Nf*?ečji slovenski dnevnik |i v Zedinjenih državah fi| Velja za vse leio ... $3.50 |]| Za pol leto......$2.00 1|[ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. t _ rhe largest Slovenian Daily •i in the United States > j Issued every day except Saaday> j and Legal Hoi idays. j ' 50,000 Readers ^ TELEFOW PISARNE: 4687 CORTLANDT. Kntered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y, ud« the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT NO. 100. — STEV. 100. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 28, 1917. — 80B0TA, 28. APRILA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. I z kongresa. o * PREDLOGA ZA PRISILNO VOJAŠKO SLUŽBO BO SPREJETA. VSI CLARKOVI NAPORI SO BILI BREZUSPEŠNI. — DANES POPOLDNE OB PETIH SE BO ZAČELO GLASOVANJE. — IZJAVA SENATORJA HALE — V DVEH LETIH NAJ SE OSNUJE 2,000.000 MOŽ BROJEČO ARMADO. — POSEBEN NAČIN ŽREBANJA. — REGISTRACIJA S£ BO IZVRŠILA S POMOČJO ŠERIFOV. POŠTNIH URADNIKOV IN ZVEZNIH OBLASTI — O Washington. I>. ('.. 27. aprila. — | 1'mlUttf* /.& prisilno vojaško >lu2-( l>«> (Mitom i/bora bo sprrjilB v obeh hiš« h. V poxiunski zboiniri morila' %>' «1mii<*s. kar so ucotovili i>r»*tl»e«l-itik.li Voditelji »tr&uk. Ob«* hiši. m> nat i?i poslanska zbornica bosta glasovali o tej predlogi »♦■ pretij polnočjo v M*boto. 1'otm ko no izjalovili napori sjK'ak''rja f'lurk. «la preprivi sprr-j« ni te pmllof*'. w izfubilf vst bojazni, tla bi pmlln^i morda do-M*i*U pora/. Konirr«-»niki so sprt1-j»'li na ti^nV tol^jrraiiiov. pis«'ni.j t«'l»*foMskih sporočil in resolucij, v, katerih jili pozivi j*. naj wiojej na .-»trani pmUetlni k a ter podpirajo to pred loco. S,Miat i«» včeraj s»trLa.sii<» >4d«'-nfl. da zaključi *plo»no debato ob 1. uri ter prične z glasovanjem irbslc ameudmentov k predlogi ne pojciMj** kot ob "». uri v *oboto po- |M>ldj». I*ri kone«-ii«'tu trlasovanju v natu bo iwels administrai-ijska predloga približno 7tt glasov. Se-j nator Ilule, ki se j«' nahajal na li-Mi "ueotUoeuih". )e naznanil, da je za k oi iskri p«'i jo in da bo (»odpiraj to predlogo. V poslaJi*kj zbomiti. kjer je boj rail i prisilne vojaške »lužbe potum izbora na j ost rt* j* i. W znašala vrčmk za predlogo od 50 do 100 irlasov. V »led tega bo glaso- ! valo rs predlogo ne df*ti manj kot poilaneev. Poslanec Mason, republikance i/ Illiiioisa. je govoril v«Vraj za j prosto vol iski sistem ter izzval mnogo odpora v zbornici sami In ga leriji s tem, da j«- kritiziral pred-l sodnika, ki ne dovoli polkovnikih l{rw»seveltu sestave prostovoljske i divizije. l>olžil j«« a.lmhiistraeijo ! da j«- je dala voditi pri tein on (»olitienih motivov.__I Senator Sto ne iz Missouri, demokratični voditelj, so ne strinja s senatorjem Reed in speakerjem t'lark glede vojaške predloge. Oni j«- zanjo P*r je govoril že dvakrat! ta teden v njen prilotr. Včeraj je I spomnil senat na to. da ni glasoval, ; za vojno predlogo ter obenem ob- j j ljubil po lpirati predsednika z vsemi svojimi silami v zadevali, na hajajoeili me preti kongresom. Washington, I). ('.. 27. aprffa.; Vojni department je prepričan, da ■ bo sprejeta kon&kripcijska predlo-j jra in m' je že zdaj začel priprav-! jljati. na kakšen način bi bilo mo-jiroče tekom dveh let spraviti sku (>aj dva iniljons vojakov. Deset dni po sorejemu predloge bo v v*akt»m kraju Združenih držav; osnovana posebna i>opisovalna komisija. Popisovanje s.- bo vršilo potom šerifov. okrajnih uradnikov, poSt-nih uradnikov in zveznih oblasti DolcK-ciuna dne se bo moral vsaJk jilržavljan. ki je prisiljen iznolniti postavo, ztrlasiti v bližnji kon-i Mkripeijski pisarni. O dvomljivih, slučajih IhkIo razpravljale viaje instance. Žrebanje se bo vršilo na poseben način. Oni. ki bodo potegnili žreb številko 1. morajo biti, že tekom par tednov v vojaškem i taboru ; serija številka 2. Ihj mora la v tabor (k> preteku.šestih me.se-eev. serija številka 3. pa tekom enetra leta. Rekrute 1k> vežbalo približno 1">0 ' t is;i. — Sto in dvajset prs mo^arjev zajetih — Delavci rlo-boko pod semljo. Denver, «'uio.. 27. ai»rila. — VI Hasting, folo.. 1"» milj od Triui-! dada je 120 rudarjev zajetih v j a i •! e i • 11 j prciuoirorovu. To je št. 2i last Victor Aimriran ('o., ki je od p*>l »lesetih danes zjutraj v plame-uih. ser renehala obstreljevati sovražni- Berlin, Nemčija. 27. aprila. — Anjrhži neprenehoma napadajo bolgarske (Mizieijc (»ri Doirsnskem j« z< ru. pa pri tem nimajo nikake-•jh UspeiiA^. j Položaj na trališkem bojišču neizpreiueiijen. Pcriz, 1'raueoku. —T. aprila. —-l!t». aprila >»o bili vsi l>olgar*ki na-i adi na postojanke, katere so Aii-1 trleži zavzeli, neuspešni. V okolici ( i'''t<»lj* in ob reki Očrni se poročajo artilerijski boji. j Sofija. Bolgarsko. 27. a|»rila. — II 'Oj i i itj ^'ar(^llJ•j♦■■m in Doiran--ikiiu .jezerom so se končali s porazom zavezniških čet. An^ležt soj n«'s večkrat naskočili ob jezeru, pa' j vedno smo naj>ad odbili. \ planjava je pokrita z an^le ! hkiiai mrliči. Miljoni jajc. 1 Chicago, IU.. 27. aprila, —i Zdravstvmi urad jc našel 55 že-j lezniških voz z sedmimi miljoni 920 tisoč jajci, katere so špeku-l lantje držali in čakali na višjo ce-| uo. dasi morajo plačati za vsak Ida ii po fVOO od voza. Nekateri ' vozovi .so stali že po deset dni. i i , Sodišče je pozvalo 11 trgovcev j k sodišču. POZOR 1 Ker nam je od drugega natisa zaostalo kakih 300 Koledarjev, 'prodajamo sedaj po lftc. komad, ! SLOVZNIC PUBU8BZVO OO, 182 Cortlaadt WL. I«w T«k, V. T. - . - ■ j: -■ • ■ - . Mirovna pogajanja med Nemci in Rusi. danski socjalist je odpotoval v rusijo. — seboj ima baje mirovne ponudbe nemške vlade. — veliki program štokholm ske konference. — sporazum med scheidemanom in bethman i nom hollwegom. — socualist lenine. — ruska provizorična vlada se boji njegovega delovanja. — položaj v petrogra du. — poziv dunajskega socjalističnega lista. — izjava tur Skega velikega vezirja. Gothenburg, Švedsko. 27. apr.' Preko Londona. 28. atrrila. — Ko-1 danjski dopisnik "Tidningen" jrj brzojavil svojemu listu, da je izvel del iz zanesljivega vira. da je od-f potoval urednik časopisa *"Social-' demokrstcu'Hjor^jerjr v Rusijo. Seboj ima baje mirovne pred-lojre nemške vlade. __ Predlotre so sestavili nemški so-cjalisti sporazumno s svojim voditeljem Sclieidemeiinom in nemškim državnim kanclerjem lJeth-manno-llolhveeom. Kodanj, Dansko. 27. a (»rila. — Predsednik mednarodnega socialističnega uratla, Troelsta. je izjavil : — Ako dovoli* vse vlade, da bo ! «io navzoči delegati pri soejaJistič-ai konferenci, sem prepričan, da s- bo kina 1 o prišlo do zaključka kako j«- irotroče doseči mir. In če smo , -ikrat pri tem zaklučku. mil j ni' več daleč. ; Prepričan sem. tla bodo prišli na mednarodni kongres v Stockholm, ki se bo vršil sredi meseca maj-i. tudi ameriški socjalisti. Če ne bo-' do mogli dospeti do določenega časa bomo preložili seje. Pri re; priliki se bodo (»o-vrtova h nemški ilelegari s francoskimi delegati glede Alzaeije in Lotarin-v-ke. Stocholm, Švedsko. 27. aprila. Danes je dospel sem Pieter J. Troe-sta, predsednik mednarodnega -*o-c.iahstičrega urada. Soej-iHstiena konferenca sl- bo začelti 1"». maja. Petroi^rad, Rusija. 27. aprila. — ^'čeraj je govoril tukaj socialist Lenin Pozi\ al je vlado, naj slilen • seiiaraten mir z Nemčijo. Njegovi nasprotniki so priredili velikanske demonstracije in kinalo bi bilo prišlo tio resnih nemirov. Lenin s<>j ji pred kratkim vrnil iz Svi-'e. kjet je živel d<»lg/» v •sto let v progiiii'i stvj Amsterdam, Nizozemsko, 2<. aprila. — "Wiener Arbeiter-Zei- tung". organ avstrijskih socjali-! stov. (»oživa delavce v vseh deželah1 i naj se vdeleže velike mirovne de-1 uonstracije. ki se bo vršile dne 1. maja. Delavci naj se vrnejo šele 3. maju na delo. Berlin, Nemčija. 27. aprila. — Tukaj se nahaja turški veliki vezir Taalat paša. Nekemu nemškemu časnikarskemu poročevalcu je rekel sledeče : — Ne tajim, da smo pripravljeni skleniti mir. Pripravljeni smo pa tudi bojevati se do konca, ec to hočejo naši nasprotniki. Naši sovražniki hočejo anekti-rati razne dele našega ozemlja. V item slučaju jim nikakor ne more-|mo privoliti, kajti tudi mi ne zahtevamo nikakega ozemlja zase. Petrograd, Rusija, 27. aprila. — i Provizoriena ruska vlada je odloč i na nasprotnica socjalista Lenina ki se je pred kratkim vrnil iz pro gnanstva. Značilno je tudi dejstvo, da jc večina socjalistov In anarhistov proti njemu. ! Nekatero časopisje pravi, da j< itakozvani <*leniiiizem'T brez vsa j kega širšega pomena. V slučaju i da pa vseeno doseže kak uspeh, bo i ta uspeh pomenil razkroj socjali-stične stranke na Ruskem. Amerikance v Francijo. _ • Nasvet francoskega ž uma lista. — Francosko od poslaništvo v Wash ingtonu. Namen maršala Joffreja. Ameriške čete na Francosko. Pariz, Francija. 27. april i. —-iiustav Hervč v svojom listi« Victor'* ]>ozivlja Združene države, da naj pošljejo v Francijo ar mado, kakorliitro jc mogoče. t*ra Ivi, da je prepričan, da !)o tako ženialen narod, kot je atuerikan-ski, mogel v treh mesečin zbrati Li oborožiti sto tisoč vojašt\a Poslati more tudi mnogo zrakoplovov. da Nemei ne bodo mogli iiniti v zraku niti enega zrakoplova. Nadalje pi»e Hcrve o ju*iJiodu frau«*f»»kega od poslaništva v A-meriko. razpravlja Joffrejeve zasluge na bojišču in se s kratkimi besedami posmehuje onim, ki so trdili, da j«- d off rej a mogoče na-domestiti ha bojucai polju. Po-t«Mn pa nadaljuje: "Maršal bo predsedniku Wil-sojiu govoril z moralno avtoritet'-kot ne i.»i mogel noben poslanik. Pustite ua. da vas prosi, kar s»-kdo drugi ne bi upal prositi. Drugi bi prosili za ladje, lokomotive tračnice, poljedelske stroje in premog. <)n Ik> j>rosil za ljudi, ne da bi delali, temveč da bi se borili. Potrebujemo tudi druge stvari. toda v prvi vrsti rabimo voj-i-ško pomoč, da moremo oprostiti starejše vojake katere kličejo žo tako doJgo njihova polja. "V primeri z našim prublval-jvtvom smo pretrpeli največje izgube med zavezniki. Amerika nam pokaže srv'oje bratstvo s tem, da nam pride hitro na po:noč\ da nas obvaruje še vetjih žrtev."? Nadalje razmotriva Hervč neko poročilo, da namerava Amerika poslati v Evropo miljon anož in j pravi, da mora to storiti pred i koncem poletja iu ne šele po preteku enega leta. Nemška stavka. Muuicijski ravnatelj, generai Groener. je v svojem pozivu na | delavtvo ostro napadel stavkairje. j Poziv so tiskali v več tisoč izvodih in ga lahko bereš na vsakem vogalu. V tem pozivu pravi minister med drugim sledeče: "Vojaštvo potrebuje municije — kdo se upa pustiti delo. ako Hindenburg zapove T Kdor ačuje na etavko, je izdajalec in kdor te besede posluša, je bojaaljivee.7' ' ----• - - • Razne fronte. _______ London, Anglija. 27_ aprila. —I Nemci so izvršili naskok na naše postojanke (>ri Fayet, severno od St. Quenxina. Po vročem boju se i je sovražnik moral umakniti z veji ik i m i izgubami. 