GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE : try zjxis:. cut*% m, ^tntk, i. «vtmt« (Auyu«t D, 192». • miffarTTTpi^ ^ u,„ nMrXcTörcMriri^ STEV.—NUMBER 179 iJrednliki I» upravnliki prostori: mi B. Lawndal« Avo. / offic« or ISÄT Houth OMETA OMtdfliJskl stavkarji Izprfi Mani v Aa- glili M 0 zakonih Z GR Sprememb« »e ¿ko delo ia kon. Chicago. — V preteklem za-ggdanjii je državna zbornica v lUinoieu sprejela gotove dodatke k delavski zakonodaji, katere v izčrpkah prinašamo spodaj. O spremembah so bili te dni obveščeni vsi tovarnarji in trgovci; ker ps mislimo, da poznanje teh sprememb tudi delavcem ne bo škodilo, jih torej tukaj navajamo: Nove spremembe k zakonu z Mirom na otroško delo določajo, ds mora vsak otrok narediti o&emrszredno šolo, predno sme delati v tovarni ali trgovini. Med 14. in 16. letom starosti je otroku dovoljeno tudi delati pod gotovimi pogoji. Ti pogoji, predno dobi dovoljenje, so: prvič, šolar med 18. in 14. letom starosti mori pohajati v šolo najmanj 130 dni, ako hoče prihodnje leto dobiti dovoljenje za delo; drugič, nov dodatek tudi dovoljuje, da sme šolar, ki ima nad 14 let, tekom šolskega leta tudi delati, namreč mora pohajati nekaj ur na dan v šolo in nekaj ur sme delati. Šolski in delovni čse ne »me presegati osem ur na dan. Tekom počitnic more vsak o-trok med 14. in 16. letom starosti dobiti dovoljenje za delo. In ako ni zgotpvil osem rszredov ob čssu, ko je dopolnil 16. leto, ima vodstvo šole pravico izdati posebnp dovoljenje za delo. Važne so tudi spremembe delavskega odškodninskega zakona. V gotovih ozirih je novi zakon slabši od starega. N. pr., totalno HH iz odškodninskega drugo besedo rečeno, ako ae slepa oseba poškoduje na delu, ne prejme nikake odškodnine iz odškodninskega sklada. Tudi dediči izven družine, ki Jih zapusti »mrtno ponesrečeni delavec, niao deležni nobene odškodnine, razen v slučaju, ako so bili za njih obstoj odvisni nad 60 odstotkov od umrlega sorodnika. V starem zakonu ni bilo te minimalne določbe. Da se to poslabšanje zakona I« nekoliko odtehta, je legislatura raztegnila odškodninski zakon na "junk yarda," zvišala maksimalno tedensko podporo a» en dolar, iz 14 na 15 dolarjev, maksimalno poemrtnino iz $4»-4&0 na $4,560. V slučajih, ako ponesrečeni moi zapusti ženo z vsč kot dvema otrokoma, je po-«mrtnina zvišana za 150 dolarja, namreč na $4,700. Poškodovani delavec ima tudi pravico, da po preteku enega leta potem, ko se je vrnil na delo, lahko vloži prošnjo za zdravnico preiskavo v avrho, da se do-ako je poškodba trajna. V slučaju, ako je poškodovani klavec zašel tekom bolezni v domove, ne more upnik zaeeči PoAkodninske podpore v avrho Poravnave dolga. N'ovi zakon tudi določa, da morH podjetnik zavarovati avoje "dtfovornosti (liabilities) napram delavcem stoodstotno, to J" meti mora dovolj veliko zavarovalnino. >«Jm polje ameriških iMhstrlj , Veliko Število delavcev ubitih in poškodovanih v preteklem letu v Penneylvaniji. Washington. — (F. P.) — •Monthly Labor Review — vlad* na publikacija — je objavila poročilo o nezgodah, ki so se leta 1928 pripetile v industrijah v državi Pennsylvaniji. Številke so skoraj neverjetne, a so resnične. Ponesrečenih je bilo v lanskem letu 81,343 delavcev, 1827 je bilo ubitih, 3347 je bilo težko poškodovanih ln 76,169 je zadobilo začasne poškodbe. Med ubitimi je največ rudarjev, 949 po številu. Po teh številkah je sklepati, da ameriške industrije zahtevajo več žrtev kot pa vojna. Uaija sa izplača V desetih letih eo gsailci dosegli velike uspehe; skrajšali ao ddovnik in zvišali plače. Waahington. — (F. P.)—Malo je delavskih organizacij, ki bi dosegle v primeroma kratkem čaett toliko za svoje člane kot so organizirsfni ognjegasci. Leta 1918 ao bili ognjegasci Šc malo organizirani! Postojanko ho imeli le v 82 mestih A-merike in v Kanadi. Danea spada k mednarodni uniji 296 lokalnih organizacij. Pred enajstimi leti je njih ¿0-aosi od atarega. r«. pr., w>- . -k „„^ 24 dnavno MM m ,„,„., slepa*«ktjtifena ^¿STlI ur na da™ Naj- Gloucester, - Stavkov- " višje plače so bile okrog $1,400 na sitgacija pleteninarskih dc- na leto in v mnogih mestih so lavcev pri Ipswick Silk Hosiery Tornada razdejal cectev. Tabor, Minn., 81. JuL — Tor-nH(i(>, ki j« včeraj oblekal to me-ht*<*. je razdejal tukajšnjo lute-r*'»ko cerkev in poškodoval več u*'h Poslopij. Ranjenih Je bilo ** med njimi tudi župnik ^muel Plactko, Id ae je nahajal * ko je privihraj tornado. * 'bar Je napravil tudi dbčot-Kkodo na polju. delavci prejeli zvišanje sprejemali le okrog $800. V toku enajatih let so potom organizacije zvišali svoje plače za polovico. Njih povpračna plača znaša $2,200. Skoraj v vseh slučajih so sc gasilci direktno obrnili na ljudstvo, da' jim volllci povišajo ilače ali znižajo delovni čas. oriti so se morali a političnimi bosi, ker so, ti navadno vedno naaprotovali njihovim zahtevam. Vas eno, v kratki dobi so ognje-gasci dosegli rekord v izboljšanju plač in delovnih razmer kot malokatera druga delavska organizacija. Ali ao velike "korporacijeke" farme doblčkanoane? Waahington. — Poročilo A-meriške trgovske zbornice pravi, da ja Chamber of Commerce poetala radovedna in Js avtorizirala poseben študij ameriških farm, predvsem velikih farm, ki jih Imajo investicijske družba. Rezultat študija, ki u-ključuje 74 farm v 28 državah, pravi, da ni z bizniškega stališča nobene razlike med "korpora-cijsldmi" in povprečno ameriško farmo. Povprečna velikoat teh velepoaeatev znaša 11,797 akrov sveta in povprečna kapitalizacija $668,748. Ako js U študij zanesljiv, bo najbrže zaustavil sedanji tok kapitala, ki so ga tekom zadnjih par 1st ameriški kapitalisti pričeli investirati v velike farme. l*vci 'boenix, Ariz. — Mestni de- *> prejeli povišanje plač. 10vi*anje znaša 75 tisoč dolarjev ** leto. Obravnava premeščena v drugI okraj, kjer je manj predsodkov proti obtožencem. Tri ob-toženke izpuščene proti kav- cljL^' -jT, Gaatonia, N. C. — Seatnsjst komunistov, obtoždnih umors policijskega načelnika, in oeem drugih, ki so obtoženi nspada 1 orožjem, je 30. julija izvojeva-lo prvo zmago na tukajšnjem sodišču. Zahtevali so po svojem odvetniku J. G. McCallu premestitev obravnave v drugi okraj in sodnik Barnhill jim je ugodil. Branitelj obtožencev je dokazal, da v Gastoniji ne bo mogoče dobiti porotnika, ki bi bil brez predsodkov napram stavkarjem; dalje je predložil grozilna pisma, ki jih je prejel od neznanih o-seb. ?Tp Sodnik Barnhill je vse to upošteval in odločil, da se aodnijska obravnava premesti v Charlot-to v sosednjem Mecklenburg o» kraju, 22 milj od Gaatonije kjer se bo nadaljevala 26. avgusta. Nadalje je sodnik ugodil prošnji treh obtoženk, ki ao s trinajstimi moškimi vred obtožene umora policijskega načelnika, da se izpuste iz zapora, če vsaka pološi $6000 kavcije. Denar je položila organizacija Mednarodne delavske pomoči, Prošnjs je uključevala vse obtožence, toda sodnik je odločil, da moški morajo oatati v zaporu do obravnave. Sodna dvorana je bila natlačena občinstva, dasi je bilo tako vroče, da so bili vsi mokri. Nsj več je bilo delavcev in dijakov s severnokarolinske državne univerze. IF' f ■ ••>• < Misa lije Voditelj elekt delovanje iz siavtrfnake ponudil ao-enju grafta ustrije. New York. — (F. P.) — Ameriška metropola «lovi radi mar-ličeea. V nji je tiajti institucije vseh vrst. Ena teh institucij je tudi graftarstvo, ki ni ukoreninjeno samo v tafnmanitski politiki, temveč ae Viateza tudi na gradbeno industrijo Sedaj je v teku ponovna akcija sa izčiščanje strije. I pričel kompaniji se je nenadbma obrnila v prid stavkarjem. Družba je importirala večje število ske-bov in nekaj profealonalnih po-bojnikov. Ta lumpenproletariat je kompaniji preakrbel zloglasni voditelj tovarniških špionov H. R. MacDonaJd. Obenem ja družba apelirala na policijo za protek-cljo. Dobila je dva čuvaja po-stsve. Kw jih Js pa želela večje število, je župan sklical izredno sejo mestnegs odbora. Na sejo ao prišli tudi stavkarji Meet-nemu svetu so predloiili evidenco, ds so za nemire in material-no škodo odgovorni MacDonal-dovi apostoli in