3 nć.
107. številka.
Izdanje za tredo 8. septembra 1897,
(r Trstu, v torek »večer dne 7. septembra 1897.)
Tečaj XXII.
„EDINOST« Jshaja po trikrat na teden t ieatih ia-daajih ob tovliih, 6«trtklh la sobotah, ^jutranjo »danje is-aaja ob 6. uri zjotraj, veierno pa ob 7. uri većer. — O bojao izdanje atane : i* Jedenmeeec . f. 1,—, iavno Avstri]« f. 1.50 «» tri mesec. . . 3.— , n • u pol let* ... »i.— . « „ »— i* vu lete . . . 12.— . . „18.— NiriialN Je plačevat; aapraj aa aaraiba kru priložeae ■araonlaa M aprava aa •zlri.
Poaaasifoo Ater ine se dobivajo ▼ prodajalni«-.*,h tobaka v 1 r*tu po 8 nyf,
EDINO
irren Trate po 4 nrl.
Oglaai aa raćano po tarifa v petita; *» aaaloTe a debelimi Srkaasl •« pl»5nj* prostor, kolikor obaoga navadnih Tratio.
PosUna, osmrtnice in javne «.ibT»lo, do« nsa&i oglasi itd. ae laftunajo po pogodbi.
Vsi do piti naj poiiljajo nrcdnlfctvs ulica Casorma it. 19. Vsako piaaso asota biti frankotano, kor nolrankoT»na ao a« ■prej era njo. Bokoplai ao no vraAojo.
Noručnino, reklansaoije in oglM< «>»«• jena upravniitvo ulica	pio-
colo hftt. 3, II. nadat. Naroftninn in oglase je pla&evati loco Trat. Odprte reklMsa oijo ao proato poštnine.
81
. r «<Mnr»»« J«
Od odličnega slovenskega rodoljuba smo prejeli pod tem naslovom nastopili dopis :
Da, v rednih trenotkih! Dolgo že avstrijski svet ni zrl tolikim zanimanjem tja gori v ble^tečo prestolnico ob lepi Donavi, kakor zre sedaj, ko se pripravljajo v življenju te države važne, zelo važne stvari. Dragi gosp. urednik! Sedaj še le, v teh resnih trenotkih, ko mi zaresnost položaja stopa
•	pred oči kar najživeje, sedaj še le ćutim in razumem, kako ste iuieli prav takrat, ko ste svarili vedno in vedno v cenjeni .Edinosti": Pripravljajmo narod na bodoče dogodke I Nekateri so Vas
*	pomilovati kakor nesrečnega fantasta, ki nima niti pojma o aktuvelneni življenju in o praktični politiki, drugi so se Vam pa posmehovati zaničevalno
' kakor človeku, ki ima jeduo preveč, ali jedno kolesce premalo v svoji glavi. I jaz sem bil nekako 'na križpotju. Sedaj pa vem, sedaj sem uverjen, sedaj, ko čujem klasične priče, to je : dogodke pred nami, da ste imeli prav in da so Se utegne maščevati, ker nismo pripravljali narod na bodoče dogodke.
Dobro se še spominjam. Vi se niste dali motiti v svojem prepričanju ni po perečem sarkazmu ni po zabavljanju takozvanih praktičnih politikov, katerim je bii začetek in zaključek vse po« litiške modrosti: živeti od zore do mraka, od danes do jutri! Kdor pa je bil toli siten, da se je hotel brigati tudi za ono, kar utegne priti poju tršo jem, ta je bil fautast, sanjač, sploh človek, s katerim ne ve, kaj bi pučel — praktičen politik. Tudi na Vašo adreso so letela slična očitanja. A Vi se niste dali motiti. Dobro .ne spominjam, kakj ste klicali in svarili, no msnčci se za ves trušč in vrišć okolo sebe : Pripravljamo, poučujmo narod, v nemajmo ga sa narodi e idejale, da ga ne zaiotč veliki trenotki — nepripravljenega! Svarili ste in opozarjali rojake na možnost takih dogodkov, vsled katerih
PODLISTEK
— 9
Moje Biukošti na Krasu.
Potopisna novela. — Spisal Gromozenski.
Belo barvare r.uri oo zuškrpale, sa odprle, a jaz sem zazrl v popolnem negližoju — gospoda Hrasta — moža Zcikine sestre.
Gleda! me , se začudil, mi nudil v pozdrav desnico in i'kfl:
„Kaj ste vi ?•
„Da, jaz sem.4
Pošteno je vsazehal, aa prijazno nasmehnil in nadaljeval:
„PicU, prav, da ste prišli. Danes setu u (lovec, pa malo p kr. kava".
,Udovec ? Kje so pa dame
„Pred pol ure so se odpeljale v Poatojino; hočejo si ogledati ja&o".
.Nesrečni Vdeb. Čemu si me zavel pod čre-šnjevo drevo 1* sem se budil na tiho, „ti si kriv, da ne vidim svoje Zorke".
Glasno sem pa rekel:
nOb kateri uri pridejo dame v Postojino?"
„Ob uveh pepoludue menda, ako se jim ne pripeti kaj posebnega na potu t Sedaj pa prosim malo potrpljenja, da se spravim v pošteno obleko".
„Gospod Hrast, bi se-li ne mogel jaz kam naslonit- za jeduo urico, grozno sem truden".
„Seveda ! Prej pa pokusite mojega briujevca".
Brinje vec je bil izboren, a sobica, v katero me je yprovel, zares unčna.
nam morda poreče sama krona: Tu imate bel listič! Napiši, ti narod slovenski, svoje želje na ta listič!
Potem pa ste vsklikall v rodoljubni skrbi: in kaj bode, ako narod ne bode vedel česa odgovoriti na ta poziv ? Ne bode vedel, ker ga nismo pripravili na to.
Oni drugi so Vas zavračali: Pustite nas s tem, to so utopije, to so stvari, s katerimi se ne bavi resen politik.
Kako drugače sodi morda lodaj mnogokdo ? Sedaj, ko so se jele pripravljati resne stvari. Niso še tu tisti veliki trenotki, ali to sedanje vrvenje, to tajinstveno šumenje v našem javnem življenju, to splošno hrepenenje po nečem, čemur ne vemo še trdnih in konkretnih oblik, to splošno prepričanje, da tako ne moremo in ne smemo dalje v naši Avstriji: vse to so prvi znaki velikega dela za preložitev državnega mehanizma na drugačno podlago, razliknjočo ae od sedanje kakor noč od dneva.
Trenotki so tu, ko bi ves narod naš moral vedeti, kaj hoče ; ko bi moral biti na jasnem glede poti, po katerih meni dospeti do tega, kar hoče! Narod naš bi moral biti v teh trenotkih trdno sklenjena falanga, vsa srca bi morala biti preši-njena mislijo: kako je ukreniti, da si osigurano bodočnost! S konceptom svojih zahtev v roki bi morali stati na politiškem pozorišču, da ne zamudimo one»a naoilnega hipa, ko bode govoriti tudi nam.