1 Pnoči smo zasedli vzhodni del Ilargieourta. Nemci so z veiiko na-1 glico bežali, pustivši na bojišču puške in municijo. Mnogo uspehov smo dose gli med ' Arras in Cambrai ter med Roex, in Gaerelle. Na obeli mestih smo 1 zasedli zelo važne kraje. Scverozapaduo od Lensa smo s strojnimi puškami razkropili na-| padajočega .sovražnika. Včeraj sr> se zopet vršili zračili, U#ji. Uničili smo sovražnih le-(tal, sedem pa smo jih poškodovali. J Pogrešamo šest letal. Pariz, Francija, 27. aprila. — Zelo živahna je bila antilerija južno od St. Quentina. Ponoči so Nemci poskušali več napadov, ki se jim pa niso posrečili. Nemci so imeli zelo težke izgu ! be, zlasti še v bližini Rheimsa. Pri C'erny smo zavzeli nekaj ozemlja in vjeli 50 Nemeev. Pri Moron vi I-' liers smo zavzeli nekaj sovražnih za kopov. V bojih smo od 16. aprila med Soissons in Auberive vplenili 130 topov. Nočno poročilo: Scverozapaduo od Rheimsa so I bili vroči artilerijski boji. — V, Champagne je bilo primeroma mirno, ravno tako tudi na ostali fron-| ti. 26. aprila so naši zrakoplove i ^ uničili tri sovražna letala, šest jih jc pa bilo poškodovanih in so nekateri padli na tla v naši bojni črti. Ponoči med 26. in 27. aprilom so iaši zrakoplovei vrgli več bomb pri K i be m on t in so povzročili veliko škodo. Ameriški deaerterji. Danes pie policija aretirala v Williamsburgu (New York) dva dezerterja 47. pešpolka. Poslana sta bila na stražo, od koder sta pobegnila. — Dezerterja sta Henry Bernhardt, star 23 let, 22 Hamburg Ave. in John Engel, 24 let, 701 Bnnshwick Ave. Policija jc izvedela, da sta bila sinoči doma in jih je danes zasa | čila. ko sta prišla iz hiše. Pridržali so jih v detektivskem uradu, dokler ne pride vojaška straža, ki jih bo odpeljala v vojašnico, kjer pri-deta pred vojaško sodišče. S^žSž&i asfe, 'Vim. ■ ■ .... .t: -.-ik ^ Konec vojne. ; Vojaški strokovnjak pravi, da b? bila vojna lahko že prihodnje leto končana, če bodo pomagale Zdru žene države. Washington, D. 27. api. -I vojaški strategist, če->ar ime se ne sme izdati, je razpravljal v položaju na evropskem bojišču j Govoril je tudi o tecn, kako bi za j vezniki mogli premagati Nemčijo, j Rekel je. cki bi se vojna končal-t ipriluxlnje leto, ako bi Združene I drža ve dale zaveznikom vso svojo pomoč. '*Angleško in 1'raneosko prodiranje se bo nadaljevalo", j? re-; kel. "Boje na tej fronti bodo za j vezniki nadaljevali zaradi tega. da Nemci ne bodo mogli pričeti ofenzive proti Kusiji. ker se vrše zdaj tbuin velikanske izpremembe. "Združene države ne smejo iz-irubiti niti enega dne in morajo skrbeti za to. da bodo Rusi mogli .z vsem potrebnim preskrbeti svojo 10 iniljonov broječo armado . na vzhodnem bojišču. Armada je (popolnoma izvežbana. toda nima topov, municije, ne drugih voja-škili potrebščin. To se more dalje I vršiti, medtem ko se bodo Združene države pripravljale, da po-. C1., 27. aprila. — Danes popoldne bo maršal Joffre predaval v vojni žoli pred učenci in častniki o svetovni vojni od časa. ko so Nemei preplavili Belgijo do najnovejše velike angleško-franeoske ofenzive. Navzoč bo tudi generalni major Hugh L. Seott, šef generalnega štaba in ves njegov štab. f To bo prva konferenca ameriških vojaških krogov z iskušeirim zavezniškim vojskovodjem, ki je videl boje na lastne oči. Na ta način hoče maršal Joffre ix>dati Ameri-kancem nekaj navodil, kako bi najbolj lahko pomagali zaveznikom na francoskem bojišču. Maršal ne bo samo podal sliko posameznih bojev, ki so se do sedaj vršili, temveč bo tudi pojasnil, kako je treba organizirati armado, kako jo oborožiti in kako j<> mogoče prehranjevati miljone vojaštva. O pol enajstih se je pričela zelo važna konferenca med admiralom Cliocheprat, francoskim mornariškim izvedencem, in rear-admiralom AVilliamom S. Bensonom, poveljnikom ameriške mornarice. Na tej konferenci se bo določilo skupno delovanje ameriške in francoske mornarice. Izvedelo se je. da je admiral Cliocheprat ponudil a-meriškim bojnim ladjam pristanišče Brest kot bazo za ladje. Pozno popoldne bo francoski admiral obiskal Navy Yard. Jutri ali v pondeljek bodo angleški in francoski vojaški in mornariški veščaki imeli skupno konferenco z ameriškimi vojaškimi in marnariškimi častniki. Na tej kon-ferenei se b napravil načrt za skupno delovanje. Splošno situacijo pa bodo razpravljali Lansing, Vivi-ani in Balfour. Jutri bo Viviani imel govor v senatu. Kolikor se moglo razvideti. bodo francoski zastopniki v začetku prihodnjega tedna končali konference, nakar bodo šli v New York. Philadelphijo, Boston, Chicago in Valley Forge. Angleška misija pa bo najbrže ostala v Ameriki še en teden. V prvi vrsti je prišla zavezniška misija v Ameriko, da vladi razlože svoje izkušnje v tej vojni. Zlasti bo mnogo koristilo Združenim državam, da se pojasnijo angleške razmere pred vojno, kajti te razmere so podobne ameriškim. Kakor Združene države, je tudi Anglija imela prostovoljno vojaško službo. Angleški izvedenci bodo pokazali težavo, kako se preide iz prostovoljne vojaške službe na prisilno. Pokazali bodo tudi, kako se mora Amerika izogniti pogreškom. Kot Amerika, je tudi Angleška imela le majhno stalno armado. Tekom vojne so jo povečali od nekoliko tisoč na nekaj iniljonov. Pri tem je bila velika težava, ker niso imeli dovolj izvežbanih častnikov; primanjkovalo jim je ; \ ojaških potrebščin in zdravil. Francija pa je imela upeljano že več let prisilno vo-; jaško službo. Dosledno je vsak vojaško sposobni Francoz, bogat ali reven, uradnik ali umetnik, poljedelec ali obrtnik, bil takoj spočetka vojne izvežban za vojaško službo. Zato Francija ni imela iste nesreče kot Anglija, ki je v prvem času vojne izgubila v vrsti prostakov brez števila mož, ki bi bili pod prisilno vojaško obveznostjo čast- lllki* . . ''Hh^Mis ' i '^rj Tisoče in tisoče posameznih stvari je moralo biti preskrbljenih v angleški vojski; isto je potrebno tudi v ameriški armadi. Angleška je skozi dve leti in pol zalagala svoje zaveznike Francijo, Rusijo, Italijo in druge z denarjem. Kako : je izvrševala to svojo nalogo, bo dober vzgled za Združene države, ki so zdaj poklicane, da prevzamejo njeno me- Iri večkratnih konferencah se je določilo, da bodo Združene države vsak mesec posodile zaveznikom 250 mi-Ijonov do pol miljarde, dokler niso izčrpane tri miljarde, ki so dovoljene od kongresa za zaveznike. Viviani bo danes popoldne obiskal vrhovno sodišče. Zvečer bo s svojimi tovariši gost francoskega poslanika. Jutri bodete obe poslanstvi gost mornariškega tajnika Danielsa. V prihodnjih dneh pa bodo na predsedniko- vi jahti napravili izletno vožnjo po reki Potomac. Pošiljateljem denarja. i Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Av-■triji, Ogrski in Nemčiji. ' Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujet-: mkom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laski armadi. Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnem ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naalov. L ^ TVRDKA FRANK SAK8KR, 88 Gortlandt Street, . Hew York, N. Y, GLAS NARODA, 28. APH- 1917. MOLAS NARODA" WL (ItoWriM DM&J.) pilil and pnhllrtMfl fej tU IItfVII O IUILIIIIII OOMPAIT ZA muntts*.) rmunC BAKBMK. rrmUmL_LOPIB BHNBDIX, Trsa«BMC. /lut of Butne« of ths corporation and ari drew of abor« oCflamJ _t2 Oortlandt Btraat. Borough of Manhattan. New York City. M. T. ■a mlo leto valja Ust m Amuikm Za eelo leto aa meeto New Tot* BJO la Canada_________fSJG Za pol leta ta mesto New Xork_ «.00 Oa pol lata e.00 Za četrt leta » meeto New Teti LflO >a ietrt leta--------- IM Za lnoocmstro ea celo leto----1*0 "CLAB HABODA" Uhaja mk dan lavemffl nedelj ln praanlkor. H L A B NAIODA" ("Voice of the People") «■■11 ivirj day except Sundays and BeUdaye. __Bnbocrlptlon yearly f3JO. __AlwrtliMMBt en unmmt. _ Doplat bree pod plea ln oeetaoetl ee ne prioMnJeJo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order. PH aprtnaamfei kraja naročnikov prosimo. da as nam todl irajkaja MvaHila ; _naansnl. da hitreje najdemo naslovnika. Dcplsoat In poftljatvam naredite ta aaalerj "6LAI N A K O D A" 1 Oortlandt HL.__. Hew Tort City, j _ Telefon: 4«87 Oortlandt. [ i • * Vive la France! Pf I -o-— Največje simpatije vežejo Združene države s Fran-jo. V vseh Združenih državah ni pravega Ainerikanea, ki n o bi bil naklonjen francoskemu narodu. Amerika nt* i so ljubili Francijo še pred vojno, ker jej toliko pripomogla ameriškemu narodu, da se je rešil an-tcteskega jarma in da sedaj koraka svobodno v vrsti drugih narodov. Francija je vedno borila za svobodo narodov, njena demokracija je vzor celemu svetu. S svojo demokracijo je vzbudila v Ameriki ljubezen in oboževanje. Poglejmo jo v tej svetovni vojni. Brez tuje pomoči je v začetku vojne zavrnila barbarske nemške druliali. ki so se morale umakniti, ko so že bilo skoro pred vrati Pariza, katerega so upali zavzeti v nekaj dneh. Nemški topovi so že dosegli zunanje pariške utrdbe, tedaj pa so se Francozi postavili kot zid in dobili so prvo zuiago v bitki ob Mami. Za vstavili so nemške Hunc, žejne svetovnega gos pod s t va, ki so hoteli celemu svetu dati nvtokraeijsko obliko. Francozi so pri Mami postavili temeljni kamen pri-Ji \Fjve bi Franfof »-i ^^^^^■iiifrJBHB'1 , , • -V+.i J n • ! Dopisi. — i Carmen, Okla. Veekrat berem kake dopise slovenskih farme rje v. Tukajšnji! kmetovalci srno kakor gostilni-! carji. Ako ima gostilničar mnogo j ljudij. dobro živi; ako ima pol je j dovolj dežja, dobro žanjeaio. Zad -j nje leto je bilo suho in tudi leto-( kaže. da bomo imeli bolj suho le to. Vendar pa smo kinetj" na do brein stališču, kajti lakote s - nam ni treba bati. Tnkaj setn že devet let. Sloven-j ea ni nobenega, so sami Nemei. j Razumemo se sicer precej dobro.; vendar pa bi bil rajši v kaki slo-; venski naselbini. Farmerje ono-j zarjam, da naj ves-krat v list "Glas Nanula". P'jUdravljam vSe rojake in rojakinje sirom Amerike. John Zupan. S pota. V l'ueblo. Colo., so je zadnji čas zelo razširila pljučnica. lisjak Malh. .lesih je bil dalje estsa v bobiišniei in je zdaj okreval. Joe Kramar se pa sedaj nahaja v bolnišnici in se mu zdravstveno stanje boljša. Ta bolezen je v par dneh ugas-i nil a življenje dvema rojakoma. Dne 20. aprila je umrl rojak John Stražišar, doma iz vrhniškega o-kraja no Notranjskem. Društvo Zapadna Zvezda S. Z. Z. mu je priredilo lep pogreb 22. aprila Pokojnik je tudi spadal k društvu Orel S. X. P. J., katere g člani so se tudi v lepem šte\iln vde ležili nprevod a. Pogrebni obredi so se vršili v slovenski cerkvi v Pueblo. Pokojnik zapušča v Ameriki mlado vdovo z dvema otrokoma in enega brata. Dne 23. aprili*, pa je tudi za pljučnico umrl eden najstarejših naseljencev, I\an Miklič. znan pod imenom Kemik. Doraa je bil iz Brezovega dola. župnija Am brus na Dolenjskem. Star je bil 55 let. Zapušča soprogo. Po njem pa tudi žaluje mnogo prijateljev in znancev, kajti pokojnik je bil zelo priljubljen povsod, kjerkoli je bil. Spadal je k društvu sv Jožefa št. 7 K. S. K. J. Dan pred svojo smrtjo je \ prijateljskem pomenku pripomnil, da bo umrl in da ga bodo v nedeljo pokopali. Ta želja ^e mu bo tudi izpolnila, ker društvo sv. Jožefa prireja pogrebe navadno ob nedeljah, ker je članom najstarejšega in naj-večjega slovenskega podpornega društva na ta način dana priložnost. da ^e morejo v tem večjem i številu vdeležiti pogreba. Tako bi. pogreb rojaka Mikliča v nedeljo, 29. aprila. Ker sem do sedaj poročal le žalostne novice, naj omenim tudi kaj veselega. Dne 22. aprila se je igrala igra iz slovenske zgodovine 4'RokovnjaČi'' v društveni dvorani sv. Jožefa. Na odru smo videli maše Slovenke in Slovence, ki so večinoma tu rojeni. Pohvaliti jih moram, ker so v resnici zelo lepo igrali. Zlasti petje je bilo nad vse lepo. Skoda, da je bil oder pretesen. Velika dvorana je bila napolnjena. Tudi drugorodeem je igra ugajala in so metali na oder krasne cvetlice. Sliši se, da bode igro kmalu ponovili. Predoigo bi bilo, da bi vsako osebo posebej ocenjeval. Igrali so vsi v splošno i^adovoljnost. Igra je trajala od 8. do 12. ure ponoči. Skoro v vsakem dejanju je bilo na odru veselo življenje, kajti Rokovnjači so bili vedno veseli in so se radi razveseljevali v pivski družbi. Značilno je, da se je ob sklepu igre