vodstva tovarna. Ko jb bilo zaslišanje končano, ja mestni svet odločil v prilog atav-karjem. Odpoklical Je oba policaja, prošnjo družbe za večjo atražo Je vrgel v koš. S tem as je tudi javno mnenje obrnilo na stran stavkarjev. j Slavka grobokopov. New York. — Okrog 800 gro-bokopov, vrtnarjev in šoferjev na katoliškem pokopališču Calvary Je 80. julija zastavkalo. Delavci so odkorakali a pokopališča, kl je pod kontrolo fare St Patricks, in prvič v zgodovini tega grobi ja nI bil nihče pokopan na njem, ker ni mogel biti. fttrajk je znak protesta, ker je uprava pokopališča odalovila odbornike novoorgenizirane unija. v iuují. Rim, 81. JuL — Konflikt med Vatikanom in fašiatovsko vlado radi vzgoje mladine se pooatru-je. Včeraj ja policija v Florencl zaplenila zadnjo številko klerikalnega liata "Olvllta CattollaL" ki ga urejuje jezuit Roeaa. V tej številki je bil članek, v katerem Rosea primerja MussoHniJs z Napoleonom. Piše. kako ja Na poleoa pestil papeža Pija VIL. nakar ga je Bog kaznoval s pod cem in ajetnštvom. Členek namiguje. da enaka ueods morda čaka tudi Muesolinija. če se bo kregal s "svetim očetom." U Pollette ha govoril v Chicago na Delavnkl dan. Chicago. — Kar Ramaay Mac-Donald ne bo prišel v Ameriko pred oktobrom, js Cikaška de-lavska federacija povabila torjs La Follette, da njeni proslavi na Delavski dan mesto Mac Donalde. Senator se je povsbilu odzval. LMvinski dfctalar amnknll smrt- Kovno. 81. Jul. — Štirinajst socialistov, ki so Mil obsojeni na «mrt radi "saiute proti državi," Je danes pomiloščenlh od smrtne kazni, morajo pa eetati v dosmrtni ječi. iz te indu-pravdntk je v Bron-preveč dišati gitlmni konji in unija električarjeV. teri kontraktor, ki ima Ne bodo sprejeli meadne redakcije; so dobro organizirani Vlada jim bo dala b vSbičut poštenosti, mora pritiite na okrog" In patronizirati moö4 4.^mJLrnapli MnoM ,0 skupino "Insiderjev," ako tovarnarji se jeze ln zahtevajo, 81. jul. — Pol milijona izprtih delavcev v tekatllnlh tovarnah v Lancaahiru se ne bo podalo. Voditelji izjavljajo, da organizacija odklanja vsako konferenco glede znifranja mt^tdn. Delavci ao dobro organizirani in unija je še odredila izplačevanja stavkovne podpore. Dekleta prejemajo $2, fantje in omošene šene $8, ošenjeni delavci pa po $4.50 do $6 tedenske podpore ln poleg tega po 75c sa vsakega o-troka. Vrhutega je unija evetovala vsem lsprtim delavcem in delav-kam, da se prijavijo sa drftavno podporo radi brezposelnosti. Delavska vlada najbrž ne odreče Medtem pa je nastalo neaogla- aa ^ 5e oatati v blznlau. Tudi nekateri ielavaki voditelji atavbinsklh u-(iij — največ bnsiness agentje delajo harmonično z "rake-tirjl" in prejemajo gotov deleš korupcijo« Vati gre na račun poeeetnika, oziroma konzumen-ta. Moralno pa največ trpe delavska unije. V boj proti grafta r jem se je vrgel z vso energijo tudi podpredsednik unije elektrlčarjev H. H. Broach, ki je pred par leti prevzel vodstvo nc*vyoršklh elektrlčarjev. Njegova prvo dalo je bilo, da je pričel pometati pred svojim pragom — v uniji. Rezultat je bil, da js unijakih voditeljev izgubilo ne samo aluž-be, temveč ao bili tudi izključeni iz organizacije. V-pismu, ki i*1e pisal triktnsmu odvetnku, ki preieku-js graft, pravi, da so električni kontraktofjt ki operirajo v Bronxu p<9fc>m Electrical Sur vey biroja, nič drugega kot "an unholy and rotten bunch." In ako diatrlktni pravdnlk «ali, pravi Broach, bodo elektrlčarji razbili to organizacijo kontraktor-jev v par arah z odpokllcom vaeh delavcev, kl delajo za kontrak-torje, kl apadajo v njo. Po njegovem mnenju je to adina pot, ako se hoče uničiti 'raketlrstvo/ Dalo bi a tem nič ne trpelo, ker bi dektričarji lahko delali dl rektno za podjetnika ali pa za . Bfoach pravi, da i da vsi zapro tovarne, , drugače bodo tud^oni odprli po stari mezdi. Tovarnarji ao raadeljanl v dve organizaciji; v prvi je 700 tvrdk ln v drugI 660. gospodarja. ma njegova unija več aitnoati a kontraktorji v Bronxu kot pa v vsem oatalem New Yorku. Iaiuí ni mest* New Yo IjStd suspendí i roma ns bo mo IKsfl pogodbsnlltl, ki an< v Ligi atavtme in* dustrije, pravijo, sko se raketir» stvolnS odpravi iz Bronxa — dal New Yorka — bodo prlaU rati vaa dalo, oai-mogo^e graditi novih poaloplj. Delež, kl ga grdftarji Izsilijo od kontraktorjsv v Bronxu, znaša nad tri milijone dolarjev na lato. Raketirjl se poslušu-jejo različnih meto*, da pridejo do bakšiša: gsngstarjev in ras nih "ekspertov," ki ae raaumejo na podiranjejKMlopIJ z bombami In ognjem, če treba. Pričakuje se, ds bo Obtoženih število raketlrjev po valeporoti. gvetlftše na Rdeče« trga < kvl Izginila. Moakva, U. jul. — Moekovsks sovjetska uprsvs Je velela odstraniti svetišče Iberijske devi-ce, ki je štelo n« severni strani Rdečega trga celih 260 let. V prejšnji noči so delavci podrli les pelo s pozlačeni* stropom in podobe, ki so bile notri,°so odpeljali v muzej. < 9006 Ijadl utonilo v Armeniji. Carigrad. 81. Jul. — Turško republiko še vedno bičajo elementarna katastrofa. V Smirnl je bd včeraj močan potres In v Armeniji so se pojavile etrašne povodnnjl. Cele vssl so pod vodo In po prvih vesteh je 9000 oeeb izgubilo tfvtjenj«. Nov rtkori: IT In pol dmva v srak« Letalca v St. Louisu ata šla aa tla potem, ko ata bila v zraku 410 ur. St. Louiu, Mo. — Nov avotov-rekord trajnoati v zraku, ki morda na bo tako kmalu posekan, mM in pol dneva ali 410 ur, 21 minut ln 80 aekund. Letalca —• prvi Ima 88 in d ki sta doaegla ta rekord, ata torek zvečer spustila* monoplsn "St. Louls Robin" na Ua. Množi ca 2,000 oaeb je navalila na letalo, da ga raztrga na koece sa au venlrje, toda močan kordon policije jS>) preprečil. * Mlsda moža sta se dvignile zrak 18. julija in od tega časa sta nadkrilila kalifornijski re kord sa 178 ur; Imela ata 77 kon taktov z drugim letalom, iz ka teregš sta Jemala gazolln, olje, živež In pošto; porabila sta 8500 italon gszolins ln 168 galon olja; teoretično sta prevoslla preko 26,000 milj ali vso daljavo okoli sveta nad ekvatorjem; v t*m ¿asu sa je propeler obrnil' 11 jonkrat; danes sta bogi za več ko $80,000. Motor letala je še vedno dober. Prsnshala sta s poletom, ko sta isvadala, ds s« je njun prijatelj Osorge L. Lam-bert ubil z letalom in hočeta it^ ^ pogrebom. a|1 ¡Odločna atavka livarjev. Naahvllle, Tsnn. — Dolgo- trajna atavka livarjev In slagar jev peči pri Phillipa k Butorff kompaniji včasih sprsminl svojo monotonost, ko prlds do spors-dlčnih spopadov med Stnvksrji in sksbl. Stavka traja že nsd poldrugo leto, V zadnjem spo-padu so bili trije stavkarji pr<> cej ranjeni; eden Izmed teh Je predsednik lokalna unije G. J. Garrett, kateremu ja sdravnik napravil 42 šivov. Dobra bilanca mestne želr/ni. * Phoenix, Ariz. — Sedanji dohodki munlcipalne cestne Šslez-nlce pokazujejo, da bo koncem lete mestna blagajna «tosgatels za okrog 72 tisoč dolarjev. Ta slučaj Je ponoven dolcaa, ds Javno lastništvo ni breme as ljudstva BIČ FAŠIZMA RAM VEDNO HUJŠE NltU piše, da ae število polltlč-■nih preganjencev veča s vsakim dnevom. Waahington. — (F. P.) — Dr. Charles Parna, voditelj ameriških framasonov, je prejel od prejšnjega italljanakega premi-erja Nittlja pismo, v katerem pravi, da konec fašizma ne more biti več daleč. Nltti ae nahaja v Franciji, kamor je pobegnil, predno ga je mogel Mussollnl u-grabitl. V pismu tudi pravi, da se de-portaclja Muaaolinljevih nasprotnikov vedno bolj mnoše. Posebno v zadnjih tednih je bilo deportiranih večje Število 0-aeb kot kdaj prej. Mussollnl tira svoja uaaprotnlka na Jetni-ške otoke, Vjsr končavajo radi silne vročina in pomanjkanja šlvljenaklh potrebščin. Pre-gnanstvo na te otoka je hujše od amrtl Mussollnl Jeva roka zadene vaako osabo, kl al upa dvomiti v njegov krvoločni režim. Nlttl navaja imeni več prominsntnih prostozidarjev in rasnih s*> slušnih moš, ki se nahajajo v pregnanstvu ali pa so v Ječi v Italiji MSH zadnjimi Js ' tudi Kttore Ferrari, «Ur 88 lat In prominenten prostozidar. Ss-natorja Benedetto Croceja, ki Je največji ltalijanaki filozof^ Je doletela atuga kasen. V zbornici je kritiziral konkordat poli-tlčnega papeža Mussollnlja