In kako je v resnici z nami, dragi mi gosp. urednik! Morda sem pesimist, morda vidim črno, kjer je belo. Ali bojim se, jako se bojim, da Slo-i venci tudi to not zamudimo —brod, ki naj bi nas, j če že ne prevel, pa vsaj nekoliko približal onemu . bregu tam na onem kraju. Vso čast našim poslan-! cem, oni store, kar morejo. Več ne moremo zahtevati od njih. Ali kaj nam pomaga vse njih delo,
i „Tukaj spi Zorka. Kar na njeno posteljo se I uležite!"
i Sobioa, modro slikana, ima dve okni z lepim i razgledom po Krasu in na Karnske planine.
Postelja stoji v sredi sobe, dotikajč se s
*	sprednjim delora sten^. Pri postelji je stala lična > omarica, na njej pol zgorela sveča v srebrnem
svečniku, na katerem je ležala škatljica žveplenk i družbe sv. Cirila in Metoda. Na tleh pri postelji j ležali sti, kakor bi že rekel, na svojim trebuhu, i dve odprti knjigi, jedna veča, druga manjka. Naj-; prej seru vzdignil večo : „Ljubljanski zvon", letnik j 1881, na odprti strani 4. nadaljevanje Jurčičevih i „Rokovnjačev". Manjša knjiga so bile AleŠovčeve ; „Ljubljanske slike'.
„Gotovo jib je čitala sinoči, a ko jej ie za-: spar.ee do^l '/.njiirat toile oči, vrgla je knjigi na j tla in zaspančkala ter morda celo sanjala o meni". : V tej sladki misli sem položil telo na posteljo.
Hitreje mi je krožila kri po žilah, toda za-
•	spal sem vendar kiaalu.
Nekaj č*sa sem spal trdno, potem so mi pa i začele sanje razkazovali različne slike.
Gledal sem njo, Zorko, kako je šla v po-! stonjski jami na Kalvanjo, mi izrula srce iz prs in ! je pribila z dolgim žebljem oa križ levega razboj-: nika, da se je zacedila rudeča kri iz urca. Zorka j je vlovila kri s kristalno čašj, spila polovico, po-! lovico pa nudila meni ; pil uem svojo kri iu se ! zbudil.
1 vsa njih poštena volja, ko pa je velika masa tako ! grozno apatična. Kako vse drugačna bi bila ve-i liava beaede naših zastopnikov, ako bi sodeloval ž j njimi ves narod ! Kje so, vprašam Vas, sklepi ob-! činskih zastopov, političnih društev, javnih shodov, kje so one spontanne narodne manifestacije, ki bi imponirale svetu In na katere bi se lahko sklicevali naši prvoboritelji ? 1 Kje ? ! Kje ? ! Malone pov-sodi žalostna, moreča tišina. Saj čutimo, da se nekaj godi, čutimo, da so od sedanjih trenotkov odvisna desetletja; ali pora;>čisi ne vemo, ker narod ne ve, česa bi mu trebalo, ker so ga dogodki zalotili nepripravljenega. Tesno nam je pri srcu, a mi ne vemo storiti druzega, nego da fatalistiški zremo tjakaj proti Dunaju, pričakujoči tega, kar ima priti. Sedaj se maščujejo nad nami naši narodni grehi. In zjokal bi se človek, ako pomisli, kako na vse drugačni stopinji bi bila politična šola našega naroda, da mi porabili za šolanje one zlato Čase, ki smo jih potratili v medsebojno klanje in — pohujševanje!
Ali dovolj bodi rekriminacij. Sedaj pa pogled pred se, v bodočnost. Vprašajmo se prav na kratko: imamo-li česa pričakovati od bližnjih dogodkov? Na to vprašanje si moramo odgovoriti točno in jasno. To treba, ako hočemo, da storimo, kar se sploh še da storiti. Toda predno p^vem svojo, povdariti moram, da je to le moje subjektivno me-nenje in da je lahko mogoče, da se morim. Seveda, da se to meuenje opira na razna dejstva iz mino-losti in iz sedanjosti ter na razna znamenja, po katerih moremo sklepati na bodočnost. Moj odgovor pa je: Lasciate ogni speranza! Vsaj za nas primorske Slovane. To je : ako se večiua, katere važen člen smo tudi mi Slovenci in Hrvatje, ne pokaže kompaktno, trdno, jekleno in — neizprosno tudi tedaj, ko bode govorila z grofom Badenijem o nas Jugoslovanih. Ali — odkrito bodi povedano — jaz za svojo
Pogkdal sem na uro, bilo je pol dosetih, ne-opisno milo sem pogledal na vzglavje ter šel iskat ! >spoda Hrasta. Nikjer ga nisem našel v hiši, kalmi je dalo ugodno priliko, da sem si ogledal površno vse sobe Lep red, slike in kipi slovenskih ! in slovanskih veimož, slovenski časopisi in knjige, j vse je pnčalo, da sem v domu narodnjaka.
Gospodu Hrasta sem dobil v kuhinji. Zamišljeno je zrl na ognjišče, le da nisem razločil, da-li zre v plapolajoči ugenj aH pa v železni pisker, v katerem se je nekaj kuhalo.
Zasmejal sem se, a on je del prst na ustnice, i da uaj molčim in je štel:
„Sto pet in dvajset, sto šest in dvnjsetM... do dvesto, k|er je nehal, gluboko vzdahnil in potegnil pisker od ognja, rekši :
„Hvala Bogo, da j* dovišeno Kuham nekaj za najina želodca, pa je zapisano v „kuhinjskih bu-' kvicali", da se inora šteti do dvesto."
Zopet sem se smejal, a ko sva jedia, moral sem priznati, da je dober kuhar, ker tekuilo mi je dobro, — no, bil sera res grozno lačen.
„Sedaj pa zakleneva kočo in idiva v Vipavo na vino".
V meni se je rodil drug sklep; odklonil sem prijazno vabilo, se poslovil s primernimi besedami, sedel čez par minut poleg nekega debelega mesarja na trdem koleseljnu in se ravno pol dvanajstih pripeljal na sežanski kolodvor.
(Pride še.)
osebo imara jako malo nade do tega. Kakor mal »imptum — ki pa je usodne važnosti za tržaške Slovence — morem zabeležiti tu, da se nekaj govori in šepeta, da se policijska oblast po okolici zapet vrne magistratu. Onemu, ki pozna razmere, ne treba praviti, kaj da pomeni to ; onemu pa, ki jih ne pozna, bi zastonj pripovedovali o tem, ker jednostavno ne bi verjel, kar bi mu pripovedovali. Komaj se je ljudstvo nekoliko umirilo in sc je jela vraćati vera v nepristranost, oblasti, pa se nam bliža odredba, ki ožge, kakor slana, srca naših nesrečnih oko! čanov In to v trenotkn, ko smo činitelj v većini, s katero se pogaja vlada. To je pač žgoča ironija I
Po tej sedanji nakani smemo sklepati precejšnjo Hgurnostjo o dispoziciji sedanjega kabineta ozirom za nas primorske Slovane.