vpeljala postava, da se od 23 aprila ne more dvigniti nc po ekspresu. ne kako drugače o do j na pijana. Vse, kar pride, gre na policijo. Do sedaj pa je bilo v "suhi" Coloradi toliko pijače, kolikor si je hotel dobiti; povsod je bilo dovolj mokrote: v kovač-niei. pekarni, mesnici in drugod. ____M. P. Iščem svojega svaka FllANKA SIMČIČ, rodom iz Lipe, občina' Jelšane, Istra. Pred sedmimi meseci je bival v West Virgi-niji. Prosim cenjene rojake če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Mary T rojak, Box 68. P.owen, Colo. I&ČE SE boljša ženska v starosti od 30 do 40 let. za gospodinjo za neko Tnalo letovišče. Pišite aa podrobnosti na: John Seitz, Section Thirty, Minn (annum* Beaort.) (23-30—4; UPU OMTOJJKiL COPYRIGHT UNDERWOOD 4. UNO»WOr>. H. V. AMERIŠKI O KLOPNI AVTOMOBIL. V Vpoštevajte dejstva! Bedasti narod se noče ničesar-•naučiti. Povprečni narod s«' uči iz svoje lastne zgodovine. Pametni ! narod pa se uči i/, zgodovine dru-| gih narodov. Narodi, kot posa-. mezniki, se lahko motijo ter dela-1 jo napake, ki se jih je storilo že v preteklosti. Na drugi strani pa narodi zopet lahko črpajo izkušnje iz onih drugih narodov. Izkušnja narodov pa je to. kar nazivi jemo zgodovino. Besede, katere kliče danes zgodovina Ameriki, se glase — Ne zaupaj drugim ! V naši sredini se nahajajo Arthur Balfour. Rene Viviani in mar-] šal Joffre. Dobro je to in veselimo !se tega. To so visoki dostojanstve-j jniki narodov, na katerih strani ■ stojimo v trem trenutka v boju proti Nemčiji. Za trenutek se interesi Anglije in Francije strinjajo z našimi v skupnem naporu, da premagamo avtokratičrio vlado, ki i je teptala z nogami naše življenjske pravice in ki skuša uničiti ravnotežje sil na svetu. Nikake trajne skupnosti interesov pa nimamo z zavezniki. Z Anglijo smo se borili skozi celo naše narodno življenje. Z njo se' homo spoprijeli, kakor hitro bo odstranjena nemška nevarnost ter se bo obnovilo normalno razmerje med narodi. V teh dnevih nam ni treba kazati na vsemogočno mornarico dežele Arthurja Balfour ali na junaško francosko armado, ki nam je poslala Joffra. Mlin ne bo nikdar" mlel z vodo, ki je stekla mimo. Močni bomo edinole v moči. ki je naša. Bolgarija in Srbija sta se borili preti petimi leti rame ob rami proti Turkom. Danes pa se borita druga proti dingi. Njih interesi so postali nasprotni. Italija je bila lojalen zaveznik Nemčije in Avstrije, ki sta zadrževali Evropo, dočim je vzela Italija Turkom Tri-politanijo. Danes pa se bori Turčija z Nemčijo in Avstrijo proti Italiji. Intereši držav so postali drugi. Leta 1905 sta se borili Rusija in Japonska za nadvlado v severni Kitajski. Danes pa obstaja med o-bema državama pogodba, da so to deželo razdeli med oba dela. Kombinacija nese večje dobičke kot pa tekmovanje. V letih 1890 do 1900 sta pretili Angliji dve vojni: ena z Rusijo radi posesti Indije in Perzije; druga pa s Francijo radi severne Afrike. Danes se borita obe državi roka v roki. Anglija in Francija sta si razdelili Afriko kot sta si Anglija in Rusija Perzijo. Ce je kje na svetu kak narod, s katerim nismo nikdar pričakovali vojne, je to nemški. V svoji sredini imamo 20 milijonov ljudi nemške krvi. Kljub temu pa se nahajamo danes v vojni z Nemčijo, ker hoče slednja pri poskusu, da uniči svoje sovražnike, uničiti tudi vse ostale. Interesi so se križali! To ni ničesar novega v naši zgodovini. Bili smo angleška kolonija. Proti Angliji smo se morali boriti leta 1776, 1812 in malo je manj kalo tudi leta 1895. Anglija je podpirala južne države v Državljanski vojni in edmole potrpežljivosti Abrahama Lincolna se imamo zahvaliti, da ni prišlo med obema deželama do vojne. Nika-kih bojev pa ni, ki bi bili tako srditi kot so oni med sorodniki. To je opaziti celo pri posameznih družinah, kjer si nasprotujejo interesi posameznih članov. Zasledujte le boje glede kake zapuščine. Če bi Nemčija in Avstrija zaupali Italiji, kje bi se nahajali sedaj I To sta deželi realne politike, kar pomeni, da se upošteva nauke zgodovine. Če bi ti deželi zaupali ljubezenskemu zatrjevanju Ru- Tam. kjer se nahaja danes Rumun-ska sama. Ona je zaupala v obljube zaveznikov in v svojo lastno moč. Nemci s<> sieer poslušali, a niso zaupali praznim obljubam. — Zaupali so v Mackensena in 500 tisoč mož. Z nemškega stališča je bilo to zaupanje popolnoma utemeljeno. Belgija je verovala v obljube in posvečene pogodbe. Danes leži na tleh. raztrgana in krvaveča. Gi-ška je tudi verovala v oli-ljube. Tudi ona trpi pomanjkanj«, in deželo se rabi kot postojanko za Vo5aške operacije. Kitajska je bila zelo zaupljiv narod. Skozi stoletja jo je vladala majhna bauda mandžurskih roparjev; danes pa posega Japonska po žezlu. ki je padel iz rok Maudžu dinastije. — Švica je čula obljube in jamstva za svojo nevtralnost in varnost. Medtem pa je oborožila pol milijo na svojih državljanov in ko je ic } bruhnila vojna, je postavila to na rodno armado na meje. Ta njena previdnost je bila dobro utemeljena. — Ko bo ta vojna končana, bomo stali pred bodočnostjo s svojo podvojeno industrijalno produktivnostjo in s podeseterjenim kapitalom. Kje bomo prodajali svoj ln»m baž in voln< ne pridelke, steklo, jeklo in železo, ki ga danes proizvajajo naše tvornice za celi svet ko bo enkrat naši industrijalni te-kmovalci oproščeni teže vojne T i Kako bomo držali zaposlene sto-, tine tisoeev delavcev v naših iudu-jah? Te velike in Just rije so se podvojile v obsegu, tla zadostijo ek športni trgovini. Zanje je treba najti odprt svetovni trg. Tega tr-j ga pa ne bo mogoče najti v zavez ; niških deželah, kajti te bodo pro-| izvajale same zase. Zavezniki in mi se bomo spustili v obupen boj za trge nerazvitega, neindustrijalne-ga sveta, — predvsem centralne in južne Amerike in Kitajske. Prebitek kapitala vsakega naroda bo ( skušal osvojiti si ista polja, j Prevlad je. ki ga iščemo in ga moramo dobiti na tej poluobli. bo j raztrgalo vsako začasno vojaško j zvezo, ki smo jo sedaj oživotvorili. V istem smislu so se že seda.T rodile sporne točke med Anglijo in Japonsko glede Kitajske! Tako si pridejo interesi v lase. . I Zaupajmo sami vase in v svojo j moč. Druge varnosti ni. Biti mo-j ramo oboroženi in močni, pripravljeni na vsako enventualnost v bodočnosti. tulili če zmagajo zavezniki. Vprašanje pa je še. če bodo zmagali. Stojimo sredi velikanskih j razvojev. Rusijo se bo kmalu izlo-j čilo kot vojaško silo v tej vojni in tehtnica usode bo nato zopet padla v prid Nemčiji. Radi tega moramo z dvojno pozornostjo zasledovati dogodke ter biti pripravljeni na vse. Zgodovina nas uči, da smemo zaupati edinole vase in tega se moramo tudi držati v vsakem slučaju. Naša cela bodočnost je odvisna od tega. Pozor rojaki! Chicago, 111. — Skoro bode tri-letuiea najstrašnejše in najbolj krivične vojne tu. ki jo je povzročila nemška imperialistična osvojeval-na politika. Slovenski narod je bil v tej vojni prisiljen, da se bori za one, ki *>o bili krivi njegovega u-boštva in da je bil Slovenec na svoji rodni grudi tujec brez prava. Kadar se bode sklepal mir. bo tudi naš narod zahteval ono. kar mu spada in kar potrebuje, da se bode svobodno razvijal in šel istočasno z drugimi narodi po poti na4 p redka v svojo korist in svoj blagor. Zavezniki, posebno pa Združene držav« bodo cahtevak, da se mora day BIw^flUPHi iywodu( v. tem P'ogramu da smo tudi Slo-venei. Treba pa je. da tudi sami povzdignemo gla-. tla s«* tudi «h! ' nas čuje. n shod. ki se bo vršil v sredo dne 2. maja • »h uri zvečer in sicer v veliki narodni dvorani na vogalu l*. ceste v So. Kacine Ave. Glavni govornik bode Rev. M. Kebe iz Pa. Vabijo se tem vse Slovenke in Slovenei. da »e t ga shoda brez izjeme udeležijo, da ^e zavedajo zgodovinsko važnih d.»-god'*ov. in kakor že gori om 'njeno. da m1 tudi od nas Slovencev ka.j čuje. Ivan Kušar, 1941 Orchard t St.. Chicago. Hi. ! Ugodna prilika. .-- ! OGLEJTE SI FARME V ST. HELENA N. C.! St. Helena, N. t'., leži \ bližini velikega mesta Wilmington. N C., in tu imamo še č«-z sto i z'■išče-nili in raz o ran: h farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v j farme po 10 iu tudi več akrov Tukaj rodi v^-, in s. er 8 m cv! v letu. Podnebje j«- zdravo in pri-! jetno. ker nikdar ni prevroče ir-ne preinraz. Dobra pitna voda. Od že preje ozn a -enih farm so prodane št. !>. 11. 12. 11* in H. Tu zdolaj opišemo zopet par !'arm. ki šo niso prodane. j Farma št. 16. Izvrstna mala ♦'arma. obsegajoča 10 akrov fine zemlje. Lepo barvana prikup 1 Ijiva hiša. .Mala šupa. Na prijaznem kraju ob glavni cesti, poleg postaje. Vsa zemlja je izčišče-1 na in kakih osem akrov je izora-nih. en del zasejati in to zemljo se 'vsakemu lahko priporoči. Cena j $1150. plača se $2^7.50 takoj in !>o $172.5" na leto v petih letih. , Farma Št. 19. — Ta farma ob-1 sega 10 akrov. ima prostorno , hišo s štirmi sobami, prijazno ,pobarvano. Mala Šupa. studenec in mali vinograd. Leži ob glavni 1 cesti, blizu postaje, eerkve in Šo le. 7akrov fino obdelanih in i ostalo je dobra zemlja, katero sej j lahko še izorje, če potrebno. Na; to farmo se lahko takoj naselite.i Lepa prilika priti do dobre far-j me. Cena $11"»0, plača se £lis7.">0 takoj in >172 50 vsako let*» v petih lotih. j Farma št. 21. Deset akrov fine zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, dokler si ne zgradi svoje lastne hiše. Ves materijal za zgradbo poceni. Leži na severno stran železnice BOLSOnni V HBBTU, poučim HA miKii, { BEVMATIZ35M, OHROMELOST KOST*, < ZBADAH JE V KBllU. 1 ZBADANJB V HRBTU, | ens Ttpelno adrsvilo« H H , imenuj s REMO tLIČNO ZDRAVILO FKOTIPROTEffSKO Ens steklen les stane en dolar, tri »teklenice $2.80, iest »terlenic, vapešno in po-palno zdravljenje celo pri zanemarjenih tlučajih, eelo zdravljenje atane $5.00 i po-ttnino vred. *'Vi lahko piiete meni a odrom na katerokoli bolezen in prejeli boste najboljše pojasnilo in ostalo bo popolnoma tsjno." naroČilo. steklenic REMO PROTI. PROTINSKO tUČNO ZDRAVILO ln prlloHm $----ln---sentov. Naslov_____________ ^ Tem potom naročsm_ okrog milje od postaje, cerkvi-in ljudske Sole. Vsa zemlja je i/ ! čiščena in polovico izorane. Ostrilo se takoj lahko izorje. Cen t j š-500, plača s.- >125 takoj in po •fT."« na leto \ petih letih. Farma št. 276. — Ta farma obsega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line /- le : ice n jc | blizu pr staje. Vsi zemlja je iz>' i-šr-ena Icsn. Sedanja ••'•na je -7* ■ | toda nadaljuje se z delom in prištelo se bo še stroške za razne p ; prave. Pogoji: eno četrtino j proj iu o--tanek v letnih obro'*.iii v petih letih. Kuakiii farm je na izberi in tudi imamo mnogo zemlje 7A pašnike. katero zemljo naseljeniki lahko rabijo, dokler ni prirejena za razprodajo. Vsa zemljišča s,> last M *. Hugh MaeRae \ Co. in na zemljiščih j * Mr. L. N. Johnston superintendent kateri daje naseljencem na-svet-» in jim je v pomoč. Družba nima kričavih agentov in zato tudi ne kliče špekulantov, za katere ni prostora v tem kraju. Namen družbe je. da se vsak sam prepriča in potem šele kupi. Družba noče špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj dom in ne pa z meš< tarijo. Take potrebujc-j mo. pa nobenih drugih, ker za j zadnje pri nas ni prostora, j Vsak prvi in tretji torek v mi i secu .]