je gosp. Avgust Žgur, posestnik na Gočah, z gdč. Anico Lampe s Črnega vrha. — Poročil se je gosp. Gabrijel Thaler z gdčno. Antonijo Kosmelj evo iz Železnikov, čestitamo! — Redka 60letnica. Tukajšnja dobroznana tvrdka »Brata Eberl« praznuje danes 601etnico svojega obstoja. Tem povodom dekorirali so njuni uslužbenci delavske prostore ter njima čestitali. — Pevskemu društvu „Sla-vec" v Ljubljani pristopil je kot ustanovni član z zneskom 40 kron g. Fran Štrukelj, veleposestnik in hotelir v Ljubljani. Živel! — Ponovljena javna prošnja. V svoji »Javni prošnji« za znanstvene in poljudne pedagoške spise in ponatise, potrebne pri sestavljenji slovenske bibliografije za 1901 1. sem omenil, da želim spise natisnene 1901 1. Dobivam pa večinoma natise 1902 1. Prosim torej še enkrat vljudno za spise, tiskane lanskega leta. — Hoče pri Mariboru, 18. julija. Z odličnim spoštovanjem dr. K. G 1 a s e r. — Gasilske slavnosti v Kamniku. V nedeljo, dne 10. avgusta, bo v prijaznem Kamniku velika gasilska slav-nost. Praznovala se bode dvajsetletnica ustanovitve kamniškega gasilnega društva in blagoslovil gasilni dom. Zajedno priredi »zveza kranjskih gasilnih društev« isti dan svoje letno zborovanje v Kamniku, tako da bo udeležba in slavnost velikanska. Vspored slavnosti je naslednji: V soboto dne 9. avgusta zvečer ob Vi 9. uri mirozov z bakljado. V nedeljo dne 10 avgusta zjutraj ob Vs5. uri budnica. Dopoludne: Od 1/t8. ure naprej sprejemanje raznih društev. Ob s 4 9. uro sprejem Zaveznega odbora in z vlakom došlih društev, na to odhod na Glavni trg, kjer se društva razidejo k zajutreku. Točno ob l/j ur^ občni zbor Zaveze gasilnih društev v prostorih Narodne Čitalnice. Ob 7211. uri zopet sestanek društev na Glavnem trgu, od koder se odkoraka k sv. maši v farno cerkev. Ob 11. uri slovesna sveta maša, pri kateri poje si. pevsko društvo »Lira«. Blagoslovijo nj u »Gasilnega dom a«, a) Cerkveno blagoslovljenje; b) pozdrav in nagovor gospoda mestnega župana; c) defiliranje pred mestno hišo; d) razhod društev k obedu. Popoludne: Ob 1. uri banket v hotelu Fischer (kuvert za osebo 3 krone). Pri banketu svira mestna godba. Uglasila k banketu sprejema odbor najkasneje do 2. avgusta. Ob 4. uri na vrtu hotela Fischer koncert slavnega pevskega društva »L i r e« s sodelovanjem slavne mestne godbe kamniške na korist stavbi »Gasilnega doma«. Vstopnice h koncertu za uniformirane ognje-gasce 40 v., sicer pa za osebo 1 krono. Preplačila se glede na dobrodelni namen hvaležno sprejmejo. Po koncertu prosta zabava. — Poveljništva gasilnih društev se prosijo, naj čim prej, najdalje pa do 2. avgusta, naznanijo število udeležencev, koliko namreč se jih udeleži skupnega obeda, ki stane 1 krono za osebo in koliko banketa, kuvert velja 3 krone. — Novo sodnijsko poslopje v Radovljici je dograjeno sedaj do strehe in pričeli so že staviti strešino. Zal, da tudi s to erarično stavbo nimamo popolnega veselja, ker ista je že danes malone v vseh delih premajhna in posebno za zemljemerski in davčni urad ne bode primernega prostora v novi sodniji. Zapore so morali že mej zidanjem razširiti. — Lawn - Tennis - turnir na Bledu. II. mejnarodni turnir vršil se bode na Bledu dne 7. avgusta t. 1. na prostoru zdraviliščnega društva. Tekmovanje se bode nadaljevalo tudi naslednje dni in se bodo zmagalcem delila jako dragocena darila. Zglasitve izvršiti se morajo do 3. avgusta 1902 do 12. ure opoludne na naslov gosp. W. Himmel bauer-ja na Bledu, ki daje tudi morebitna nadaljna pojasnila. Natančneji vspored se v kratkem