Številka 8
TRST, v petek 8. januvarja 1909
Tečaj XXXIV
—i IZHAJA VSAKI DAH hm« tadl * arteljab la praznikih afa 5., rt poMdelJkJI * 9. ifotraj. Faaanitae it«t. se prodajajo po S nvd. (6stoi.)Tmiogft hobakarsah v Trata in okolici, Gorici, Kranju, 9t- Petru, Postojni, Sežani, Na.bražini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdov-lefcni, Dornbergu itd. Zastarele ftev. po 5 nri. (10 stok). O* LAS I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t Sirokosti 1 kok»e. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t, am, ■lainlnici, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O Bt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aada^na vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti14. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko«
V edinosti )• moć 1
— BAROČNIMA ZNAŠA —
m vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez do poslane naročnine, se upr*vm ne ozira, ■ar»tata« aa aadaljaks ladaaj« „XDXXOBTa" (tu*: —- lete« K S-M, »al lata 9 «0 ——
Val dopisi naj se po&ljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma aa as spraleaM|e la rokopisi as aa vrafiaje.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: sfloa Giergie Galatt! 18 (Naretfal Um) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista .Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poitao-liraallaKiil raftin It 841 652. TELEFOrt It 11-57.
BRZOJAVNE VESTI
Odsek za poalovni red.
DUNAJ 7. Odsek za poslovni red bo imel 18. in 19. t. m. ob 10 uri predporodne se^o. Dnevni red : Razprava o načrtu spre-membe poslovnega reda.
Perzija.
TEH HRAN 7. Princ Ferman Ferma je preial povelje, naj se kakor guverner poda v Ispuhan.
TEHERAN 7. L»&d ed Daulefc je bil imenovan ministrom za nnanje stvari.
Dunaj 7. Cesar je dane« predpoludne zaprisegel kneza Montenuovo kakor višega dvornega maršala, ntdalje je zaprisegel več novoimenovanih tajnih svetnikov.
Stokhoim 7. Drža-na banka zniža od jatri diskont za '/« odstotka.
Veliki polres u Kalabriji
in SICILIJI,
TURIN 7. rŠtampa" je priobčila pogovor, ki ga je imel eden njenih urednikov a poljedelskim ministrom Bertolmi-jem po njegovem povratku iz Messio. Bertolini je rekel: Ko sem zapustil Messino, je bil tamkaj položaj razmeroo bolji. Proglašenje obsednega stanja je bilo neobhodno potrebno v interesu nemotenega vršenja uprave in varstvene službe. Rešilno delo je končano. Sploh mislijo, da ni ■obene žive osebe več pod razvalinami. Mes-sh&a je popolnoma opustošena. Le ena hiša ie ostala nepoškodovana, ker ima samo eno Badstropie. Messina se na novo zgradi le pod pogoji strogih pravil.
V Reggie je položaj bolji. En del mesta je nepoškodovan. Hiše so bile večinoma nizke. Roggio bo lažje na novo zgraditi. Mnogo tež e bo pa na novo postaviti opustoSene vasi in mesteca Kalabrije ob morski obali in v gorah. General Mazza razpolaga z 10.000 vojaki. — Privatna lastnina je oa varnem. Vlada namerava zgraditi mnogo barak, v katerih bodo prebirali oni, ki žele ostati v svoji domovini. Mi ni? t*-r je konečno izjavil, da je posamično kritikov&nje vedenja armade in mornarice nezasluženo. Armada in mornarica sta dala dokaze samozatajevaoja, človekoljubja in požrtvovalnosti. Posebno so se izkazali povelj-»iki ladij.
RIM 7. General Mazza je brzojavil iz Measine: Se vedno iščejo med razvalinami živih ljudi in sicer ne le po dnevu, ampak a pomočjo bakelj tudi po noči. Ta zasledovanja bodo trajala toiiko časa, dokler bo izključena vsaka možnost, da bi ae nahajale nad razvalinami še žive osebe.
MESSINA 7. Izpoc razvalin so zopet potegnili dve živi osebi. Nadaljuje ae z izkopavanjem in pokopavanjem mrličev, ter z de-siefeciranjem.
MESSINA 7. — Na inicijativo poslanca Jula so 6e včeraj na mestnik razvalinah zbrali preostali Messine. Vsprejeta je bila resolucija v kateri se povdarja zgodovinska in narodna potreba, da se Messina zopet zgradi ter ae izraža nada, da bo parlament, kakor tolmač narodn6 duše in želje civiliziranega sveta našel sredstev, da vstane Mescina k novemu zivkanju. —
RIM 7. Razun že podarjenih 200,000 Hr je stavil kralj za žrtve najnovejih dogodkov na Siciliji in na Kalabriji na razpolago en milijon lir in sicer pol milijona rdečemu križu in pol milijona narodnemu pomožnemu odbori. —
P O D L ISTEK.
Smodnišnics ostala nedotaknjena.
MESSINA 6. Našli ao, da je vsa zaloga smodnika v smodnišnici, ki je obsegala več tonelat, in vsa zaloga nekoliko milijonov patron, ostala nedotaknjena.
Število žrtev.
NAPOLJ 7. Glasom oficijelne cenitve znaša število ob potresu ubi tik 140.000. Od teh odpade na MesBino 65.000, na Reggio 40.000, na bližnja mesteca in vasi pa 35.000.
Vojna neizogibna?!
Dunajska „Armee Zeitung" (ki velja kakor glasilo visokih vojnih krogov) je prinesla včeraj članek, iz katere posnemljemo nastopne najvažneje misli:
Ura je odbila: vojna Je neizogibna! Nikdar je ni bilo opravičeneje vojne, nikdar ni bilo naše zaupanje v zmago močneje utemeljeno« Nas silijo v vojno: Rusija, Italija, Srbija, Crnogora in Tur čij a.
Rusija nas lili na vojno: po barbarski odkritosrčnosti čistokrvnega Rusa Izvoljskega dne 25. decembra razkrila se je njegova igra. Danes Rusija ni pripravljena na ofenzivno vojno in zato priznava za sedaj pravice Avstrije do Bosne. Ali Rusija se pripravlja, da izvrši kasneje svojo historično misijo na Balkanu in takoj sedaj stori vse možno, da pride do zveze vseh balkanskih držav proti Avstro-Ogrski. To je temeljna misel famoznega govora ruskega ministra za vnanje stvari. In samo perverzna logika mogla je videti v tem govoru miroljuben govor, ker za nas izhaja iz tega govora samo ta-le alternativa : ali začeti vojno takoj, dokler Rusija občuti posledice zadaje vojne in notranje revolucije, ali pa iti v boj, ko bo Rusija ojačena in ko se nje diplomaciji posreči, da nam odtuji Romunijo in Bolgarsko in nas s tem popolnoma izolira.
Italija nas sili na vojno. Sicer vidimo Italijo oficijelno še na naši strani; ali zato se ona po tajno pripravlja e tem večo intenzivnostjo, da zažge vse svoje mine proti nam. Italija kaže navidezno svojo zvestobo do zveze, ker ve, da danes ni fie pripravljena; ali ona popravlja z gigantskim korakom, kar je zamudila v dveh desetletjih. Ali naj čakamo mi, da Italija dobi primeren moment, da nam napove vojno ?! Italija je bila pred 3 ledni nepripravljena i& je danes še manje pripravljena za napad. Nesreča v južni Italiji paralizuje za par mesecev njeno energijo: ta nesreča jej je ugrabila 100.000 človeških življenj in je uničila eno milijardo narodnega premoženja. S humanitarnega stališča nas katastrofa od 26C decembra napolnjuje z globokim in iskrenim sočutjem; ali politika je surovo rokodelstvo in mi moramo hladnokrvne računati s potresom v Messini kakor okolnostjo, ugodno za nas. Pred petimi leti smo bili dovolj najivni, ko smo spoštovali nesrečo Rusije na Vztoku in ko smo opustili priliko, da storimo, kar smo hoteli na Balkanu. Danes pa plačuje Rusija našo generoznoet ■ tem, da se je postavila na stran naših neprijateljev. Danes smo ozdravljeni od te velikodušnosti in se ne bomo obotavljali, da uredimo svoje račune žnjo tudi v dnevih nje narodne žalosti.
Srbija nas sili oa vojno: govor srbskega ministra za vnanje stvari ne potrebuje daljšega komentaija. Na ta gobec treba postaviti pest in c. in kr. oficir bi se moral sramovati, da nosi ob
boku orožje, ako bi država, ki jej on služi, molčeč prenašala takšne provokacije.
Turčija nas sili na vojno: z našim predata vitel jem v Carigradu postopajo zasramovanjem in zaničevanjem. Naš ugled je tam že uničen. Bojkot proti nam ni nič dražega, nego potajna in permanentna vojna. Danes je Turčija v rokah klike izdajalcev, ki, podkupljeni od angležkega denarja, delajo za angležke interese. Tudi Turčija je sedaj nepripravljena za akcijo in ne bo naša krivda, ako bomo prisiljeni, da izkoristimo to njeno notranjo krizo.
Zato nam ne preostaja druzega, nego da se sklicujemo na litima ratio narodov in porabiti ugodni moment in da pred vsem odgovorimo na srbske provokacije s toliko energijo in toliko močjo orožja, kakor nam to nalagajo spoštovanje do samega sebe in naši interesi. Od hitrosti in vspeha te prve akcije bo odvisno, da-li se s to akcijo zaključijo ali ne vojni dogodki tega leta, polnega dogodkov.