Tako sodim jaz o stvari. Pa ne mislite nikar, da hočem propo>ed.,vati pesimizem in obup.
Ne, obupati nam ni treba; treba pa nam Dekaj druzega: spametujmo sel Vsesloven-hki shod je pred durmi. Kolikor morem razumeti jaz namene pripravljavnega odbora, hoče isti, da pride na shodu po »epi soglasnosti do impozantne manifestacije na vzgoraj, na adreso vlade.
V	ta namen se hočejo izogniti vsemu, kar bi utegnilo motiti harmonijo. Predložene resolucije naj se vsprejmejo soglasno.
V zmislu svojih predstojećih izvajanj moram izreči svoje uverjenje, da bode naš apel do grofa Badenija najbrže udarec s palico po vodi. Voda se ogladi zopet....
Toda shod nam vendar Jahko prinese dobrega sadu. Resolucije naj bodo jedrnate, jasne.
V	njih naj se točno izrazijo vse zahteve Slovencev od Mure do Adrije. V resolucijah bodi izražen ves naš program ! Potem pa na delo, da popol* nimo, kar smo zamudili do sedaj I Prični se takoj in z vso eneržijo politiško šolanje našega ljudstva l Sleherni slovenski rodoljub postani misijonar, vnet za svojo stvar I Vsakdo naj pripomore po svoji moči, da ta program preide v meso in kri naroda ! Če že ni nade — pripovedujem vedno le svoje subjektivno menenje, — da bi vseslovenski shod dosegel kak poseben vspeh unvzgor, pa naj deluje navzdol in na široko za politiiko dozorevanje našega naroda.
V	par letih lahko pupolnimo, kar smo zamudili, ako se zložno lotimo dela. Saj naš narod je bister pošten in značajen v svojem jedru. Le pouka mu treba. In ko bode naš narod vedel, česa mu treba, zadobe uaši poslanci najboljega sotrudnika v narodu samem; potem bede že računal z nami ali ta ali pa kateri — drugi Badt ni.
To sem hotel reči svojim rojakom v teh resnih trenotkih.
Morda sodim prečrnogledo o dispozicijah na Dunaju. Ia »ko se pokaže, da sem videl prečrno, nikdo ne bo bolj vesel na tem, nego — ravno jaz.
Nekdo.
Politl&ksresti
TRSTU, duu 7. septembra 1837.
K položaja. Na prvem mestu ptinašamo danes izvajanja jako razsodnega slovenskega rodoljuba. Ne da bi se hoteli identifikovati s temi izvajanji, vendar moramo pripoznati, da njegov pesimizem ni brez podlage. In le resnica je, da tržaški Slovenci večinoma jako skeptično sodijo o sedanjem položaju Slu vence v. Tudi če pride do preobrata, veadar ga ne boderno občutili — tako «<odi javno menenje — tu li mi na Primorskem. Je že tako : ljudje so se že odvadili ujiati. Čutstva io zagrenela in to je m*nJ» vzrok, da naš dopisnik slika vendar le preveč črno v črno. Sicer pa tudi danainji ,Slov. Narod« jako črnogledo sadi, menć, da vlada nima dobrih nauieuov gledć desnice in najmanje glede Slovencev in Hrvatov. Tolsto potrja tudi brzojavka današnjega .Mittina", ki pravi, da so Jugoslovani jako nezadovoljni, ker da ni nikake nade, da bi se uresničile njih zahteve. Ta brzojavka trdi cel6, da je mogoče, da Slovenci in Hrvati ne bodo podpirali večine in vlade. — Te vesti bi nekako potrjale sodbo našega današnjega Člankarja.
VBedrugačesodio položaju prvak nemških konservativcev dr. Ebeohoch. On slika v nekem članku sedanji položaj jako nadobudno za večino. Pripoveduje najprej, kako da je grof Badeni šel do skrajne meje samozatajevanja nasproti nemškim liberalcem. Toda le-ti so osorno odklanjali vse nje-
gove ponudbe in so si tako zaprli pot do oblasti za mnogo let. Z zadnjimi konferencami na Dunaju je prišel Čas desnice. Po potrehni zmernosti in prijenljivosti na vseh straneh si je veČina zagotovila obstanek. No, ta večina se ni prodala vladi, nego je dala isti garancij, a je tudi ona zahtevala garancij od vlade. Večina hoče nuditi vso svojo moč v podporo vladi, a tudi vlada se mora odkrito nasloniti na večino, ki je solidarna med seboj tako, da sleherni udarec, ki je zadel jedno skupino, občutijo vse druge skupine v večini.
Ta slika Ebenhochova je seveda dokaj drugačna, nego ona našega člankarja. Toda lahko njim, nemškim konservativcem, ki imajo pred seboj le svoj konservativni program. Sleherni udarec, ki je zadel liberalce, je na dobiček konservativnemu programu. Kaj de to, ako konservativci pri tem špogajo nekoliko .zmernosti". Lahko je čakati o-nemu, kateremu se relativno dobro godi. Ali da bi nemške kovservativce trle tudi take narodne skrbi, kakoršne tarejo nas, ne vemo, da li bi tudi potem še propovedovali o .zmernosti'. Oni, kateremn primanjkuje zraka, ne more čakati. Brez dihanja ni možno življenje, absolutno ne. Tako tudi mi ne moremo čakati, kajti nam teče voda v grlo. Tako daleč ne more iti naše samozatajevanje, da bi se zadovoljili z čakanjem in upanjem na boljše čase. Saj ne zahtevamo Bog ve koliko. Ali toliko vsaj naj nam zboljšajo položaj, da boderno mogli dihati in živeti. Na to ali ono bi že še počakali v božjem imenu in dobri stvari na ljubo, ali grof Badeni naj poskrbi, da bodemo mogli čakati. To je tako, kakor bi zahtevali od bolnega na smrt, naj — čakal Čakanje mu more donesti le smrt.
Ako nam veČina ne more izposlovati garancije, da se za sedaj vsaj v nekoliki meri zboljša položaj na Primorskem — ostalo bi moralo seveda slediti pozneje, a čim preje — potem pa pridi, kar hoče I In na vse zadnje pa mt je vendar ljubše, da sem tlačen v opoziciji, nego pa da rae tlačjo v poplačiio, ker pošteno pomagam nositi na svojih plečah odgovornost veČine.
Različne vesti.
Prošnja. Tržaška ženska podružnica Sv. Cirila in Metoda vabi najuljudneje vse rodoljubne dame, trgovce in obrtnike, da podarg kaj, bodisi galanterijskega blaga igra5 ali jestvin za nameravani „bazar", ki bodo o priliki koncerta dne 19, t. m. v društvenem vrtu pri sv. Ivanu. Prosi se prav lepo, da se vsakdo odzove temu vabilu ter pošlje kaj vsaj do 15. t. m.v „Tržaško čitalnico , Via S. Fraucesco št. 2. Sprejme se drage volje vsaka malenkost, ker vse pripomore do lepega vipeha.