ln "nezmotljivega Jetnika" v Vatikanu. Ko h js vračal aa svoj ie nanadla r* Sovjtti Ia KRaJd ta obtožafajo dal}« Vesti o agresivnostih v Mandžuriji Poročilo o bitki med ao-vjetl In belogardlatl v kateri je bilo ato mrtvih. Tokio, 81. jul. — Nepotrjena vest aa glaal, da so sa spopadli ruski belogardisti s sovjetskimi četami v Imanu ob tranaaibir-ski železnici severno od Vladivo-stoka in v boju je padlo okrog » moš mrtvih ln ranjenih, fiaagnj, 81. jul. — Kitajska nacionalistična vlada je danea poslala v Moskvo noto, v kateri odgovarja na zadnji sovjetski predlog glade konferenoe Ia poravnavo spora, da js pripravljs-na na konferenco ln mirno poravnanja. Moakva, 81. jul. — Poluradna vaat as glasi, da ao Kitajci v Mandžuriji sakrivih novo naslljs nad sovjetskimi dršsvljani. Aretirali ao nameščence in odjemalce ruske banke v Harbtnu In al prilastili MMl od vašnih shramb v banki. HarMm 81. jul. — Tu poroča* jo, da ao aovjatakl aoroplani v zadnji noči izstrelili več raket nad kitajskimi linijami. Rakete ao odkrile kltajake strelske jarke v Sulnfenhu. Nato ao kltajake čete saaadle oklopnl vlak in ae umaknile 80 milj nazaj v strahu prad bombardiranjem, ld ga pa ni bilo. Msd stražami obeh dešsl ob msji Js zdaj 80 milj širok psa, ta-ko da ne morajo priti v dotlko drugače kot s streljanjem ki topov. ' JHHHflHHHM i ga js imel v sbornlsl, ni Čaao-pisje omenjalo niti a aamo beaa- dlco. Slovaški avtonomlat prad Bratiaiava, Cehosjovaklja, 81. Jub — Dr. Adalbert Tuka, pro-feaor prava na bratislavski uni-verzl, aa zagovarja prad sodiščem na obtošbo velelzdaja, I njim vred se zagovarjata Aa dva «lovaška voditelja. Obtoženi ao, da so komplotlraU oboroženo rs-volto za odtrganjs Slovakijs od čehoalovaške republike in sa pri-ključenje iate k Ogrski. Poklicanih Je bilo čes sto prič. . Dr. Tuka zanika krivdo, priznava pa, da ja avtonomlat, ki hoče imeti avtonomno slovaško republiko. mmmmmtmm^m^mmmrnm Stavkovna situacija člkaAklh ti-skarsklh delavcev. Chicago. —> Stavka tiskarskih delavcev pri Manz korporadji Ja še vedno trdna kot prvi dan. Kompanlja nI v*P*ls, da bi zvabila dšlavce nazaj na dalo a avojo mikavno obljubo v obliki de-setdolsrskegs bonuaa na teden zs dobo fttlrih tednov. Stavka trsjs dva tedna. Tiskarji so tudi z «stavkal I pri Njih zahteve so enake zahtevam stevkarjsv pri Manz korporacl-jI, namreč povišanje plač in priznanje unije. Tretja tvrdka, pri kateri ao tlsksrjl tudi aaatavka-II, ja Mag Lau Colortype kompanlja. Stavka je trajala to par dni končala z zmago za delavce. Stavko vodi International Prees-men's unija. Hada vročina. t, Chicago. — V torek aa štiri o-umrie v«M vročine, ki z malimi presledki pritiska š« dva tedna. Ob Jeaeru imajo neksj hladne sapa, toda na aapadni strani mesta je bilo v lar«k 96 stopinj vročine. Kopališča ao dnevno polna ljudi. ■^■podraAi. Chicago. — Dne I. avgpate poeteno določba davka na gazolln v državi Illinois veljavna. Od vsake galone gszolins bo treba plačati tri cente davka. Gasolln, kl stane !7c gslons, se torej podraži na 20c, Zadnjo dni je bil velik naval na gasoiinska postaj-nioe; ljudje so «s saložlli sa več dni nspraj. Kakor računajo, pri-neee davek letnih 28 milijonov dolarjev, ki, «e porabijo sa po-pravljenje starih In gradnjo novih cest. Butte, Mont. — (F. P.)—Vodstvo državnsga sanatorija v Oa-lanu js sldišalo prenoviti bolnišnico s Jetnišklmi delavci. Orga-nislrano dslavatvo Is Butta js protestiralo proti temu načrtu In zahtevalo, da vodatvo najame "froe" delavce. Arotest Js bil uspešen. Glaailo centralne unije proti "gooae-atep" politiki I/Butte, Mont. — "Montana U-bor Nsws", glasilo centralne u-nlje butte«kega dalavatva, bara lsvlts ursdnlku glasila tlonal Seamen's unija, radi ■na Brookwoodsko dslsvsko "Po mlšljsnju Scharrsn-bergs," pravi "Montana Labor Naws," mora biti dslavsks Isob-rasba propagandlatlčna agencija v prid gotovim dalavaklm voditeljem. Mi povaem odobravamo atallšče A. i. Mustsjs, ker na dopusti, da bt Broolnvoodaka šola postala propagandlatlčna institucija in s tem zgrašils prava namene delavake izobrazbe." pada šolo. Keklarj! aa pripravljajo na stavka. New Lork. — Oblačilni d^pv ci, kl so zaposleni v keklarski Tiskarji so iua. zss^vjsm, pr, ||>duitplj| tn orflllig|rin| v Intl. tr^^I^^Jl: Workers uniji, se pripravljajo na atevko. Pod* Jetnikom ao predlošlll zahtevo sa stabiliziranje plač In skrajšanja dslavnlka Iz 42 na 40 ur na teden. Pogodba poteče prve dni meseca avgusta In pogajanja za novo ae še vrše. Kcklarji ao Izvolili centralni etavkovni odbor in v slučaju stavke bodo udarilj pripravljeni. Praaeija -UiiL, J..!-« plMriMi nota* 5SpT- Park, 81. Jul. — Plačilo fraa-eoskegs dolga Afnsrikl je bilo odlošeno do čaaa ratifikacije nove Mellon- Berangorje ve pogodbe, kl določa $4.086,000,000 In pradvldova ustanovitev fonda, aaeno s drugimi vojnimi obligacijami sa dobo 63 let. Odložitev plačila ja bila storjena « sporazumom aakladnlAka-ga tajnika Mellona In poalanlka Claudels. PROSVETA TUB BNLIGBTBNMBKT CI AHILO I« LASTNIKA SLOVSKSKg NABOMB PODPOB. MB rtVHOTK NmMmi m UralM« MA v* Own CU««) te RH M tau. 04* U pol Mi. 91 jt « fttet Mi: m «a«u ia Ote»« HA» u erl« Wu, Uli M mI WU; m te» udr* B N. M> ter tte- UaiteS Btete* («Btepl CMmp»> » int r«/ CbteM» CiM»a ff AB im rMr. B.» par tmt. WfO not b* PBOBVBTA Unte* Aw- Kaj je treba mučenikov? V Gaatonijl, »«verna Karolina, je najat radikalnih delavcev pred sodiščem, Obtoženi* »o umor» policijakef» načelnika v teku stavke. Brez malega vsi obtoženci so komunisti. Večinoma so poklicni agitatorji, ki so prišli iz New Yorka na jug organizirat stav-karje in seveda agitirat za svojo stranko. Kjerkoli je danes stavka, Uro so brž komunisti zraven a svojo agitacijo. Morda bi imeli vel uspeha in manj "trouble", če bi bili tako pridni tudi Um, kjer nI sUvke. ' « . Krivda ali nekrivda obtožencev v Gaato-niji je na tem mestu postransko vprašanje. Lahko so nedolžni. BruUlnoat ameriške policije, kadar nastopa v sUvkah, Je znana. Komunistični listi pišejo, da so policaji v kon-fuziji sami ustrelili svojega načelnika, ki jc vodil vpad v šotorišče sUvkarjev. Vie to jc mogoče, dasi bodo obtoženci težko to dokazali — prejudicirani poroti. Toda obtoženci ao Imeli strelno orožje pri sebi. To Jih obreme- , . «m Glavno vprašanje pri Um Je, koliko vode mora že poteči v morje, predno se ameriiko delavstvo zave dejstva, da mu mrtvi ali zaprti junaki nič ne pomagajo. Verski »elotje vseh ¿asov so al kupičill mučen ike, da ao potem delali kupčijo z njihovimi koetmi, ampak razumnim delavcem mora biti po tolikih iskušnjsh že jaano, da se Jim U lukaua ne izplača. Delavci imajo l£ak dovolj žrtev, za kaUre ao direktno odgovorni kapiUlistični izkoriščevalci; dovolj dobrih mož že trohni v grobovih in na živem v ječah, v katera »o bili vrženi popolnoma po nedolžnem. In aamo boj za pravico teh žrtav taksira vpltk del energije delavskih organizacij. Nesreča ameriškega delavstva Je, da «• giblje v dveh ekatremlh. Vodstvo velike večine Je skrajno reakcionarno, dočim peščice razkosane manjšine drve sem in tja v pretiranem radlkalizmu. Radikalni element ja dober ln potreben, da drami zaspano večino, če ae giblje v mejah treznosti in razsodnosti Ur ne sili z glavo skozi zid. Čim začne rogovilitl z "direktno akcijo", si takoj natovorl na pleča nepotrebne žrtve ln priložnost sa uspeh gre j>o vodi. Zgodovine delavskih bojev v Ameriki Je polna tragičnih zgledov. Vse takozvane radikalne unije, ki so bile vedno v "direktni akciji", eo že davno mrtve ali pa umirajo. Ubile so se aame, ker so svojo moč porabile sa obrambo svojih junakov in mučenikov. Ameriške delavske organizacije Imajo dolgo vrsto mučenikov, od kaUrih nima delavstvo nobene koristi — imelo pa Je in ima še danes veliko škodo. Mnogi sgodovinski pro-ceei ao sUli milijone dolarjev, kaUre ao al delavci aami prltrgall od uet. Nekateri delavaki voditelji, ki ao Jih delavci s svojimi težko pri-slutenimi centi odkupili, eo potem izkazali svojo hvsležnost s tem, da so delavcem obrnili hrbet. Ali bi ne bilo pravičnejše, Čehi bili nabrani atotlBočaki, ki ao bili vrženi