Mi smo tudi formalno zaposeli Bosno, ki je bila naša od nekdaj. Prisiljeni po okolno stik položimo sedaj roko tudi na Srbijo in z našo protekcijo podamo tej deželi način, da zopet oživi pod našim protektoratom in da postane zrela za pansrbsko idejo, to je, za Veliko Srbijo pod žezlom Habsburgov.
Črnogoro pak, po potrebni korekciji naših mej, povrnimo Turčiji, ako se bo Porta vedla nevtralno. Tedaj bo mogla Črnogora s polno sapo uživati blagoslov svobodne ia pomlajene Turčije.
Vojska pričakuje pripravljena na boj in. naloge, ki se jej stavijo. Mi gremo v vojno zavestjo, da služimo pravični stvari. Naša kri vre: komaj se premagujemo. Pokliči nas cesar !
* *
— Kaker smo že rekli, velja omenjena „Armee-Zeituog" kakor glasilo viših avstrijskih vojnih krogov. Ni torej izključeno, da je ta članek inspiriran.
Mi hočemo tu se avoje strani napraviti samo eno opazko: ali so g raje enuncijacije direktna napoved vojne Baiaanu in mnogim njega prijateljem, ali pa moramo amatrati kakor bufonsko grožnjo kacega častnika, ki se morda čuti poklicanega, da grozi vsemu svetu. Ali v drugi del alternative je težko verjeti, ker so to preresni časi, da bi avstrijska diplomacija kar brez druzega poverjala krmilo države vo j niš kina generalom.
A potem? Eh, tu prihajaaao se do ve-čega absurduma. Kajti, če tudi smo ponosni tudi mi na tem, da je naša država močna in ponosna, vendar ne moremo verovati, da bi trebali vojne z vsem svetom radi kljubovalno-ati kakega nemškega barona na Ballplatzu.
Vojaški krogi na Dunaju, bi hoteli že basati topove. Vojaki kličejo cesarju: v boj! Narodi te monarhije pa kličejo jednodušno • ohranite nam mir, ako le možno!
Kakor je to dni ves trezni avet avaril Srbijo, naj se ne prenagli, naj ne atori še zadnjega odločilnega koraka, naj ne izzove grozot vojne, tako svarimo danes tudi mi avstrijsko diplomacijo, naj se ne prenagli! Mislimo, da ne zagrešamo zločina veleizdaje, ako odkrito izjavimo, da nikakor ne moremo pritrditi mnenju vročekrvnih vojaških krogov, da bi bila vojna ob tolikem nasprotstvu — od strani Rusije, Italije, Turčije, Srbije in Črnogore, da niti ne govorimo o druzih možnih komplikacijah, le igrača !!
Poljub.
Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva.
Spisaia Kirolina Svetla. - Iz ieščine prevel F. P.
—	Kdo nam je pa umrl, boter ? zavpile so nanj vse naenkrat kakor iz enega grla in to tnko glasno, da ni bilo niti slišati rožljanja in škripanja ključa v cerkvenih vratih, ki gre sicer človeku skozi kosti in mozeg.
—	Čujte, vi tega še ne veste? se je fudil cerkovnik nekako premeteno; to je velik prekanjenec, dasi ima glavo kakor jablana, kadar cvete, in hodi popolnoma sključeno.
—	Kam naj ae to zapiše ? Jaz pravim, da to nekaj pomenja, videli boste, da je lako, ko ae gode tako nezaslišane reči I Pravim, da se v kratkem že izpolni staro prorokovani e o naših gorah: U dro se, a na njih mesto stopi jezero.
—	Slišale smo vas trobiti v cerkvi, ni treba, da nam tu še enkrat mlatite prazno slamo, zato da bi si zapomnili, da ste vi naš
— Kako bi se ne čudil? Dosedaj ste vse, kar se je pri nas zgodilo, doznavale ravno eno uro prej, nego tisti, ki se ga je tikalo. Kako sem se mogel torej nadejati, da
— Seveda ne, saj si jo je vzel samo zato, ker mu bi ne bili sicer ranjki stariši odpustili; zagrozili so mu bili s kletvijo, ako jih ne bi bil ubogal. Oh, vsakdo, kdor jo je
Komunistične občine
s posebnim ozirom na Smrno Ameriko.
in.
Virtemberžki separatisti. — Rihard Owen in ponesrečene komune. — Znamenita Brook Narm. — Bogoslova Noyes. — Prosta ljubezen. — Ikarske kolonije. — Čisti socialistični komunizem. — Koperativne socialistične občine.
Prve občine na komunistični podlagi so se ustanovile v Severni Ameriki koncem sedemnajstega stoletja in sicer so bile v de brez izjeme verskega izvora. Največ izmed njih je razpadlo že v nekaj letih; malokatera se je povzpela nad dve sto glav. Nekaj malo izmed njih je bilo ustanovljenih po ženskah, o katerih pa se pripovedujejo najrazličneje stvari.
Najstareja komuna, o kateri je znano, da se je ustanovila v Ameriki (1680), je „Laba-dist Communitj* kakor sekta protestantovslrih mistikov.
Leta 1803 ao se preselili v Ameriko vir-temberški separatisti. Ime so dobili od todi, ker niso hoteli niti v cerkev niti služiti vojake. Ker 80 se tako „separirali* od drugih jih je oblast močno preganjala, dokler lih ni nastopilo okolu šest sto duš pot preko morja. Kupili se nekaj nad dva tisoč hektarov zemlje in se zavezali, da delajo vsi drug za drugega pod načelom skupnosti in da nihče nima v nobenem slučaju pravice, zahtevati odškodnino za katerikoli -svoj posel. Nekaj let za tem so prodali svoje zemljišče za pol milj ona kron in se preselili proti zahodu, kjer so ustanovili v Indiani mesto Harmony. Pomnožili so se na tisoč duš. Ali kraj je bil nezdrav in s svojimi sosedi su živeli v neprestanem prepiru. Tedaj ie prišel v Ameriko Robert Owea, ki je bil pripravljen ta S7et kupiti. — Leta 1824 je bila kupčija gotova in Owan je ustanovil tu svojo prvo komunistično občino*
Separatisti so od leta do leta bolj propadali — preselili so se v Pensilvanijo nazaj — in danes poseduje njih posestva petero potomcev svojih dedov.
Robert Ownova občina je bila ustanovljena na precej obširni podlagi in je štela ob času svojega viška devet sto udov. Toda neprestani notranji prepiri, sleparstva in podobne homatije so kmftlu pokazale, da je ideja komunistične občine, kakor si jo je mislil Oiren, le prazen sen. Po treh letih je občina popolnoma razpadla (1824—27) in Owen ae je vrnil v Anglijo nazaj. Njegov vzgled je premotil nekaj posnemovalcev, med katerimi imenujemo le angleško damo, ki je ustanovila „Komuno rumene pomladi", a ki je ravnotako, kakor druge, hitro usahnila.
Nekaj časa je bilo potem mir. Ali v 40-tih letih minulega stoletja je doseglo ustanov-Ijanje komunističnih občin v Ameriki svoj vrhunec. Rastle so kakor gobe po dežju.
Najbolj interesantna izmed premaganih je Brook Farm (1841), o kateri se je že jako mnogo pisalo. Pet let prej se je namreč ustanovil v Bostonu poseben Transčendental Ciub, neka versko-lilozottka skupina, h kateri s& pripadali največ precej omikani in duševno visokostoječi ljudje. Iz Francije so Kurjejevi nauki našli pot tudi v Ammeriko in po teh principih se je imela občina ustanoviti, torej na nekako veriko-socijalistični podlagi. Fuije je bil namreč tudi nekak verski sanjar ; tako je hotel novo cerkev, katere glavar bi stol oval v Carigradu.
Brook Farm ni štela nikdar nad 70 oseb in ko je požar po preteku petih let uničil poslopja, je bilo tudi občine konec. Ravno tako naglo so propadle druge amerikan«ke Furjejive falange. Najdalj čaBa in najlepše se je obdržala Wiscons in Phalaux (1844—f>0),
ve ne veste še, da je mlada Lukaška, videl zraven Lukama, moral je reči, da bi se umrla ?	ta dva ne bila emela vzeti! Lukaš se nosi,
— Mlada Lukaška ? Ta vendar ne ? Saj J^or da bi bil gospodar črez tri gradove, to ni niti možno; ravno včeraj sem jo sre- Ofla Pa 3e zraven njega povešala glavo, kakor čala tam v klancu!	bi bila trudna življenja. Nikdar ni bilo v
njej pravega življenja in zdravja.
—	Tudi jaz Bem jo včeraj videla, ko je obešala perilo na plot.
—	Kakor sem rekel, mlada Lukaška je umrla. Tik pred poludnen je izdihnila, zapustila je hčerkico.
—	O ti uboga sirotica, kako težko seje tvoja mamica ločila od tebe !
—	Bilo jej je to baje 2elo lahko ; niti vedela ni, da ae napravlja tja, kamor jej moramo enkrat alediti vai, ki tukaj atejimo, kdo za leto prej, kdo pozneje. Zaspala je in ne probudi se več.
—	Bog jej daj lahko počivati i
—• Sedaj si lahko konečno vzame LukaŠ, kar ai njegovo srce želi. Jaz mu to privo-ščam; zelo ae mi je smilil, ko sem ga videla iti tukaj mimo lipe k poroki — bil je tako bled, kakor da bi ga družice vodile mesto k oltarju v smrt. Vsakdo od nas mora želeti, da bi bil srečen in zadovoljen. Takih sosedov, kakor je on, imamo pač malo; nikomur ne dela krivice, a tudi sam je ne trpi. Ako le more, napravlja komu uslugo. Včasih postaja sicer malo divji, a brez male napake ni nihče od nas.