Ne zabite rodrljubje tržaški, da smo ravno mi veliko dolžni družbi sv. Cirila in Metoda I Zato naj ne ostane ta klic brez vspeha !
ODBOR
tržaške ženske podružnice.
Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnjo izdanje »Edinosti" še - le v Četrtek zvečer ob navadni uri.
Pro bono pacis. Zadnjo nedeljo meseca avgusta bilo je romanje k Materi Božji doli v Istro blizo Poreča. Romanje je bilo prirejeno po tukajšnji katoliški družbi pod vodstvom veleč. gosp. Butignonija. Kakor običajno, se je udeležilo romanja tudi lepo število Slovenk in Slovencev. Stopivši v Piranu s parnika, jelo ie naše pobožno ljudstvo moliti in peti svoje prošnje do M. Device, kar pa ni ugajalo gospodu voditelju. Veleč. Bu-tignoni jp „prosil" ljudstvo, naj moli, oziroma poje v Saškem j^.ibi, „ker — tako jp rami! — tu smo na tuji zemlji in alco bi molili, govorili in pdi slovenski bi lahko imeli neprilik 1 * Naše ljudstvo je bilo užaljeno, videče, da ne sme militi v čast božjo v slovanskem jeziku, vendar je nadaljevalo molitve v slovenskem jeziku. To začuvsi je prišel tamošnji duhovnik ter je z a b r a n i 1 n a d a I j* ne molitve in zanka z al molčati!!! N;iši ljudje so žalostno in molče korakali dalje, proseči Mater Božjo, naj bi skoro ublažila strast naših nasprotnikov.
Ko so dospeli v cerkev Matere Božje, pričela je božja daritev, katere bo se romarji udeležili pobožno. Ko se je ljudstvo razšlo, začele so naše Brežanke moliti litanije pred oltarjem Device Marije in to povzdignjeaim glasom, kakor navadno. Med molitvijo je zopet prihitel gori omenjeni du-
hovnik ter je zabranit nadaljnjo molitev laradi — ljubega miru! Naše pobožno ljudstvo si ni dalo več pokoja. Bilo je tako užaljeno, da več njih niso niili ničesar od žalosti in jeze.
Postrežba je bila pod vsako kritiko in draga nad vso mero.
To so fakta, radi katerih se ne bojim popravka. Komentarja ne bom pisal, nego samo želim, da bi naše ljudstvo obiskovalo taka božja pota, na katerem sme moliti Boga v svojem je«
zikD'	Jaz.
Na jutrinjo veselico ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Rojann opozarjamo vse občinstvo naše. Ker smo uverjeni že naprej, da bode moralni vspeh veselice popolo, bilo bi le prav in lepo, da bi bil ugoden tndi materijalni vspeh. To je pa odvisno od našega čestitega občinstva.
Pevske društvo „Danica" na Kontovelju priredi svojo veselico dne 12. septembra v prostorih gosp. Alojzija Gustina. Program priobčimo prihodnjič. —
Prva društvena dirka .Kolesarskega kluba
Sokol" v Trstu bode prihodnjo nedeljo o priliki veselice pevskega društva na Opčinah, z O p č i n v Štor je in nazaj. Start na Opčinah ob 4. uri pop. Vložek 2 kroni. Členi, ki se mislijo udeležiti dirke, naj se prijavijo pri gosp. tajniku A. Muhi, tiskarna Dolenc, in sicer najkasneje do 11-t. m. do 13. ure dopoludne. Na prijave brez uložka se ne bode jemalo ozira.
Klubovi členi so naprošeni, da bi polnošte-vilno prisustvovali tej dirki. Določena so 3 darila.
Odbor.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo 4 gld. o priliki krsta Danice Josipove Katalanove v Bojann.
Za družine radi volilnih izgredov zaprtih ooklifianov so darovali nadalje: Štrekelj Andrej, nabral je na Gorjan-skem v Blažičevi gostilni med zbra* nim starešinstvom o priliki proslavljanja rojstnega dne presvetlega
cesarja............4 gld. 70 kr.
Grasič Josip, Brm, Istra • .... 2 . — , Kiašovec Fran, c. kr. sodnik v p. . 2 „ 50 „ Gasperčič A., župnik na počitnicah v Škof|i Loki nabral je na povabilo g. Fr. Tavčarja trgovca iz Selc. med Selčani na povratku iz Šmarne gore se *e!fnf naj bi se Slovenci pri več prilikah spominjali nesrečnih Primor-
čanov.............7 , — ,
Dekleva Štefan iz Materije je poslal .8 , 78 a'
I H.............. 2 . - .
Dijaki v Gradcu........B , — ,
Slavoj Dolenc iz Ajdovščine nabral 23 , — , Skupaj . . 54 gl. 98 nč.
Prej izkazanih . . 2061 gl. 47 nč.
Skupaj . .2116 gl. 45 nč.
Glas iz občinttva. „Solze zatiranih kličejo na maščevanje k nebu proti zatiralcem t" To sem hotel zaklicati, gospod urednik, najpoprej, potem Vam še le sporočim, da sem videl na lastne oči isti dogodek zadnji torek, o katerem je poročal .Lavoratore". Baš sem Šel proti mestu, ko sea videl ondi proti gledališču »Politeama" korakati burnim vzletom »agistratovca in upirati srepi po* gled ua neko borno okoličanko, ki je prodajala fi2;ov sad. No, revica je res hitro pobrala svoj jerbas s fi;ami in hotela zbežati, toda nesreča je hotela, da se je ubožica zvrnila in da se stresle fige po tleh. No, tedaj bi bili morali videti rečeni or$an mestnega magistrata. Pričakovati bi bilo od 9traže m-igistratove slove ega mesta Trsta, da ima vsaj nekaj tistega dostojanstva, katerega bi bil dolžan svoji uniformi, a ta hip je figamož pozabil na svojo uniformo in jel ceptati po figah okrog, kakor bi bile kaki nevarni rarčesi. Žena seje jela tresti in jokati se vsa zbegana — ljudje pa ko zijali. Marsikateremu gledalcu se je najbrže srce smejalo od radosti, ko je videl slovensko oko* ličanko tako poraženo in si je morda želel skrivaj, naj bi magistratovec še ženo pohodil tako, kakor je fige, v čast italijanstvu tržaškemu. Toda, zdaj pa mi dovolite jedno opazko, gosp. urednik! Kaj pravite, kaj bi se bilo zgodilo takemu naizorovalcu javnega reda v kakem mestu tam v prosvitljeni Ameriki ?! Veste kaj ? Ne treba vam praviti tega.