advokatom, oaUli v blagajni organised je ali v žepih delavcev ? Dobro nam Je znan princip: delavce Jc treba braniti, kadar ao ujeti v delavakem boju! Caa pa je, da ae postavi meja, kako daleč ame iti vsak vodiUlj in vaak poaameznl član organizacije. Kdor prestopi mejo, ae izključi in posledic« naj noal sam. Solidarnost je lepa reč, toda prenehati mora pri vročekrvnežlh, ki ne lastno pest nerede kako neumnoet, potem pa zahtevajo, da jim res delavski razred aplavdira in jih vleče Is kaša Pred nekaj dnevi je novi nemški pamlk "Bremen" preplul ocean v štirih dneh In 1R urah, to je oeem ur prej kot doelej najhitrejši pamik na svetu. Ladi Jaka plovba čez Atlantski ocean traja že približno 440 let. Kolumb, ki je bil prvi, je potreboval 71 dni za avoje tri berke. -Mayflower", ki je noeila v Ameriko znane angleške Pllgrlme, Je pUila <8 dni v letu I**). Prvi pamlk "Savannah", zgrajen v Ameriki, je prišel čea v U dneh. V letu 1841 je parnlk "Acadia" doaagsl lep rekord, ko je preplul ocean v devetih dneh. Od tiatega čaaa as je rekord sviiel U sa štiri dni In zdaj sa piibiišno pet dni. To je slab napredek. V ' devetdesetih letih se je čas plovbe skrčil od devet na štfrl dal. Morda ae še akrči na trt aU dve dni — in to bo vae. Bodočnoat traaepor-Udje je v zraku, ae na vodi ali na kolesih. Takega pamika ne bodo nikdar iznašli, da bi preplul Atlantik v treh urah. Bodoči aeroplan pa bo! ^^ , Odmev na poziv. Detroit, Mich. — (Konec.) — Ne bom vsega opisovala, kar j« br. Laiin ft>voriJ, ker bi vzelo preveč časa; govoril in čital je eno tu» in pol in mi smo ga poslušali. Torej jaz mislim, da ja to tako velika demokracija, da ne mose niti br. Latin zahtevati večje. Ako bi vsak izmed nas, ki smo bili navzoči na izredni seji, zahUyal toliko demokracije, vam br. Latin garantiral da bi Mil še danda na izredni sa> ji. Ko je brat Latin vse okdolši-tve zmetal na naša delegat ama še toliko počakali, da sU delegata odgovorila na vse ob-dolžitve, odgovoriU tako dobro, da, ako bi br. Latin imel le malo samo spoštovanja, bi bil vsUl ter rekel: "BraU delegata, zdaj vidim, da sem bil napačno Informiram. OprostiU." Kar pa br. Latin kot delavec ni storil. Zakaj smo "pobegnili" (kakor vi pravfU), je tukaj odfovor. Kakor sem že zgorsj omenila, sU br. dclegeU vse obdolžltve br. Letina poeUvila na lad, in kakor smo videli, ds po dolgem govoru br. Letina še ne bo konca (napadov brez dokazov), ker ja še več članov vašega neprog-reslvnega bloka imelo v rekah spisan^ naročila, zato smo stavili predlog, da se izredna aeja zaključi, da mi gremo na veselico novousUnovljenega društva. Ako se seja ni tako zaključila kakor bi se morala, ja vaša krivda. Torsj nikar ne pUUte, da jojfe naš blok rasbil, ker ml nismo Sa kričanje, kakor vi; ko se vas naveličamo poslušat, pa gremo domov. Kar ae pa tiče de-mokracije, o kaUri Letin Uko vpije, pa "p. b." upošteva, kakor .enoletno dete. Zato jaz apeliram na trezne člane, posebno pa na "predsednika, da sa postati pravil SNPJ, kateri član moti eejo, da se ne more pravilno vršiti; ne mu vzame beseda, ako še ne teiruje ee ga pošlje is dvo-rane, pa naj bo kaUrega bloka hoče. Naj bo zunaj toliko čaaa, da se ohladi. Ako pa vse to ne bo pomagalo, bomo prieiljeni postopati ostreje, ker tako ne more Iti dalje, kajti vsaka mera je enkrat polna. Tako je tudi vaš "p. b." že prekoračil mejo demokracije: od zdaj naprej jo ne bo-sU več israbljall 1 Ako hočeU imeti Izključno politično sejo, skJičiU političen shod, ns društvenih sejsh pa razpravljajte o stvareh, ki se tičejo podporne organizacije. Upam, da bo to zadostovalo. — Pozdravi Mary Bernlk, članica društva 121. Malo pojaanlla. Detroit. Mich. — (Dalje.) -Brat Mirko namigava, da v zapisnik gre samo tisto, kar je br. Jancu in njegovim somišljenikom všeč. Jas sicer nisem bil na dotični aeji, na kateri ao ae, kakor aem pozneje slišal, aUvIll predlogi, da ae "povuče delnice od društva" sa Narodni dom, ako ae ne da "avima članovima pravo" biti na konvenciji, tudi br. MlrkoU nI bilo tam. bil je tudi on v Chicagu. pomagal delegatom "Rudnika" pred jednotlno dvorane. Nekaj ae je pa le naučil v Chicagu. namreč premlatevatl isto. kar je Radnik «e stokrat napisal* Verjamem pa, kot je poroča) na drugI aeji zapisnikar, da so Mir kotov«! skakali križem dvorane, agitirali sa povučenje delnic, ter podprede. in sapiani-karja spravili U tira. To je sa-pisnikar na drugi aeji poročal predno je ČIU1 zadnji sapisnik. Isto bi morsl potrditi tudi poilpa mo si šan^ u tenneessee, ugleno kopački i razna drujre borbe radnika a i današne borbe i štrajkove, a sje-timO se samo prošlog svjeUkog raU, a i pripremu za drugI svjet-ski rat, gdje ti uzvtteni (S0% CIJ AL ISTI) stole, koje br. Spoljar Uko uvU diže, istlna Hjepo je ime (SOOUAtlZAM) ali tre-ba dase taj (SOCIJAOZAM) sprovadja i u djOlo, a ne se same šnjime ponositi i kszat jasam socijalisU. — (Dalje jutri.) J. Latin, i čUn društva 121 DNEVNA OTROČKA ZABAVI- aca. V Združenih državah imamc kakih 600 dnevnih otroških zabavišč ali oskrbovalni« (day nurseries), v katerih matere-delav-ke morejo pustiti svoje otroke čez- dan. V najboljših zabaviščih so otroci pod nadsoratvom spe-cijslno osposobljenih žensk. Ob-enem imajo otroci tudi zdravniški nadzor. SUvilo otrok v takih oskrbovslnlcsh sega od 20 do 100 za vsako in starost otrok od par mesecev do desetegs leU. V večini oskrbovalnic mati plačuje, kolikor more plačevati. Povprečno plačilo je 25 centov na dan. Niti ena izmed Uh ustanov ne pokriva svojih stroškov is teh plačil. Večji del stroškov se poravnava potom privatnih prispevkov. Vsaka dobra usUnova pazno izprašuje družinske prilike, predno sprejme otroka. V prvem redu so bile te oskrbovalnlce u-stanovljene, da pomagajo materam, ki si morajo poiskati delo za vzdrževanje družine. Neke uaUnove sprejemajo le otroke gotove veroizpovedi ali narodnosti, Večina jih pa ne dela nlkaka razlike v Um po* gledu. Glavno delo otroških zabavišč je šola. IMjučeni so otroci od dveh do petih let. Seveda se poduk ne tiče čitanja in pisanja, niti običajnih šolskih predmetov. Te šole se naslanjajo na načelo, da je predšolska doba sa otroka ogromne važnoatl. Učijo otroke pravilne navade. Poduču-jejo ae, kako naj bodo vsajem-ao znoaljivi, kako naj se privadijo koristnim sdrsvstvenlm navadam, čiščenju sob ln snagi O-trocl se igrajo pod nadzorstvom. MaUre se obveščajo o obnašanju ln napredku otrok.—JUS. RAZNO v Nemčiji Pred vojno ja prišlo v Nemčiji letno 15 litrov vina na ossbs. Sedaj pa konaum vina rapidno pada In je reduciran še aa % litre na ooobo. Produoenti Umom-nih renskih in drugih vin ea obupani. Prave vi neke kupčije ni več. Ljudstvo je po vojni pra-eej nksbnial« Mladina goji ki odevetuje uživanje al- I nazadnje 1 ubijen na Siek- v Ävicl w ha. V Pranciji doeega konaum vina letno 150 litrov na oeobo, v Italiji 100 Utrov. v Španiji 90. Na*e godpdrne organizacije. PUNhngh, Pa. — Had bi danes zspisal nekaj vrstic v zadevi naših podpornih organizacij. Večkrat sem že slišat' pogovore, ko je trdil eden aU drugi, da to društvo, U jednoU ali U zveza ni dobra. Meni se zdi, da je dobro vssko društvo in da je dobra jednota, aamo ako sa ljudje dobri. JednoU in društva sestoje iz čUnov in ako so ti dobri in razumni, so dobre tudi organizacije. Ce bi bilo malo manj nevoščljivosti in osebnosti med članstvom, pa bi naše organizacije Še lepše napredovale. SIcer pa je treba priznati, da ao naš« ab* venske organizacije j ako dobro urejene. Prepričan sem, ds so naša društva najboljša in vaak rojak v tej deželi bi moral biti zavarovan pri oni ali drugi alo-venski podporni organizaciji. Tu dobi bolniško podporo, operacijsko podporo, odškodnino za pokvarjene ude in končno dobe dediči še amrtnino za umrlim članom. V tem oziru prekosijo naše organizacije vse druge zavarovalne družbe. Podpisani sem član društva št. 118 SNPJ. Tudi mene je zadela tisU, o kateri ae govori, da nikdar ne počiva, namreč nesr ča. V oktobru 1927 aem dobil zastrupljen je krvi in ša danes nisem sposoben za delo, ker sem se mora) podvreči operadjam ia so mi končno vsi prati postali Naša SNPJ mi je izplačala vee podpore, do kaUrih sem bil po pravilih upravičen kot član. Zahvaliti se moram tudi našim društvenim in jednotinim uradnikom, da so vedno točni in pripravljeni članstvu ustrezati. Sploh je velikega pomena da, i-mamo take razumne može v u radih društev in jednoU.