— Kdo bi bil Vendulki Paloucki proro-
—	In srečno vstajenje od mrtvih! Sicer 1 koval, da vendar enkrat dobi Lukiša ? Od ni bila svetnica, a hudobna ženska tadi tistega trenotks, ko so ga oklicaii z drugo, ni bila. ] je ni bilo videti pri nobeni godbi, na aobe-
—	Lukaš si ne bo delal preglavice iz i nem cerkvenem shodu ; in vendar ie bila to
mogla postati Lukaševa, ni marala druzega.
—	Ali kaj ao imeli le njegovi stariši proti nji ? To mi ne gre v glavo, saj je vendar lepa, kakor se spodobi; nekaj ima tudi pod palcem in pri delu se tudi trudi. Tudi je bUa ž njimi v sorodstvu.
—	Prav radi tega je sin ni smel vzeti. Njegovi roditelji so bili taki staroverci, ki so si mislili, da bi bil greh, ko bi privolili, da bi se ta dva vzela, ker so bili njiju pradedje rodni bratje. Niti župnik jih ni mogel odvrniti od tega, ker so si domnevali, da nihče ne umeje bolje božjega povelja, nego ou, Smatrali so za gotovo, da oni aami imajo ključ do nebeških vrat.
—	Tako je torej s to stvarjo ? Lesto sem si radi tega belila glavo. No seveda, saj je še le leto dni, odkar sem se primožila v ta kraj. V Veudulki vre sedaj morda vsaka žilica, ako že ve, komu je zvonilo.
—	Lukaš vendar ne bode odlašal a svatbo in tudi ne bo smel. Kjer je hlev poln živine, dom poln poslov in v zibelki malo dete, tam mož ne more dolgo izhajati brez gospodinje. Gotovo se napoti takoj po šest-tedenski maši za ranjko naravnost k P&lonc-kovim r»o rritolifipiff
? ran đ
»EDINOST< ftov. 5
T Trstu, dne S. januvarja 1965
Nel«tere falanga so stremile tuli po nekski izjav. Srbski minister je. podavši zrž^jeia j ne fciio god;lo pred nsiimi očsii in tko bi re bilo narodne prireditve, ds ni-o asrdalen^gi „regeneraciji č'ov-škega rodu* na podlagi ko i p&jaenUa, pooblastil grofi Forgacha, nsj -----	--
bd^b zrna.
Eoa nsjbc-lj znanih amerikanski komun je Oaeida CompaLv. Uranovi! jo je 1847 bogosovec	ki je sestavil kasneje
pr^o obširnejo zgodovino komunizmi.*) Občana obstoji do danes, a že leta 1879 je bil h munizem odpravljen in Epreme-njVna je bila v delniško podjetje z glavnico pet miiijoaov kron, ki jih posedujejo nekfeteii potomci et a rejcih ustanovnikov.
Občina ni štela nikdar nad tri %to duš, I a z.' u s roje čir.ne ie š'ela nekaj izredao du ko.uih in talentiranih oseb, poleg tega več bogatašev. Ojno*.a*ia ie bila po nek°.kem zi--te:Lu .svobodne ljubezni44 s katero je hotela poseči posebno regeneracijo rodu. Starejši členi so se smeli družiti le z mladim dtlom in obratno. Poleg tega ao gojili „javno kritiko" t. j. členi kritik jvali drug drugega na javn h skupšč nib.
Kancem 40 let s3 je pričelo ustanavljati na vt,eh koncih iocijalistično komuuistične občine, ki niso imele z verskimi stvarmi nobene zveze. C'abe^ je ustanavljaj Bvoje ikarske kolonije. Ko si je izbral Cabet prvo zemljo, »o ga nepošteni agentje za mnogo osk parili, tako, da se je prvim Ikarcem slabo godilo. Svet ni bil z.i kolonije nikakor pripraven (T< rra . ožje so se preselili nato v pokrajino, ki so jim jo odstopili Mormoni. Mormoni so bili verska cekta, ki je dovoljevala mnogcžanstvo. Vtlcd neprestanega preganjanja so se preselili leta 1847 ob ;Slano Jezero v pok:a ino Urah in prodali svojo naselbino J Ic^rcem.
Kolonija je štela do pet sto glav. Na-atali bo zopet nepremagljivi spori; ustanov-nik ikarskega komunizma Cabet je bil po iasrn h privržencih pihnjen iz občine (1856), s edila mu je zve»ta manjšima 180-tih glav v St. Louis, kjer je Cabet že po nekaj daeh um 1. Ik^rci mormonske naselbine so se izselili leta 1860 v pokrajioo Jovo, tjda tudi mad njo se je zanesel kmalu prepir. Nastala jc opozicija, ki te je navzela Marksovih idej ii o ..čina se je razdrla 1876. Opozicija je vztrajala nekaj časa; osein let potem se je preseiiia — 52 po številu — v Kalifornijo, k.er je ustanovila Icaria Speranza, ki se je razšla 1889. Diuga polovica si je ustmovila ravLo tako svojo občino, ki je končala pred triuajfit:mi leti (1895).
V drugi polovici devetnajstega stolftja ie ni ustanovila nob.na socij ali stična občiaa na p )diagi komunizma. S o c i j a 1 i z e m uto-pičnih eksperimentov je ponehal na njegovo mesto je stopil p r akti č n o-s traukarski. Sele v novejšem času s 3 se pojavili p:dobai sccijaliat'čni poskusi. ki pa niao stali ve5 na principu komunizma, ampak na načelu kooperacije. Z a-isebna lastnina ni odpravljena.
Ena takih najznfcmeniteiih občin je ieta 1894 u^tsoovljena Coloraao Cooperation Com
j nje^orc-m imenu izjan dunajskemu da h: njegov govor ime! r.ikak?
kabinetu, cgrc8!7ne
tendence proti Arstrc-Ograk'. Do tavii je, da ni sikakor kotel Saliti in da obžaluje, da se je i^aze, ki se jih je pos'tužii, da pojasni srbsko staliiče v b sansk-cm vprašanju, v Avstro Ogrski tako rszumelo, kakor da bi bil nad^hajea sovražnimi čutitvi nasproti mo-i narhiji. Konečno se on (Mdovanonč) ni nikakor I pomirjeval izjavin, da smatra kritike sekate ! rib govornikov v skupščini glede notranjih vprašanj monarhijo, v nasprotstni z mednarodnimi šegami in da jo graja.
Organizacija čet.
Iz Belegagrada javl.ajo: V političnih krogih se govor, da se že dva dni mudijo v Beieregradu vai macedonski voditelji ustaških čet. Pred par dnevi je imel odsek za narodno obrambo sejo, na kateri je bila tudi oficijelna oseba, namreč sekcijski načelnik v minister-stvu za u nanje stvari. Poroča se, da prične deiovenje oddelek dobrovoljce/ (okolu 2000 mož) in sicer poglavitno Makedoncev. Isti
biio nedvomno dokazaao. Te gorostasnog so in vaikdar veseiega M^fcje pt-trekorali. Pokojnsk se menda zaredali tudi solidneji elementi med I je d&sege! starost 57 let. Zaaimir slieij j3
<icc\?ain:> demokracijo sasii ie zato bo podaii j v sedaj preminolem „Lavorstorm" tisto znat.o izjavo, s katero so postavili Psgainiia na laž in odklonili od sebe odgovornost za praiaa \ žuganja z generalnim štrajkom in za tako — se stališde delavstva iploh — nezaslišano postopanje posl. Pagninija !
Mi smo ▼ zadregi za bsaede, s katerimi bi se moglo primerno označiti to postopanje. Le toliko pravimo: ako je ▼ takajšaji italijanski socijalni demokraciji le še iskrice samozavesti in vernosti do »vojih n-:čei in svojeja programa, ne bi mogla niti za sem trenotek več poverjati se vodstvu veka, ki je zagrešil to, kar Pugnini !
Nađe seveda nimamo nobene, da bi tukajšoia socijalna demokracija zavedla svoje dolžnosti do delarstva in — sebe !
Občni zbor „Dijašktga podpornega društva" V Trstu se je vršil sinoči v prestarih „Slov, Čitalnice*. Dasiravno ni bil obisk ka-
e2
čl o
se te
hočejo nPbujskati bosansko prebivalstvo proti 1 ^oršnjega bi zaslužilo to dobrodelno društvo
t	tt_-	rt •____ »•	t	>z O Žirom na mnnfirnRfAPiInn nnnp nlavpn^lrn
aneksiji. Vojvoda Grigor dobi baje vrhno po veljstvo nad vso organizacijo. Členi band ne bodo nosiii vojaške uniforme, ampak le narodno obleko.
IZ BOSNE.
PETROGBAD 7. V literarnem društvu je imel Grabov?»ki zopet predavanje, prilazno Avstrj-Ogrski, na katerem so bili tudi poslanci. Predavanje je bilo vsprejeto z veliko pohvalo. Grrabow»ki je rekel, da se zamore Bosna šteti srečno, da je za stalno združisa visoko avstrijsko kulturo. Avstro-Ogrska je comagala Bosni do blagostanja in reda. — Tukajšnji listi molče o predavanjih Grabow-skega. —
TURČIJA.
CABIGRAD 7. Bojkot avstrijskega blaga in avstrijskega Llovda traja dalje, vendar je opažati, da se na nekaterih krajih ojačeje opozicija elementov, da bojkot preneha ozir. ki trpe vsled tega škodo. V posamičnih slučajih &a tudi z energičnim in pretečim nastopanjem oziroma z darili pooreča, da se av-
ozirom na mnogoštevilno naše slovensko dijaštvo, upamo, da zaveje pozdravni govor predsednika d.ra L j. C i k o v i ć -a tudi v one naše kroge, ki se le preradi odtujujejo narodnemu delu.