.Lavoratore", ki je h krati aačel gojiti sočutje za zatirane, je vprašal, kaj porečejo k temu na municipiju — —? Kaj porečejo? „Česar noče gospodar, hlapec ne storil" Ubogi okoličani
A bodi potolažen, kajti tudi tem ©dno-sajem bode enkrat kraj. Dijoklectjanov in Neronov ni več, a katoliška vera je ostala I Tako se lahko učimo iz zgodovine, da poštena stvar je Se vsikdar zmagala nad zlobo. Solnce ni še zašlo zadnjikrat; torej potrpljenje! — Solze zatiranih kličejo k nebu, a njih prošnje bodo uslišane.
Angleški gostje. Moštvo angleškega vojnega brodotja je dobilo dovoljenje, da sme posetiti mesto. 1200 vojakov mornarjev se je razgubiio po mestu in kakor je bilo videti, ugajalo jim je spoletavanje po vseh ulicah našega mesta. Kako jim je morala tekniti, sinovom morja, ta svoboda na suhem, je bilo razvidno iz njihovega kretanja. Ondi si videl, kako se cele tolpe pomorščakov, veselo raagovar-jajese, hodili po mestu in kadili svoje lule, ondi je zopec skušal spustiti se v pogovor pomorščak z našim okoličanom, ki je imel vpreženega v voz tvojaga glasovitega .slovenskega vola" in pri tem se Anglež ni mogel nagledati krasne živali, katera pa menda v oči bode našega mestnega očeta d' Angellija. Na drugem kraji se je pomenkovala zopet druga tolpa pomorščakov mej seboj, kam-bi jo krenila zabavati se in ta in oni mladi vojak je v svoji zadovoljnosti kar sel na trotoar in l'pušć pipo poslušal druge tovariše. No, v večerni uri pa se je kar blišćalo iz gostilniških prostorov tistih rudečih uniform, na katere se posebno rade lovijo oči mladega ženstva. Pri vsem tem pa se mora reči, da se tuji gostje vedejo prav lepo in se ni pripetilo še ničesar nedostojnega. — Pač nedostoj-nega ne, a nekaj smešnega se je pripetilo predvčerajšnjem na Acquedottu. Neki pomorščak se je vozil na biciklu po drevoredu gori in doli in videlo se mu je, da mu ugaja ta zabava, kajti dirjal je parkrat gori in doli po drevoredu, kakor bi ga nesel veter, znamenje, da je doma iz domovine bicikla. Kar hkrati ga je ugledal policist in ga hotel ustaviti. Toda pomorščak ga ni videl in dirjal je dalje, — a naravnost v neko popravijavnico biciklov. Policist za njim, pred vrati pa se je nabralo vse polno radovednega občinstva.
Smeha vredno pak je bilo, ko Anglež, kateremu se je hotelo dopovedati, da ue je pregrešil proti javnemu tržaškemu redu, ni razumel ni policista ui pripovedovalcev in je debelo gledal zdaj jednega zdaj druzega, dokler se ni vae pobotalo z lepa. Te ni bila taka pogreški; pogreška pa je, <U nekateri tržaški krčmarji zaračunajo pivo gostom nrnžje, nego je po navadi. Ali menijo krčmarji, da se mora tujca odreti, ako pride v naše mesto na pojete ? S tem le škodujejo ugledu mesta, a nič manje ugledu tržaških krčmarjev v očeh tujca. Tako se ne sme.
V Barkovljah je bil minole nedelje običajni vsakoletni ples. Ljudstva je bilo veliko. Plesišče je bilo odičeuo narodnimi zastavami. V .Narodnem domu' je bilo ogromuo ljudstva. Tu je prepevalo pevsko društvo „Adrija". Vse soje vršilo ob uzornem redu, kur je posebno povdarjal celo „II Mattino". Tudi mi povdarjamo to Še posebno, ker je i to mal dokaz, kake vrste ljudje so naši Barkovljani, ako jih nikdo ne žali. Dve nedelji zaporedoma velik naval ljudstva iu vendar ni bilo zabeležiti ni najmanje nepriličnosti. Spoštujte ljudstvo in ljudstvo bode spoštovalo vas.
S»>v« do : prejšnje leta je slavni capovilla prepovedoval vsaki pojav narodnega čuija, grozil našim in jih zasmehoval. Ali letos postopa javna oblast panirao iu giej; niti toliko se ne dogodi, da bi uiogli napraviti jeden sam „raport", dočim jih je biiopopred po par parov na dani
Iz Škednja nam pišejo: Gospod urednik 1 Žalostno, toda resničuo. Ni dolgo temu, odkar so Škedenjskiiu rodoljubom žarela srca samega veselja na otvoritvi prepotrebne nove .Čitalnice" v Skednju. Mislili so, da bode to velik korak v napredek, korist in procvit tlačenemu ljudstvu našemu. Ni moj namen opisovati sijajno otvoritev „Čitalnice*, ker to je prav dobro opisal drug dopisnik. A Bogu bodi potoženo, da je tudi tacib, ki se niso veselili z nami.
Pred otvoritvijo .Čitalnice" razpošiljal je vrli odbor iste .vabila" na vstop v „Čitalnico". Odbor se je bil toliko .predrzni!", da je poslal vabilo tudi nekemu domačinu J. Sanciau p. dom.
j Cin. Le-ta pa je, takoj ko je dobil poziv, vskliknil žaljivo: .Nočem biti Kraševec, ni jaz ni moji otroci, jas ne potrebujem Kraševcev, mene podpirajo Italijani!" In na mestu je raztrgal nedolžno vabilo. Gosp. nrednik, ni-li to žaljivo za nas Ške-denjce, ki smo vedno in povsod zvesti sinovi svojemu narodu ? In Vi, g. Cin, pravite, da Italijani Vas podpirajo; prosil bi Vas, da dokažete, v čem da Vas podpirajo. V Vašo prodajalnico ne zahajajo Italijani, kajti v obližju iste Italijanov niti ni. Ne Italijani, ne, ampak iz škedenjskih žuljev se živite Vi. Altro che Italijani! Ako bi se Škedenjci držali gesla „Svoji k svojim" ter bi Vam obrnili hrbet, kakor ga obračate Vi njim, sprevidel bi j kmalu, komu ste dolžan hvaležnost. Povem Vam, j da jaz si ne štejem nič v zlo, da primerjate Ške-denjoe s — Kraševci. Kraševci so častivredni j ljudje in možje! Značajni možje 1 Ali ste me razumeli ? To bi Vam prav rad vcepil v glavo, da da bi posnemali g. A. Giascbe, ki je, da-si itali-: janske narodnosti in rodovine, izdelal prav lepo j tablo z nadpisom : Slovenska „Čitalnica", in da-i roval isto temu društvu, na čemer so mu hvaležni vsi narodni Škedenjci.
Iz Gropade nam pišejo: Predminolo nedeljo smo imeli v našem selu javen ples. Ne da bi hotel zagovarjati javne plese, vendar moram povedati, da smo se prav veselili letošnjega pleia. Iu to iz j tehtnega vzroka, ker smo se prepričali, kako ugod-I no upliva narodna zavest na omiko in na vse ve-i denje ljudstva. Mi opažamo, da, Čim bolj se širi | narodna zavest, tem dostojneje se vede naše > ljudstvo o takih prilikah. Kolika korist to za javno 1 moralo !
Kakor rečeno: o tem smo se prepričali tudi na našem plesu. Tu ni bilo od strani naših vaš-■ čanov nikacega tulenja, nikacega proklinjanja. Vsi so se vedli moško in dostojno. Vsi: moški in žen-. ske. Mladeniči so nosili vsi kokarde v narodnih j barvah, ženske pa take pase čez prsa. Kar nas je I veselilo še posebno, da je letos zložno in skupno j sodelovala vsa mladiua, brez nasprotovanja, brez j prepirov. Tako je prav. Ljubimo se med seboj in : zložni ostanimo v svoji zvestobi do vere in do ! naroda.
S Krata. Naš slovenski Kras ima čarob, s t kakoršuimi se ne more primerjati kmalu kaka pokra-i' jina na svetu, zato obiskuje ta Kras veliko in ostalo od blizu in od daleč in se divi njegovim — podzemskim čudom. Seveda med tem, ko se divi j čudom pod Krasom marsikdo, ne more trpeti naroda, ki živi nad temi čudi; in o teh obiskovalcih bi se l^hko reklo z Goethejem: .keinen Franken kann der Deutsche leiden, aber seine Weine ! trinkt er gern".
Takih obiskovalcev je došlo minolo nedeljo j na naš Kras nad tri sto, da posetijo vilenico pri Divači.
Tržaški „Club touristi triestini* je napravil j svoj izlet v vilenico, ki je bila krasno razsvitljena. ! Obiskalo je jamo blizo sedem sto oseb in z drugimi | vred smo i mi se divili božjim čndom in za tisti j hip pozabili, da je med našimi gosti tudi najhujših : političnih sovražnikov naših, ki morda goje v srcu ' I željo, da bi nas prognali s tega krsuega Krasa, j No v očigled stvarstvenim čudesom so molčala ma- ! j lenkostna „čudesa" človeškega stvarstva ! ; C. kr. pripravnica v Bojanu. Vpisovanje v c. ! 3 kr. pripravnice za srednje nemške šole v Bojanu I (h. št. 176.) vršilo se bode v sredo d n e 16. > in četrtek dne 16. s e p t. od 9. do 12. ure ' dop. — Otroci ki žele vstopiti v ta zavod, priti imajo v spremstvu starišev ali njih namestnikov ■ ter se tekasati: 1. s spričevalom dobro dovršenega tretjega oziroma četrtega razreda ljud. šole. 2. ' krstnim listom 3. spričevalom o cepljenji koz ter f 4. z izkazom, da so zdravih oči.
Vodstvo c. kr. pripravnice v Rojauu.
Radi volilnih izgredov. Včeraj je bila sodnij-sko razprava proti obtožencem radi volilnih izgre- ' dov na Prošeku. Obsojeni so bili : Ivan Ravbar I (21 let star, nekaznovan) na 8 mesecev; Anton ' Pirjevec (18 let star, nekazuovan) na 6 mesecev; ' Fran Kenič (17 let star nekazuovan) na 1 leto; Fran MiliČ, kamenosek (21 let star, prej že kaznovan) na 4 mesece; Rudolf Trobec (16 let star, nekaznovan) na 6 mesecev; Karol Husu (18 let, nekaznovan), Edvard Vrza (17 let, nekaznovan) in Fran Milic, kmetovalec (19 let star nekaznovan) po 1 8 aesecev.
Potresna postaja v Ljubljani se je pričela zidati in je upanje, da bo v kratkem dodelana. Delo napreduje naglo in se že tekom 14 dnij postavi mikroseismograf v svrho opazovanja.
Zopet potres. V Vodicah pri Kamniku, v onem krsju, kjer je bilo o veliki noči 1895 leta nekako ognjišče velikega potresa, bil je dne 3. t. m. ob 8 nri 20 minut zjutraj zopet precej močan potres. Smer mu je bila od vihoda proti zahodu. Ljudje so prestrašeni bežali iz hiš ; alabejši sunek bil je tudi dna 1. t. ix. ob poln štirih zjutraj.
VI. shod avstrijskih vinogradnikov se je vršil v Tridentu dne 6. t. m. Med ogromnim število« udeležnikov iz vseh vinorodnih krajev so se nahajali namestnik grof Merveldt, deželni glavar grof Braudis in deželni glavar istrski dr, Campiteli. Namestnik Merveldt je pozdravil shod v nemškem in potem v italijanskem jeziku.
Most se j« polomil pod vojaki v Weimaru, ko so ravno korakali čezenj. Več vojakov je utonilo.
Znanstveni izleti v Bosno In Hercegovino.
Znano je, da imata Bosna in Hercegovine jako mnogo znamenitosti bodisi v zgodopisnem, narodopisnem, kakor v geološkem in rudoslovnem pogledu. V teh deželah se nahaja mnogo važnih spominov iz rimske dobe, zlasti izza dobe cesarja Trajana in Marka Aurelija, katera sta zidala doli ceste, vodovode ter mostove. A tudi v rudoslovnem pogledu sti Bosna in Hercegovina znameniti. Od dobe okupacije pa do danes se je razkrilo že ne-broj rudninskih zakladov, zlasti premoga, železa in bakra. Tudi zlata se je že našlo. Sedaj obiskujejo ti deželi francozki in angležki učenjaki, a ne za-stajo tudi nemški in cele madjarski.
Nedavno se je napotilo drnštvo madjarskih književnikov v Bosno, na čelu mn madjarski zgo-dovinec dr. Thaloczy. To pa je isti Thalloczy, ki je po želji ministra Kallay-a napisal „objektivno historično" .Zgodovine Bosne" za uporabo v bo-sensko hrcegovinskib šolah. Ako bodo madjarski .učenjaki" hodili proučevat Bosno in Hercegovino, potem se že sme pričakovati prave književne objektivnosti v njihovih spisih o teh deželah.
Štrajk v rudniku. V rudniku Ninka na Šlezkem je ostavilo delo 2000 rudarjev. Tudi delavci tamo-mošnjih strojarn so odložili delo.
Zopet anarhistiški napad. Dne 13. t. m. je v Barceloni ustrelil nek anarhist z revolverjem na policijskega predstojnika Porcas-a, ter ga močno poškodoval na prsib. Anarhist je doma iz Barce* Ione in se zove Sampan. V poslednjem času a« je ! mudil v Parizu in je od ondi došel v Barcrlouo • baš te dni. Policist Porcas je nadzoroval anarhiste in ga je zadela morilčeva krogla, ko je prišel iz gledališča se svojin tovarišem, policijskim pred* stojnikom Teiiido. Teixido je zadet v pluča. Anarhist Sampan priznava svoj zločin in je sodrug An-giolillov.