—-Pozdrav! — John Kranland. Se en poročevalec o lemontskem shodu. South Chicago. — Citam prerekanja o shodu v Lemontu dne 7. julija. Tudi jaz sem bil Um in še brez mene je bilo preko 10,000 ljudi iz vseh krajev A merike, ne pa samo 4000 kakpr vaš poročevalec piše. Dalje piše vaš poročevalec, da je "fatar" Odilo govoril nekaj o crknjenih svinjah in jih primerjal s ljudmi. Jaz rečem, da je crknjena svinja Še prečastna beseda napram onim, Id so bile v Prosveti zs časa evharističnega kongrese leU 1925. Od takrat vaš dnev nik nazaduje, ali jaz sem pa še zmiraj naročnik. Od takrat vae sUri ČUni mršijo. Vprašajte milwauškega "majorja" in Ber garja, ki sU svetovna socialiata, kaj misliU o tistih "biškotih" iz leU 1925. Jaz vem, da vam .pore-6eU, da sU bedaki pri Prosveti, če sU res kaj Ukega pisali. Po-zdrav.—John Voglar, član društva Delavec št. 8. Pripomba uredništva: Vaš do-pis se krega z resnico. Saj se tudi vaši katoliški krogi ne morejo ssdiniti glede števiU udeležencev v Lemontu. "Glasilo K.-S. K. J." je poročalo, da je bilo 9000 oseb. Samo iz JolleU in Chicaga bi jih lahko bilo dvakrat toliko. Zakaj jih ni bilo? Sicer pa to ni vašno. Naj vaa je bilo tiaoč ali stottaoč, za Prosve-to je to poetranakega pomena. Glavno ja, kaj aU vi delavci pridobili a tiatim shodom. Mi pravimo, da niste nič pridobili. Mil-wauški župan in Berger, ki ju dobro posnamo, tri nič ne rekla, ker se ne slheniU za "bttkoU. Beseda "bedaki" je vaša — mi vam pa ne zamerimo, ker vsme* kdo vas uči. NasnaaBe draštvom SNPJ v Détroit u. Détroit, Mlch. — Združeni odbor slov. društev SNPJ )e zaključil na svoji zadnji seji sledeče: Vsak član plača pri svojem društvu SS centov k proslav! 25 letnice SNPJ, ki se vrši dne 4. avgusta. Vstopnica in vabilo se ba pa pošti poelalo vsakemu posamezniku na dom. V slučaju, da član ali članica ne prejme do-tične vstopnice pravočasno, naj ss zglae! aa pikniku, kjer se mu bo dalo sočasno vatopnko. Na svidenje na pikniku 4. avgusta! Pozdrav.—V. J. K. ■pf. Buffalo, N. Y. — Rove. star 21 1st. je 10. t m. v pijanosti akočil v reko Niagara, kjer je utonil. ■'i ' is II i Ddanln fib**t m A*Mm Sedaj ae je vplivni vodja novega gibanja Hardie izjavil, da ee on in njegova skupim, (Independent Labour Partp) obrača od . v Ljubljano. Začel je tedaj mda delati spomenike za grob- ee, h katerimi se še danes u fcrja. .Leta 1910 je šel spet v Paril, »don, Benetke, itd, pa se ved-■•pet vračal v Ljubljano. Voj-«a je zatekla v Italiji, kjer so nad eno uro. Pri tej priliki je kralj podpisal ukaz, s katerim Se imenuje za direktorja Privilegirane agrarne banke bivši finančni minister dr. Bogdan Mar-kovič. Kralj je nadalje podpiaal zakon o civilnosodnem pravnem redu, ki pa bo uveljavljen šele s posebnim tozadevnim zakonom. Nadalje je kralj pri tej priliki podpisal zakon o ureditvi prejemkov sodnikov, s katerim se znižajo specialne sodniške do-klade upravnih uradnikov, za 20 odstotkov ter povišajo doklade oficirjem tako, da so sedaj izenačeni prejemki sodnikov, upravnih uradnikov in oficirjev. Z istim zakonom je tudi ukinjeno avtomatsko napredovanje sodni* kov. Ce bodo dobili dobre ocene, bodo nypredovali, sicer ne. — Tako je zadel sodnike precej hud udarec. Znižali so jim prejemke, dočim so oficirjem povišali. Vsekakor znak časa. Tak udarec ponavadi zadene človeka na tisti gumb, kjer se začenja človek zavedati, katerega razreda član je prav za prav. Nova afera v beograjski občini. Beograd, 14. julija 1929. Beograjska občina mora biti čuden stvor. Koj ob nastopu novega režima je vlada imenovala novega župana, pred tednom so prišli na sled uradniku, ki se jc dal podkupovati ter se je ta pri odkritju poneverb usmrtil, zdaj pa nam poročajo o novi, menda še grši aferi v beograjski, občini. Grša radi tega, ker gre za znanega prof. Grujiča, organizatorja ljudske univerze y Beogradu, znanega kulturnega delavca in bivšega vodjo carinskega odseka beograjske občine. Ta je baje Izvršil velike poneverbe. Upravljal je mnoga humana in kulturna društva tér je bil sploh zelo vpliven delavec na — socialnem polju! Sam je zbiral denar za siromake in^elavce, sam de-J|1 denar ter razpolagal S velikimi vsotami, često milijonskimi. Nikomur ni polagal računov o tem svojem delu. In zdaj, ko so naenkrat pregledali njegovo poslovanje, so dognali, da je pone-veril najmanj 200,000 dinarjev od denarja, ki ga je imel za kulturne in humane namene. Profesor Grujič je podpredsedniku beograjake občine dr. Stojadino-viču priznal primanjkljaj 59,000 dinarjev. Prosil ga je, naj mu daje nekaj dn\ odloga, da bo v teh dneh vse poravnal in naj tega ne apravljajo v javnost. Preiskovalna komisija je na to pri-stala in mu dovolila določen rok. Komisija pa je med tem nadaljevala pregled ter ugotovila, da je poneveril Grujič mnogo več ter ga je raditega pozvala, naj pride v pisarno, da pove svoje mnenje. A Grujiča ni bilo mogoče kega izgleda za pristanek. Leta lo se je vrnilo h Konjiču. Zmanjkalo mu je bencina pa je bilo prisiljeno, spustiti se v neki kotlini pri vaai 2upa. Ker teren nI bil pripraven za pristanek, se je letalo adíetelo v neko drevo ter se p recé j poškodovalo. V letalu sta bila dva oficirja, ki se jima pa ni pripetilo nič hudega. Letalo bodo prepeljali v Jeaefiice pri Mostarju, kjer ga bodo popravili. Pred reformami v socialni zakonodaji. Beograd, 14. julija 1929. Ministrstvo za «pcialno politiko dobiva baje vedno nove predloge in zahteve glede naše socialne zakonodaje. Prejema pritožbe in predloge z vseh strani države ter tako od zastopnikov'delodajalcev, kakor delojemalcev. Gotovo je, da si predlo-' teh dveh smeri nasprotujejo, enem pa so si vsi edini: da je naša socialna zakonodaja potrebna reform. In da pričakujejo te plati od teh reform zbolj i konfinirall na otok* Sardini*. najti. Izkoristil je od komisije kjer je prebil svoje najžalost-(te ¿ase. Nahajal se je bil teti v Himu; ko so ga internirajo pri/pustil svoja dela, ki jih [Wl izgotovil v Rimu, pri ne-slikarju v varstvo. Ko pa je »konec vojne in je hotel Zaje * odnesti s sabo, je zahteval ttni kipar visoko odškodnino, * Zaje ni mogel plačati in » so ta dela ostala v Italiji. *Wanil ae je v Ljubljani, » »ma na Prulah atelje. Tam in kleše, nagrobne spome-»imovitejšim družinam, va-i» »Kamezna večja dela. Cu- * ** močnega — kot pravi - in upa uatvariti še mno- * navdušen naturalist, ki o-linije narave ter jih ne- i^rano kleše v kamen. N»J bo te kakorkoli s umet-m Tajcem, simpatičen je J" ^ud in njegova volja in £*tnici sa ga mnogi sporni- * "krenimi čestitkami. ■ Mitične no vire. Ljubljana, 15. julija 1929. ni posebnih novic, podplati zakon o zniža-Modnikom in — vrši-na Rledu lepotna kon~ J* kjer je dobila prvo na-najlepša dama in pleniš Ubord U Budim-P To, dvoje bo morda naj 2* • *»r premora Bled na «w»cah. In pa v nedeljo določeni rok za — beg. Policija je izdala za njim tiralico in ga iščejo zlasti po Vojvodini, kjer ima sorodnike. Sklepa pa se, da je pobegnil bržkone čez mejo v Rumunijo ali Madžarako. Tako pripoveduje poročilo. Slučaj kaže, kako se pod kultur-nostjo in "humanostjo" skriva navadno profitaratvo naših me ščanov* ki jih ljudje poznajo kot "kulturne delavce." Ta afera je radi tega toliko grša. Nabirati denar v imenu humanosti ter ga potem trošitl za svoje'potrebe, poneverjati velike vsote, tisočake, ki so jih mogoče s kakim cvetličnim dnevom po dinarjih nabrali člani rasnih kulturnih dru-žtev — to Je, kar daje aferi grd petet Letalo la oblaki. Sarajevo. 