V druAUenem delovanju je poročal tajnik Miroslav Pretner. Iz poročila p03nemljem0, da število dijakov na tržaških srednjih šolah od ieta do leta narašča in a tem tudi število prosilcev. — 214 Slovencev in skupno 246 Slovanov je pohajalo ▼ preteklem šolikem letu 1907/08 tržaške srednje šole. Kolika izmed njih bi moralo zapustiti študije, ako bi jih ne podpiralo ravno to društvo.
Društvo ie razdeljevalo podpore za šolnino, hrano, stanarino, obleko, knjige itd. — Podpore je prejelo 137 dijakov in 12 visoko-šJcev. Hvaležnostjo se spominja društvo tudi onib, ki so jo toli plemenito pcdpirali, da je zamoglo pomagati vedno večemu številu prosilcev. Med tem je prva „Tržaška posojilnica in hranilnica", dalje „Elduo tu, ki je vedno drage volje odpirala predala ve«tem ter vspodbujala občinstvo, da naj se spominja
strijsko blago razklada iu prevaža. Govorice, j tudi tega društva, a koncem se zahvaljuje
da nastopijo gotovi elementi zbornice, med temi Albanci proti bojkotu, se niso dosej še potrdile.
CARIGRAD 7. „Ikdam" poroča, da se b:do avstre-ogrsko-turška pogajanja nadaljevala po bajramu, ki danes konča.
CARIGRAD 7. V francoski bolnišnici v Bejrutu je doslej umrlo na pljučni kugi pet oseb.
ČRNOGORA.
Inspiriranje kneza Mirka.
S Cetini a poročajo: Kneževič Mirko je dobil od kneza Nikole nalog, da .razgleda čruogursko mejo proti Hercegovini in da se dispoziciji avstro-ogrske vojske.
_ , ,	t,	% . - obvesti o dispoziciji av3tro-ogri
par,y (/.zg. coloraao i^ooperejsn Aempem.i h; Kneževič je odšel na mejo z drema čast-obst^ji še danes m šteje 3—400 udov. Vse niicomai deio ie enako plačano. Urar in kamuosek
odbor vsem, ki 30 na ta ali oni način pod pirali d uštvo. V vznesenih besedah spominja se poročilo tudi dveh velikih dobrotnikov, ki ju je vjela nemila smrt šolskega svetnika in profesorja v pokojn Janeza Jesenka in župnika, pap. komornika Julija Warta.
Koncem se obrača poročilo tudi do ro-doljubja našega naroda proseč ga, d* naj ne zabi te naše borne in pridne slovenske mladine.
Tajnikovo poročilo je bilo vsprejeto jednoglasno in odobravanjem, nakar je poročal blagajnik dr. Josip A b r a m o društvenom premožeuju.
Dohodkov je bilo K 2730 50 ; »troškov
oba prejemata enak zas'užek.
) 1. H, N o v e s, Historv of American limu* 1S70.
socia-
Dalmacija za naše stališče.
Te dni se bo vršil v Spljetu sestanek dalmatinikih 'poslancev in županov, na katerem se bo razpravljalo o raznih deželnih vprašanjih inovseučiliščnem vprašanju Hrvatov in Slovencev. Pri tem se bo sestanek — kakor posnemamo iz jednodušnih izjav dalmatinskega novinstva — izjavil proti Trstu kakor sedežu italijanske univerze.
DOGODKI NA BALKANU.
SRBIJA.
LONDON 2. „Times4 piše: Dokler estane Avstro-Ogrska trdno pri svojem vedenju nasproti Turčiji, ni možno resiti spora. Ia ven«Ur je treba, da pride prihodnjo pomlad do spora/uma. Mir na Balkanu in morda Evropi zamorejo motiti tudi U6taške čete neodgovornih Srbov, ki bi prestopili Drino. Vojna ozirema podpora oborežene ustaje bi ■tala Avstro Odrsko denarnih žrtev, ki bi bile mnogo veče, nego izpolnitev največe zahteve Turčije.
LONDON 7. „Standard* je objavil dolgo brzo avko ministra za unanje stvari Mi<ova-nov:ča, ki pojasnju;e vedenje Srbije nasproti acek.iji Bosne in Hercegovine. Brzojavka po navija splošno ideje, ki jih je minister razbijal v sv»jem govora v skupščini; izpušča samo oasemb«, 4a so Srbi v obeli pokrajiaak u<užajeni ia podjarmi eni. Milovanović ponavlja, da zahteva narodni program Srbije, da se Bosna in Hercegovina emancipirate, ako ne drugače, da zamorete vsaj stopiti ▼ tesne gospodarske in politišne odaošaje s Srbijo in Crnogoro in da ima neodvisnost Srbije in Črnogore oporo v Bosni in Hercegovini. Evropsko ravnotežje zahteva, da sta te d?e pokrajini samosvoje, da zamorete slediti svojim simpatijam in koristim, ki streme za tem, da pride do tesne zveze političnih in gospodarskih interesov s Srbijo in Č-negoro.
Izjava Milovanovića.
BELIGRAD 7. Avstro ogrski odposlanec grot Forgach je pre;el nalog, naj opomina ministra za unanje stvari Milovanov.ča radi govora, ki ga je imel v skupščini in naj ga prosi za avteatičen tekst nekaterih njegovih
Ogrska.
Zakonski načrt o vojnem kontingentu.
Ogrski minister za domobranstvo Jekel-falu3sy predloži 19. t. m. v poslanski zbornici zakonski načrt o vojnem kontingentu za 1. 1909. — Zahteval bo redui normalni kontingent.
Drobne politiCne vesti.
Deficit kraljevine Češke. — Te dni je bil v deželnem odboru češkem konečno določen proračun za !. 1909. Stroški so proračunjeni na K 93,387.453, prihodki pa na 71.269.6S2 K, potemtakem znaša primanj kljaj 23,117.771,
Punt v kitajski vojski, — Med
K 3363 61, ki so se pokrili deloma z raznimi volili. Vse društveno nedotakljivo premožesje znsša pa K 13958*90 st. Tudi to poročilo je bilo vsprejeto jednoglasno.
Na to se je vršila volitev odbora. Na predlog drž. poslanca d.ra R y b a r • a, ki se je zahvalil odboru za njega neumorno delovanje je soglasno izvoljen stari odbor in sicer :
Predsednik g. dr. L;ud. Cikovič, namestnik g. Fran Gustini; tajnik g. Miroslav Pretner ; blagajnik g. dr. Josip Abram ; odbornik g. dr. Josip Wiifan, uamestuiki: gg. I»an Ban-del in dr. Ivan Merhar. Pregledovalci računov : dr. Gru3tav Gregorio, Ivan Vrkalj in Gracijan Stepančič.
Volitvi ao sledili še razni predlogi, nakar £ je predsednik zaključil zborovanje z obljubo, da zastavi odbor tudi v bodoče vse svoje moči v prid naši slov. mladini.
Mi
dobrodelno društvo
bil pri aiern, da je bil rcea 2i. febravasj*, 1862, krilen 23. in 24. js bil »j^vv god. Blag m a sporni a !
Ni i, kr. pripravnici za srednje šole v Trstu je im3Bovan strastem gosp. Slavoj D i tn n i k do^daj učitelj v Postojni. S tem je rtiča* ta šoiska k-iza r rseelje starišev to šolo ebisk«iočih otrok, a na čast vsem onim, ki so se teiikauj zavzeli in trudili da je došla končna rešitev.
Kavarna rFabris„, v katero zahaja lepo število slovenskih gostov, je p-vodom n veg« ieta izdala za s^Oie goste koledarje samo v laške m jeziku. Pred tremi leti, ko ie bil Ustje zsgtesii jj-jj kavar:ie gt Koc'jančić, je kavarna nabavila koledarje v treh jezikih. Lanjsko leto pa. ko je kavarno prevzel g. Slavit, so bili koledarji samo v italijanskem jeziku. Ko je eden od gostov pripomnil, da bi vodstvo kavarne moglo vendar upoštevati število slovenskih gostov ter nabaviti koledarje tudi v slovenskem jeziku, je v(d tvo obl;u4!o, da (ker {so že koledarji, prisp-i-ii ia se v tako krat-: kem ČHiU ne more oioven^kih koledarjev napraviti) za prihodnje leto naroči tudi slovenske koiedarje.
Letos pa, ko so nat.karji začeli voščiti gostom novo leto, smo presenečeni zapazili, da so koledarji zopet samo v italijanski m jeziku.
Eden gostov, ki Zihaja redno 7 to kavarno, je pripomnil, da je vodstvo kavarne vendar obljubilo, da letos izda koledarje tudi v slovenskem jeziku. Odgovorilo se aiu je. da so slovenski gostje mogli nazntniti vodstvu kavarne, da zahtevajo koledarje v slovenskem jezikn.
Dotični gospod ae je uaedil agitirati med slovenskimi g09ti, naj nobeden ne vzame italijanskega koledsrja, kar je večina gostov tudi storila.
Kaj se je potem zgodilo ? Zgodilo 3e je da je vodstvo kavarne „Fabris" jedno itavno prepovedalo natakarjem postreči dotičnemu gospodu s kavo, ne da bi mu bilo navedlo vzroka, valed katerega je storilo ta korak.