Hči don Carlosa princesa Elvira iz hiše Bonr-bonov, kraljeve rodbine francoske se je zaljubila v mladega slikarja Folchi-ja in pobegnila ž njim v Ameriko. V New Yorku pa je bil v .Hotel Modern* ukraden kovček, v katerem se je nahajalo njeno velika premoženje, za katero sta si mlada ljubeča hotela kupiti vilo. Ko sta objavila svojo nezgodo v listu ,New-York Herold-uM se je jelo navduševati občinstvo za interesantna došleca ; vse je jelo soč'itstvovati žnjima. Mož princese, kakor zelo nadarjen slikar, je dobil toliko naročil, da jih ne more izvrševati Lastnik hotela, v katerem je bilo ukradeno imetje princeze, dal )e slikati ves hotel al freico od svojega gosta in vsaki hip dobiva obiske bogatašev, ki hočejo biti slikani od moža slavne francozke princese. Sloveča družba v Washingtonu, kjer se mudita zakonska sedaj, pa je ponudila princesi visoko nagrado, ako b hotela nastopiti na odru. Tode princesinja je odvrnila, da bi rajši slutila kruh z rokami, nego stopila na gole deske.
Kruh v Parizu. Vsled novega podraženja v pšeničnih cenah so parižki peki zopet podražili kruh. To je dalo povod novim agitacijam socija-listov, kateri zahtevajo, da se na mestne stroške razdeli brezplačno vsak dan 70.000 kgr. kruha. Ta zahteva je prišla pred budgetni odsek občinskega sveta v pretresovanje. Sprožilo se je tudi vprašanje osnutja velikih mestnih pekarn.
Ljubosumnost, zasnovateljica vojske. Kako daleč zavaja ljubosumnost, to priča sledeča dogod-
kiča. Vodja braziljiških nstašev, Conseilheiro, se je zaljubil pred dvanajstimi leti v krasno devojko, ki je bila zajedno tudi zelo bogata. Ženinova mati pa ni bila kar nič zadovoljna z namerovano ženit-vijo svojega sina in je delale razne ovire pred in po poroki. Ker se jej ni posrečilo preprečiti zakona, hotela je razdruiiti poročenca, da bi se na ta način izn^bila neljube jej sinahe. Da bi dosegla svoj namen, nalagala je sina, da mu je žena ne zvesta in da sprejema v njegovi odsotnosti druzega moškega. Oonselheiro je zares postal ljubosumen ter je začel zasledovati sveio ženo. Neko noč je zares videl, kako se plazi v spalnico njegove žene možka podoba: v grozni ljubosumnosti je planil na možkega ter ga prebodel, potem pa je se zadavil svojo ženo. Pokazalo pa ae je, dajeta tuji možak bila njegova lastna mati. ki se je nalašč preoblekla. Morilec se je stavil sodišču, a obsojen je bil samo na jedno leto ječe. Ko je bil zopet svoboden, pro dal je vse svoje ogromno imetje in postal velik dobrotnik naroda v Braziliji. Ondi je astan. družbo
so dostikrat podobni grmovju umetnega cvetja in slame. V Italiji jemljejo ženske take klobuke sa-boj tudi v gledališče in zapirajo ž njimi razgled na oder. Možki so se pritožili in se pritožujejo na razne načine proti tej brezobzirnosti, a nič ne pomaga, sedaj so se baje i možki odločili, da bodo imeli med prestavo na glavi — kalabreze in cilindre. Torej bojkot s klobuki. To je vrlo!
Umor na odru. V Bologni je mlad igralec, nečak načehika turinskega, grofa Rignona, prebodel med igro svojo soigralko Ga/ett; in ista je umrla pri tnj priči. Glumac je storil ta čin iz ljubosumnosti ; pt begniv^ega ga je zijela policijo in ga izročila .-»odi-iču.
Od dela izključeni. V Aberdeeno je več lastnikov tovarn za izdelovanje strojev izključilo svoje delavce. Več delavcev je brez krnha. Toraj štrajk narobe.
Francozi na Ruskem. Iz „Novosti" posnema,
„Trioster Tagblatt* n^ko poročilo o francoskih po morš^akih. ki so se klatil' (?) okrog po mestu Kron-
liost na tej vesti. Saj je je menda zajel naravnost iz „vira*, toda dostaviti hočemo, da se nam ton, v katerem govori „Tagblatt* o francoskih vojakih, rdi vendar-le pre — nemšk. On pravi, da je v hipu, ko je francozka eskadra imela odplnti, manjkalo celih 80 mož vojaštva, katere je pozneje morala policija iskati po mestu itd. „Tagblatt* do stavlja satirično, da ne ve, di-li je bil vojakom tudi v njihovi docpovini prirejen tako buren in navdušen vsprejem, kakor na ruskih tleh. Iz teh besed je pa* sklepat5, da Nemec pač ne more skrivati svoje antipatije do Francozov in Slovanov.
Najnovejše vesti*
Heb 7. Urednika lista .Egerer Nachrichten' ; Hofer ja, je policij i avetovala. Vsled tega so se J prigodile burne demousfcracije. Demoustrante je j razgnala policija.
Barcelona 7. Vojno sodišče je obsodilo na-; padnika Samoan a na štiridesetletno posilno <lelo.
London „Reuteri^vo' porodilo javlja iz Tan-gerja, da so prebrežni pirati dopustili osvoboditev ujetih Italijanov in Portugalcev proti temu, da se izpuste tudi v Athucemas u ujete pirate in pa proti s plačilu 3000 dolarje* odškodnine.
V3>	-v*. •>»'■ '^h* 1. septembra
	d »nes	včerai
) Državni (tolff » papirju . .	. . 102-40	102.40
„ r V «rnbru . .	102-40	102.40
] Avstrijska r^titn 7.!«'	124.Ro	124.70
j » "	101.60	101.60
		366.—
; London 10 T,«t. . .	119 80	119.70
		9.52'/,
1 50 mark	11.74	11.73
'tO -tn.1;.	. 45.15	45.15
komunistov ki je postala že pravcata vojska 16.000 I čtatu. Mi prepuščamo seveda „Tagblattu" odgovor« mož, ki se vrlo bori in nasprotuje vladi. Torej je ljubosumnost porodila to vojsko.
Kraljica mož-beseda. Srbski kraljici Nataliji je bil nedavno temu ukraden dijamant v vrednosti 180.000 frankov. Dijamant je izginul na čudovit I način in vse iskanje je bilo zaman. Na to je kral- • jica dala objaviti, da, ako dobode biser nazaj, ga ; hoče podariti ubogim. Dva dni pozneje je dobila biser nazaj, na isti čudovit način, kakor je izginil. ! Poleg bisera je ležala vizitnica, na kateri je stalo j zapisano: „Držijo tudi kralji besedo ?M In kraljica j Natalija je res držala besedo. Te dni se je ustanovila „loterija kraljice" katere dohodek je namen- j jen ubogim ; jedini dobitek pa je — ukradeni biser } kraljice Natalije.