14. julija 1929 • Včeraj Je odletelo iz Novega Sada 9 letal, da bi poletela preko Raj lovca pri Sarajevu v »koplje. Letel» so bila v treh skupinah. Skupina, ki Je prišla v bližino Sarajeva, je zašla is se ras- C bila v oblakih. Eno izmed 10-I Je krog 10. dopoldne priletelo nad Konjic, hoteč se spustiti na tla. Iskali so terea, mahal ljudem, naj bi Jim pokazali me-sto, kjer se lahko spusti, čessr pa ljudje niso razumeli. Zato je letalo odletelo nazaj proti Ivan-planini, a tudi tam ni bilo nlka- ob _________ šanja zase. Tako pa vprašanja ne bo mogoče rešiti, dasi vlada zatrjuje, da bo gledala, da uatre-že vsem prizadetim. Radi teh predlogov je ministrstvo za socialno politiko že sklenilo, da izda nove zakone o socialnem zavarovanju. Delodajalci bi hoteli streštl s svojih pleč "breme" dajatev za razna delavska zavarovanja, za katera prispevajo deloma sami, deloma pa skupno z delojemalci. — Delayci nasprotno pa bi hoteli, da se socialna zakonodaja zboljša v njihov prid. — Ministrstvo zdaj snuje zakone in zagotavlja, da se bo oziralo na pravice delavcev. Težko bo storiti oboje, zadovoljiti obe strani. Nesreče čez nedeljo. Ljubljana, 16. julija 1929. Avtomobilska na cesti Bled-Lesce. — V nedeljo se je pripetila na tej cesti velika avtomobilska nezgoda, ki sicer ni zahtevala človeških življenj, pač pa resnih poškodb. Z Breaij proti Bledu se je peljala Deimano-va družina z Gorij pri Bledu. V avtomobilu je sedela posestnics Jera Dežmanova, štirje njeni o-troci in pestunja Katarina Jan. Avto je upravljal šofer Kocijančič, ki je vozil precej hitro. Na nekem ovinku se je avto prekucnil v jarek ter se dvakrat prevrnil. Vsi V avtomobilu aedeči so popadali na tla in nekateri so dobili prav težke poškodbe. Šofer sam je dobil samo praske ter je koj priskočil na ponfoč ostalim. Tedaj se je jgripeljal mimo ljubljanski zdravnik dr. davnik ter je nudil ponesrečencem prvo pomoč ter jih nato na svojem avtu prepeljal na Bled k zdravniku dr. De Glerijl. Oba zdravnika sta nato ponesrečence obvezala. Najtežje je prizadeta posestnica sama, ki ai je zlomila hrbtenico, kar se jI bo poznalo vse življenje. Tudi če ozdravi, hodifl ne bo mogla več. Pestunja in dva otroka sta dobila manjše poškodbe, eden Izmed otrok ima zlomljeno nogo, drugi imajo le večje rane, ki pa se bodo vse aa celile. Tri glavne ranjence so prepeljali v ljubljansko bolnleo. Uvedena je seveda preiskava, ki naj dožene, ali je nesrečo zakrivil šofer ali kaj drugega Nedelja seveda ni bila brea še drugih motociklietičnih in podobnih "brzovosnih" nesreč. V ljubljanski okolici sami sU dogodili dve nesreči. Na oaati med Lukovico in Domžalami Je velik pes prekucnil v jarek mo-todkllsU Ivana Tončiča iz Celja. Dobil je hude notranja poškodbe ter ga je reševalni avto prepeljal v bolnico v LeoniMe. Na Tržaški cesti pa Je padal z motornega kolesa poštni uradnik Valentin Prestopnik is Most Dobil je hude notranje poškodbe, poleg tega pa si Je še zlomil nogo. Tudi tega so prepeljali v bolnico* Jetnik pobegnil, da ae utopi. — V eeljskih sodnih zaporih Je sedel že dlje časa S4-leinl posestnik Alojzij Rlhar is Dedine vaai pir Brežicah. V petek s< Je zassdil v zaporu nož v prsa. Radi rane so ga hoteli prepeljati v ljubljansko bolnik». Zvesal! so ga. mu dali za spremstvo nekega policijskega uradnika ter v Ljubljano. V tu- nelu pri Litiji pa ae je jetnik boo ram—l in 1» J« vlak planil is tanela spit na svatlo. je maš skočil is vlaka, pri člpper se je hudo poškodoval. Vendar je imel še toliko moči, da je stekel do £ave in se vrgel vanjo in utonil. Vlak so takoj ustavili ter je are-tirančev spremljevalec telefoniral is železniške čuvajnice v Litijo orožnikom o vsaj zadevi. O-rožniki so bili na kotaih brž na licu meata ter so potegnili iz vode truplo utopljenega Riharja. Rihar je hotel bržkone izvršiti samomor ter je le radi tega planil iz vlaka, ne pa, da bi pobegnil. Saj je že akok iz vlaka ri-skanten. Tudi Maribor beleži za nedeljo motociklistično nesrečo, ki je zahtevala človeško življenje. Mariborska okoliea bele/i to leto že 6 težkih nesreč s motornimi voslll. V nedeljo je na cesti med St. lijem in Pesnico savosil 37-letni trgovec Ivan Poeljtl iz Gradca v obcestno drevo.ter si ras-bil lobanjo. Na cestnem ovinku ni pazil, vozil je hitro in tako vso silo sadel v jablano ob oe-sti. Kolo se, mu je popolnoma razbilo, lobanja mu je počila na več mestih. Obležal je v mlaki krvi nesaveste^. Tovariši so pu nudili prvo pgipoč, posvali mariborski reševalni avto» ki ga je rlp^lj|al v Mariborsko bolnico» a pouoldn^ s0 ga na prošnjo to-< varisev prepeljali V Gradec, kjsr pa je še'tekom popoldneva podlegel poškodbam ne da bi ae bil po- (Is predavanji prof. dr. S. L f Meta I ni kova s Pasteur jevega instituta v Parizu.) Problem imunitete (Iminuta» prej šeyedfel.t; VESTI a VSBH STRANI. Ljubljana, 16. julija 1929. Ali veate ft% da je ameriški poslanik na natom dvoru Prince sestavil angleško - srbohrvaško slovnico» učno knjigo sa tiste An-gleže, ki jih mlltft naučiti se srb-skega jezika? (Saj je znana "resnica": Govori srbski, da te može razumeti ceo svet!) Beograjski časopisi so le pred meseci, ko je bils knjigg še v delu, pisali osle kolone o tem "velikem kulturnem dogodku," da ameriški poslanik piše slovpico srbskega jezika za Angleže. Izrazili so mnenja, da je kniiga sHno izdelana, do podrobnosti točna in da je sploh nedosegljiva. Čudijo se poslaniku, da tako dobro obvlada srbščino, da pozna celo dialekte. Knjiga s? baje že tiska v državni tisksrnl v Beogradu ter bo vaak čas itfla. Razpečevali jo bodo tako v državi kakor tudi v Ameriki ter An-giUl. Naval kebttlc.—"In varuj nas kobilic" — so všasi pletali ver-niki v svoje molitve, da bi as rešili sla, ki ga povsročajo kobili-carsko v veliki množini navalijo na pašnike. (Na mnogih pašnikih na dar planini so se pojavile v ogromni množini kobilice, ki u-ničujejo travo in povzročajo prebivalstvu silno škodo. V okolici Ljubotena so se pojavile kobilica v taki množini, da napadajo celo drobnico ter ie zarivajo v volno ovac, da se jih živinorejci Jed-va branijo. Za nafta letala je postalo menda usodno, če se skušsjo dvigniti v ^ zrak. In to Je vendar njihov poklir. Pa se dvignejo piloti z letali in letala pogoaU po-cepajo nasaj na tla ter ae razbijajo. Silno škodo trpi pri tem država. V Novem Sadu Je 14. t. m. ob 9/Moldne v bližini Želsz-niške jmets je' >Uk kuri Inke strmoglavil na tla vojaški aeroplan tipa "Breguet 19". V letalu sta bila pilot narednik ZrniA in izvidnik poročnik Flč. Oba ata dobila težke poškodbe, a letelo je popolnoma razbito. Nesračo Je topot zakrivil pilot, ki js izgubil vodstvo nsd letalom. • _ U Amerike posdrsv Koraka. — Prejšnji teden se je vršil v Lsmontu, Dl., t vseslovenski katoliški shod. Ljubljanski "Slo-venec" poroča, da se ga Js udeležilo silno mnogo Slovencev ter poste vi številko 12,000 — toliko da se Jih Je odzvafo na te katoliški shod. Prav radovedni smo tu v Ljubljani, koliko jih Je ras bilo. — A ds ns bi pozabili ti ks-tolik» svojegs hlapčevstva, so s tega katoliškega zborovanja po-slall dr. Korošce, ministra v sedanjem režim«, radlogram, ki je prispel v Beograd še istega dne in ki se glasi: "Gospo* drju Antonu Korofteu. prometnemu ministru, »asgrsd, Jugoelsvtja Vaša ekseilmst 12.000 ameriških Slovencev, sbsanih ns L vss-slovenske* kstollftkem škod« v LeaMMžu IlUnols. se izrsk* s Vami is Vsftim delom p pelainia »olidarninr ter Vaa kot vaditelja Slovencev iskrene poedravlja — Rev. Oman." nih telesc: mikrofsge, makro-fage in lyipphocyte. Prvi so mikrofugi ali majhna krvna telesca, ki bi jih najlažje primerjali nekakim i regularni m četam. Nahajalo as v precejšnjem številu; vsepovsod v krvi. torej davčni svobodbost. V biologiji In medicini pbmeni bolezensko svobodnost ali nesprejemljivost. Imun Človek je v^ ren pred isvtstno boleznijo.) je osnova današnje medicine; od rešitve tega problema savisl v veliki meri bodočnost zdravilstva. Ko bo popolnoma rešen — človeštvo je še na poti k rešitvi — tedaj bodo mnoge nevarne bolezni, ki eo pokosile milijone in milijone ljudi, poatale bajke isaa davnih dni. Imamo dve vrsti imunitete: naravno in pridobljeno. Naravna je splošen žlvljenjealovnl pojav: s njo se brani živo bitje pred nevarnimi bolesnlmi, ki jih zanašajo v njegovo notranjost došll povzročitelji. Imuniteta za določeno vrsto bolesni ss pridobi, Če Človek preboli tako bolezen. V novejšem času pa povzroča