Obžalovati je pri tem, da so nekateri slovenski akademiki, ki so sprejeli italijanski koledar, odobravili korak vodstva kavarne, Češ, da dotični gospod, če že on sam ni ho-Ul vsprejeti italijanskega koledarja, ne bi bil smel agitirati med drugimi gosti l
To je žaljenje, preti kateremu moramo odločno protestirati! Če bo za laatuike kavarne Fabris dobri groši slovenskih gostov, petem bi isti morali upoštevati tudi žel e sl«-vensk.h gostov, ne da bi 83 izgovarjbli ne na desno ne ni levo!
Ca kavarna „Balkan" kf.k /r narodna, katere gostje so po veliki večini Sioveuc«, more napravljati koledarje v treh jezsksh tem več bi mogla storiti to tudi kavarna Fabris, v kat*ro zaha a lepo število Slovencev !
S—i.
Vspeh „dobrodelnega sprehoda'. Nedeljsko nabiranje v pnd poneirečencem v Južai Italiji je imelo veiik vspeh. K^kor se zatrjuje nabralo ee je v gotovini 30.000 K in 200 tonelat razne robe. Liški parnik „Datiiele Manin", ki je v nedeljo aein priplul. odpel darove v Mcs-iuo. Z istim parnikoa se odpelje tudi več tržaških zdravnikov.
Glasbeno društvo „Trst" vabi vse gospice in gospod?, ki sodelujejo na koncertu v Ajdovščini, da 6e zberejo v uadeljo 10. t m, točno ob 12. uri in četrt pop. na državnem kolodvoru pri Sv. Andreju. Vozne listke pre skrbi g. Schmutz Karo! ter naj se vsj gce zglasijo pri njem na kolodvoru ob /gorai določenem času Vlak odhaja ob 12. uri in tričttrt.
Kakor čujemo, se tega izleta vdeleži
kitajskimi četami Mandžurije je v bližini
Mukdena došlo do punta. Prišlo je do krvave I ^ ^r mu bo pa možno le tedaj, bitke med puntarji m vladnimi četami. Ni še j bomo vsi sku podpirali, znano, kdo da je zmagal.	1 —
pa želimo, da bi se to. prekoriatno in ; đi d	občinatva. Torej na svidenje
n A rlruMnn LUul n Q H«M n Irranlrn rov. T	O O	'
nadalje krepko raz-ako je
Dnevne vesti.
Pagnini razkrinkan. Med voditelji tukajšnje italijanske socijalne demokracije nastrupeniji nasprotnik slovenskega naroda državni poslanec Pagnini. Saj velja celo v stranki sami kakor er f^nt terrible. Pravijo, da je ravno v njem morda glavni vzrok krizam, na katerih trpi vodstvo eocijalno-demekratične stranke že dlje ča3a sam.
Tadi ob znani m proaluli aferi s pogodbo z „Dalnatajo" je ostal Pagnini zvest svejea« sovratftva me le nasproti slovenski stranki, ampak tmdi proti slovenskem« — delavca.
Kdor čuti za naš narod, ta naj dela ' tudi za njega bc »ločnost in podpira slov.; mladino, da bo mogla ona nekdaj podpirati našo teptano domovino. Zato pa upamo, da ne bo več nobenega zavednega narodujaka, j Je ki bi se ne zavedal svoje narodne dolžnosti' napram temu druHvu, za kar naj mu bo vzgled nasprotnik, ki polaga ves svoj up in bodočnost naroda v mladino.
Otvoritev blagovnega odpravništva Trst iesno skladišče t. kr. drž. žel. Medv postajama Trst c. kr. drž. žel, in Trst—Skedenj M vlažni ielesnici Trst kr. drž. S r, Sava leteče blagovno odjsravtii&tvo Trst lesno sk'a- j 4iMe s. kr. drv žc4. se je otvorio 4ie 1.1 prosinca 1109 za omejen blagovni promet.
Ajdovščini !
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici
namerava v soboto dae 16. t. m. prirediti v veliki dvorani našeg i „Narodnega doma* pevski koncert.
Tržaška mala kronika.
Pretep v kavarni. Včeraj zjutraj nkol« 7. ure sta bila v kavarni „Parigi* v ulici Car-ducci, nekoliko vinjena, mehanik .To^ip Pokor, star 27 let, in Angel ViadiBlovich, tu ii mehanik. Ker sta pela ali pravzaprav tuliia, j a je npravitelj kasarne pozval, naj bodita tiba. Ali oba sta bila g uhu na to uho. Zato sta i* dva natakarja kratko malo »-podila vea. Tdria pa sta aopst v ka^arns zgrabila stole in začela jih vibt.d po zraki. Pri tem sta upravitelja udsnla p av hudo na ramo. Ta
Po dogodkih so dane« ugotovljena nad vsakim |gjagovno odpra^niltvo Trst lesno sklud šče c. i j« tedaj skočil k buffatn, potegail vea re*ol-•	J^	^ drž. žel. je določeno za prejem stavbe-1 ver in u-trelil v Zrak, da bi splavil izgrednike.
dvomom nastopna dejstva:
da je Pagnini posredoval pri Cimadoriju ; nega. dolgega, rezanega in gradbenega lesa Na detonacijo sta pritekla dva redar] ■ho. d« se pogodba z našimi delavci i tir drva v množinah od 5000 kg in več, jz-'""^* tncoiin* in m nrivedla n«.
v svrho, da
razveljavi;
a, ki sta
prijela oba kaveljna in ju privedla na policijo.
da je Pagnini žugal z generalnim Štrajkom, ! 80m voznega lista na Trst juž. žel.,
vzemši take pošiljatve, ki so naslovljene gla- ker so iu vzeli na zapisnik in potem izpiitili
ako se to ne zgodi;
kr. drž. žel. (rira Grumula), Trst c.
Trst c. kr. drž.
da je šel v U namen sknpno s Cima-i žel. (carinsko okrožje nove luke), Trst—Ške-dorijem — torej z zastopnikom delodajalcev denj ali Trst—Sv. Sava. — tudi k namestniku intrigirat proti da- Pri tem blagovnem odpravništ»u iavcem; ^	rej0 ^di oddati predstoječe navedene
da je torej § temi svojimi ko- lesa v voznih nakladah po najmanj 5000
s vo j trni
rak i delal na korist podjetnika — in ie takegs, kakoršen je Robba — in M škodo dolavoov!
in več.
Smrtna kosa.
tukajšnji bolnišnici
Dne 5. t. m. je umrl v vsem tržaškim Slovencem
To početje od strani socijalno-demokra-:znani postrežček g. Matija Stok. S?oje tičnega voditelja jo tako gorostasno in neza- < stališče je imel navadno pred »Nar. domom".
slišano, da bi ga ae mogli verjeti, ako bi se ! Pokojnik je bil navdnlen narodnjak m ni je
prridržkom nadaljnega kazenskega postopanja.
Zasačena tata. Sinoči okolu 7. ure je hči gosp. Orlanda Orlandi, stanujočega v ul. se no- Riborgo 7, III. nadstropje, prisedla domov, vr»te našla v stanovanju dve neanani osebi, ki sta kg: se razbitši vrata utihotapile, da bi kradle. Gospića je začela kričati na pomoč in kroala sta prihitela dva redarja in zvezala oba uz~ moviča, ki sta hotela pobegniti. Na policiji se je izkazalo, da prvi Martin JadreSič, 24 Irit star, iz Plomina, drugi Andrej Olivetti, 20 let star, iz Dubrovnika.
▼ Tflfttat, Jae 8. jaaurajfji ltSi
»»KOST« »Ur. S
Sirau HI
V	stanovanja je bilo mnsgo perila in nekoliko dragoc3iiih predmetov. Po zasliža-?ju 30 s^a msmoiĆa spravili ▼ oliso Tigor, ker 3ta bila že oba kaznovana.
Petorici vojakov, ki so te dni p^b:g a It iz voiaikih zaporov r veiiki vojašnici, te je posrečilo prekoračiti mejo. Begunci se nfc-hnjsjo eedaj v Vidma.
Zimska tatvina. Na zahtevo mornarja Štefana Ivošic. starega 18 let, je bila pred-airočnjem aretirana prostitutka Agsta Miaček, 5t*ra 26 let, stanujoča v ul. Fortino št. 6. Pustil je pri njej zimsko suknjo. Ko se ie za pol ure povrnil, je Mišček povedala, da zimsko suknjo je mcral nekdo vkrasti, ker da je ni več. Policija je njo aretirala, da pride stvar na dac-
Koledar in vreme. Danet: Se?e-rin opat. — Jutri: Jullan mu5. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 8° Ceis. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno; semtertja megleno. Zmerni vetrovi. — Temperatura malo spremenjena. V začetka lepo, potem motao.
Naše gledališče.
„Čevljar baron" sicer ni bog3igavedi «ako imenitoa burka, je poleg tega precej zastarel, vendar pa je naše občinstvo še precej dobro zabaval. Sicer je bilo še hib, Vendar pa to ni bila krivda niti igralskega niti pevskega osobja. ampak intendance, ki hoče take igre spraviti na oder v par dneb.
r( evliarja barona" je, kakor že omenjeno, igrali in pela go*pica Janova z izredno bravu« o. Njeno kretanje je b lo dobro pogojeno obnašanje čevljarskega vajenca in njen * razposajenost je popolnoma odgovarjala maniram udi take vrste. Govorila je domače, skoro predomače; opozarjal bi pa njo in vse ostale gralce, naj puste besede in fraza, ki pač vzbujajo veselost, pač pa nikakor ne uplivajo vzgnjtvalno. L ubaka partnerica jej je bila ^nspica Mekindo^a, ki nas je razven dobre ig-e presenetila s svojim v nekaterih legah izredno zvočnim glasom, ki sicer ni obsežen, pač pa izredno mehek in nežen. GoBpa Danilova je z lastnim ji umevanjem in pozna-iije-n predstavljala nervozno in v stanovskih n^đsoikih vzgojeno in živečo baroninjo KosičVo. — Izboren tip mojstra Podplata je podal g. VerovŠek. ki je tudi dobro vodil režijo predstave. O tali igralci, ki so imeli la postranske ulog*, so svoje uloge povoljno rešili.