,Sextuplex" ae imenuje fenomenalna iznajdba • Amerikanca Dixona. Ta izum je eiektrlčen brzojavni stroj, a pomočjo katerega bode mogoče od-poslati šest brzojavk najedenkrat in po eni in isti žici. — Poskušnje so se obnesle izborno. „Sextu-plex" je izum, na katerem so si ubijali glavo že dolgo let Edison, Tesla in drugi sloveči elektriki. Dizon sam je delal na izumu celih šest let.
Velik požar v Rimu. Dne I. t. m. ob 1. uri po noči je začelo goreti v palači finančne intendanture v loterijskem ravnateljstvu. Ko je priila požarna bramba, sta že dva nadstropja do cela pogorela. Ker je bilo v blagajnah za več milijonov vrednostnih papirjev, se škoda še niti na da ceniti. Gori še vedno in se sluti da je zgorelo tudi več ljudi.
Posnemanja vredna. Dr Vitlin je iznašel nov
način za sadnje ulic po mestih. Po Vitlinovem prepričanju je zdravju jako škodljivo škropljenje ulic in cešt z vodo. V vlažnosti se ohranijo bakte* lije boleznim žive, med tem, ko pod uplivom solnč-nih žarkov gotovo poginejo. Po Vitlinovem mene-nja je najbolje, ako se cestni prah pomete suh v kanale, po katerih ga voda odnese dalje, ali pa kar je še boljo, da se pomete na kupe in požgč. Dr. Vitlin je iznašel metlo za pometanje suhega cestnega prahu, da ne bi ae kadilo.
Pisatelji v politični službi Italija hoče nekak) posnemati Francijo, katera voli odlične pisatelje na politične sedeže. Tako je bil v Italiji izvoljen poslancem za okraj O r ton d a More v Abru-cih /,nani romanopisec G*briek d' Aunnucioz812 gla-ovi. V svojem prvem govoru v zbornici pa ni govor l o politiki skoro nič, ampak govoril je — o lepem. V zbornici bod»» čuti iz ust tega poetičnega peslp.nca gotovo d «ti l^ih četudi ne politiki korisnih govorov. Varatio delectat I
Nemški vseučiliščnl profesor aretovan. V Medoyesu na Ogersk^us je napravilo veliko raz-burj*,»,*», ker so aretovali n^nišireg.* vseučil»ščnega profesorja dra. Gustava Weiganda. V tem kraju tabori namreč sedmograško - rudninska kulturna stranka, kaiere se je udeležil Weigand kakor delegat lipske rumunske kulturne lige. Prišli pa *o baje na sled, da je Weieand ogleduh in šest žandarjev ga je aretovalo, ko se je baš mudil v cerkvi, in ga gnalo v Z' por. Kdo ni ogleduh na Ogerskem, ako tako — hoče madjarska vlada ?
Trojčke povila je žena težaka Gjure Timoka v Szatmat'i ua Ogerskem. Mati in otroci so zdravi.
Ženski klobuki v Italiji Italijanke — tudi v Trstu ni nič bolje — tipijo na maniji, da morajo jmeti silno velike klobuke na glavah. Ti klobuki
Tr^ovlnsha braojavke In -v sati.
Ba-impalta. Pftenic« zajesen 12.42 12 48 PAenioa aa spomlad ls?8 12 30 do 12.31 Oves s* j •»•en 6.19 6.14. — R* i jesen 8.88 8 90. Koruza /e, oktober 18»?. 5.41*5,43 F .lira nov« od 78 kil. f. 12 80-12.65 A 7H kilo 12 70 12-7* od 80 kil f. 12.75—12 80 , -vi 81. m. f. 12 80 12-85, od 82 kil. for.	—. ..V.easea 710 10.—
prorto 6 30 6 50
Pšei lira: Dobre ponndbe. Dobro povpraSevanje, trg »talen. Prodaja 30000 mt. st. & ari. dražje Vreme: del.
r'vigu £J»»f»f'«iir«rti »litilbor <»r 11.92 do —-—. Za notranji trgovini t Centrifugal f 35'/,— — Coneasse f. 36'/,, Cetvo ni f. 37V4f t glav\h f. 37-50 -•—
KkTTf, K**I> Bantoi J .	i« sept. 41.25
-<■ december 41.50
Sfl,2irr'r,-' ^»ftot p-vrt •«>..	fii>pfpnber 33.50,
za december 34.25 za marc 35.25. za maj 35.75 mlačno.
Saunig A Đekleva
V GORICI, v Nunski ulici št. I4-I6. Velika, zaloga
šivalnih strojev
in dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranje.

Zdravljenje krvi
Čaj „T I a o fte r n I cvet" (Mllleflorl).
' Cisti kri ter je izvrstno iredstvo proti onim slu-t želodca, kakor proti slabemu hemoroidom. Jeden omot za oz-0 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
Al dne Mori" Trst, veliki trg.
čajem, č< , probavljanju in dravljanjo, stoji
PRAXmARER
W
iti
Hiš-
GOSTILNA
ulica Valdirivo št 14.
toći jako izvrstna vina črna, kakor tudi pravo istrsko vino po zmernih cenah :
Dalmatinsko po ... . 36
Istrsko Furlansko Kolio Pivo
M
»»
9»
40 40 44 22
Kuhinja je vedno preskrbljena z mrzlimi in gor-kirai jedili. — Za mnogobrojno obiskovanje se priporoča prav toplo rojakom svojim zahvaljevaje ae jim v naprej z velespoštovanjein	Modlo,
gostilničar.
stroje za poljedelstvo in vinogradstvo
Cenike in spričevala zastonj
CENE Z NOVA ZNIŽANE.
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna swstava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vsehdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic.
Stiskalnice ze masline, hidravlike stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Verniorelove sestave.
Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlačilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnico zti seno, trierc itd. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
II/, Praterstrasse 49.
V
MM
u

Iščem zastopnikov! — Čuvati ae*^^j^narpjanj 1
V"
m
o
i
M
o
oooooobooooooooocoooa	• vooovocoocr.cco^oc
oooooooooooooooocK>^©poci^oo<'oa!P>c-ot pCLt.COOilOV cc Tiskarna Gutenberg
liljalkn con. kralj. univerNitctiio tiMl.ax>no „	"
13 Sackstrasse — GHADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE I\ CO nTO - KNJIGE
zistem „Patent Workmann Cliicago" Raztrlrni zavod — Knjigovezstvo.
priporočuje se za prijazne naročbe so zatrdilom primernih con in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov) cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knJig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza. Memoriale, lournalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih. časo-zapadlih In knjig za kopiranje, kakor tudi vseli pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent. svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz
cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika
Trst, Yia delle Acque S — ARNOLDO COEN — Yia delle Acque 5 Trst OOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOf :'OOOCOQCOOOOOOOq
00€XH)ri040CC090000CX)OOOOOOOOOOOOOe.:OC!!>OOOOCOOOCOO:
O -Jfki
w VH gi g Si^iS
o o
Lastnik konsorcii Usta .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urfduik: Frsu Goduik. — Tiskarna Dolen-i v Tiniu.