medicina s umetnimi sredstvi tako svano pridobljeno imMni^to. .p vzrokih imunitete Je imsla znanost do sadnjega časa dva tsoiijl: Prvo so saatopali zlasti nsmški učenjaki: v šokih živega Morganisma nastajajo neke phvine, ki preprečijo širjšnje Up-lc/.iMislJh bacilov (humoralns teorija). Drugo j« osnanjal ruski učenjak Elija Močnikov: tuje parazite uničujejo bela krvna telesca. V zadnjem času se js predvsem po ssslugi prof. Vor-deurja dokasalo, da veljata v nekaterih primerih obe teoriji, a da je aam proces lmunisacije bolj zapleten in se vrši v snatno večjem obsegu. Pri difterlji In tetanu je bilo n. pr. dognano, da naatajajo v krvi obolelega organisma antitoksini, ki ne-vtralizlrajo strup teh bšellov in jih počssl uničijo, ds js orgsnl-zem dovolj odporen. Problem Imunitete ss ns tiče samo višjih organismov In le nekaterih bolesni, kakor so mislili znsnstvsnikl šs prod nsdolgimi leti. Po dsnašnjsm stenju imunološke vsds ss lshko trdi, ds so vsi živi, celo rastline, obdsrjsno s imuniteto, ksr je ss znanost ogromnega pomena. Gre tedaj za splošen biološki pojav. Imu ni teto so dognali pri rakih, ribah in celo pri embrionih. Opazovanja sarodkov morsksga raka, ki ima silno prosorns jsjss, je pokaralo, da stsnlea smbrija reagirajo na bacila In Jih skuis jo uničiti. V zadnjih letih so se posebno veliko bavlll s proučevanjem neke vrste črva, ki Je pokasal prirojeno imuniteto za tubsrkuloso. Nemara avlta tu dokončna zmaga nad tubsr-kuli, ki jo bo prej ali slsj Isvo-jevslo človeštvo. Problsm Js ^ tem, da najdemo pote sa ustva ritev umetne imunitete pred tu berkuloso. V tem pogledu Js pomoči naravi, ki s s tuberkull dokler JI ne jks moči. Ogromns vsčl-prsblvslstvs js is Isls tubsrkuloso; vsčlna Ss ni niti zavsdsla, kaj as dogaja V notranjosti telesa. Tu se Je vršila borbe s tuberkul', ki so jih ns njihovem prodiranju zaustavila In sračno premagale obrambne čete našsgs Organizma. Ce bo mogoče umetno dvigniti občutljivost teh pro-titelesc In Jim dstl dovolj moči zs boje s tuberkul!, tedaj bo ns-daljnje širjenje tuberkuloss salo omejeno, kskor Js prepredeno širjenje onih nslesljlvih bolezni, proti katerim imamo is danes eeplvs. Pri višjih orgsnismlh, torej predvsem pri človeku, SS lahko po današnjem stenj« imunološke vede na oenovi številnih poisfcu sov oriše naravna obramba or-ganisma pred bolezenskimi mikrobi takole: Poglavitni zaščitniki orgenlt ma so bela krvna telesca ali fa-gocy. Te si bomo najlažja predstavili, is al jih zamislimo kot ogromno srmsdn, ki Js as raa-polago celotnemu organizma v primerih, ko |»r«**(<»t>l njegove meje sovražnik v podobi saje-dsvskegs mikroba. Ta vojska ima potem tekem enake naloge kot vojska v vsaki dobri državi j ---—— ——a i mmmji^immk i m I as / ^asa. (U pgiprra I riM«|§n)B VR OVvi • jsnja sevraftalkov. Navadni razločujemo tri vrste MIh krv- ■ t , ' rm * __ • i »i m * f% fizioloških proceaov, ki nam je po svojem notranjem bistvu še U, is latinskega in (im) — n«i BrS ko se pojavi a* kakem me. brez in munus breme, davek jr— stu bolezenski mikrob, se mu prvi poatavijto v bran In ga skušajo obkoliti in uničiti. Toda boj ni lehak, zakaj tudi mikrobi so obdarjeni« imuniteto in se nočejo kar slepa udati. Bore se na vse pretege, isločujoč stru ione toksine, ki uničujejo vrle Mrambovce. Bitka je tem teš-a, ker se mikrofagi ne odlikuj«-o po poaebnf moči. Zato pozove ogroženi organ i se m na pomoč avoje regularne čete. V ne kaj urah sa izvrši v našem to-leau splošna mobilizacija. Makrofagl so že večji in močnejši ; na bojišča prihajajo s za mudo, ki js poaiedica te mobili sacije; to Je dokazal v svojih od ličnih spisih pedavno umrli profesor Mskalmov. Ta mobilizacija as Isvršujs po possbnlh celicah v vesivu. Tretja armade, ki pride na bojno poljs, so lymphocyti, ki imajo prsssjšnjo vlogo v borbi s asjedMvksml,' To so pionirji, ki Izdelujejo rasne bs rijsrs, katere naj asbranljo ali vsaj ovirajo prodiranja mikrobov v notranjost organov. Lyni phscytl so reserva veliko vojske fsgocytov. • Rssllkujimo več načinov boja s mikrobi: 1. Not ran Jesta nič no prebav-Uanje ali fsgočitor (teorija Mečnikova), t J. bela krvna telesca (mikro* in makrofagl) obkolijo in sapro ssjedavke ter jih skušajo pokončati. To ps se vedno ne posreči, ker mikrobi isločujejo strupeno snov, ki mori krvne tetyes. V tsm prlms-ru stopi boj f bacili v nov šta dlj. 2. Kooperacija, t J. okoli bacilov ss nsprgvljo teko svsns gigantske oallge. 8. Krog gigantskih oslic nastanejo kaverne, v ksterlh so bselll tako rakoč zazidani. Ts način srečujemo najpogosteje pri osdravljsnl tubsrkulosl. 4. Organlsem vrše i svojimi vojščakl psrasite ls sebe v obliki bul, ki nastanejo na saraščenlh mestih. 6. V krvi se rasvljejo posebni protistrupl, ki nsvtrallsirajo strup ali toksine mikrobov. Imenujemo Jih sntltokslal. Kako pa Js pri pridobljeni imuniteti? Ce vbrisgsmo sli vospimo človeku, ki Js sbolsl ss kolsro, o-slabljsns kultura bssllov kolsre, tedaj ss rasvljsjo v teku neksj ur v njegovem orgsnlsmu obilnejši antitoksini; ves neravni proces obrambe postane pod vplivom' vskesns snstno hltrsj šl. Pagocytl ss praj nsgo slcsr pojsvljo ns msstlh, kjsr so bselll kolera prodrli v kri; mobilizacija se Isvrši mnogo hitreje. S cepivom umetnih kultur se selo poveča občutljivost vseh sgoraj navedenih telesc, ki pradstsvljs-jo obrambno vojsko nsšsgs telesa. Cepitev in Imunlsseljs stori vse oelles občutljivejše In sktivnsjšs, s Čemer ss poviša tudi množina "obrambnih vej ščakov," Makrofagl ss tvorijo nsmrs! v posebnih esllesh pod kožo po vsem telesu; pod vplivom nevernosti ss te ssllee ras-drašijo In JsmsJo tvoriti ms-krofage. Regularna vojska našega telesa saashaja tedaj normalno v demobllisiranem stenju; s imunlzssijo ss moblllslra, kar ste polsg povečsns csletne občutljivoetl m% vsreks, ds Js telo varno pred/sovrs*nikom Tako "vojskovsnjs" ps Ima nekje svoj "gitoeralnl štab". Vsa kaže, da Je ls-te v centralnem živčnem sistemu, ki pritegne v boj polsg obrambnih telesc tudi vse krvotvorne orgsns, cirkulacijo krvi (sres), dlhsnjs In druge orgsničns funkcljs, ki lahko prijKimorejo k USpSMk 0 toge vidike prsdstavljs or-genisem nekak harmoničen sistem, pri katerem vsak deles ra-agira na škodljiva dražljaje. Cs se pojavi v tsm sistema take resne motnja kot Js bolessnakl bedi, ki prinaša organ« dajanje In smrt. mora pel bi vse telo v boj — la to Je tiste, kar Imenujemo lesni. Vsekakor Js pred takimi sovražniki sdravja (t J. harmonija enotnega organi sme) eden najbolj sepletenlh Raiiakavanja znamenitega sovjetsko- ruskšge fiziologa Pavlova o teko zvinih zaščitnih re-flekaih, ki so v oskfzvesi s centralnim Živče^tfT, so dokazala, da se lahko saščitne reakcije izzovejo s notranjim -refleksnim razdraševanjem. kar je za nadaljnje proučevanje imunitete velikega pomena. TI pogojni refleksi so lahko vzrok bolesni tudi tedaj, ko je prvotni vzrok že isginil. Brez dvoma je veda o imuniteti človeštvu še veliko koristila. Mnog«, še pred pol atoletjem si-la nevarne bolesni, Irl so zahtevale nešteto človeških žrtev, so danea premagane. Tuberkuloza je v prvem stadiju lahko osdrav-Ijlva l m i lesen. Ko bo mogoča umetna lmunisacije pri vaeh na-lesljlh boleznih, si bo lahko člo-veštvo oddahnilo. Smemo biti optimlatl, ne da bi pretiravali. Ces sto let ne bo ve« človeštva morila akrb za rs d i nalssljivth bolesni. ("t in S.H) IATKM DKKI.K Iščem slovensko dskle sa pomoč v kuhinji. Plača po dogovoru. Zglaalti se js osebno ali pismeno pri: Martin Jslsnc, 1027 So. 8th Street, 8hsboygan. Wis. (Adv.) | po I. juliju 19» Jst Za Zdrui, država In Ksnsdo $6.00 ] tednik In š ia • ""H» iN ....................... f,flU t tednika In KtltlHtMIlIltltUH S.60 " IM .......................................140 Sa Cissr« la Gklssg« js........$740 1 '-1-"- w i • m .....................«M S tedalka ia...................... 8 tedniki la .„m,,,,«»*«.•».«•<* Tednik sa« ateas ............... • 1.20 Tednik V K v ropo SIMS i.*M, I.TS Poštnina aa tednik v Evropo .50 ------«MM ..............i Ml Ust v Imps steas«,.. 