Zbore je proizvajala St. .Takobska „Čitalnica" prav dobro, za kar gre posebna bvala g. Poliču, ki je napel v°e svoje moči, r3a je izvežbal in izuril zbor. Pevce, posebno one pri tenonih, bi opozarjal, da naj se ne postavijo popolnoma spredaj, da na ta način □e zakrijejo občinstvu od strani pozorišČa.
Orkester pod vodstvom goap. kapelnika Gii-tner a se ]e po svojih močeh potrudil, da je bilo njegovo proizvajanje ša dovolj precizno.
Občinstvo je ta dan popolnoma napolnilo ^'iedaiiščne prostore in se dobro zabavalo.
V. B.
V	nedeljo dne 10. t. m. ob 7. uri zvečer se uprizori na našem odra znamenita veseloigra
19
Vzgojitelj Lanovec",
zi je dosegla na vBeh večjih odrih, kjer so jo
predstavljali, največji vspeh.
Tržaška gledališča:
VERDI. Danes se bo vršil veliki sim-fjnični koncert pod vodstvom maet-tra Man-cinelli v prid ponesrečencem v Južni Italiji. V soboto repriza opere „Lorelv.
POLITE AMA R08SETTI. Nocoj ob 8. uri sa ponovi opera „Hftmaanove pripoved (te*".
FENICE. Nocoj se uprizori komedija ..Romarji iz Marostige". — Jatri te uprizori ..Niobe" V nedeljo bo?ta dve predstavi,
EDEN. Danes zvečer ob 8 30 bo navadna vfcriete-predatftva.
Društvena vesti.
Akademični ples. Posrečilo se mi je po n kam akademika dobiti majhen vpogled v predpriprave za akademični pies in l^hko rečem, da b »sta kakor name tudi na ■ s<2 pcsatnike napravila dober vtii, fina dekoracija in elegantni aranžma vae prireditve. Ker ae vsi načrti drža tf^no, ne morem a.avnejjsu občm»tru ritr-ar povedala, piipe-ro'5an n. * aamo, da naj sa aaaao prepriia na veter pleaa. Vsa prireditev kaže, da bo naj-bo-j vspela in da bo ena nsj!^p5ih v celi
zabavo s petiem šaloigro in pleaom. Pies bc trajal do polunoči. — Začetek ob 5. uri
popoludne.
Zavarovalnica za goveja živino v sv. Križu bo itnela svoj občni zbor dne 10. t m. ob 10. uri predpoludne pri Viktorju Bizii:. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo tajnika in bl&gajnika in volitev novega odbora.
Zavarovalnicam za govejo živino v tržaški okolici. Pred letom dnij sprožila se je miBel, da bi bilo jako koristno ako bi se napravila zaveza vseh zav. gov. žirine po tržaški okolici a sedežem v Trstu. Zdai, ko imajo sav. gov. živine a veje letne občne zbore je primeren čas, da se omenjena koristna ideja zopet obudi.
Živinorejci! Posnemajte zav. za gov. živino v Bazovici, ki je dne 6/1/1909 ca svojem občnem zboru sklenila izbrati poseben odsek z nalogo, da se ta ideja pretrese in potem uresniči.
Nar. deiav. organizacija
sklicuje za prihodnjo nedeljo 10. januvarja t. 1.
Javne shode:
ob 10. uri predpoludne:
v dvorani ,Konsum. društva4 v Rojanu
in ob isti uri
v dvorani ,Gosp. društva' v Rocolu.
ob 4. uri popoludne :
pri sv. Ivanu v ,Narodn. domu'
in sicer z istim dnevnim redom :
1. Kršenje pogodbe „Dalmatie".
Vesti iz Goriške.
Vel>ki glasbeno-dramatićni večer v Ajdovščini. Zanimanje za to prireditev raste dan za dnem; Program je jako lepo sestavljen in zelo bogat. Predstavljali se bosti dve izvirni burki s petjem. Koncertne točke bo spremljal in pri plesu sviral popolen vojaški orkester iz Gorice. Ples bj trajal do petelinovega klica. Torej v nedeljo dne 10. t. m. vsi v Ajdovščino na koncert glasbenega društva „Trst" !
Pevsko bralno in podporno društvo „Dom" v Velikemrepnu naznanja, da bo imelo dce 10. t. m. v nedeljo ob 4. uri pc-noludne letni redni občni zbor v prostanla g. Štefana Ozbiča na Repentabru s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika 2. Poročilo blagajnika 3. Poročilo tajnika 4. Upisovsnje novih udov 6. Volite* odbora za leto 1909 6. Razni predlogi 7. Šaljiva tombola.
Ker je število udov v dveh rainolih letih zmanjšalo vsled nesloge v občini in ae vedno pripravljajo nova društva in stranke, da bi ae društvo „Dom" uničila, njegovo lepo petje z branih naroinih pesmi zatonilo, prosimo naša občinarje in občinske zastopnike, da nam pribite na pomoč vaaj kakor podporni udje s prav malimi mesečnimi plačili,
Napredujmo v narodu ter bodimo složni ! Vabimo na obilno udeležbo in k pristopu novih udov.	Odbor.
Nabrežina: V nedeljo 10. t. m. im-la bo tukajšnja „Javna ijucbka knjižnica" prvo ve selico s plesom v d-orani g. Ign. Tanceta. Na veseliti bode sodelovalo tuk. pevsko društvo j „Nabrežina" z mešanim zborom.
Peli se bodeta dve Voiaričevi skladbi Poziv k petju", „Na planine" in naredno pesem „Gozdič je že zelen". Vprizori ee šaljiva ig^a „Zamujeni vlak" po tukajšnjih dobrih diletantnih. Cisti dobiček ie namenjen tuk. rJavm ljudski knjižnici", da si nabavi novih knjig. Eer je knjižnica eminentno izobraževalno društvo, pričakuje se od al. občinstva, da to veselico v največjem števiiu poseti.
Iz Šempolaja. Dne 5. t. m. je bil izreden zimski dan: bil je skoraj pomladanji dan. Solnce je močno grelo svojimi poševnimi ž*rki. Po obedu sem šel na izprehod v solčno lego pod vas. In tu sem zapazil na zidu v
po gre
pisarna in prodajalna Via Steeenso %ol\im št. tt.
Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Aniona Novega) ' dllfOB St. 1402 Zaloga oprave ulioa Massimo D' Azeglio št. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne] še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene
rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perL Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za sin čaj potrebe se nljndno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in drugi.
Udano podpisana časti se naznaniti p. n. občinstvu, da je prevzela z današnjim dnem na lasten račun restavracijo

na lasten račun reatavracijo	mam	m m
Hlla Fprmoia"Za Praznike
^I 11 Id I V* I I v v IO ; »nniinii ne zamudite priti ——"»——
(prej Ravalico)
v ulici Carlo Ghega Sto v. 17.
Nova voditeljica misli posvetiti največjo pažnjo italijanski in nemški knhinji,
b tem, da bo imela na razpolago raznovrstne mrzle in gorke jedi, da ustreže v vsakem pogledu svojim klijentom. Ravno tako bo gledala tudi na klet, v kateri bo točila samo izbrana p listna vina ter navadno in črno pivo prve vrste.
Obljublja tudi, da bo gledala na točno postrežbo ter sprejemala mesečne naročnine za kosila in večerje po najzmernejSih cenah.
Gostilna pod novim vodstvom se odpre v soboto 9. januvarja popoludne.
V svesti si, da jo slavno občinstvo počasti s svojim obiskom bilježi udana
EMA ud. COLAUZZI
prej voditeljica orivatnoga penzfjonata
v ulici Valdirivo St. 23.
x3000(x)00000c000c
v nlico Campanile št. 15
(nasproti prodajalnice Alberti), kjer najdete bogat« izbero Štajerske perutnine. SPECIJALI1ETA gosi, poulards, piičanoi, raoa in vsakovrstna
druga perutnina. — Vrhu tega — | — j — | — j —
milansko namizno in čajno maslo
po najzmemejšlh cenah.

s
■ ■ B B
VELIKA ZALOGA
furlanskih jajc
■ vedno svežih. ________
Najfineje alpsko Čajno maalo znamka 2 zvezdi. — Dnevni dobod. — Sir in slanina. — Specijaliteta rLIPTAUERu. Postrežba na dom. Cene zmerne. — Prodaja na drobno in debelo.
Rodolfo Contro, ulica ielle ^cque 5.
V gostilni :
pri g. KATERINI BOK
na postaji juž. železnice, cesta Repentabor 324
— — vdobi se — — dobro belo in črno vino refošk, vipavsko, briško vino in vsakovrstne mrzie in gorke jedi ter
raznovrstne likerje.
Se priporoča slavnemu občinstvu za ob:-1 len obisk	udana lastnica.
Izvoz jajc, čajnega, kakor tudi navadnega masla. ::
Postrežba na dom.
| Iiuigi Musico
TRST, ulica dei Gelsi 6
Postrežba na dom.
Štajerskih in fur lanskih kokoSi in razne divjačine. ::
Nova prodajainica ::
z veliko Izbero hišnih in kuhinjskih predmetov
3tz..nu
X. v.
Telovadno društvo „Tržaški Sokol"
Cenjenim plesalkam in plesalcem se naznanja, da se radi akademič* /nega plesa, običajna sobotna plesna vaja ne bo vršila. Na zdar! Veselični odsek« Odbor pevskega društva „Ilirija" naznanja, da bo občni zbor druitva dne 17. jttimarija v društvenih prostorih z običajniai doemim redom. Obenem se naznai;a slav. občinstvu, da priredi druStro v nedeljo dne 10. t. in. društvenikom in prijateljem drmžtva v dvorani Gospodarskega draštra pri mTi* rolou* sv. Manja Magdalena zg. 63 domačo
Gospodarsko in kons. društvo
vpisana zadruga z omejenim poroštvom - v Lokvi Ca« Krasu)	■
vabi na svoj
redni občni zbor
ki vrui
v soboto, dno 9. januvarja t. I.
v lastnem poslopja s sledečim dnevnim redom l.o Poročilo o prometa v lanjskem leta
(1008) Dohodkov stroSkov. 2.o Poročilo o stanja blagajne. 3 o Volitev novega odbora.
po najzmernejših cenah.
lfincenz Pibrouz, junior
ulica della Poste štev. 3.
J Zaloga pristnega
Vipavskega vina :m i^r istrskega terana i^r
josip perozzi, trst
Prodaja po nizkih cenah na debelo kakor tudi na dom v sodčkih .*. steklenicah in buteljkah. .*.
1 Via Bachi št. 9.
Kupujte Narod, kolek.
■	PEKARNA in SLADCICARNA	■
m VINKO SKERK, Trst ul- Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9 u
H V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi ® ■i na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa M
Ispecijaliteto za čai. Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter ^B vse to po najnižji ceni.	Spoštovanjem V. SKERK. |
vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem V. SKERK.

solidno in elegantno
star po zmernih cenah
Rafaele ftalia
TRST — Via Maioanton 7
patentiran divan-postelja machnich
Okrasi radi avoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipa s samim premakljajem v jako komadno posteljo z laatnmi žimnicami in blazinicami.
Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečne obroke.
La-tna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in elep&evalno delo.
6. MACHNICH, ** *" s Siova"ni 10
V dobroznani prodajatnici moških oblek
A T .T .A CITTA' Dl TRIESTE
Trat, ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) Trst
novi dohodi za zimsko »zono. Moslte obleke kamgarn banane in črn«. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške tn dečk«. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajfevo koio. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga Ur lastna krojačnira za izdelovanje oblek po meri. — FuStanjaste srajce, hlače iz bombiievine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori sa slovensko.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
NajvspeŠneje sredstvo proti
DOBIVA SfiL V VSEH LEKARNAH
r evmatizmu in protinu
* Tekočina GODINA ' T"1J ""f* L*":'""L^1"
od lekarnarjev: st. Jakobi ii Josipa (odbu, lekarna JfU farne« \
Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpora manje od 4 steklenic proti poč*, povzetju ali proti anticipatnž požiljatvi zneska 7 K franko podt. in
fV
»EDINOST* St. 8
V Trst«, ine t. jftuuvarja 1909
Lenart Iran nadžup. v Smar. pri Slov. Gradec-u K 1, Dr. Kuhar And. r. kr. notf.r Trebnje K 1, Kunej Jos. žup. Zgornja Ponikvi Šk< t. Lavant. K 1*60 Božja Jo s. pes. oficijsl Pula K 1. Mojzišek Ant Š*. Ropert p. St. Jur. iuž. želez. K 1, j Presečnik Greg. žup. FraLkolovem K 1, j Bartol B. žup. v pe k. Sp. Bernik p. Cuklje j K 1, Baloh 1». kftp. ^Dobrepolje K 1, Go- j renjec F r. c. c. mu. Železnikih.
Razne vesti.
Reška statistika za 1908. Lansko leto se je na Rć-ki rodilo 1565 otrok (1302 zakonskih — 647 moških in 655 ženskih — od teh 263 nezakonskih. Umrlo je 1232 oseb, poročilo se je 322 parov. — Prebivalstvo Reke 6te;e koncem leta 1908 — nevžtevši vojaštvo — 50 020 duš. V 10 letih se je prebivalstvo pomnožilo za 10 670 duš.
Tragična smrt. Gimnazijec Alfred Brand iz Beljaka je bil mesečen. Te dni je v Gradcu ponoči v takem stanju plezal iz svoie sobe po strelovodu. Nakrat je izpustil strelovod iz rok ter padel s četrtega nadstropja. Obležal je na tlaku z razbito glavo mrtev.
Mali oglasi.
Gospodična, Slovenka ££„"££:
italijanskega jezika, išle službo kakor prodajalka v pekarni alt mlekarni. Ponudbe pod rMladenka" na' ,,Tn«- odd. Edinostiu.	37 j
PfifiHom dam v najem trgovino v ulici ' ■ rUUcLIIl Giulia 7, iadi zdravstvenih ozirov, pod ] jako ugodnimi pogoji. Zglasiti se je za podrobnosti pil Jos. Gre goric-o, ulica Olmo 1, Trbt._33
kEDJpe, kuhinjska omara, ulica Ruggero Man na Štev. 11, vrata
36
Proda
štev. 2.
se
Iščem
Komptoaristinja
v govoru in pisavi iz poštene rodovine, se sprejme takoj v pisarno velike trgovine v Trstu. Ponudbe pod »F. V." na administracijo Edinosti.	31
14—16-ietnega kakor pol-težaka in za GlšIlCl druga dela v trgovini, sprejme takoj Plasničar, Giulia 29.	_ j
Dečka
Črevljarja rSSJi
delavca, sprejmem takoj delo. Plačilo po dogovoru. j Jožef MuženiČ — Koate (Piran).	~ 11 j
— ali dobra, priletna dekla, ki jo * zmožna samostojna hišna dela' opravljati, se sprejme takoj. Dela ni posebnega, samo 1 za 3 ljudi Ogla-i pod .,M. S. S 10'% poste restante, j Ajdovščina.	10
Kuharica
Mesto
svtje veliko ZEČueenje rja?ega belopiksstega Litiji KM)sk>^ l, »em a z razprostrtima kriloma, ki mu pri °	01"
nis pravijo „koprivah. Ni li to neverjetno v tess zimskem fes«?
Goriški deželni zber. Včerajšnja „Srca"
piše:
Deželni zbor bo imel jutri ob o. uri po-sohidre sejo. Tako je naznanil deželni glavar danes poslancem, ni pa Se dopcslal dnev-■ega reda. — Ako sploh pride do te seje, bo le kratka; dtželci zbor pcda svojo sožalno isjavo zaradi grozne nesreče v južni Italiji in zakJ ači sejo. Prihodnja seja bi b la potem v ponedeljek.
Tčeraj od 3. do 5. ure popolndne je fek> pesvetovanje vseh klubovih predsedr.ikov ; navzoči so bili tudi name6tnik knez Hohen-Jobe, daielni glavar dr. Pajer in vladni zastopnik v deželnem zboru grel attems. Dolgega posvetovanja konec je bil — negativen, vendar De Še povsem brezupen, ker ie izjava KSlovenskega kluba" vsaj deloma odstranila ovire, ki so se smatrale nepremostne. D&nes •b 6. nada'jujejo včeraj pričeta pogajanja. Ako d^nts ne pride do kakega zaključka, je mogoče, da jutri seja ne bo mogoča vsled nesklepčnosti.
Delovanje deželnega zbora je nujno potrebno ; zato bi marsikatera žrtev ne zaslužna obsodbe, ako je vendarle mogoče spraviti deželni voz v redni in zakoniti tek. Prav možno je, da bo letos tudi državni zbor raz-pnfečen in bo tu dela dovolj! — Ako pa drugače ni mogoče, naj se deželni zbor razpusti, ker smo overjeni, da nam prinesejo nove volitve še lep&i uspeh.
Društvo furlanskih vinogradnikov bo imelo veliko zborovanje 17. jacuvaija v Gra-diftka.
Vesti iz Kranjske.
Colo bleško jezero je zamrznjeno. Led
za drsalce je jako gladek in torej najlepša prilika za zabavni izlet«
Kranjski deželni zbor ima danes ob 10. ori predpoludne sejo. Na dnevnem redu je : Čitanje zapisnika III. deželnozborske seje dne 19. junija 1908. Obljuba novoizvoljenih deželnih poslancev. Dopolnitev konstituiranja deželnega zbora.
Vesti iz Štajerske.
Baron vojaški begun. Brežiško orožni-itve je ar« tiralo vojaškega begunca infanterista barona Žorensbergs.
Grozna samopoškodba. S škarjami si je prerezu! tiebuh graški krojaški pomočnik Peter Norak, ker se je spri s svojo ljubo-feumoo ženo.
Vesti iz Dalmacije.
Električni tramwaj v Dubrovniku. Du-
brovmški listi peročajo, da hoče mesto Dubrovnik z električno železnico spojili mesto •iružtm, kar bo velike koristi za mesto samo in za Gruž.
Darovi.
O priliki delenja božičnih daril se je nabralo v „Gospodarskem drušvutt v Frdeniču za sv. Ivanako podružnico družbe sv. Cirila in Metoda K o'50.
— Ker Be ne more udeležiti akadeaičnega plesa je daroval g. Makso Antić, ravnatelj , Jadranske banke" K 15. Hvala lepa!
O d bor.
Za nosko podružnico sv. Cirila in Met.
je daroval g. d. I. V. K 2. Srčna hvala 1 Za počesćenje spomina A Germe k a so
darovali podružnici družbe sv. Cirila in Me-tcdiia pri sv. Ivam g.a Kat. Mik* lić-Krmec; g.a Ana Mi belič, N. N. in gosp. Kunste po 1 krono.
Za moško podružnico sv. Cirila in Met.
so nabrali Kolači v gostilni „pri Francu K 7. Benar hrani uprava.
Isti podružnici je daroval nekdo za zgubljeno denarnico v vestibulu .Nar. doma" 1 •*/• fcvote t. j. K 3*40. Denar hrani pedr. tajnika.
Za svetolvansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda sra nabrala gg.: Križmančič in Udovič na sestanku med ceravtnim pevskim zborom K 7 04. Vodstvo se iskreno zahvaljuje in to toliko boij, ker vidi, da se ni posrečila »aktina izvestnih ljudi zamoriti vse ideale v aafeih Ijadeb. Še enkrat hvala !
Zavodu sv. Nikolaja so v mesecu oktobru in novembru darovali sledeči dobrotniki in slavne korporacije :
Gosp. Kajdiž Valentin kapi. Dobrava pri Ljubljani K 2, DvorŠek Blaž kap. Siivnica pri Celju K 2, Jenko Lj. žup. v pok. Skaruiina K 2, Podboj Ivan, župnik Toplice Kranjsko K 2, Tunk Ivan d. Beljak Kcro&ko K 2. Mrak Mat. žup. Boh. Bela £ 2, Kerhne Franc kapi. Toplice Kranjsko K 2, Janže-kovič Jos. župnik Sv. Lenart v SI. gor. Štajersko K 2, Zupan Simon žup. Ježica pri Ljubljani K 2. Salebar Ign. žup. v pok. Novo mesto K 2, Kepec Jan. kap. Selce nad Šktfjo Loko K 2, Firirger v Toma;u K 1*20, Kurait Jan. Marine žup. Pola Veterani K 1, Maslo Auton učitelj Ricmanje K 1, Repobiski Prane žup. Št. Vid K 1, Kukočko Josef žup. Kerczab Siočavas K 1, Šantel Anton c. kr. šoli ki svet. Gorica K 1, Plantarič Jos. žup. Dobrava pri Ljubljani K 1, Močnik Fr. kap. Sv. Tomaž pri v Ormožu K 1, Kapelan Ant. žnp. Med gor Žrelec Koroško K 1, Vidmar
Učitelj
pod .A. B."
i*Če tem potom znanja z izobraženim, dtkletom. Ponudbe, »ko mogoče s sliko na In&eratui oddelek Edinosti. 2090
vdobi wko> *'už
bo
+ glullo UUna+
TRST, ulica Giosue Carducci
:: :: TELEFON štev. S13
štev 23
Kirurgično orodje, ortopedi en I aparati, Moderei, umetne roke in noge, berglje,
kilni pasi, elastični pasi in nogovice, elektroterapevtlcne priprave, aparati z.
.M'*immiiH » ..... Inhalacijo. ?//y////>
8KI*A.DXŠĆE potrebščin za klrnr^lSna zdravljenja. Potrebščine tz gumija In neprodlrne^a :::::::: bi«fa. ::::::::
sodi. Krasna god-
hlapca, veščega v vinogradništvu in pri živini. Bole, Trat-Rojan 242. <6
zmožna slovenskega in italijanskega jezika
pisarniškega praktikanta i»fie mladenič, dober elovenski kores pondent, v kakorSni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naslov pove „Edinost"._1958
Vinnnralflniki 1x16 ^p1^? vsake
VIIIUIJI auilim razne velikosti eno- dve- in triletne. Divje bilke,,razno sadje Cena po dogovoru. Prodaja FORĆ1Ć in drng — Trtnica Komen.
2033
Službo išče
gospod, zmcien knjigovodstva, stenografije in strojepisja. Blagohotne ponndbe na Inseratni oddelek Edinosti pod žtevilko	__29
Večletna
praktično izurjena knjigovodka vešča aloveuski, hrvatski, nemški in italijanski, kakor tudi trgovske korespondence, ki poseduje dobra spričevala želi premeniti službo. Blagohotne ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „Vestna 24".	24
ba in strokovnja-ška izvržba jamčita za gotovi dobiček. EIek-| trično - pnenma-tični Orehestrioni | ačlnkom. - Elf k-trični giasovirji| z mandolino Xj-lophonom in god-1 rauMi *■1 na I®*1* Govo-
i^Miiini' ifi_^ r la z z v o k i m
odmevom za go-1 stilničarje in zasebnike. Znamka] Tion-Tion. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
I. odlikovanja Tovarna internacionalnih Piano-Orkestrov
F. MACHINEK & SOHNE
Dunaj XVII. E Ortliebgasse 5.
haloga v Trstu: Ferdinand Kasimir, ul. Com-| |merciale l^t; v Ljubljani: Josip Oroll, Sod-| nijske ulice 3.
Specijaliteta gumijevih predmetov.
+ Rjuhe iz gumija, elastične JL nogoviee. predpasniki, su-spenzorji, irigatorji cevi zu vino, plin in vodo.	OVATA 'Vi
Specijaliteta: Gumijevi čevlji.
Hilijenični prejmeii po zmernili česali FEDERICO STEINDLER
TRST, Acquedotto štev. 14
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Talefoa ftt. 847. -	della St&zione št V. 17. - Talafoa it. 7
Filiia ko v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU. Prevaianje pobiitvm na tn kraje tu- in inosemstva ▼ saprtih patentnih v o »ovih ia pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
=- (Po&M VRfiKtDT, K s lEBljeio u potoTauis ii preiažuje biaia u Tse nim) =
Sprejeaa m tadl pohištvo in« druge predmeta v shraabo v lastna za ta pripravljana saha akladlića.
Edini tršalki «avod .a = VACUM-CLEANER".

ČI^O^NJE in SHRANJEVANJE PAEP&OG
Točno, postrežba ia niske cene.
Pisarniški vajenec f tnkajSnji advokatski piflarni. Naslov pove oprava Eiino** -
Ino in Ctnlfa mizarski mojster, Trst, » ica JU?lp O iUl I O. Belvedere štev. «. izvršuje vsakovrstna mizarska dela.	-'iS
POZOR
O

Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije s: Salarini
Ponte della Fabra 2 ] ul. Poste Nuove
(vogal Torreate)	Alla citta di Londra
Ve'ik izbor izgotovljenih oblek za moSke in dečke kostumi za otroke. PovrSniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavake obleke. Tirolski loden. Nepremočljbi plaSči (pristni angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah.
Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naši novi iano Orehestrioni
z godbo na lok zvonilom, mandolino in Xylophonom
~ s težo, ki se zamo-__ ■ _ - -J* j rejo postaviti po v
POZOR!
V prodajalnlol slanine
Giov. Suban, Trst
uiica Caserma štev. 13
»e dobijo vsakčac za zajutrk prave dunajske kloiu-e iDin. Novomesto] in sp^cij&lit^U kraui«kih 'klol «». kakor tudi praAka in gra.'k;i gnjat in ,,Kai*erflei«ca 1 Prodaj« na drobno in d«belo tolminskega, tirolskega
in kranjskega čajnega masla. Priporoča se preprodaj., kramarjem in gostilničarja: i.
Adolf Kostoris
skladišče oblek za moške in d&Ćke
Trst; via S. Giovanni I. n.
(zraven Restavracije Cooperati™ ex Hacker)
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo L t. d.
Najdogovornejše eene.
klobuCarna 7.
<š. Doplicber
Corso 34
KloMfi črni in tiari ofl K 3 - mm
Klobuki črni in barvani iz klo-bučevine od K 6.— naprej.
Bogata izhera kap od K !•- naprej.
Veliki obrtnijski zavod
Cosovel cg Jiovanni cg
TRST
ulica Chiozza št. 32
Telefon 1990
izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni bat; konkurence.
Velika zaloga sira ::
8 specijaliteto lastnega izdelka
Parmegiano, Reggiano, Lodigiano, ovčji, EMENTHAL itd.
Vsi izdelki stari in prastari.---
Absolutno konkurenčne cene.
Dona & Perissinottoj
Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4.

f^SfSfSfSfSfSi
' Novici
ne zamudite obiskati
m Novice i
dobroznano slaščičarno ::: ^
VELIKA ZALOGA
PRAZNIH BUTELJK
Trst, via delle Ombrelle 5
TELEFON št. 18-49
GUIDO e 060 COEH
100.000 buteljk od šampanjca
—-s-- za refošk. — -
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc. bordeau*. rensko vino, konjak itd. Velika zaloga buteljk od pol litra in l1, litra. Damjane iz stekla opletene.
Prevzamejo se dopošiljatve na deželo.
Kupuje razbito (teklo vsako vrate.
| Natteo Sto p par Trst
ulica S. Giacomo St. 7 (Corso)
Filijallca: Via Giuseppe Caprin štev. 9 najdete bog* to in veliko iz bero K on f« to v bomboniere in
kjer iltdi&ie po botilkah.
zmernih cenah. — Vina in
likerji prav dobri v Telefon 1464
Umetni
fotograf icni atelje
pri •¥. Jakobu
nliCM Rivo št. 4,a (pritličje) TEST.
Irvrluj e rmako fotografitno delo kmkor todi razglede poeneike, notranjoitpokaJoT.por-eelanMte.ploSče n epomenike, Hd. itd.
POSSBKOIT
Tsatatere

Povečanje
fotografije.
Radi sdebBMtl P. N. urvtalkiv tfrt-Jmm ur*ć4« la Jih tz vrtaj« m
■ti