objavi. Konkurenca je mejna-rodna in samo za amateurje. Kakor se čuje, udeleže se te igre prav izvrstni igralci in je gotovo pričakovati prav zanimivega tekmovanja. — Iz Logatca se nam piše: Radi nepričakovanih ovir se vrši predstava v nedeljo, dne 9. avgusta v Logatcu. Gospode in gospodične igralke opozarjamo na to, kakor tudi slavno občinstvo. Predstava se vrši popoludne. Natančneje poročilo objavimo pravočasno. Igralci naj bodo zbrani dne 8. avgusta zjutraj polnošte-vilno v Logatcu. — Graščino Jablanica pri Ilirski Bistrici na Notranjskem bo lastnik Albert Dub z Dunaja na drobno razprodajal drugi mesec. Za 1500 oralov grašinskega zemljišča s poslopjem vred je Dub plačal 100.000 kron, torej 2 krajcarja za kvadratni seženj. — Iz novomeškega okraja se nam piše: Dne 2. julija bila je okrajna učiteljska konferenoa za novomeški okraj v Trebnjem. Isti dan smo praznovali ob enem 40letnico učiteljevanja in 25 letnico nadzorništva našega priljubljenega nadzornika g. A. Jeršinovica. Razun navadnih točk in raznih referatov bile so tudi važne volitve. Volili smo jednega zastopnika v c. kr. okrajni šolski svet in tri delegate v deželno konferenco. Zastopnikom uči-teljstva v c. kr. okrajni šolski svet je bil izvoljen g. nadučitelj Štipko Jelenec na Dvoru, delegatom v deželno konferenco pa gg. Ferd. Kalinger v Toplicah, Ivan Kutnar v Žužemberku in gospica Albina Sark v Rudolfovem. Po konferenci se je častitalo g. jubilantu. Obenem se mu je izročil lep spominski dar. Ob 2. uri po poludne je bil v čast jubilantu slavnostni banket na vrtu g. Pehanija. Slišale so se mnoge navdušene in v srce segajoče na-pitnice. Vsak navzoč se je lahko prepričal, da so bile ovacije, ki so veljale našemu priljubljenemu jubilantu, prisrčne in odkritosrčne. Pri lepi in domači zabavi smo ostali, dokler nam je dež dopustil, to je skoraj do mraka. O mraku pa smo si podajali roke, vsi želeč gospodu jubilantu mnogo mnogo let trdnega zdravja. — Okrajna učiteljska konferencija za litijski okraj vršila se je dne 17. t. m. v Litiji. Poleg običajnih točk sta bili na dnevnem redu volitvi delegatov v deželno učiteljsko konferencijo in jednega zastopnika učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet. Novi gospod nadzornik se je pokazal izbornega strokovnjaka in taktnega voditelja učiteljskih skupščin. Volitvi sta bili jako živahni, poznalo se je, kako vestno izbira učiteljstvo svoje zastopnike. Delegatoma deželne učiteljske konferencije izvoljena sta bila g. J. Zajec, nadučitelj v Vel. Gabru in g. M. Poklukar, vodja šole v Hotiču, oba spretna šolnika in vrla narodnjaka, od katerih se ve dobro, da bodeta vspešno delovala v pro-speh učiteljstva. Zastopnikom v c. kr. okrajnem šolskem svetu iskalo je učiteljstvo neustrašenega zagovornika svojih teženj. Izmed več kandidatov prodrl je slednjič g. Miha Poklukar, od katerega učiteljstvo ve in tudi pričakuje, da bode možato zastopal učiteljske koristi. Po ofi-cijalnem delu konferencije je bil skupni banket v restavraciji g. \Vurzbach-a v Litiji. Postrežba je bila točna in cena primerna. Počastilo je konferencijo s svojo navzočnostjo več c. kr. uradnikov iz Litije ter so s tem pokazali, kako cenijo učiteljstvo. Vrstile so se razne napitnice z veselimi pesmimi, dokler nam je le prehitro potekel čas in smo se morali ločiti v trdni zavesti, da ta dan ni bil izgubljen. — Novi disciplinarni zakon za učiteljstvo na Štajerskem. V sobotni seji se je razpravljalo v štajerskem deželnem zboru o tem načrtu. Deželni odbornik Kokoschinegg je naznanil, da je deželni šolski svet izjavil, da ni potrebe za preosnovo dosedanjega displinarnega zakona. Tudi vlada je naznanila v posebnem dopisu, da odklanja sodelovanje pri spremembi tega zakona. Vkljub temu pa so se vsi govorniki toplo zavzemali za preosnovo ter so se tudi sprejeli vsi tozadevni predlogi naučnega odseka. — „Kdo voli v Kozjem župana11 ? Pod tem naslovom smo v 159. številki priobčili doposlan nam dopis, v katerem je rečeno, da je brežiški okrajni glavar nagovarjal nekega gospoda v Kozjem, naj prevzame županstvo. Prepričali smo se, da temu n i tako in da je dopisnik zlorabil našo zaupnost, kar s tem lojalno konstatiramo. — Silni nalivi so bili v soboto nad Gradcem in okolico. Pritoki Mure so rapidno narasli noseč seboj cela drevesa in izruvano grmovje. Hiše ob Grazbachu so bile v veliki nevarnosti ter so se morale deloma izprazniti. Iz kanalov je izstopila voda ter stala po dvoriščih nad pol metra visoko. Cela požarna bramba je bila na nogah. Dva dečka sta padla v valove, a so jih še vendar rešili. Bregovi so močno razdjani, tudi dva mosta sta se zrušila. — Na železniško progo blizu Zidanega mostu so navalili gorski potoki toliko kamenja in peska, da sta bila nekaj časa oba tira popolnoma zasuta. — Na zagorski železnici Varaždin - Zagreb bi se bila skoraj zgodila velika nesreča, ker se je poštni vlak zaril v blato in pesek na progi. Prednji vozovi so močno poškodovani, dočim je vseh 25 potnikov ostalo neprizadetih. — Devet ustanov za kranjske učitelje. Za leto 1902 je razpisanih šestero ustanov prof. Fr. Metelka za učitelje na Kranjskem po 84 K in troje ustanov bivšega vrtnarskega društva po 75 K 60 vin. Opravičeni za prve ustanove so nravni, vestni, slovenščino v ljudskih šolah skrbno goječi in z vrtnarstvom se baveči učitelji. Za druge ustanove pa so opravičeni učitelji, ki so oskrbovali šolske vrte ter dajali pouk v vrtnarstvu. Prošnje učiteljev iz ljubljanskega, postoji n-skega in novomeškega okraja je poslati najkasneje do 31. julija t. 1. pred pisanim potom deželni vladi. — Prebrisana punica. Neko dekle se je na kamniškem vlaku seznanilo s fantom, ki se ji je tako zelo prikupil, da je hotela ž njim stopiti v pismeno zvezo. Toda — fantovega imena in naslova ni vedela. Pomagala si je pa na kaj priprost in vendar pameten način. Napravila je namreč na svoje pismo naslednji naslov: »Naj prejme tisti fant, ki prifura vsaki dan iz Domžal v Šiško moko na štacjon v gomazin, ki smo se po cug peljali v nedeljo zjutraj skupaj — v Ljubljani«. Ta naslov obsega vse podatke, kje je fanta iskati, kako dognati, da je pismo njemu namenjeno, in — pošta ga je res dobila ter mu vročila pismo zaljubljenega dekleta. — Javno nasilstvo. Včeraj zvečer je nadzoroval policijski stražnik plesno veselico v Konjušnih ulicah, pri kateri je bilo navzočih več goriških zidarjev. Le-ti so ves večer stražniku zabavljali in se pogovarjali, da ga bodo pretepli. Ko so se ob pol 1. ponoči odstranili iz gostilne, je začel eden izmed njih nalašč razgrajati. Stražnik je šel iz gostilne in zlepo miril. V istem hipu so ga pa obstopili zidarji, začeli vanj lučati kamenje in polena, tako da se je moral braniti s sabljo. Le s pomočjo še dveh stražnikov je bilo pet napadalcev aretovanih. Pri silobranu je stražnik odsekal palec na desni roki Francetu Remcu, kateri se je oddal v deželno bolnico. Stražnik ni bil nobeden poškodovan. Fran Remic je bil pred kratkem zaradi kaljenja nočnega miru areto-van, sedaj so se pa hoteli njegovi tovariši radi tega nad policijo maščevati. Na Žabjeku jim bodo povedali, da to ni bila prava pot. — Nesreče. Z rešilnim vozom so prepeljali v soboto 52 let starega Antona Klančarja iz Hrastja v deželno bolnico. Klančar je podpiral z lesom naložen voz, kateri se je zvrnil in ga težko poškodoval. Ponesrečenec je včeraj dopoldne umrl. — V soboto se je igral 51etni deček Jakob Drglin iz Lanišč s strojem za rezanje slame. Pri tem mu je prišla desna roka pod valjar, ki ga je tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v deželno bolnico. — Bik je nabodel na roge včeraj 24letno Jero Sušnik iz Besnice. Bik jo je dvakrat nabodel, jo vrgel kviško ter jo na trebuhu tako poškodoval, da so jo morali prepeljati v deželno bolnico. V Kranju je g. dr. Globočnik konstatiral, da so še čreva nepoškodovana in je upati, da bode okrevala. — Tatvina. Hlapcu L. B. je bilo v noči od 19. na 20. t. m. vsled neurja dolgčas. Da bi si ga pregnal, poiskal si je na ulici tovaršico, katera mu je bila pa zelo nehvaležna. Ko je B. zjutraj vstal je - zapazil, da je tovaršica izginila, z njo pa tudi mošnjiček, v katerem je bilo 4 K denarja. — Kolesar padel pod konja. Dne 19. t. m. se je peljal po Valvazorje-vem trgu neki trgovec. Nasproti je pri-dirjal neznan voznik s tako naglico, da se trgovec ni mogel umakniti, ampak je prišel s kolesom pod konja, kateri je njega in kolo poškodoval. — Vsled naliva se je v soboto zvečer v Florijanskih ulicah nabralo na relsah električne železnice toliko peska, da sta se v njem ustavila dva električna voza. — Nogo zlomila si je 51etna briv-čeva hčerka Milka Mohar, ko je padla danes zjutraj na stopnjicah na Sv. Petra cesti štev. 59. Prepeljali so jo v deželno bolnico. — Poskusen samomor. Helena Kokalj, delavčeva žena iz Pangerca, hotela je v soboto skočiti iz Sv. Jakoba mosta v Ljubljanico. Njen mož jo je še o pravem času zagrabil za obleko, jo potegnil raz ograjo in tako preprečil samomor. Kokalj si domišljuje, da je bil njen sin radi uboja po nedolžnem obsojen v dveletno ječo. — Zgubil jedne 14. t. m. R. P. jeden desetak. ' Najnovejše novice. Nesreča v rudniku. V »Gottesschacht« pri Pe-naui na Nemškem se je udri obok ter podsul devet delavcev. Pet so jih izvlekli mrtvih, ostali štirje pa so smrtno ranjeni. Najnovejše obrtno štetje izkazuje na Dunaju 104.586 obrtnih podjetij in 29.050 domačih dolavcev. — Boj med dvema župnikoma za — pogreb. V Pojenu pri Temešvaru je odredil posestnik Ujškovar, da ga ne sme pokopati domači župnik, ker sta živela v sovraštvu. Poklicali so župnika Kreskića iz sosednje župnije. Domači župnik pa je prišel v hišo mrtveca z gorjačo ter pretepel svojega duhovnega tovariša. — Splošna stavka železničarjev se začne na Španskem.— Zopet potres na otoku SaintVincent. V četrtek so se pono vili tako hudi potresni sunki s podzemskim bobnenjem, da so ljudje zbežali iz mest. Društva. — Pevskega društva „Ljubljana" izlet v Škofjo Loko. Napominani izlet, koji se vrši prihodnjo nedeljo, t. j. dne 27. t. m., vzbudil je mej tamošnjim občinstvom vsestransko zanimanje, kajti poleg izleta priredi društvo popoldan tudi koncert, koji se vrši z najraznovrstnejšim vsporedom t. j. petjem, godbo, ljubavno pošto, šaljivim bazarjem, coriandoli-corsom in plesom na Štemarjih s sodelovanjem ljubljanske društvene godbe. Čuje se, da se izletnikom pridružijo tudi rodoljubi in rodoljubkinje iz Kranja in Radovljice kakor tudi iz drugih sosednih krajev. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. julija. Vlada se resno pripravlja na nove češko-nemške spravne konference, a omejiti jih hoče le na dve zadevi, dočim naj vsa ostala, ki stvarjajo skupaj „češko vprašanjea, ostanejo nerešena. Spravne konference se bodo bavile samo z vprašanjem o uvedenju češkega notranjega uradnega jezika in o ustanovitvi narodnih kurij v češkem deželnem zboru. Vlada zahteva, naj Cehi z vstanovit-vijo narodnih kurij kompenzirajo uvedenje češkega notranjega uradnega jezika. „Narodni Listy" odklanjajo že v naprej ta Korberjev projekt in naznanjajo, da s češkimi poslanci glede kompenzacije sploh ni govoriti in dostavljajo: Ako ne dobe Cehi za razvelj avljenje jezikovnih naredb zadoščenja, ne bo nagodba odobrena. Narodne kurije bi dovolili Čehi le, da se ž njimi krona popolna sprava, a prej se morajo rešiti vsa preporna vprašanja. Dunaj 21. julija Češka veleposestniška poslanca Radimskv in Pabstmann odložita v kratkem svoja mandata za državni zbor. Na mesto jednega izmed njiju bo voljen dr. Henrik grof Taaffe. Beligrad 21. julija. Skupščina je sklicana na dan 24. t. m. na redno zasedanje. Pariz 21. julija. Ministrski predsednik Combes je v velikem govoru, ki ga je imel včeraj, pojasnil, da pre-ogromna večina prebivalstva odobrava, da, je vlada zaključila samostanske šole in da niso duhovniški protesti napravili nobenega utiša. Hamburg 21. julija. Hamburški parobrod „Pri mu s", ki je bil s 185 popotniki na potovanju v Ameriko, se je potopil. Parobrod „Hansa" se je po nesreči zaletel vanj in ga preklal. „Primus" se je takoj potopil. Rešenih je bilo samo kakih trideset oseb, vsi drugi so utonili. Na parobrodu je bilo tudi celo pevsko društvo „Treuea. Novi York 21. julija. Listi pravijo, da bo vlada katoliške redovnike brez pardona spodila s Filipin, če jim papež sam ne ukaže oditi 101 85 10175 12160 99 75 Borzna poročila. Dunajska borza . dne 19. julija 1902. Skupni državni dolg v notah . . Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/» • • Ogrska zlata renta 4°/0....... »J g} Ogrska kronska renta 4°/0..... «e?i Avstro-ogrske bančne delnice .... 16°r— Ktaditne delnice......... 676 75 London vista......• • • • 239 72 Vi Nemfiki državni bankovci za 100 mark 117 07 Vi 20 mark . . s......... 2340 20 frankov........... WH*> Italijanski bankovci........ 8410 C. kr. cekini........... 1126 Žitne cene v Budimpešti dntS 21. juliia 1902. Termin. Pšenica za oktober . . . . za 50 kg „ april 1903 .. . „ 50 „ Rž „ oktober....., 50 „ Koruza „ avgust .... „ 50 „ „ maj 1903 ..... 50 „ Efektiv. Pšenica stara 20 vin. višji, nova 10 vin. višji. Svilene bluze po 2-35 gld. m višje — 4 m — kakor tadi „Henneberg svila" v 6rni, beli in pisani barvi od 60 kr. do 14 65 gld. za meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljeno na dom. Vzorci se dopošljejo takoj. V Švico dvojna poštnina. G. Henneberg,fJ^ Mateorologično poročilo. 688 7 20 6 02 483 4 93 Julij |l čas opazovanja Stanje barometra V ti m §,> S 5 H 5 Vetrovi Nebo Is * ► 19. 9. zvečer 7331 16-8 si. szahod nevihta 20. ■ 7. zjutraj 2. popol 7315 311 141 16 3 rL 8vzhodj nevihta si. jvzhodj oblačno O do ta 9. zvečer 729 7 161 si. vzhod dež -J 21. 7. zjutraj 2. popol. 730-2 730 0 16 9 248 al. jvzhod sr. jug oblačno del. jasno reservni raonnski podčastnic 24 let star, s srednjima šolama, inteligenten, podjeten, z lepo pisavo, išče primernega mesta. Izveiban je tudi v ekonomiji.! (1699-1) Ponudbe pod „ekonomija št. 532" na upravništvo »J~Uov. Naroda«. Maline kupuje na debelo. 1702 1 Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Kavarna bodisi v Ljubljani ali v kakem kranjskem mestu na deželi se išče v najem ali v zameno. V najem bi se vzel tudi kak primeren lokal za ustanovitev kavarne v Ljubljani na ugodnem prostoru. Cenjene ponudbe do I. avgusta 1.1. na upravništvo »Slov. Naroda«. (1665—3) Gostilna „pri zlati ribi". raki L*5ok dan, S spoštovanjem (1629—4) Fran Rozman, gostilničar. Srednja temperatura sobote in nedelje 2P0" in 15 5°, normale: 19 8° in 19 9°. Zahvala. Najerčnejšo zahvalo izrekamo vsem, ki so nas ob času bolezni kakor tudi ob smrti predrage, nepozabljive gospe Hermine Schorn tolažili in izrekli svoje sočutje. Posebno pa se še zahvaljujemo častiti duhovščini za poslednjo tolažbo, gg. uradnikom c. kr. deželne sodnije, vsem dariteljem prekrasnih vencev kakor tudi vsem, ki so počastili predrago ranjco s svojim spremstvom k večnemu počitku. (1705) Žalujoči ostali. dobro izurjen v špeceriji in železnini, želi premeniti službo. (1699—i) Kdo? pove upravnižtvo »Slov. Nar.«. rediva vsako množino kupim po 28 gld. 100 kg., kar se ga d o pošlje do 23. t. m. finion J(olenc v Celju. (1649—5) Prva moravska tovarna za vodovode in sesalke Ant. Kunz-a c. kr. dvornega zalagatetja v Mor. Oranica h (Miihr. AVeisskircheiO na MoraTskem. Največji in najstarejši slovanski zavod v državi za dobivanje vode. , j-—* Samodelni vodovodi gfrjffgfr"^ ki iz globoko ležečih in oddaljenih iz-^s>.J-/& virov popolnoma samodelno, nepre trgoma vodo dobivajo na poljubne višave v mesta, vasi, graščine, gospodarska posestva itd. Edino pravilna konstrukcija tehniške dovršenosti. 3 (1459-4) Več sto zahvalnih izpričeval se dcpcšlje na zahtevanje. .>•_ m, m. •JV" W "7V- Prospekti gratis in franko. Mesečna soba s posebnim vhodom odda se takoj ali pa s 1, avgustom t. 1. na Rimski cesti št. 20, pritličje na de*sno. (1680-3) Izšla Je brošurai bstrtskctja v deželnem zboru ter ne dobiva v „]Yarodni tiskarni" v Cjubljani. Cena SO vin., po pošti «4 vin., lOO ko madov lO bron. 0 Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odnod lm Ljubljane j ž. kol. Proga dei TrMž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovu, Ljubno; tez Selztbal v Aussee, Solnograd, Ces Klein-Beining v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten — Ob 7. uri 5 m zjutraj oaobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno. Dunaj, čez Selztbal v Solnograd, Inomost, dež Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, L p-ko; ca z Amstetten >ia Dunaj. — Ob li. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selztbal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljabno, cez Selz-thal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz , čez Kiein-Eeiuing v Steyr, Line, Bndejevice, Plzea, Marijine vare, Hgb; Francovevare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne v Podnart- Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda). -- Proga v Novomesto in v Kooevje, Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoiudue istotako, ob 7. uri 08 tn zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prikod ▼ IJnblJano jui. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Mcnakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda;, Inomosta, Fran-zensieste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne o&ubni vlak z Donaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soiaogradii, Linca, Stevra, Pariza, Geceve, Cuiiha, Bregeuca, inomosta, Zeila ob jezera, Lend-Gasteji-a, Ljubua, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 in po-pomdne osobni vlak z Dunaja, iz Ljabca. Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fraczeusfeete, PontaDla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri Ob m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. na 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Pra^e, Frar cov.-h varov, Karlovih varov, Heba, Margiiah varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Bcljatta, Celovca, Pontabla, črez Selztbal iz Inomosta. Proga iz Kovega mesta in Kočevja. Osocni vlaki: Ob 8. ari m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob i. ari -ik m popoiadne iz Straže Tophc, Novega mesta, Kočevja in ob S. ari 3u m zveocr, istotako. — Odhod iz LJubljano drž. kol. Sabi-uih.. Mešani vlaki: Ob ., ai. »o m zjutraj, ob tL uri D m popoludne, ob 6, uri oO m in ob lu ari J&j m zvečer, poslednji viak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v IjjbOijano drž. kol. is K,-.— Mešani vlaki: Od 6. uri 4S m sjutraj, ob 11. uri b m dcpoiudne, ob 6. uri 10 m m ob 9. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeijan in pcasmkih. — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. i.1517) poštno opraviteljico. Ponudbe pod naslovom: C. kr. poštni in brzojavni urad v Banjiloki pri Kočevju. Več učencev za kovaško, sedlarsko in kolarsko obrt sprejme (1686—2) Peter Keršič v Spodnji Šiški pri IJubljani. Sprejme se takoj urarski pomočnik brez orodja pri (i700—d JVt. Strnen v Jdriji. Učenec se sprejme v trgovino mešanega blaga M. Elsner v Litiji. Star mora biti 14 let in zmožen slovenskega in nemškega jezika. (1704-1) najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-128) Najboljšo sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki se dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola. Sloveči profesorji medicine in zdravniki priporočajo tinkturo za * želodec lekarnarja f ICC0II-ja v tjubljani dvornega zalagatetja 3 Nj. svet. papeža 2j kot sredstvo, ki krepča V- želodec, vzbuja tek, po- spešnje prebavljanje in odprtje telesa, po- Jj sebno zdravilna za one, ki trpe na sasta 4 *- ranem zaprtju. Tinkturo za želodec razpošilja lekarnar Piccoli v Ljubljani v Skatljicah z 12 steklenicami za K 2 52, s 24 steklenicami za K 4 83, e 36 steklenicami za K 7—, s 70 steklenicami za K 13 —. (PuStni paket pod 5 klg.) (1507—3) 3 S E Okrajno cestni odbor na Vrhniki razpisuje oddajo zgradbe nove okrajne ceste (1666-2) vodeče od Podlipe cez Smrečje do okrajne meje v daljavi 7200 m, katero delo je cenjeno na 54.000 K. Oddaja se vrši dne 29. julija ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni na Vrhniki. Stavbeni in dražbeni pogoji so razpoloženi v občinskem uradu na Vrhniki na vpogled. Za cestni odbor: Gabrijel Jelovšck. more vsaka dama reči, ki si kupi kak komad izmed prekrasnih, v istini čuda lepih oblek v „Angleškem skladišču oblek" v Ljubljani, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste 3. Ilstotam se dobi tudi vsa druga najmodernejša konfekcija za dame, gospode in otroke tx3T za jako nizke tovarniške cene Z velespoštovanjem Oroslav Bernatović. (1682-2) 3 Neguj x>olt! Ta zapoved zdravstvenega nauka se izvršuje racionalno in s čudovitim vspehom, ako se poslužujemo pri umivanju najboljšega, zelo mehkega in jako mastnega mila, namreč svetovnoznanega b3«>ot-iBicj[-o%-efjfa mila s sovo. Z Doermgovim milom bi se imel vsakdo umivati, kdor si želi ohraniti lep«* in nežno polt. Doeringovo milo bi imeli vsi uporabljati, ki imajo hrapavo in občutno kožo. Z Doeringovim milom bi imele izključno umivati matere svoje otroke in dojenrkr! Polt ostane lepa, nežna in sveža. Doeringovo milo s sovo se dobiva povsod za