Fran Erjavec
                  {Slika  na ovrtku.)                                  
^^^Hs 9- septembra smo sc sponunjali sioletnice tojsUa Frana Erjavca.                I
^^^HljegovtMu slovslveaeja delu se prespletaia poveet in poljndno znanstvena raz-    1 ^^^^KKec pti je bita aa dtiu f.rjavtieve usebuusti pretej močna i/oblikovatta sjhi-      1 ^^^Httt je doživljal tudi pretlniete svoje zmiuosti kot osebrui doživetja ter jih umcl     I ^^^^Einti ue samo v iijiIioti znanstveni pravilnosti, temveč jih  razvil s slugom,     ¦ ^^^Etdovahio  tebuiko  in pesniškim jezikoiu   v  neke  posebne slovstveue  tvorbe, ^H^i aredi med poljudium znanstvom in Icposlovjeni, Erjavcu rie »re samo za ^^^Eizaciju  znanstveoih  izstedkov,  marreč je  prepričan,  da  iued ljudsku po-^^^Kjs Ijudsko razipravo ne eme biti drugačnega razločka nego samo v pred-
^^^^Bpleg življenjskih okoiiJiin, ki so bile take, da so v mladem Erjavcu morale ^^^^D poselmo Ijube^cn do naravc in njeue^a žtvljenja, sta že r tlijaških letlh ^^Hn^rovo tluševnosi vplivala dva prirodoptsmt diletantu v iiiijholjsetn smislu BHfifrTFerdinaiKl Schmul iu DragotLu Dežmuu.
^'¦liiiiitl je že o*l druge Šole skrbel zauj, vzel ga v svojo bLŠo, kjer bi mu naj ,il prt urejevanju /iiansiveuiit zbirk, jeiruil ga s seboj na zDanstvene ckI-,,,.,, ^ kraške jaine, dajal niu knjige o naravi ia njenem življenju tcr lako so-<xli'."L-il njegov duhovui in življenjski razvoj. Kol višji gimaazijec in visokošolec pa -c je Erjuvec izobrazii v ztmnstveneui dclu pod DežnianoTim vodslvora v ljub-ti ii.-A«iin   mii/ejji.
iradi jjrijatcljstva. ki ga Jr ve/alo / Zarnikoni in Mandpkem, se je pridmžil
,.   \ajevcem.   Močna in  dozorela   Je:akova  osebuost  je  prevzela  v$o  rnlado
. tt*r jo zrabila od znanslvenega dela t pesuišivo. V prvera zvc7kn Vaj pre-
m-/o poljutino znanstfveni poskusi, posaetki iz oemških .poljudnib knjig o na-
'¦>¦ Jenko tn  Manr.lt1 Ic pišeta sarrio ltposlovne sesiavke, V drujrcui zvezku pa
.     kov vpliv potttmil znanost v ozadje, vsi, ludi Erjavec. pišejo leposlovne spise.
/aaiiuaiije in veselje za leposlovno deio je obrauil  trjavec mdi kot risoko-
w»Ji-i- iiii Dumijit. kumor se ji-- pmlai * tovariš-i. da bi študiral naiavoslovjt-. Pijmagai
i>-   I..iit-J;h:u   pri   Slfivpnskcm  Glasniku   ia   Moliurjevi  družbi-  Njegovo  slovstveno
¦ iizixlcvu   dvojnost   Erjavčevega   inaostvenoga   pokltc-a   te-r   prirotenih   lepo-!i u.uibit:ij. V njegovili spisih iz narave:   Mru\Ija,   Vulkanslce   mofi, < * e j e Slinarju  z Goloveapo srclu  g o d i I o.  Žiirali pop-ot-.   Z a b a .  Odkod  izvirajo  gliste   i n   kako se  i z. p r e m i n j a j o f
¦ • iče   iu    t u je    ži vali    v   podohuh    (1869.—1875.   L)    Ras t 1 inske
¦l»e.  Noše  šfeodljive ž i v ali in  Rak   (1855.—188J.  1.)   je siccr   teŽiSCe
¦'¦ljev<i  iKW,ornusti  pri  strokovui  pravilnosti,  vomlar  pa  živul  ozirotna  narava
iiiiim  suma ua  sebi,  tomvec  kot dopoluilo  in del celotnega,   lort:j   hidi flo-
:a življunja, ki jo hoče dojeti ne 7. znaostvuno sistematiko. temvee ?. ŽJvim.
'ovniin  {>pis<itn.  Nasprotno   pa   y   njegove   bplotristične   spise   če   izvzamemo
-inr    č' r t i ce    i z    ži v I j c n j a    š n a k šn r p s ko vs k e jr a    (Ferdinanda
'»', ne si!i nobena poteza njego-ve strokovne tzobrazbe. Doživcl in spisal jih
<u. ki je značilen za novelistiko Vajevske generacije: tehnika ranuuitične
¦¦ Mp bori v njili /- realizmoin časa U-r <* pKiagroškiin stremJjtrnjem biti domat
>\i  iu   obliki.   Pi»leg   izrazitih   novelističnih   spisov   kakor   so:    N a    r e I i k i
k ,     N a   slrifeveiB    d o in u .    A v g u 5 t i n    O c e .p e k,    Zumorjoni
. Husarji ua Polici, Zgubljcni mož (1660—<lttt>4. l-l, jc gojil riuli
o-V3?gr>jno tioveet,  kakrfSni  sta  Iiudo bri-zito  (IH64:.  1.)   vn   iN i   vs e   z 1 a 11>
¦  r iveli  'l8S+.  I.)   tcr  lejjoaloviio  zaokrožent  poiopis:  Spouioi  s p ot a Ljiiliczeu do fistega jezika, ki niu jo jt1 Hil vccpil Lfvstik. je kazal Erjavec
>   lem. d,a je skrbt.-l  /a  Icpo in dol>ro znanstviMio terrninnlagij«, uabiral mecl
¦'Hn živalska in  rasilinsko imetui  ter sploh  nar<K!m> blago na Gorilkem in
-i- K.c-r je deloma po«l«venil deloma pa snm spisal p-rirodcipisne učne knjige
riitnazije,   je  s pravilnosijo  besfnip   vzg-ajal   UuVi  clrugc*.   Pisal  je  tiuli  strogo
^^^rivfne razpravp i/. žiA-aiskRgu sveta in živlienja. L"itin je U. jan. 1887.