♦• znižana cena za vožnj«» i" i Washingtona, D. < .. do St. Heb j na. N. C., in stane ie $11.10 z;t sem in tja. V slučaju, da se odločite za obisk na farme in želite kaka nadaljna pojasnila, nam p:-i site m mi vam bomo dragevo!.»e pojasnili, kar boste želeli North American Farms Assn. (Inc.) 17 Battery PI., New York, N. Y. Družba sv. Mohorja v Ameriki? Ne! — Vendar, ker tako težko poureSamo lepih Mohorjevih knjtg. Je sklenila ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV, da bo preskrbela ne-V ako nadomestilo. Zato bo izdala za teto 1918 sledeči književni dar: L Koledar "Ave Maria" U-n. 10IS. V koledarju bo lmeulk udov po posameznih naselbinah, pruv tako, kakor ga je linela Družba sv. Mohorja. 2. Iz življenja. Knjiga povesti, nadomestilo Mohorjevih Večernlc. 3. Iz srca do srca. Brošuriea. ki bode globoko posegla v nase vsak« danje življenje. 4. Angleško-fcloveoski katekizem (IialtlmorsLt» t slovenščini ln sngleSčlnl. Vse te knjige bodo dobili rojaki samo za EN DOLAR ndnine in 10c. za i»o»iljatvene stroške, ako se priglasijo vsaj do 30. aprila. V vsaki naselbini ) V vsaki župniji ) lSčemo P° erjenlkov, 3 M nabirali ude. V vsakem društvu ) Vsa pojasnila, eirkularje za razdelitev v reklamo, nabiralne pole, se dobijo brezplačno pri tajniku Zveze. Zveza Katoliških Sloyencev o 9t. HAUra PL, NSW XOKK, N. I. GLAS NARODA 2>. APR. 1917. „ Moj najbolj tragični doživljaj v vojni. t . J (Newyorski "World" je pričel priobčati odgovore katere je dobil od najbolj odličnih vojnih poročevalcev, na sledeče vprašanje: — "Kateri je bil vaš najbolj tragični doživljaj v vojni?" — V naslednjem prinašamo v slovenskem prevoda te zanimive odgovore). — F R. Kleinschinidt piše: Kateri je bil najbolj dramatični dogodek. ki sem tra videl v t*-i vojni f — Odjrovor na to vprašanje je zelo težaven. Povprečni \ tjni poročevalec ki čaka pri voj-no-poroeevalnem glavnem. stanu na priliko, da se «ra morda enkrat \ uti vrii odvede v vojaškem ■spremstvu na ffotovi sektor ali fr -nto. kjer so se vršili hoji. pride navadno tjakaj potem, ko je ze vse Xob«-n narod namreč ne ou-.ti vojnim poročevalcem iti tja. dokler ni padla odločitev na to ali ono stran. Jaz sem bil skoro dve leti neprestano na fronti, >e pomikal in kampiral z armadami direktno na bojni črti ruske fronte, na Balkanu in italijanski fronti. Bil sem priča .stotin dramatičnih dogodkov kot mi napriiner spopadi v zraku, pri katerih se pojavljajo senzacije, ki m- rojrajo vsaki »domišljiji. Sam s»-;ji plul nad sovražnimi črtami ter bil izpostavljen napadom pet-dcstih topov. Videl sem naskoke 7 bajonetom in proti naskoke. Fotografiral -s«-m celo. ko so padali 1 ju-dvajM t č revije v od mene. Bil n. ni priča velike«® dramatičnega prizora, četrte velike soške bitk«' na Doberdobski planoti. To j»- bila prav tako krvava bitka kot i ■;:«ia druga prej Verdunom. Videl s«-m junaštva posamezni kovni* prijateljih in sovražnikih tet boje na življenje in smrt med ljudmi ni živalmi v toliki meri, da jih rt«- more popisati nobeno i»ero. Predstavljajte m en dogodek : — Na čelu kavaleri jskecra oddelka miio preplavali reko Bug na Ku-sK-m ter prvi stopili v trdnjavo iu in*'-t o lirest-Litov.sk. Lepo mesto. broj.V-f- nekako 60.000 prebivalcev, j*- bilo eelo morje plamen in v ce-1' m mestu ni ostala ena človeška duša. Ooreli so hoteli, privatne iu-s<. trgovski deli mesta in vsa javna po-Jopja. Dim je bil tak, da je i/preroenil »lan v noč. K us i. ki so skušali iKidvojhi strategijo kot so jo uporabili proti Napoleonu leta 1-12. so i/praznili mesto, iztirali i-iviine prebivalce in zadnji koza-ki. ki >o ostali v mesto, so ga prižgali na vseh koncih in krajih, da ne h; nudilo zmagovitemu nasprotniku ne sirche. ne preskrbe. Videti .!•* bilo kot da kriče hiše same na I'Oiuoč ii r va^ prosijo, du pogasite plamen. Na «•« >ti med Brest-Litovskom iu }'iuskom *»ino se nato sestali »» tem izgnanim narodom brez doma in stivhe. Vlekle so se naprej cele vrste / volov i vpreženih voz. na ka-t- riii >o bile ženske, otroci in normi last uma izgnancev. Sprednja straža araia l, s katerimi sem potoval jaz, .n obstreljevala zadnjo rusko stražo in ta je zopet s svoje strani Mm' j,tla na našo prednjo stražo. Ta ubogi. nedolžni narod je torej l»i*! v križni ogenj obeh armad in granate so letele z obeh strani. .Mo/ki. ženske, otroei in živina \ -c to je tvorilo krvavečo, v krčih zvijajočo se maso. Kriki žensk in otrok: — Bože moj! Bože moj! — mi bodo zveneli v ušesih do smrtnega trenutka.* Videl .sem neko /••nsko / '-m tudi na stotine dramatičnih prizorov in dejanj dobrote. elovciičanstva, nesebičnosti in požrtvovalnosti. Viib-I i>em vojake, ki so deliLi sv oje poreije z nesrečnimi ženskami in otroci, ki so jim pomagali v njih bedi ter postopali kot s tova-riš» m / vojakom, ki je bil šc eno uro prej*' njih smrtni sovražnik. .laz ne irovoriin o eni ali dveh na-rodnostih. temveč o vseh. Evrop-^iv- ga vojaka, izvzemši morila koza ka. so preveč očrnili v ameriškem časopisju. |H»tcbuo pa v kino-sii- Bil s m «lve leti v prvih vrstah armad. ki so prve stov*;l~ v Tar-nov. Bel trail in Brest-Litovuk. a nisem niti enkrat videl slučaj, da bi izvršil kak vojak zločin zoper človečanstvo ali družbo. Najbolj dramatični dogodek, — neizbrisno zapihan v moj spomin ► sem doživel * Tarnovu. K o jo »o izpraznili mesto ob iti- rib zjutraj. Sest ur pozneje nas je sedem mož stopilo v mesto na čelu e>kadrona ogrskih domobranskih huzarjev. Videl sem že razburjene ljulske množice pri igrah, pri političnih in domoljubnih demonstracijah, a nobena stvar se ne more primerjati z načinom, kako so spre jeli nas. Napol zblaznela množica nas je obsipala s evetjem. Na mojo vrhnjo suknjo, rokave in črevlje jo deževalo poljubov možkih in žensk vseh stanov in razredov. Nikdar v svojem življenju nisem še bil tako iz duševnega ravnotežja kot tekom one ure na trgu v Tarnovu, sredi oduševljene, od veselja napol zblaznele množice prebivalcev. James H. Hare pise: Pri tem gigantskem boju. tako, prenapolnjenem z dramatičnimi 1 dogodki. je težko izbrati posebno! odličen dogodek. Kar se vam zdi en dan najbolj! dramatično, se izrine iz vašega spomina par dni poznoje, ko se| pojavijo nove grozote in s č-asoni' se j tin celo tako zelo privadite, da ne vznemirjajo ve£ vaših živ cev na način kot so jih prej vznemirjale veliko manjše stvari. Dosti dramatičnim dogodkom sem bil priča v Parizu, ko sen< prišel tjakaj septembra 1914 iz Mexico City. Nemci so se približali mestu do razdalje dvajsetih -nilj ter gnali zaveznike pred seboj, ali boljše j rečeno: general French je izvajali na uspešen način strategieno ii-l mi kanje ter bil odločen, da «o ko-, nečno usta vi pred lutjvečjim i francoski in mesto. Vse pa je bilo! tedaj odvisno od izida teh napo- i rov. Ce bi bili zavezniki premagani, j bi bil to najbrž odločilni udarce, j ki bi uničil mogočni francoski narod ter ga spravil v popolno odvisnost od Nemčije, koje armade bi nato hitro napredovale ter; s.- polastile pristanišč ob Kanalu.; 8 tem pa bi bil tudi omog1 j dramatični dogodek, kar sem j jih doživel v tej vojni. Ko se je pričelo obstreljevanje, jc prihitelo prebivalstvo tz svojih domovij. Številni so nosili na rokah majhne otroke ali pa vozili! »tar^ in bolne starise, pustivši zal seboj vse dragocenosti. Nekateri j so nosili svežnje obleko ali druge predmete, katerih niso hoteli iz j gmbiti, a z edinim uspehom da s^j jih morali pozneje vendar vrevii pro«- v divjem begn za. varnim ko-1 to m. Granate so padale v vseh j ttmereh in ubijale ter trgale pre-j bivalee. Nemci niso streljali s šrapneli. temveč z neko novo vrsto granat, ki so se razpočile z velikanskim truščem. Ker se je nahajal Antwerpen pod vojnim pravom, je irotrlo razhui-jeno t>re bivaistvo porabiti le eno pot v za- j vetje in ta je bila preko ponton-j skega mostu na Holandsko V sled j tega so morali ljudje stati po cele J ure in eakati. dočim so žvižgale nad njih glavami težke kroglje. Družine so se razpršile iu naj-j, bolj dramatični prizori so se d«"»-i gajali n;i Holandskeni. kjer so, dali piibežnikoin zavetje. Lesene plote so uporabili za registracijske tabele. To je bila moja prva skušnja, kako se je ženske in otroke obstreljevalo ,V iliestll. To je napravilo name največji j utis. dasiravno sem videl pozneje! del ntfca varovanega kopališča v j Scarborough na Angleškem pod j ognjem topov nemških bojnih la ! dij ter na stotine hiš jv Londonu! in okolici razdejanih ter veliko! prebivalcev ubitih od sovražnih Zeppelinov. I Iz zvezdoslovja. Fotografije zemeljske površiue. katero so razkrili z eksplozijami velikih izstrelkov, se prav lahko zamenja s slikami, ki predstavljajo površino lune. Študiran je slik, ki so jih napravili francoski avi-jatiki. je privedlo Jean Bosler-ja, astronoma zvezdoglednice v Meu-don do nove teorije glede vzrokov velikih kraterjev na luni. Te kraterje so dosedaj pripisovali vulkaničnemu delovanju, da-siravno je velikanski obseg nekaterih teh kraterjev pripuščal resne dvome frlede te teorije. Premer takozvanega Ptolomaius kraterja tia luni znaša namreč 112 miij. dočim znaša premer največjega kra terja na zemlji, na Cevlonu. le 25 milj. Nevrjetno je vsled teg-a. da bi mosrla luna razviti toliko več notranje eneržije kot zemlja, ki je vendar petdesetkrat večja od lune. — Teorija Bosleja je. da so povzro-i čili te kraterje met«*orji. ki so pa-j dli na zemljo. Kadar namreč pa j dajo meteorji na zemljo, nalete na | prvi odpor, na zrak. preduo pridejo do površine zemlje. Zrak ustavi njih hitrost ter povzroči tako vročino, da jih vidimo gor*ti na neou ter puščati za seboj sled gorečih plinov. Včasih je kak meteor tako velik. da dosi>e. do zemeljske površine ter napravi kotlino kot je Dia-| bio Canyon v Arizoni, a v splošnem i požre meteorje njih lastna vroči-J na. še predno dospejo do po vrši-! ne. Nadalje pa tvori štiri petine zemeljske površine voda in vsled i tega pade v morje štiri petine me-j teorjev. Razentega pa se luknja ali kotlina, nastala vsled padlega meteorja, hitro napobii z vodo in zemljo in meteor ostane skrit. Na luni pa ni ne vode. ne zraka. Vsled tega padajo na njeno površino meteorji, ne da bi pri tem zgoreli, ne da bi se ustavila njih hitrost in v prvotnem obsegu. Ta hitrost postaja vsled privlačne sile lune vedno večja ter mora končno presegati trideset milj na se-kudo. Vzemimo na primer, da bi zadel ob zemljo meteorit kot je bil v Bacubirito, Mehika, ki tehta več kot 50 ton. s hitrost io več kot 100 tisoč milj na uro. Streljaj M bil strašen in meteorit bi se zaril globoko v zemljo. Nenadno ustavlje-nje gibanja pa bi povečalo ujega temperamenturo za milijon stopinj. Solidna materija, iz katere obstaja, bi se naenkrat izpremeni-la v plin. ki bi bil v resnici eksplo-1 zivna snov. neštetokrat silnejša kot j katerakoli znana. Ta plin bi povzročil krater velikega obsega in če bi ne bilo ne vetra in ne vode. da izpremenita obliko kotline, bi obstajal tak krater za vedno. Na luni je nekako 30,000 takih kraterjev in vsi ti so produkti davnih dob. Slavni astronom Arago poroča da je opazil tekom popolenga soln-čuega mrka dne 3. maja 1715 na površini lune "gotove svetlobne učinke ali trenutne vibracije svetlobnih žarkov".... Ti svetlobni bliski so trajali le po trenutek tet se pojavljalo sedaj na tem. sedaj na onem mestu. List "La Nature': pravi, da so bile to morda skupine majhnih meteorjev, ki so zadele na površino lune in t>ovzročile eksplozije. Paketna pošta. Stockholm, švedsko, 27. aprila. Poštna oblast je danes nurmifila da je promet paketne pošte z Ameriko vstavljen. ' I ■ , -V .: ... . . Spomladi. Spisal Guy de Maupassant. Ko pridejo lepi dnevi, ko s>\ zemlja zopet vzdrami in zazeleni. ko ju: m božajo lica vonjajoče, mehke sapice, nam sež« nekaj v prsi. z
  • tr»-! zor na svežo barvo!" Ker pa dr-| žava tega ne stori, jo nadomestim jaz in vam pravim: "Pozor na ljubezen! Ona vas hoče raniti in jaz sem dolžan skrbeti za vas, kakor skrbijo na Ruskem za popotnika. ki mu je zmrzuil no*.'"' Obstal sem presenečen pred tem čudnim tujcem in sem se postavil dostojanstveno: ; Gospod, meni se pa vendarle zdi da se vtikate v stvari, ki vas nič nc brigajo." j Napravil je nejevoljno kretnjo in jo odvrnil r j *"0. gospod, gospod! (\■ vidim plavati človeka na nevarnem mestu, ga moram torej pustiti, da i utone? Prosim vas, poslušajte mo-( .)<» zgodje komisarji, z vso resnostjo svojih častniških pernatih n?:šit-kov, da ravnajo z nami kakor z veslači. Ah, ko bi bili vsi predstojniki prijazni! — A pustimo to. — Jazsem opazil torej iz svoje pisarne majhen košček čisto | jasnega neba, ki so letale lastovke po njem; 'sredi mojih črnih 'kartonov me je obšlo veselje, da bi zaplesal. j ' Moja želja po prostosti je postala tako velika, da. sem kljub temu. da se je v meni nekaj vstavljalo, sel in poiskal svojo opico. Bil jc to majhen, č metrika v jezno-ritež. Napravil sem se bolnega. Pogledal mi je v nos in pLsnil: — . Ne verujem, gospod. Le pojdite le! Menite, da more pisarna slia-'jati s takimi uradniki? j Todta jaK sem šel in dosegel Seno. Vreme je bilo podobno današnjemu. Stopil se-m na pamik "Muho", da bi se odpeljal v St. Cloud. j "Ali, gospod, kako dobro bi bil [storil moj šef. ko bt mi ne bil dal ' dovoljenja! "Zdelo se mi jc. da se topim v solneu. Vse sem vzljubil, ladjo, breg. drevesa, hiše. svoje sosede, vse. Zgrabilo mc je. da bi nekaj objel, karkoli: bila je ljubezen, ki je širila -svojo mrežo. "V Troeaderu so je vkrcala neka mlada gospodična z malim zavojčkom v roki in mi je sedla na-1 ' sproti. 1 "Bila je lepa, zares, gospod; j toda to je vendar čudno, da se iiam žensko zdijo mikavnejse. če, je lepo. v prvi pomladi, tedaj imajo neKaj opojnega, mamljive-'ga. nekaj čisto posebnega. To je natanko nekaj takega kakor vino. ki ga piješ po siru. "Jaz sem jo glodal bi tudi ona me je gledala, — toda samo vča sih, kakor vas vaša ravnokar. Ko sva se končno drug drugega na-gledala, se mi je zdelo, da se dovolj .poznava ter lahko sproživa pomenek — in sem jo ogovori!. Tudi ona je odgovorila. Bila je jako vljudna, brez šale. Opajtte me je, moj dragi gospod! * "V Ct. Cloudu je izstopila — i jaz sem ji siedil. — Šla je, da izvrši neko naročilo. Ko se je zopet prikazala, se je ladja bas odpravljala, Wa in nko .<• vuS prek*»VDi sirtem u rvxU. Usln] rabite Several Balaam of Life -leCin na >tn,ni.in ko m*u iital v V.i-8em almanaliu, som za?el rabiti Sevc-rovo Zdnvllo za obisti lu jetru, in kmalo sem popolnoma okreval.'' SEVER0VA ZDRAVILA w> napmdsj v lekarnah. ZnhteMijte Minu Severovn. Zavrnite itfi^iredlie. Ako ne m r^te tU.lnti. kur zahtevate, narui i te naravnost ori I W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA koma. premagana od vonjajočega] vzdulia in dehtečiii poljan. Jaz .-^m divjal njo in skakal kakor ona. Včasih smo prave živali. spod! 'Nato jc |»ela vsa zavzela tiso i i stvari,j. opernih nanevov. pf-ientj 'o Mižati. Pesem o Mizeti! Knko! s<' mi je ztleUi tcilaj poetična'. . i j Toliko tla nisem jokal. Ali, 1" si» samo čenče, k i nam le premotijo J glavo; verujte mi, nikoli ne vze ; mite ženske, ki poje sredi poljan,! 'zlasti ne, če pojt* jusi'in <> Mizeti'J J Kmalu je postala utrujena in j 'je sedla na zeleno blazinico. J a 7. sent se spustil k njenim nogam in i sem jo prijel za roke. te male ročico. apikane <«I bodljajcv igle in to me jt- omuhčalu. l>«-jal «em! si - — Glej svete znake 'dela'. — Ah, gospod, gosjKKl, ali veste, kaj pomenijo sveti znaki dela? Oni značijo vse klepetanje v delavnici, vse na uho šepeta no za pelje-j vanje, duha. pokvarjenega <»d 'pripovedanih opolfekostij. izgubljeno nedolžnost, vse bedaste kvante, vso revo vsakdanjih na-ivad, vso omejenost — v mišljenju javnih, žensk, bust nem pr»-dv.-w 'n .ženski, ki nosi koncem prstov sv. ' znake dela. J "Nato sva si gledala v oči. doi-' go. dolgo. J "Ali, to žensko oko, kakšno inoč ima v sebi! Kako zmede, oče-ra, premaga, zapoveduje! Kak<-se zdi globoko, polno obetov, neskončnosti! To imenujejo g'eda-jnie v dušo' Ah. gospotl. kakšna liuž! Ko bi človek n-s vid-1 v dušo. bi bil gotovo modrejši in previdnejši. "Skratka, bil sem zateleban --nor. Hotel snu jo vzeti na sVoje ■ roke. "— Doli tačice! je ukazala. "Tedaj sem pokleknil pred ni" j in s.nn ji razkril svoje srce; vse ( sladkosti, ki sem jih bil poln, sem iztrese! v njeno naročje. Kazala ^e jo presenečeno spričo mojega spremenjenega obnašaaija in nic ' jt* gledala z nezaupirim očesom, | kakor bi si govorila: — Ah glej . kako .se igra s teboj; dobro, br.-ino videli! "V 'ljubezni. gosp««i. smo mi vedno iiai\nii in ženske niešcta-l ice. ■'Lahko bi se je bil polastil, brez dvoma; pozneje se.,i razumel svojo neumnost, toda tačas nisem iskal telesa; iskal sem naklonjenosti. vzora. Uda j al sem se svojim čustvom, ko bi bil morai čas bolje porabiti. ''Ko je bila sita mojih izpove-dij, je vstala; vrnila se je v S*. Cloud. Ločila sva se £ele v Parizu. Po najini vrnitvi je 1>il njen obraz tako žalosten, da sem jo vprašal, kaj ji je. Odgovorila j«?: 11— Premišljevala sem, da je to dan, kakor jih človek ne šteje mnogo v svojem življenju. ''Moje srce je bilo, kakor bi mi hotelo raznesli prsi. "Drugo nodeljo sem jo vide1 zopet, tako tudi naslednjo in vse prihodnje nedelje. Vodil sem jo v Bougival. St. Germain. Maisrni-Lafite. Poksv: povsod v okolico, kamor hodijo oaii. ki ljubijo. "Mala naerajivka je porabila priliko in 'mi je zadaia prav pošteno •'Navsezadnje seru v re-snici iz gubil glavo in tri mesece pofmi sem poročil. "Kaj hočete, gospod, če je človek uradnik. *»m. brez družine, brez svetovalcev! Pa si prigovarja. da bo imel z žeuo slaodinjstva ; zaupa sost dovi dekli vse tajnosti domačega ognjišča, zakoplje moža j»ri trgovcih v dolgove in ima glavo natlačeno s tako bedastimi jstorijami. s tako ghipim prazno-j verstvom, s tak<» smešnimi nazori I in tako babjevernimi predsodki. I da joeem vsled neutolažljivosti, | gospod, kolikorki at govorim ž ! njo." ! Obmolknil je, nekoliko zaropel in bil silno vjnsnirjen. (.»leda! ■ sem ga in smilil sc mi je. ta uboci I hudič naivni. lIot«*l sem nekaj od ( vrniti, kar se ladja vstavi. Do« j speli smo v St. Cloud. J M rila ženska, ki nn* je bila vznemirila. j»* vstala, da i-'stopL Sla je mimo mene in mi vrgla postrani jKtmeinbni y»ogled ter skriven smehljaj, izmed onili smehljajev, ki na<< omamijo; nato je huškniia na niostiček. Zagnal sem sc, da bi ji sledil, toda moj sosed m« je zagrabil za rokav. Oprostil sem .se ^a z no voljno kretnjo; prijel me je za konec sukn;e. me vlekel nazaj in j n. navijal: "Ne greste, ne greste!", in sicer tako na glas, da se je vse obračalo na naju. Smeh se je razhgel okrog in okrog naju in jfiz sem obstal nepremično. besen, toda brez snieb>-.sti spričo osmeŠciija in škandala. In ladja je odjadrala. Mala ženska j** ostala na mo-ovemo, kaj želimo kot vojno ceno. Nemški narod si želi miru. O tem ni najmanjšega dvoma. Zvezni* vlade so v decembru pojasnile svoje stališče z ozirom na prihodnji mir iu Avstrija se je odpovedala i eritorijaliiim zahtevam. Ti pogoji pa niso bili zadovoljivi. Predsednik Wilson je v svojem govoru o 4*liiiru brez zmage" zavrel te i>ogoje. Zavrgel jih je takoj spočetka vojne in olx-iiein zatrdil, ko so Šle Združene države v voj-■io, da si ne želi osvajati tujega ozemlja. — Borimo se oroti pruskemu militarizmu, proti nemški nadvladi in avtokraeiji. ki je nevarnost za bodočnost sveta. Tudi zavezniki so izjavili, da niso šli osvajat ozemlja. K us i ju ne želi več dežele, samo hoče svoje nazaj. Ru >ki soejalisti, ki nadzorujejo rusko vlado, so za mir brez odstopa kakega ozemlja in ruska vlada je istega mišljenja. Avstrija je storila isto in nemški soejalisti istotako. Za nemškimi soejalisti pa tiči nemška vlada. Izgleda, kot bi bil mir blizu. Težave dela samo še vladna oblika centralnih držav. To je najvažnejše poglavje sedanje borbe. Zaveznikom mora biti januVna oblika nemške vlade, ki bo odvisna od ljudstva, kakor je na Angleškem. Zdi se, da bi bil skok iz cesarstva v republiko v Nem-• j ji prenevaren. Države bi mogle živeti z Nemčijo v mi-1 ru, ako bi imela vlado, ki je odgovorna narodu. Izpremembe. ki bi se. morale izvršiti v Nemčiji, so sledit" e: 1- — Vlada (ministrstvo) mora biti odgovorna ljudskim poslancem, volitve po okrajih se morajo odpraviti J tako da IkkIo vsi sloji imeli enako pravico voliti svoje zastopnike. — Odpraviti se mora trirazredni volilni sistem v I'nisi ji. Ta sistem daje zemljiškim in denarnim mogot-j eem vso moč in oblast v deželi. Danes sta v Wasliingtonu Balfour in Viviani. Upamo, da se predsednik Wilson zedini ž njima o ciljih sedanje vojne, da se odstrani okupacija ozemlja in vojna odškodnina in da se določi nemška vladna oblika, da ne bo več nevarna civilizaciji. Zahtevati ne moremo več kot vlado, ki je podobna angleški. Ako zahtevamo to, smo lahko prepričani, da bo nemški narod v prihodnje naš velik prijatelj. Ne želimo uničiti nemškega naroda, temveč zahtevamo liberaliziranje njegove vlade. Demokratiziranje bi odpravilo konflikt med Nemčijo in ostalim svetom. Častna beseda. NOVELA. — Fiaiu cski spisal Paul Bourget. (Nadaljvanje). II. Pojasnili s,ijo na kratko zna«*i j in razmere, v katerih > /i\H Fran d«; Bpkk.iv; /.ato pa lahko presadimo, ki«k strah ga j«* pre vzel. ko je vračajoč so nekega popoldne od svojega pouka v Berr.it trni, kitko sta se dva sopotnika v istem železniškem vozu med *"boj nagovarjala : "Zadnji čav je. da s«- Evropa združi zo|»er tr vrste ljudi...'' pri«M jt» po*t* h, miren sviearski me^'Mn in t roko molil svojemu **osedu. M-hi preeej podobnemu, izvini nekega lista. "Mislijo. rettfii in vporabljajo onxlje. ki se »kriva vsakenui nadzorovati ju < '* je res. kar piic t« Ji«.t. izvoha ji« potoni nihilist ko v petindvajsetletni ienaki. ki ar je zapisal« v hoelu z danskim itnenoui. ki <*e \ »"elo Ktojno( ne govori z nikomur, plačuje redao •vaje raJwne iu se kaze neškodljivo, kakor vi ali jaz. ' ji, - . "In čudno". prekine ga prvi, "ta nesr»vni Steenakers je mrtev iu ona takozvana 3lme N'oetsve' je pobegnila. Patiudvajset ljudi je bilo, ki so bile priče tega dogodka in vs> niso mislili na drugo : kakor le nn to, kako bi ubežati, I oita pa je seveda medtem Imela! ras. da je izginila. .. No, eden je.! ki ne bo mirno spal to noč. to jo general Gorka. ko izve, kakšna pro palica mu jf bila za petami... Videli ste med zadnjimi novica-j mi. da je gospodar hotela d<;b:i pismo od morilke, v katerem ga prosi oprošrenja, da mu je napra-, vila tak neredi n pojasni, da ni ustrelila Steetiakersa, marveč tre-; iiH-rala... In ta ubogi Steeuakers je nil polten IxWgijski rentir, ki je vsako leto prišel v Murren na oddih. Da bi le pač jutri zvedeli.; 1 da so jo zaprli... *' "Da. opazil sem pismo", reče j j sose-d. je nečuveno, nečuve-j no! Ln ona pošlje še petdeset; frankov v poravnavo računa in J za uapojtituo strežnikom, liila je torej tako drzna, da se je vstavila I na |x>tu, spisa-la te vrstice ter jih od' kdo. ki bi čital slučajno te vrsti ee. hi jih je našel v vozu. kje ik* spoznal ?. . . PreijJiičan sem, da jo j bo ovadil. . . Kad bi da bi j:i/. jmog«l to storiti . . Oe tujci ne bodo varni v Švici, kje pa naj bodo.'. .. " Ta opazka je kazala, kako ljudje sodijo o tem v deželi, v kateri je turistika glavna narodna industrija. Mladenič ni bil izmožen proumeti tega sicer opravičenega a vendar smešnega egoizma, tako ga je prevzela beseda, ki jo j ' čul: "ki bi čital slučajno te bes.-de..." Ko je bral podrobnosti o tem krvavem dogodku, zamislil se je nenadoma v salon, kjer j • bivala sedaj njegova mati . . Mine. de Bessav je zdaj pila svoj čaj. Navado je imeia da j -po tem okrepčilu večkrat šla sinu naproti, ki se je vračal iz 1 »čina. in ako je vlak imel zamudo, je na svojem sprehodu prišla cedo do postaje Seherzlingeu. Ako je danes to storila, lal.ko je naletela na potnike, ki so se razgovarjali 0 zločinu v Murrenu. Morda je kupila tudi kak list. kakor je to storila na malem kolodvoru v | Bourbonnais, kjer je izvedela za 1 umor svojega moža. čitiila bo t i dogodek in ziidel jo bo etlen tistih ; udarcev, ki so ji zdravniki in zlasti profesor D. toliko priporočali, da se jih ogiblje. Tn vse, kar si je na zdravju pridobila zadnje tedne, bi bilo hipoma izgubljeno. "Da", si je mislil sin. nadaljujoč s svojim berilom, "ta gospod ima prav. Treba bi bilo. da se Evropa združi zoper te pošasti. Ti ljudje ne ]>of'<»skrbeti, da ne dobi nobenih li-j sto v v hišo! Ali ste razumeli.'1 Prav nobenih!'' In razložil mu je nakratko, zakaj mu to tako odločno ukazuje. Peter, ki je bil ordonančni sel pri genea alu de Bassay, predno se je poročil s hišiuo svoje gospe, je ves iznenaden poslušal, kaka zalo igra se jc dogodila v Murrenu. .Ravno tako. kakor švicarski me-v železniškem vozu na progi, iz Bcnia. je vzkliknil tudi stari služabnik: "Ali s*' že ne bodo odločili, da polove povsod te lopove? Ce bi jaz koga takega zasačil, z lastnimi rokami bi ga obesil na to-le drevo in prav nič bi se tega ne kosal. Bodite mimi, gospod, tudi IiiijLzi bom to stvar priporočil in gospa ne bo izvedela prav nič o tem novem zločinu... Popolnomn prav imate, v tem stanju bi jo kaj takega strašno razburilo; vsa bridkost bi se ji vrnila. To se ne sme zgoditi." (Pride še.) i Raznoterosti, Stare ribe. Nekatere ribe dosežejo starost do dvesto let ali Še celo več. Ravno tako tudi raki. Na Angleškem se nahajajo v ribniku Fontainbleu raki ogromne velikosti. Pa ne dokazuje le I velikost njihovo visoko starost. I temveč tudi njihova osivela koža. počasne kretnje in takozvani beli ' mob na glavah. | Stari spisi pripovedujejo, da so leta 1447. vlovili pri Ileilbronu na Nemškem ril>o. katera je inic J !a na repni plavuti pritrjen zlat prstan, kateri je nosil vtisnjene sledeče besede: "Jaz se in prva (riba, katero je cesar Friderik II. spustil v ta ribnik dne 5. oktobra 1209." Ta riba jf bila stara toraj 216 let. Električen bič za vole. j Neki mož iz Fort Worth je dal ravnokar patentirati električno J nadomestilo za navadni bič. Ta ^ moderni bič je votla palica, v ka-teri se nahaja več baterij, ki proizvajajo dovolj elektrike. Na enem kosu je držaj, na drugem pa dve kontaktni točki, v majhni razdalji druga od druge. Kadar .hoče voznik nagnati vola ali konja, se ga dotakne s palico, in električni up darec je dosti močan, da se predrami žival iz najlepših volov ski h, ali konjskih sanj. | Dnevne novice. Poziv Indijancem. Muskogoe. Okla., 27. aprila. -Vlada je poslala pet tisoč okrožnic. pisane v clierokeeskem indijanskem narečju, ind. farmerjem. da naj obdelajo svojo zemljo, da se poveča živež v Združenih dr-: zavali. Cherokeesko narečje je edino, ki ima svojo abecedo. Prvo slovnico indijanskega jezika je napisal naš rojak, slavno znani mišjo uar. Friderik Baraga, ki je bil doma blizu Dobrniea na Dolenjskem. Aretirani Avstrijec. Baltimore, 27. aprila. — Danes je bil tukaj aretiran avstrijski podanik Julij Ullman. — l llman je pred šestimi meseci skočil iz vlaka v North Dakoti. ko so ga hoteli prepeljati na EUL-Lsland. Na za padu je izvršil več tatvin. Ameriška komisija za Rusijo. Washington, 26. aprila. — Poj današnji konferenci s predsednikom Wilsonom in drž. tajnikom Laiisiugom. je Elihu Root, nekda- i nji državni tajnik, sprejel vod , stvo ameriške komisije, ki gre % Rusijo. Živež more iti na Nizozemsko. London, Anglija. 2G. aprila. —j Nizozemskim paniikom je nemška! vlada dovolila, da smejo voziti iz! angleških pristanišč življenjske! potrebščine in solitar. Nemčija je obljubila, da jih ne bo potopila ako odplujejo 1. maja in imajo po-! sebna znamenja. Kruh v New Yorku. Ta teden se v New Yorku zadnjikrat more dobiti kruh po C centov. Pričenši v pondeljek se bo prodajal kruh 17 unč po lOe j in po 24 unč po 15e. Ker se je moka podražila, se j peki primorani povišiti ceno kru-l ha. Predsednik neke pekarske! družbe jc izjavil: "Za nas ni mogoče, da bi ob j držali stare cene in trgovino. \ »lveh tednih bo šerif potrkal na i naša vrata." Potres v Italiji. Pariz, Francija. 27. aprila. — Iz Rima poročajo, da je bil vče- j raj močan potres v Peruggia in; Arezzo. V Mouterchi je bilo nekaj osebt ubitih in poslopja so muogo trpe-! Ia. Potres je trajal skoro četrt 1 ure. i v Vladarska poroka. Kodanj, Dansko, 27. aprila. — , Iz Švedske poročajo, da je obisk: danskega kralja Kristjana na; Švedskem imel namen, da se dau- i ski prestolonaslednik Kristjan po- j roči z Margareto, hčerjo švedske-1 ;ra princa Karola. Društvena vest. V soboto, 5. maja bo slovensko pevsko društvo "Slavec"' priredilo pri slovenskem rojaku g. Vinko-tu Zevniku, 193 Knickerbocker Ave. svoj družinski večer, na katerega sc slovensko občinstvo kari najuljudneje vabi. Za razvedrilo bo kar najbolje preskrbljeno. Truplo princa Friderika. London, Anglija. 27. aprila. —j Na vprašanje neke nevtralne dr zave, kako bi se moglo truplo pru-J skega princa Friderika, bratranca1 nemškega cesarja, prepeljati v Nemčijo, je danes blokadui minister Rober Cecil odgovoril, da se sedaj ne more prepeljati. Angleška vlada zahteva, da se1 truplo drži kot talec za truplo gdč. Editc Cavell in kapitana Fryatt-a. katera oba so Nemci vstreiili. 1 Princ Friderik je bil ubit. ko ju J v nekem zrakoplovu letel nad francoskim bojiščem, pa so Angleži i njegov zrakoplov izstrelili. I Avstrijski državni zbor. Dqnaj, Avstrija, 26. aprila. — Lradno se poroča, da bo avstrijski državni zbor sklican 30. maja. da se posvetuje o ekonomičnem.; družabnem in finančnem problemu. - Avstrijski državni zbor je bil j razp\iščen že pred vojno. T Nemiri v Braziliji. Rio Janeirc, Brazilija, 26. aprila. — Poročilo iz Curtiba, v južni Braziliji, pravi, da so demonstran ti naakočili poslopje nekega nem škega lista, ker je kritiziral bra- Izilskega poslanika v Argentini. V nemirih sta bila ranjena dva vojaka. _ __ _ Bonar Lawov sin vjet. Amsterdam, Nizozemsko, 2G. aprila. — "Lokal Anzeiger'' vi Berlinu poroča, da so Turki v Palestini vjeli poročnika t'. J. Law-a. drugega sina angleškejra državnega zakladničarja Bonar Law-a. — \ Včerajšnje poročilo je bilo. da je bil ranjen in da ga pogrešajo. Prvi ameriški jetnik. Londcu, Anglija. 2C. aprila. — Ameriški poslanik je dobil poro čilo, da so Nemci vjeli prvega A-merikanea. i Najbrže so potopili kako ameriško ladjo in so pri tem vjeli A-merikanca. Vihar na morju. Poil vetrom kostanji šiune. ob dušo mi morje bije. v vihamo brezkouenost se liji-morja svobonhii ukaz. j V prah se drobijo skale, oskrunjeni stari nialiki. bogovi prastari, veliki skrivajo plašni obraz.... j Sam Pozejdou kraljuje nocoj v svoji slepi oblasti in meče v naročje propasti Gejin slabotni rod ! i Obstoj, krvnik brez postave. ki trupla moriš črviva, j irlcj, duša je neumrljiva — ' ne dvieaj krvavih rok!.... REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE 1 Hengelmuellor je umrl. Bern, Švica. 27. aprila. — Iz Monako ve ga poročajo, da je v O-patiji v Istri umrl nekdanji avstrijski poslanik v Združenih državah. baron Hcn«rehuiieller. St.ir je bil 72 let. Nemčija potrebuje vojaštva. Amsterdam, 2 "lo bodo opravljale ženske. Rad bi izvedel za naslov JOHNA STKULF.. D-uia je i/ Loškimi potoka, podoniače Štancar. r..-\ al je pred nedavno v t'lcve-landu, Ohio. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, v i prosim, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Josepli Debelak. K. 7S. St.. » leve-land Ohio ,i ■o roi ^T 1'rinpjt tj po r.sčir.u. Li ira j« rabil >k "^/j «tar inud«r menih 1 f S O R O L, / m j« izkazal rudoTito uioešntna za ' U krte » želodcu ia trebuhu, bolan IV j a »r»l, naduho, glavobol, ixcubo y r V / l«ka, prehlad r (lavi. itd. UJ i IJ Priredi ca ista knmpanii i J R If«! kl 'zdelu.1« »lavni "Pain Kx U M peller". »taro vredno aredatv '/ Iv. fjcoa' 1 vdrvnenje. \ , Pameten človelt ima ve,peSi rast la*. Mi vam tx» Ijerm> S1.0W \ ri-dno škatljoCalvacura štev. 1 skupai z sron omen^no knjižico "Itesnica •• laaeh". ako nam po Ijeti- ln centov v srebru ali v tnamV ah za pokritje pfk.i-[jatrenih »trofkmr in uvijr ir.:e in natančen naslov. _ Izrežite s podajanji kupm in pošljite jra -e 'lane* na Union Ijihuratory. Bo.\ 5fiT. Union. N. Y. UNION' I.A ORATORY. li()X UNION. N. V. Priloženo vam oo>iljain 10 centov v pomor z* p«>štif stroške. Prof-irn pošljite mi tak«] svojo »1.00 Calvacura .-tev. l m knjižico "Kcarnca » laseh '. »Ta kupo-'! priložite pismu. 1 INovi ceniki! Pišite po iiaš uovi ceuik za najno« vejšega izdelka zelenozlate krasna možke Elgin ure. Je nekaj tako krasnega, da niste le nikdar kaj enacega videli. Cene so jako nizke, ure garantirane. Velika zaloga Columbia gramofonov, dalje prave Kranjske plošče ko igrajo na obe strani. Vojaške, Avstrijske in Nemške godbe, marše polke, valčke itd. General Hin-denburg marš, Huzarski marš itd. Vse te plošče so Columbia in Igrajo na obe strani. IVAN PAJX, urar, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko- lonijskih posestev vseh velesil. i Oblega 11 raznih zemljevidov« STENSKO MAPO CELE ETOOPE fl.M VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZTE DIN JENE DKŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.60. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. _ CENA JE 16 CENTOV. GENA SAMO 25 CENTOV. Naroiil* in denar poiljite n*i Slovenic Publishing Company M Oortlaadt St, Iiw York. M. Y. OT,AS NAHODA' 2^ APR. 1P17. Jugoslovanska Katol. Jadnota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELV, MINN. OLiVHI USICKUI: fMMdidk: MTHA1CT< EOVANŠEK, K. F. D No. 1, Conematifk, F*. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106, Pearl Ave., Loral*, Oik •Umi tajnik: JOSEPH PIS HLEB, Ely, tf'"" •UTni blagajnik: GEO. L. BEOZICH. Ely, Mina. Blagajnik N. S.: LOUIS C08TKLL0. Salida. Cole, VRHOVNI ZDRAVNIK: Df. J06HPH V. ORAHEK. §43 East Ohio Street. Pittalmrsk. fb ■ADZORHIKI3 JOHN GOUZB, Box 100, Ely, Minn ANTHONY MOTZ, »641 Avenue "M", 8o. Chicago, I1L JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh Pa. FOROTNIKI: •BO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wsak. LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Mi™, JOHN RUPNIK, Box 24, S. B., Delmont, Pa. * GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr, 432 — 7th St., Calumet, Miak. JOHN MOVERN, 483 Meaaba Are., Duluth, Minn. MAT. POGORELO, 7 W Madison St., Room 605, Chleago, DL ZDRUŽEVALNI ODBOR: BUDOLF PERDAN, 6024 St. CUir Ave., N. E. Cleveland, Ohio PRANK SKRABEC, Stk. Vda. Station RFD. Box 17, Denver, Golo. _ rRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vri dopisi, tikajoči so uradnih aadev, kakor tadi denarne poiiljatve, naj te pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v>e pri-tofbe pa na predaednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna puma od strani članov ae ne bode islralo. Drnitveno glasilo; "GLAS NARODA" Rodbinska sreča. L. N Tolstoj. (Nadaljevan«*). Kako ruduo me je glodal! —' mudila *>cui »i rer m? urno iMtobla-«"ila. — Nu. hvala Bogu, da j*'J prišel!... In ogledat mc v rcalo m iu te 1 kla urno |h> stopujieah, ne skri ] vajoe tegM, Ja tem hit*-la in vsaj /aruib la »em dospela v hlad ni k. S«il«'l j.- t. a »uL/.o t»T pri povedo val Katri o uuiih za4erah. Pogle dal je na-me. nasmehnil se in go voril dalje. Nafte stvari bil«* so p<» nj«'tro\»\j i/|n»vedi v i/.vrstnem sta 11 ju. Sedaj je bilo treba samo t»pro* je. kakor bi se bilo nebo po t p/.al o k nam. Da se fomni. opazila *om le po tem, da ie netopir r>*tilioma priletel ptxi streho hladnika in motal se okolo mojega belega ogr-la'a Stisnila seat se k steni in hotela že /.akrii'ati. toda netopir se je zopet nemo in urno izmotal izpod streh«' ter zginil v notnem mraku — Ah, kako ljulo mi je vaSe Prokovo! — o k lasi se Sergij Mi-, .. , __• , vVw«jT*vlj«ij.. hotel bi tukaj | Pa storite to! — poreče Ka-j i tra. Kako naj to storim! — ponovi on, — življenje mi ne pri-' pušča. — Zakaj s,« ne ženite t — vpra-!ša tra Katra. — Vi bi bili izvrsten mož. — Zato. ker rad posedam. — io«lirov<»ri ->mejoe »««. — Ne, Katarina Karlovna. midva se že ne bo- Jileva ženila. Na-me so že davno urmehali pogledovati. kot na člo-veka. ki s.- more oženiti in jaz siun odobravam t«» njih mnenje, in «n1 tistega časa mi je dobro in ugodno, v resnici dobro. Meni s - zdelo, da te besede govori z nekako prirojeno vne-tuo. To j«- lepo! imeti žest in tri-a. ali morda se va..... On mi je segel v besedo. — Nu. vidite in prav ima. Jaz sem ji hvaležen na odkritosrčnosti in veseli me. da smo o tem govorili. Da. ne dosti tega. Za-me bi bila to največja nesreča, — dodal je. — Kakšen posebnež ste, prav v 1 ničemer se niste spremenili. — dejala je Katra ter šla iz hladnika Pripravljat večerje. Ko je Katra odšla, umolknila sva oba in tišina naju je obdava-la. Samo gostolenje slavčka glasilo s<- jc po celem vrtu. a ni pel kot poprej, kratko in pretrgano mar ve«'- /. dolgim. zvone«"im glasom in drugi >lav«"«-k oglasil se mu j«» tam doli v daljavi, prvič ta večer. Bližnji slavostalo popolnoma prijetno, bila je njegova za gonetna malomarnost na to. naj sem že bila kakor-koli opravljena. Nikdar mi ni niti s pogledom, niti z besedo govoril o tem. da sem "lepa", marveč postajal za-mračen in nasmihaval se. ko so mi. pred menoj pravili, da se-ni zala in čestokrat se je radoval, da je našel na meni kakošno hibico. da me ž njo draži. Novošegna obleka in frizura, s katerimi me je Katra o slavnostnih dnevih nakitila. vz-bu je vala ie v njem le posnwfc. ki je žalosti! dobro Katro in tudi meni bil iz početka dokaj Čad en. . . General Alexieff VRHOVNI POVELJNIK RUSKE ARMADE. sem mu po všeč i ter ni mogla poj-miti. zakaj ni mogel trpeti, da se zalšam in d i čim. Toda razume-J la sem brzo. kaj je hotel. Hotel je. da bi na meni ne bilo nobene koketerije. Kakor hitro sera to sprevidela, nisem bila v ni čemer več razkošna, niti koketna; in začela sem se ž njim prosto obnašati. akoravno me je to težko stalo. Vedela sem, da me je Sergij ljubil; pa ali l4ot ženo, ali dete. to nisem vprašala. Njegova ljubezen bila mi jej draga: videvša. tla me ima za naj boljše deke, sem se še bolj in bolj popravljala. Začutila sem, da. mu je plemeniteje. ako mu pokažem lastnosti svoje duše. kakor vse drugo telesno lepoto. Moji lasje., roke. lice in moje obnašanje bile i mu tie že tako poznano, tla ga v tem oziru nisem mogla varati. — Toda moje duše ni poznal ker jo j«' ljubil, ker se je baš v tem hipu razvijala: j>a ker sem ga mogla od te strani varati, sem to tudi storila. In kako vesela sem bila, ko sem] prišla na t«> misel! Ona, brez vzroka umišljena skrb glede oprave, pak je v tem preminila. Čutila sem. da naj nu je že videl sedečo, ali stoječo, na; sem imela lasi nakviško. ali niz doli počesane, da me je poznal — I vso in da sem mu bila vedno po j godu takošna. kakeršna sem. Zdi! se mi, da ko bi bi! proti svojejj navadi, kot kateri drugi, le enkrat j rekel, da sem zala, bi me s temi ne bil razveselil. Zato pa mi jo bi 10 vender blago in jasno v duši j ko me jc enkrat po nekej besed; j pozorno pogledal in rekel z gla | som, skoro šaljivim: J — Da. nekaj tiči v vas.... vi j ste znamenito dekle..... to vam j moram reči.. . , Ta pohvala napolnila ini .le src« i s ponosom in radostjo. A zakaj me je tačas pohvalil ; Zato. ker sem rekla, da tudi sa-J ma čutim, kako ljubi stari Grego | rij svojo vnukinjo, ali pa zato j ker so se mi neke pesmi in roma ; ni priljubili tako, da so mi priva ! bili solze v oči: ali pa zato. da so; mi Mozartove skladbe bolj ugajale. nego Sulhofove. In še sedaj mi je čudno, kako sem takrat z nekim nenavadnim čutom pogodila, kaj je dobro in posneme vredno, četudi nisem ime la jasnih pojmov o vsem. Mnoge poprejšnje navade in na' klonjenosti Sergiju Mihajliču ni I so bile povšeči. ali, če se je le malo namrdnil, ali s pogle«iom dal mi razabrati. «la mu ni po godu. kar sem hotela reči ali stariti — že mi je to samo zadostovalo, da je tudi meni omrzelo to, kar sem — poprej ljubila. Kadar mi je hotel dan kakov nasvet, vedela sem že naprej, kaj mi hoče reči. Ce me je hotel kaj % ptrašati pogledal mi je samo v oči in že njegov pogled sam je izvabil meni one misli, ki jih je želel. Tako tudi moje tedajšnje misli in občutki niso bili moji. marveč njegovi, katere sem si tudi hipoma osvojila in kateri so mi vni-šli v moje življenje ter osvetjeva,- 11 ga. Ne vedoča sama zakaj, jela sem vse drugače gledati na Katro. na naše ljudi, na Sofijo, na sebe in svoje zanimanje. Knjige, ki sem jih poprej ei-tll>, IHIO da bi odganjala dole «£"». • .J2 i •• -i-v V.'«5 'iiJ • '.. •• • .--J čas. postale so mi naenkrat najmi-lejše razvedrilo, a vse le zato, ker sva večkrat govorila o knjigah, ki sva jih vkupno čitala in ki mi jih je prinašal 011. Poprej me je težko stalo, poučevati Sofijo in delala sem to le vsled tega. ker sem smatrala to za svojo dolžnost, toda sedaj je tudi 011 časih sodeloval pri tem pouku in jaz sem se dičila in ponašala, če Sofijo še b««-i lje naučim. Naučiti se vso godbeuo skla«l-bo zdelo se mi je poprej nemogoče. a sedaj, ko sera znala, da me bo poslušal ter me nemara tudi po hvalil, mogla sem eno in isto po četirikrat ponoviti, tako. «• vant nujiskreueje zahvalim in H«.^ naj vam |.oi.la«"a vaš«* dobrote j in u
  • i vs4* želj«- — /a vaš slavni; Kolsarski Krvni «~aj. Temu «"uju nil mogoče dobiti enakega, na tfU>m svetu. Jaz sem itoskusila preje vsakovrstne zdravila brez vsakega usj»eha. dokler lili ni sluC-iijuo moja sestra inmudila «iš« slavnega Bolgarskega Krvnega Čaja. Ko sem rabila eaj. ki ga liti j«- • lala M-stra. sem |»oeUtila prav »lo. t«r«« in prešle so vse Itoleeine. Prosim. IH'šljiie mi lak««j dve škatlji vašega slavnega Bolgarskega Krvnega čaja. Vam hvaležno udana Frančiška 1-asso. le.t Poplar St Philadelphia. I'a. To pismo iu Se več drugih enake vsebine je bilo prostovoljno poslano Mr. n. H. Sehlicku, izdelovatelju slovitega Bolgarskega Krvnega Čaja. Na tisoče ljudi mu je pisalo, da so se ozdravili kašlja. bolezni na ledi-eab, zaprtju, revnuitizmu. nečiste krvi in izgu!»e teka j»o zavživanju tega slovitega čaja. JEMATI CA MORATE RAVNO ZDAJ, ko preneha zima. da si izčistite j kri in si uredite dobro z«lravje. Veiika Skatlja stane $100 Iu za $."».00 j vam iKi.šljemo 0 škatelj. Podajte še lOe. ako Selite. slje pri-lKjroČeno. OPOMBA: Ču.lovitl usi>eh Bolgarskega Krvnega Čaja je povzročil ik»-uaredbe, ki jih prodajajo, kot razne rastlinske čaje, i 11 pravijo, 9 Marvel Building, • n T S B P R C H. P A. ' ona ni bila dolžna biti nam mati. prijateljica in služkinja, kakor nam je bila. Razumela sem vse žr-tvoljubje in udanost te mile stva- • ri. spoznala sem. koliko zahvale j sem jej 'dolžna in jo ljubila se mnogo bolj, nego poprej. (Dalje prihodnjič.) I&ČE SE MOŽE > za delati v usnjarni. Dobra pla- 1 ča, stalno dele. C. Moensch Sons Company, (13—4 v d) Cowanda. N' V --r ........—MM POZOR ČITATELJII HIPN0TIZEM Cena knjigi je b poštnino 35c. SLOVENSKA KNJIGARNA P. O. Box 1611. New York. N". ¥. Pri spahnenju in zdrobljenju | * drgnit« takoj s Dr. Ricbtcr-Jcvcoi PAIN-EXPELLER ! V *»bi ie .V) Wt pri »)o«-»n>kih družinah la prll-) jubljtn kot ilvmti-t »rt-Jstvo ■ Jedia<» pravi s varstveno znamko sidra. in :Vw-. v ,rk»ru»h iu »ntiost oJ F. AD. RICHTER A CO. ?4-Hi> V\iiblnftun StTMt. New York, N. V, NAZNANILO. Društvo "B01 itelj" ;t. 1 S. I). F. Z. v C«>nemaugh, l'a., je na redni mestV-ni seji dne 1. april;«, t. 1. sklenil... <|a priredi PIKNIK dne 27. maja t. 1. na Goughuour-jevi larmi v Woodvale Heights. Tempotom vabljeni vsi elaui in elan ice društva 4* IJoritelj" š!. 1. da s«, polnoštcvilno vdeleže, ker j«» r-isji dobiček namenjen tlrustveni blagajni za pokritje zaostalih stroškov, l/.w.eti niso niti oddaljeni elani. kakor tudi 11«' b«>! niki. vsak bo moral prispevati v t<> svrho « n dolar, i Vabimo tu«li vse sobrate i:i s«j-J.s.sir«- sosednjih društev, ker pri 'drugi priliki vam bomo tudi mi enak«* povrnili. Začetek toeno ob 1. uri pop«w-dne. Vstopnina za nnrške ^I.ihi, ( danu« so vstopnine privste: pivo ( prost<» in za ilober prigrizek 1»«>'I*' L izvrstno preskrbljeno. To raj vsi na d;in 27. maja! > Z bratskim pozdravom . .b»hn Skutca. tajnik. l ;Jx 24&2S—1 POZOR ROJAKI NaJoapaiolj* Hiih «* iMii« >••«. kakor t«4 «■ MOik« brka la br*do. Od tava maalU arsataiio v Stlb tarfalb kra.m croatf la d»t«l laij* kakor t«dl tnaiklm kraaal brk! m da bi pri vsaki priliki prt iiiika.st li wkcffH, kdor bi hot**l revi » nuni kako ,slabo be-knlu, — sm*-hlj*!ii n. j, m »altla. toda jaz stan vedel. tla jc zbra.na v nje-r.i duši iifixtm riia dobruta. >< .i»r ni-., m mulil tako. t akajt«*, vam boat povedal. — Za buiju voljo, nikar *«• ne i/povedn *t«». I/ iijtiK ira «»bra/a j- M-valo odkrilo MR-utjr. -Naenkrat j#- /drznila iu zaauejala: I«e uudčit«-. luolčife. .la/ uovetn -wiaa.ti uikakili podrobnosti. Meni *«» uiaiii vsi Miii »traani zločini. Kakim zločini, prosim vas! \i ate m- hoteli poroči ti / menoj iu *t«- s s\<>juu bivšim Šol-akim tovariMiii i/kovali na«rt, .laz ».»'pi jo dt btdo gledal. N«». ali morda tiuganila T Kako?.... Kako *tc pa tu ogli ubraniti? — %em jeeal. I •> Vt-adur ni tržko. Vih* vam upr-* •am. Ne razunifin van. Me suit t«' iu i s] it i da »t«* .ta m o \i sanja«*-. Ne. — Tudi jaz rada sanjam Moj /,. /opri ma kmiila v nasprotno smer. — Ali vi-*i ••. kaj' Jaz *«-,„ /••!„ v, *Ha. .la j.- odšla Tatjana Pav i ovna. Da. tudi uiaiii m- /.ili bolj*«-. .'a/ bi rada /•■ pr«>d ve«* dni jfo\ orila l \auii. — Vidita, kako l» l v Maj pnjfovuj t\ bi bila ona tukaj, bi ne inojrla uiti i>o- Iovmo toliko govoriti - ,la/. m-ui > >,. zakrivila, kar vain j.- tedaj priurtilo. Oh, Katarina Nikolajniu! No. ali m r««»? S«.%*» da ui. Ali miii j a/ kriva, ali ur! Vi da bi bili krivi ? T.daj >em va» veudar ja/. izda. — Kaj mor. t. iui»liti o m«-ui ' o t. tu S. IU premišljeval vr% ča*. v*c dni in v*#ko minuto * Z ikaj si. st. tako um, ill .' Saj Vrudar ni bilo potreba. Kako bi n« bilo potreba* .ta/ v m vas takrat pr*^ dobro razumela, iu aeni redeU, kaj « bo morali* /gtKlit!. J,/ >cm ,iruv tobro vtilfl«. da st»- zaljub ljeui VMin«-. ~ Iu jaz,... No. iti \if No, ,-/ s.-ui »j, po*iuaala K rui prdjubtli. - Ne niiiiria \rj»*ti. f)a r« s ,e. 1'rdjubili st.« m- tu i. Vzljubila s, m vu«. kot wi'a.t«-ui.-e, \/ljubila <»'-u» «xlknlosnn«at. — \V*t»*. jux ^»m rud- na j«'ii»ka. lo rudna, druca na k««t s«» drutr**. — Pa tudi prav a*lrM\a tuwm. — Moji živet pr«\.«.* ra/bur>tu. — Zd»j p.>ul |i vaaj lahko v miru živela. T« j** r* k!a ttepremiil jrtto in tir vede. - Ja« %*-tu ipustili ? # Kak > naj *»•* Oh. on ve. Se predubro ve. ^ t>u j«- /daj prebujen. - Kako bi ne Vetlrl, da »^m mu «H*ru«itila ? — On bolj po /na uttij«! tluao kot pa aameta %« Im Ott ve. da je innja narav« |>o-dobna nje*ovi naravi. — Ii*»? I>a, re» j^. N.*. jaz nisem atrantua, jaz i»eiu popolnoma mirna Toda tu«»j«* /flje (MMlobiie njefrovittt željam. — Jaz tudt i*-liro. da bi bili v^i Ijihlje d..in iu |N«t«*ui. — Zaraditeira me je tudi Kak«» je pa hp**! r»«ei, da »te v»ega zmožni! Oh, to je rekel k* rta ko. s^m pri M-bi je ČM»to drugače — Ali m bilo ti v n pUmo kila »nteino? —» hmeitior J'aslji vii m*ui jo tM>*luaai iit daue* tui je VM^ka njeua boaod« »poiaUni Hila je preerj razburjena. — (lovori!« ie o atvareh. katerih N ,mn7rti»uv ne *ui«d ali&att. — Kljub temu umenemaJb iu^ijit pa »irtefttno i/prai* vai, JffikM »^Tk^Hl M i — Da da. pismo je bilo smešno.... In kako bi se smejala, če bi ne bala.... Vrjemite mi pa. da ni.sem tako boječa, kot .«fi mo-tjoče mislite. — Ko sem prebral ono pismo, nisem «*elo noč čisto nič spala. — Zdelo se mi je, da je pišimo pisano z bolno krvjo----lu ua koga naj se zanesem, ee dobim tako pismo? — Jaz ljubim življenje in sr strašno bojim zauj.... V trm oziru sem res silno malo-srčna iu malodušna. Po kratkem molku je naenkrat vzkliknila: — Poslušajte! — ldite toraj k njemu. — On je sam. — ln sam ne tnorr «lo!go ča«a ostati. — ln če ga ni doma. tecite za njim! — Povejte inu. da str njegov ljubi otrok, njegov ljubi mladenič.... .ldite! — liog vam daj jirečo! — Ob. moj Bog, jaz nikogar ne ljubim. — In tako je tudi najboljše. — Jaz želim srečo vsem. vsem ljudem, predvsem pa njemu. Ko je vstala so se ji bliskale solze v očeh. Odšla je sko/.i zadnja vrata. Jaz sem ostal sani^ iu sem bil zelo razburjen. — Nekaj se mi je skrčilo v prsih. * Čakal seut prt minut, deset minut, iu slednjič pol ure. — V solil je bilo vse tiho. Ztlelo se mi je. da j«- v eeli hiši zavladala grobna tišina. Zakričal srni. Prišla je kuhariea Marija iu me vprašala, kaj hočem. Vprašal s<.nu za gospo. Povedala je da se je. gospa napravila in pre«l pol ure odšla. i SEDMO POGLAVJE. — Še tega je manjkalo. — >• m rekel soui pri .sebi, ko sem se dodobra zavedel. Ko sem si oblačil kožuh, sem premišljeval: — Prosila me je. naj grem k Versilovu. — Kje naj ga najdem s.idaj' Misel za nvislijo se mi jc podila ijo glavi. — Kaj misli? — Kaj namerava? — Ali j«* morda zadovoljna f.il se bo Wrsilov poročil z mojo materjo? - Ali je mogoče zaradi tega nesrečna? Ves zatopljen v misli, sem se odpravil proti domu. Par sto korakov pred stanovanjem me je zgrabila močna roka i /.a rame. Ozrl sem se in pazil pr« d seboj Versilova. — Ti si? — je vzkliknil vj'sel in presenečen obenem. — Pomisli jaz sem bil ravnokar pri tebi. — Iskal sem te. vpraševal sem po tebi. — Zakaj v tem trenutku ne potrebujem razen tebe nobenega drugega človeka na svetu. — Iskali ste me? — sem se začudil. — l)a, tvoj gospodar mi je povedal, da te ni doma in je še marsikaj drugega govoril. -- .laz ga seveda nisem poslušal iu sem zo-p«.'t odšel. — Kaj pa zdaj .' — Idiva k meni. — Pri meni nisi bil šo nikdar. Med potoma mi jv pravil, da je ostala Tatjana Pavlov na pri materi. - - ' Versilov jr imel v Prtrogradu še posebno .stanovanje. — ln d«, '.istega časa ivs nisem bil š'.* nikdar pri njem. Stanovanje je sestajalo iz treh sob: ni bilo razkošno, toda zelo okusno opremljeno. Najprrj sem zagledal veliko sliko moje matere. — Začuden sem , bstal. — Meni ni niti sanjalo, da ima Versilov njeno sliko v svojem stanovanju. — Ne res? Ne res? — j«* govoril, ko je opazil moje začudenje. — Sedla sva k mizi iu nekaj trenutkov molčala. (Dali« prihodnji). CENIK KNJIG | kater« ima v saloni i | • SLOVENIC PUBLISHING CO. j 82 CORTLANDT ST. HEW YORK, N: Y t POUČNI KNJIGI: klinov nemikoancleikl tolmafi, veaan ^ —.BO Cerkvena agodorlna —.70 PulJedeUtro fe-JO Poetrefba bolnikom —.20 Sadjereja t pogovorih xior.-angleAkl la ancl.-elov. alovar ftJtO srednji katekizem — J50 Trtna o« ta trtoraja i—.40 Cmna ttetnoreja —A0 Ctnul kletar r-.H0 Ctunl kmetovalec *-.50 Veliki eloetaako-anglaikl tolina« IZ 00 Veotek Častit k UlIfNE IN RAZNE UM1UI KNJIGI: kioerlka ali povsod dobro —.f) Ceear Joief ESvetablJa —.31) DoU ■ orodjem —ju Urtaelda —.13 Hedvlka -.n UUdegarda lianami, mala Japooka - J3 Idtior, pobotnl kmet —'A 1« raznlb atanov (peamlee) —.2«) Jama nad l>obrufio —^30 Jaramil Juri baron Vega —.281 Kako visaja usoda - 40' Kraljičin ne^ak —.tO! Kraljevič ta bera« - 40) Korejska brata —.40 Laban, 100 beril —.20 Male peaml —JB Maron, krUanskl : > a IJba- nuna &-.10 lOadi aamotar — Naseljenci —.5» Na valovtb Jutnesa morja —.20 N'eksJ ta ruake ajodoviae —/JO O Jetikl Ogtaalea aU bndoblja tat ne- doUaoat w.jo fapa ta Tambergar mM Popotni llatt —.13 rMUednl MaMkaaee -.» Potovaajo t LUlpat —m htfld Jadak —JO Preke mer* rta—JiaJa Indija—kltt aW> lwU»f yrUwRgwftaega^^ —m UStflMttMMii^ Iterolueija ua Portugalskem —.30 IleiHiSteT -.2» RiblCev aln »—.16 Rodbinska sreCa —.50 Sita, mala lllndostanka —.25 Slovenske novele In poveatl — Socializem —.15 Kocljalna demokracija —.10 Stanley ▼ Afriki — .20 Stezosledec — Timotej ln Flletnon -:i'> Tesettboff —.25 V Jetnik na galeji —.16 Vojna na Balkanu, 13. area. fl» Zgodovina c. In k. peKpoika it. 17 a slikami —.50 Zlatokopt Zla^ekoi*! .40 Zlatarjevo zlato f 1.00 Življenje na arair. dvora alt Smrt cesarjevi ta Rodolfa (Traced I Ja v Mejerllngat «—.71 V rs k vi kn^Tbombe1'1"11 — U j Zaklad kniiCevalca a antajt — ,u Ena aaiaa kaplja Črnila — U Grob v avetllnlka —.15 o«h« a kanarskim brtljaatom •—.U Kako ao vjetl Jacka rasparaCn —.15 londonski ponarejald denarja —.U PiemIC m.U i RAZOLROMCS: Newyorake a evaCUcamfl, haaso-rletiCne. boOAaa, Mealafa la velikonočna komad 90 —M t dooat po Kil: Album ometa New Torka a krme- nlml allkamt, malt —.ti Zdroflenlb drflav mil i eellkl -.za Aeatro-Ita II Ja aaka vojaa mapa t-JI MHmM> drftae »il Brrapa Kil Vojaa t enaka mapa RN Vojat atlas hJI Zemljevidi: No« Tact, Colorado, UttMla. rrsasaa Montana, raaaajliaala Mlnaaanta Wlaaoaate. Wyemlag la Waal Vlrglala la vaak druglb drftav P® mM Avatra-Ogrdke maB «-.ig mTitiito mM m*m lagrl^aabammbia wiSllfl1, ..„ ..... - .a IZUME i 1 ^ * I •vv se isce. Pišite danes jk> mojo knjigo 'KAJ IZUMETI?' dajo pojasnila kako »lobiti patent. PtiKljetu ju brezplačno vakemu, kdor-vpraša za njo. 1'itajte. kaj eden iuoj sl«jvenski klici 11 piše: Lowell. Ariz. Mr. A. 31. Wilson, Washington, 1>. C. Teni|iotoui se zahvaljujem Paientneiun otlvetiiiku Mr. A. St. Wilson. :HH» Victor Bid;:., Washington, li. C., ker mi je tako hitro izposloval patent za n«»vi struj. ki s«» ^a Im> moglo prav ilobro rai »i t i v premogo-rovih. iCojakom sa za I a ix»sel najtopleje ptiporoCam. 1 iinr damo na zahtevo.! l*15ite §e danes v svojem materinskem jeziku. A. M. WILSON 309 Victor Bldg. WASHINGTON, D. C. Dr. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa SLOVENSKtlZDRAVNlK Dr. Koler J* aa» t«t*r«j«i atovenaki Ml ravnik. ap«MtJe-ilet v Plttsbaraba, A ki laa SStotno mk fx ao v i4rtTll«ui > UJnlb aoatOb tm A. teeaL \ atfltls mU Metra ^ at Jen J« krvi adrev; s stosoTlum ao«, ki aa |e lsumel «r V.; Prof. Krllcb. Ce 1 ssate mozolje __ _ .... . _ mshoraae po tele- ?rt<51t« ln is«|«tli vam bc kf Ne tekajte, ker ta bol«aea ee netose aemenotok, kapavec ali trlper la *«at vee druae posledic«, ki naatanajo radi teaa. Ta bolesnt adravlm po aadnjl metodi v najkrajšem faeu. Kakor hitro opaatte. da na po •»oScoat. ne takaju temve« pridite ta |aa rmai #0 »o*. ■oMt povroiL aodauja ee«1. ki vodi !a aiakar»a oadrartm v kratkaca eaan, Ura> * ****** **** l< JOIN WRNSBU mi BmI Psi IL dmhsA m. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Wisconsinu namanjamo, da jih bo t kratkem obiakal nal aaatopnik , KP« ^mJbo VlttBs^i kJ Jo pooblaMao gprgjanatl naroi ; nino aa "Glaa Naroda" in Udajati tocadama potrdila. — Upati ja d» mu bodo «U rojaki ▼ vaek oal rik aa roko __Drodnlitvo. pstoTis rawtmfcT V pH ''SiA'ai&tSf* mwrnrnTLmStrnmrn. Najstarejša slovensko-hnratska trgovina z likery vAmeriki. Ml vam nodlmo aako aaloao najboljaik likerjev pe aledetlh eeaakl Brlnjevec. aaboj it atekleole) — — — _ _ ___________g T.Ot Brlnjevec, aaboj (12 stekJenlo) ......................11.00 Tropinjerec, galona........f2.2tt, g200, f2.7S ta «.00 Troplnjevec, aaboj (g steklenic).— — ^ — B.60 TrojdnJevec, aaboj (12 ateklenle)— 10.00 Bllvovka, galon............................«2.7« ln__— a.00 Brlnevec, iposamema steklenica) ............Lli Nai slavni "««*' Pnre Bye Whiskey, 7 iet star uboj (t steklenic)1.0« aaboj (12 steklenla) — — — _ 11.00 I Concord vino, rdeCe, berel..„MM w M — — .« — «12.00 I Concord vino, rdeče, pol bereta........1«.00 Pri odjema n tn 10 #a!on, stan« galon*n — — — — — .80 Pri odjemu ene ume salone pa.— ______5^00 I Belo vino, berel................ta.00 I Belo vino. pol berela — — — — _ ig.oo j Pri odjemu B ali 10 galon, stane galona ________ __1.00 Pri o«lJemu ene ume galone pa....... . . . . . ........................Lag ) Za posodo računamo sledeče cene: aa 1, 4 tn 4% ga Ione sodčke tO I eentov, u K, 6 ln 10 galon sodOte «100 ln aa 26 galon (pol berela) flJW. i Berele pa damo ustonj. Z naročilom poSljlte vedno tudi Money Order all tm banial «sR I Za vse blago Jamtt ! THE OfflO BRANDY DISTILLING COMPANY «1*2—4 ST. CLAIR AVR. CLRVRLAND, OHO. POPOTINIKI. Vsem onim, kl ate namenjeni potovati v Cleveland, poaabno ako imata ! droll01, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako ae hu«at« nastaniti v na« naselbini Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vaa kar le potrebujete. Pri ssestl Imate vedne pe-; Iteno ln zanesljivo blago. Ako doepete v Cleveland na postajo in se ne veete kam obrniti, pe-: kličite ua telefon Princeton 1381 all pa Bosedale 1881 ln Jaa bom poslal sn avtomobil po vaa. Ako pa vaamete pocestno karo m peljite a Hi. Clalr I karo do «2. ceste la na vocalu St. Clalr Ave. ie naalor; A. GRDINA, I 6127 St. Clair Ave^ Cleveland, O. Pr! meal aa vedno dobi letal koledar se 20*. poitnlb ^ Frank Petkovšek Javni notar (Notary Publio) 718-720 MARKET STRUT VilKieil. Ilk PRODAJA Una vina. lavrvtas smotk«. patentirana adravlla. PRODAJA raftna liatka vgak grakoma» i akik ivt. PO&ILJA daaag v atari kraj a«jr«gljtva (B : polteno. UP&AVIJA vm 7 aotaraki po»a| tpg«R jo4a dala m?** m •xlaTnaroda' 91 Corttaadt Street It* York. K t Velika zaloga vina in žganja. Bdeče vino v sodlb........7Bc. galoa v ga Iona b pa po........ $1.00 „ Belo rlno v sodlb................gl.00 „ v galonab pa po..........«1.28 H t Sod sa 60 galon Je zastonj; sod u 28 galoa ae m<>ra plačati. Orožnik 4 galone sa................. _ «11.00 Brlnjevec 12 steklenic ca............. «12.00 Brlnjevec 4 galone (sodček) u.........«16.00 MARIJA GRILL, IMS St. Clair Ave^ N. R, Cleveland, Ofcls. Slovenska Društva po vseh Zjedtnjenih državah imaio ca geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCE~ drnotrene tiskovine, se vselej obrnem na slovensko onijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" tU iadeiujcmo vse drnitveae, trgovske ia privatna tiskovine. Naia tlakama je anjbolj moderno opremljena izmed vseh alovasrnklk tiakaren v Ameriki. Pttite sa cene vaaka tiskovine aam, predao ae obrnete kam dr«, gaak Pri aaa dobite lepie, eeaeito la boljie Uakoviae CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNZJ8KA TISKARNA GllS ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. O I BOJAXX. MAROOAJTE SE HA "GLAS V A B O D A", I vajtsOji slovkkki Dinmnx v zde. državah. * '.....-: ■ , ^ * • ,