1.80 te kskorinakoll naznanila hi 8* hvals a ssurtl, tedaj vsslsj psvs> te v ptsma, aU šelHe tmstl pla-čan sflas tfl kot aavadaa vest Ako Je prlobčeno kal navadna 1 ^"^Ifl^H ■BMp BH »v, ter ss teko prtoMi brezplačno. Kadar pa hočete Imrll priobšsao ssls vrste rasnih lasa la dragik stvsrl, Js pa ta sgisfl, ss katersga ss nasa pMitl te vslja ss Shas ki ga m» člana. Nadaljs vslja Iste tldl Ü risas priredit** vsstU Itd. Vsslsj Js traka sli kslil: imstl I tydl T tekem gg sa nsvsdno vesti aarsdl stvas bsIJ aa kratke la m psva I» tsIssJŠI dsL Ce pa asrallte. ds saj bs plačan itglsa ss dati* ds aaj bs te krat asj ss isti prlsMI la dete isaj p «rali. Ts ps; dsjsm radi tega, ksr Js ia ksavsasIK ds ss aa vsi» drafttntl ki la sprd valit va Usta. da ta spsMsvste la ss ps tem ravnate. — Filip vHsU. tam v srflllv« la Jte aadsM. Tsraj Js "Silvij sem," js zshreščal starec s kašljajočim glasom. Uradnik mu ni verjel Id je poklical svojega tovariša, ki je tudi smatral starca za prevaranta. Tedaj se je pa Silvij zasmejal tako veselo in glasno kakor se je znal samo on, in uradnika sta «po* znala* ds sta se zmotila ter ga začudena vpreševele, kako je mogel tako zelo spremeniti svojo zunanjost. Silvij je snel velika zakajena očala in povabil tovariše s seboj v pisarno, kjer jima je najprej razodel, zakaj je toliko zrasel. Ker je običajno hodil nekoliko sključeno in js nosil čevlje z nizkimi petami, je zdaj čevlje zamenjal, imel je zelo visoke pete in držal se je zelo pokonci, ker je pa igral vlogo starca, je imel hrbet ves podložen, da je bil videti vss skru-šen. Na glavi je imel sivo lasuljo, a pod lasuljo kos mavca, ki mu je pomagal, da je spremenil obliko svoje lobanje. Tako je Silvij gledal zadovoljno v svojo lepo bodočnost, karijera mu je bila zagotovljene, sicer je ps že zdaj opravljal posle ravnateljevega na-mestniks in prejemal dokaj čedno plačo. derne oblike in sklepali, da mo-rs 4ffieti majhne, damake noge1 ter nosi le zaradi svojega poklica tudi drugačne čevlje, kakor bi jih bil moral. Silvij s često ie njegovi tovariši niso spoznali, kadsr js prišel v pisarno preoblečen in ma-akiran. Pripetilo se je, ds pri-lomastil po stopnicsh krepek rdečebradec, drzno vstopil v čakalnico in hitel skozi sprejem-nico v pisarno. "E, vi, gospod, kaj ps telite?" se je zadri kak uslužbenec in vsilijves krepko zgrabil zs rame, da bi gs potisni! nazsj v čakalnico, kjer so čakale stranke. i Ps se je rdečebradec zsretal in potrepljal uslužbence po rami: "Torej me vendar niste spoznali!" Presenečeni uslužbenec je šele tedaj spoznal svojegs višjega in ss opravičil. Nekoč je prisopihal po stopnicsh starec, navidezno večji od Silvije, tudi njegove glavs je bila drugače oblikovsns. Ponosno in počasi je «topel po hodniku ter odšel v pišemo, kjer gs js ustavil stsr uradnik. Silvij js bil' višji ursdnik, akademsko naobražen. prijszen gospod, srednje velike postave ln dokaj vitek. Le toliko se je dobro vedelo o njem; ostalo je pe bilo njegova tajnost, zs katero je vedel edino njegov šef, policijski ravnstelj, ki mu js brezpogojno zaupal, saj je bil Silvij prvi in ns j boljši njegov uradnik. Gospod Silvij je bil predvsem detektiv, svoj vohunski poklic je imel v krvi in msrsikdo bi bil ponosen nsnj. Zdsj ps o tisti tajnosti, namreč o njegovi zsnanjoeti nekaj besedi Res nihče ni vedel, kak-ten je bil U človek v resnici, saj se je vedno spreminjsl kot kameleon. Ns j večkrat je prišel v urad z ishkimi nogami, z lepo črno in gosto, ozko bradico, ble-degs obrsss, temnih oči in les, sličen štiridesetletnemu lahkoživemu samcu. Običajno se je o-buval v čevlje z nizkimi petami in širokim stopslom, videli so ga ps tudi že v ozkih čeveljcih mo- nlHi htmuj« Dvignil js oči, ozrl se po nsvzočlh, ns-smehnil ss i» vzel čepico. Preveč miren je bil v razmerju s razpoloženjem, ki gs js navdsjslo ob prihodu, ln čutil js to. Vsi so vstali. "No, ksrajte me sli ne, Jezite se ali ne, vendarle si ns morem čsss," js sOpet zaključil Porfirij Petrovič — "dovolite ml le majhno vprašanje — vem, ds vss že preveč nadlegujem! — ssmo neko msjčkeno misel sem hotel izraziti, ds Je ne bi pozabil . . ." "Dobro, povejte svojo misel," js rekel Rszkolnikov, ki Js čakal pred nJim s resnobnim in bledim obrazom. < "Torej — ras da nsvem, kako naj se boljo izrazim — ta miael Je že preveč igrača — duše-«lovnega značaja js , . . Torej, ko ste pisali svoj člansk ... kaj ne da nI mogoče, da bi ss bili tudi vi — vsaj malce — smstrsli sa "neobičajnega človeka", ki oznamuje novo besedo, v vašem smislu seveda ... Kaj ne da neT* "Zelo Je mogoče," js prezirljivo odgovoril Raskolnlkov. Hasumlhln ss Js sganll. "In če je tako, aH bi m nemara tudi vi od- , ločili, v očigled raznim življenjskim nesgodam iti neprillkem sll v blagor vsegs človsštvs — prekoračiti ksko zspreko? . . . Ns primer, ds bi kogs ubili in oropali? . . "Ako bi prskoraftil tskšno zsprsko, bi vam tegs gotovo ns povedal," je odgovoril Raskolnlkov 1 isslvsjočo In prezirljivo ošsbnostjo. "Ne ssnimsm se le tako . . . ssrsdl boljšega umevanjrf vašega spiss, ssmo v literarnem oziru . .. "FeJ, ksko Js to očitno ln predrzno," Je pomislil Rszkolnikov s gnusom. "Dovolite, da vam Isjsvim," Js odgovoril suho, "ds ss ns smatram ss ni kakega Napoleone sli Mohameda — In sploh zs nikogar te vrste, ker nisem takšen Človek, vsm tudi no morem povoljno razložiti, kako bl postopal." "Bežite, bežite, kdo ss dsndsnsšnjl pri nas ns Ruskem ns smatra zs Nspolsonsjs rekel PorflrlJ nenadoma s strahovito prostoduš-nostjo. Celo v poudarku njsgovegs glssu je bilo topot nekaj čudno Jaanega. "Kdo ve, sli nI kak bodoči Nspolson pretekli teden s sekiro ubil naše Alene Ivenovne?" Je nenadoma bleknll Žametov is svojegs kota. Raskolnlkov Js molčal ter posorno In ne-premlčno motri] Porftrljs. Rszumlhln js kazal čemeren obraz. 2e prej se mu Je zečenjalo nekaj dozdevati. Srdito se je osrl naokrog. Preteklo je trenutje nyalnega molčanja Raskolnlkov se je obrnil, ds odide. "Ali že odhajate?" Je laakavo izpregovoril PorflrlJ ter mu t največjo ljubeznivoetjo ponudil roko. "Jeko, jsko me veseli, de sva ae seznanile. Glede svoje prošnje ps ostanite bres skrbi. Le izpišite, kar sem vam povedal. Najbolje Je. sko pridete seml v ured — te dni enkrat — Jutri, ako nI drugače. Okrog enajst* ure bom gotovo tam. Vse napraviva — In pogovoriva se . . . Morda bl nam mogli vl, kot eden izmed poslednjih, ki so blll tam, kaj povedati r je pristavil 1 nejdobrodušnejšlm obrazom. "Ali me hočete uradno iipraševati o vsej zadevi, ali kaj?" je rezko odgovoril Razkol-nikov. "Zakaj? Dokler ni potrebe? Napečno ste me razumeli. Vidite. Jaz izrabljam vsako priliko in — z vsemi sestavljale! sem še govoril —* od nekaterih sam dobil tudi |x>datke vl pa. kot zadnji ... De. res!" je vzklikali, kakor bi es bil mahoma nečaaa razveselil. "Zdaj sem ss spomnil, kaj sem hotel reči!" se je obrnil k Razum i hi nu. 'TI si ml takrat trobil ne ušeee zaradi tegale — Mikolaške; nu. da. saj Mm vem. sam vem." ee je obrnil k Razkolnikovu, "da Je fant nedoUen; a kaj sem hotel storiti? Tudi Mitko sem moral deti pod ključ .,. Ze to revao gre, to je vss stvar: ko ste šli takrat po VELIKI JESENSKI IZLET V JUGOSLAVIJO pod osebnim vodstvom S. Vuko- New Yorka (na Cherbourg) na viča» znanega in izkušenega Cunardovem kresnem brzopar-Cunardovega urednike, gre iz niku V SREDO 11. SEPTEMBRA ne in jevne sobe, ter dovolj ssbsve na psrniku v družbi vaših rojakov. Obrnite se do nsšege lokalnega zastopnika, ali pa na Rezervirajte si prostor takoj, in preskrtolte si vse ze potovanje potrebne stvari, dokler je čas. Dobra domača kuhinja, udobne kabl- 34« N. MICHIGAN AVE. CHICAGO, ILL. CUNARD LINE SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiaka vabila sa veselice in shode, viritnice, časnika, knjiga, koledarja, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovafinm, Soškem, nemškem, angleškem jedko in dragih VODSTVO TISKARNE APELIRANA ČLANSTVO &NW, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, uni jsko delo prve vrste.. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTER Y TAM 8E DOBE NA 2XUO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA