POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE GREGOR MIKLIČ Ni bilo mogoče doseči dogovora, zato ni druge poti kot protestno zborovanje Moj stil oblačenja je tak, kakršen hočem, sem sproščena glede tega. Rada sem neomejena pri teh stvareh. TEMA MESECA: MOJ AVTO (stran 18) FdJ i sij J G 1 fljUj S: m * ir fj ■w! ^Ejnrj 11 Is jBBBpjgHB Zadruga Mozirje .—^ fgfW'1 v sodelovanju , . . . x Zadruga mozirje z Mercatorjem Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0. NUViU. PROGRAM Pmsjm VIARI EX - (lfalija»H~ KERAMIKA ORAHOVIGA (Hra r KPC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-20 Železnina G. Grad, tel. 839-44-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Uresničite Cesta na Lepo Njivo 19, 333C Mozirje PEUGEOT Slika je simbolična. v sodelovanju s podjetjem ploščica Martex talna, zunanja, C klasa, 30 x 30 že od 1.490 naprej stenske ploščice keramika Orahovica, talne in od 1.100 SIT dalje velika izbira ploščic za kopalnice (burdure, dekorji, 20 x 20 ali 20 x 25) finančnega leasinga za vozila v mesecu marcu že od 29.093,00 SIT/mesec 72 mesecev Primer izračuna za Peugeot 206 CITY Cena osnovnesa modela: 1.941.000,00 SIT mesečni obrok že od 29.093,00* SIT dalje 72 mesečnih obrokov polos 20% (zajema tudi stroške priprave in odobritve,- 388.200* SIT) izračun je informativnega značaja in odvisen od spremembe valutnega tečaja. Avtopralnico ■ Vulkanizer/tvo ottima vozim Tovonnn vozim VSEM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO TUDI V PRIHODNJE. Ogled vozil in dodatne informacije so vam na voljo v salonu Avto Igor d.o.o. DAN ODPRTIH VRAT 27. marec 2004 spet imamo! Zimo namreč. Ko smo seže veselili toplih pomladnih žarkov, je udarila nazaj. Menda gre za tako imenovano Jožefovo zimo, ki je kratkega veka, zato se lahko že kmalu nadejamo prave pomladi. Nenazadnje je pred vrati mesec april in takrat si pa res želimo toplejše vreme, da bomo lahko postorili vsa vrtna in ostala opravila okoli hiše. Medtem se politične razmere na državnem nivoju še kar zapletajo. V prihodnjih dneh bodo v parlamentu razpravljali o interpelacijah zoper notranjega in zdravstvenega ministra, bliža pa se tudi referendum o izbrisanih. Oba dogodka sta močno načela enotnost vladajoče koalicije, saj se Slovenska ljudska stranka očitno ne bo opredelila enako kot ostale stranke partnerice. Za natančnejše poznavalce našega političnega dogajanja takšno vedenje SLS ni preveč presenetljivo, saj seje v preteklosti že zgodilo, da se je omenjena stranka obnašala v nasprotju s prvotno sklenjenim dogovorom. Bomo videli, kako bo to vplivalo na nadaljnje delovanje vlade. Nekateri napovedujejo, da zna biti SLS zaradi »neposlušnosti« izgnana iz koalicije. V Slovenski ljudski stranki se seveda še kako dobro zavedajo, kaj počnejo, in imajo pač svojo računico. Nekoliko bolj nelogično se kaže njihova pasivnost na lokalnem nivoju, o kateri so se člani SLS iz Zgornje Savinjske doline pogovarjali na nedavnem občnem zboru v Gornjem Gradu. Čeprav oprijemljivi podatki niso na voljo, je mogoče sklepati, da je ljudska stranka v zadnjem času izgubila del politične podpore na podeželju. Verjetno tudi zaradi ukrepov, kijih je v sklopu pripravna vstop Slovenije v Evropsko unijo moral uvesti kmetijski minister Franci But, do nedavna predsednik SLS. Po vsej verjetnosti so se nezadovoljni volivci obrnili k Novi Sloveniji ali SDS, kar na nek način potrjujejo tudi rezultati javnomnenjskih raziskav. Slovenska demokratska stranka se zaveda moči volilne baze na podeželju, zato se že načrtno pripravlja na volitve. Ker so najprej na vrsti volitve v evropski parlament, želi tematiko EU predstaviti volivcem iz svojega zornega kota, zato organizira javne tribune. Ena takšnih bo prihodnji petek v Nazarjah. Nacionalni mediji so sicer zadnje čase polni »evropskih tem«, vendar sem prepričan, da Slovenci pravzaprav zelo malo vemo o tem, kam pravzaprav vstopamo. e--** Tretj^tran Aktualno: Se delodajalci norčujejo Iz delavcev?.4 Demokratično starševstvo Vzemimo si čas za otroke!. SLS - občni zbor: Ceste se uporabljajo in tudi zlorabljajo.6 DeSUS - območni odbor: Za sredinsko in razpoznavno stranko.7 Klepet z Alyo: Sem zdravnica za lase Akdja Savinjskih novic Izbiramo najprijaznejšega poštarja.25 Šport: Lučanke za las ob finale Na naslovnici: Jožefov sejem na ljubenskem Forštu ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 13,26. marec 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno 'ypisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje._____________________________________________________________________________________________________________^ © OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS VELENJE Se delodajalci norčujejo iz delavcev? V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije bodo v okviru evropskega dneva akcije in v podporo aktivnostim za povišanje plač delavkam in delavcem ter sklepanju panožnih kolektivnih pogodb izvedli protestno zborovanje, ki bo 3.4.2004 v Ljubljani. Po napovedih naj bi se po ljubljanskih ulicah podalo okoli 12 tisoč delavcev, od tega naj bi iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline zahtevo po višjih plačah podprlo 600 delavcev. S protestom želijo sindikati doseči začetek realnih pogajanj za sklenitev panožnih kolektivnih pogodb, sicer bodo, po mnenju izvršnega sekretarja ZSSS Gregorja Mikliča, do konca leta vse panoge ostale brez kolektivnih pogodb. V sindikatu ugotavljajo, da so se -po nedavno izpeljani enourni opozorilni stavki - v nekaterih panogah pogajanja sicer začela, vendar so se bili delodajalci pripravljeni pogovarjati le o novem dogovoru o politiki plač za prihodnji dve leti, o sploš-ni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in o normativnem delu panožnih pogodb, ne pa tudi o tarifnem delu. »Lani smo dosegli dogovor o skupnih pogajanjih o panožnih kolektivnih pogodbah, vendar se do danes zadeve niso premaknile. Izvršni sekretar ZSSS Gregor Miklič ne vidi druge poti kot protestno zborovanje (foto: EMS) Tudi preko socialno ekonomskega sveta ni bilo mogoče doseči dogovora, zato ni druge poti kot protestno zborovanje,« je prepričan Gregor Miklič. Predstavniki sindikatov podjetij so se načelno strinjali z izvršnim sekretarjem, vendar bo po njihovih izkušnjah težko zagotoviti zadovoljivo udeležbo in, nenazadnje, sobota ni najbolj primeren čas, saj takrat v Ljubljani ni nikogar od pristojnih, ki bi neposredno prisluhnil njihovim zahtevam. Savinjčan SMREKA D.O.O., GORNJI GRAD Ključno je zaupanje upnikov Pred tedni smo poročali o hudih težavah, s katerimi se bodo po junijskem izteku prisilne poravnave soočili vSmreki. Kljub sprotnemu poravnavanju tekočih obveznosti, je zadolženost iz let pred uvedbo prisilne poravnave tako velika, da se lahko gornjegrajski lesarji izognejo stečaju samo tako, da z največjimi upniki, ki so hkrati tudi lastniki, sklenejo nov dogovor o odplačevanju dolga. Po intenzivnih razgovorih med vodstvom Smreke in ključnimi lastniki so na obzorju rešitve, ki bodo omogočile nadaljnji obstoj firme, katera trenutno zaposluje okoli 70 ljudi. Na ponedeljkovi skupščini podjetja je bilo s strani direktorja Bruna Zagodeta slišati, da je avstrijska Volks-banka, kateri Smreka dolguje okroglih 287 tisoč evrov, pripravljena podaljšati rok odplačila do leta 2019, z Novo Ljubljansko banko (114 tisoč evrov dolga) še iščejo najprimernejšo možnost, kako zadeve realizirati, medtem koje Zadruga Mozirje (281 tisoč evrov dolga) pristala na dokapitalizacijo do enake višine kot znaša Smrekino odplačilo kredita. Posebna zgodba je Slovenska razvojna družba, kije v likvidaciji, in od katere je Smreka prejela drugačno pogodbo od dogovorjene. Sledila je tožba, vendar jo je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da je o tem že odločalo pri prisilni poravnavi. Po precej trdih pogajanjih je SRD pristal na dokapitalizacijo v višini 65 milijonov tolarjev, kar pomeni, da se osnovni kapital Smreke z dosedanjih 171,9 milijonov tolarjev poveča na okroglih 237 milijonov tolarjev. Savinjčan GLOSA »Bog te živi,« izustim v telefonsko slušalko, potem ko se na drugi strani oglasi znan glas poslanca Mirka Zamernika iz Janševe slovenske, do nedavnega socialne demokracije. Človeku je treba pomagati z vsemi moralnimi in ostalimi duhovnimi vzvodi, ker se je odločil, da bo mesec dni preživel z minimalno plačo, kar znese okoli 70 tisoč slovenskih tolarjev. Ni kaj, pogumna poteza. Potem ko so mu odobriti fiksne stroške, otroke je treba šolati in sploh mladina ni dolžna plačati zato, ker želi njihov oče dokazati, da ni mogoče preživeti s takšno miloščino. Priznam, da z izvoljenci ljudstva nimam sreče. Trdo bučen, kakor sem, ne razumem njihovih iskrenih prizadevanj za narodov blagor, kar pome- • Umetnost ni, da večkrat kot je potrebno in za njih normalno kresnem mimo. Zato mi tudi tokrat ni jasno, kako bo prijatelj iz Podvolovljeka preživel s tisoč petsto tolarji na dan. Toliko mu je ostalo, potem ko se je odločil razliko, približno 300 tisočakov, pokloniti socialno ogroženim ljudem. Še dobro, da Zamernik ne zahaja v gostilne, razen če ni povabljen in tudi v trgovino bolje, da se ne prikaže. Nekaj malega pasje radosti, kilogram kruha in brezalkoholno pivo pa je njegova dnevna minimalna plača pri kraju. S kolikšnim olajšanjem se spomnim, da ima Zamernik veliko prijateljev, ki mu bodo zagotovo pomagali skrpati začetek meseca s koncem. No, če se bo našemu poslancu kaj zalomilo, saj veste, pri- preživetja! jateije spoznaš v nesreči, mu še vedno ostane na razpolago ljudska kuhinja in dobrotljivost frančiškanov ob ljubljanskem tromostovju. Goljufal pa ne bo, se je pridušal na drugi strani slušalke, ko sem ga ponižno spomnil, da ima verjetno za tramom shranjenih nekaj tolarjev iz obdobja, ko še ni poskušal razumeti razlike med zajamčeno in minimalno plačo. Dejanske razlike ni, čeprav v resnici je. Zamernik je prepričan, da s tem denarjem ni mogoče shajati in še manj preživeti, šolati, oblačiti, da o ostalem luksusu, ki si ga »lahko« privošči vse več slovenskih družin, sploh ne razpredamo. Morda se vam bo zdelo nespodobno, vendar sem vse bolj prepričan, da je Zamernik prerok, ki uči krivo vero. Kako sicer razumeti silno množico slovenskih delavcev, ki morajo preživeti sebe in družine z mizerno vsoto, s katero večina poslancev in ostalih ljudskih tribunov v resnici ne zmore in ne zna preživeti. Za rajo pa kaj takega ne sme biti nobena umetnost. Še hvaležni so, da si mezdo sploh lahko prislužijo, kar skoraj sto tisočim na zavodu za zaposlovanje ni dano. Slednje je pravzaprav poanta, o kateri govori tudi Zamernik, zato bi bilo vzneseno vedeti, koliko Slovencev bi vsaj en mesec živelo spodobno in brezskrbi,čebivsi poslanci inostali, ki so se nagnetli okoli državnega proračuna, vsajen mesec preživeli z minimalno plačo. Pred ali po volitvah, ni pomembno. Savinjčan ■■■■■■■■■■■ DEMOKRATIČNO STARŠEVSTVO Vzemimo si čas za otroke! Mladi starši se vedno bolj zavedajo, da je skupno vzgajanje otrok nadvse pomembno, saj se nahajamo v obdobju, ko je oblika avtoritativne vzgoje že skoraj pozabljena, preveč permisivna vzgoja današnjih otrok pa se izkazuje kot povsem napačna. Vse bolj se uveljavlja ideja demokratičnega starševstva, ki je nekakšna zlata sredina obeh, že preizkušenih oblik starševstva. Odnosi med starši in otroci postajajo vedno bolj enakopravni in vse manj podvrženi tradicionalnim predstavam o tem, kakšna je vloga enega in drugega. Starši, ki v svojih starših zaradi avtoritativne vzgoje niso zmogli ali upali najti prijatelja, postajajo svojim otrokom vedno bolj prijatelji in manj starši. Žal pa obstaja pri odnosu prijateljevanja z otroki zelo zabrisana meja, ki jo starši vse prehitro prestopijo, kar pripelje v drugo skrajnost. Prevelika permisivnost oziroma preveliko popuščanje otroku na vseh področjih žal ponavadi pripelje v popolno neobv-ladovanje otroka, ki za občutek varnosti potrebuje trdne meje. Kadar pa govorimo o demokratični vzgoji, imamo v mislih način starševstva, ki se zna prilagajati različnim situacijam. Gre za to, da starši avtoritete ne zlorabljajo, ampakjo uporabijo pri postavljanju osnovnih meja otroku, torej predvsem pri stvareh, kot je navajanje otroka na osnove higiene, čas za spanje in, kar je najvažneje, za omejevanje otroka pri stvareh, ki lahko zanj pomenijo nevarnost. Demokratična vzgoja uči, da si je za otroka treba vzeti čas, kar zagotovo ni vedno lahko, vseeno pa izrednega pomena. Otroku je treba prisluhniti, ga učiti sood- ločanja pri stvareh, ki se tičejo njih in družine. Tako se otrok uči komuniciranja, izboljšuje se njegova samopodoba, hkrati pa otroka skozi pogovor starši lahko usmerjajo, nanj vplivajo v pozitivnem smislu in ga bolje spoznavajo. Marsikateri preveč zaposleni starš se izgovarja, da enostavno ni časa za takšen način vzgoje. Demokracija ga res porabi veliko, vendar to ni čas, vržen proč. Vsak starš bi se moral zavedati dejstva, da otrok ne ljubi svojih staršev zato, ker so oni njegovi starši, ampak zato, ker so si z njim ustvarili dober in trden odnos, v katerem se je otrok lahko tako telesno kot os- ebnostno razvijal do svojih najvišjih potencialov. Strokovnjaki, ki zagovarjajo demokratično starševstvo priznavajo, da je takšen način vzgoje težak in kompleksen, zagotovo pa prinaša najboljše rezultate. Dejstvo je, da verjetno ni starša, ki pri vzgoji ne bi delal napak. Veliko bo storjenega že s tem, če demokracijo vnašamo postopoma, se s svojim otrokom tudi sami učimo prednosti demokratičnega načina življenja, predvsem pa uživamo v času preživetem skupaj s tistimi, ki nam pomenijo največ. Tatiana Golob Naša anketa Biti starš - najlepše in najtežje poslanstvo Kakšen je dober starš? Vprašanje, ki ne ponuja absolutnega odgovora. Lastnosti dobrega starša dosegajo ideale, po katerih stremi vsak človek. Staršni toliko vloga v življenju. Prej je starševstvo poslanstvo, ki prinaša čudovit čar, a s sabo nosi tudi ogromno odgovornost. Vzgojiti svojega otroka v odgovornega samostojnega človeka, ki bo znal poiskati in prepoznati srečo, ni lahka naloga. Sodoben čas je dejavnik, ki ne spodbuja tradicionalnih vrednot, lastnih družini. A vendar družina ostaja tista osnovna družbena celica, iz katere vse izhaja. Jana Cajner, Spodnja Rečica Starši morajo z otroci preživet čimveč časa in se jim takrat res posvetiti. Je pa res, da se nekateri enostavno ne ukvarjajo dovolj z otroki tudi zato, ker so nimajo dovolj časa. Če bi se bolj gradilo na tem, bi verjetno bilo dosti manj problemov z mladino, kot jih je. Lastnosti dobrega starša ostajajo skozi čas relativno iste, se pa povečujejo odgovornosti. Zdenka Bincelj, Mozirje Dober starš mora poznati svojega otroka. To pa lahko le tako, da z njim preživi čas, se ukvarja z njim... Tako lahko tudi opazi njegove stiske in mu pomaga. V sodobnem času je biti dober starš težko, saj se pojavlja ogromno pasti. ulici. Težave z mamili, alkoholom kažejo predvsem to, da otroci iščejo ljubezen. K vzgoji bi bilo potrebno vrniti vrednote, ki so veljale nekoč. Vrednote kot je vera, bi jim dajale oporo. Tone Delamea, Mozirje Dejstvo je, da so velike razlike že med samimi otroci nekoč in danes in njihovimi zahtevami do staršev. Dandanes so tudi otroci veliko preveč razvajeni, je pa res, daje to posledica časa, v katerem živijo. Otroci so s straši relativno malo in v času, ki jim ostane, se enostavno nimajo »kam dat«. Mladina nima prostorov, kjer bi se lahko udejstvovala in okoli tega so zmerom zapleti. Mladi, otroci so prevečkrat prepuščeni sami sebi. Jakob Presečnik, Mozirje Otroci danes rastejo v drugačnih, težjih pogojih. Prej se morajo znajti sami, že kmalu jih čakajo pomembne in zahtevne odločitve. Svet je za mladega človeka lahko zelo nevaren in starši morajo otroka na to pripraviti, žal pa je vedno več staršev prezaposlenih in za to niti nimajo časa. Med vzgojo danes in nekoč so seveda razlike. Otrok danes se srečuje z večjim obremenitvami, težavnost šolskega sistema je večja ... Z otrokom bi morali starši resnično preživeti dovolj časa in tisti čas intenzivno izkoristiti. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Milojka Mohar, Mozirje Vsak otrok zahteva poseben pristop, poseben odnos. Sodoben čas pa staršem jemlje pravico do tistega časa, ki bi ga naj preživeli z otrokom. Tudi zato je toliko otrok prepuščenih samim sebi, Biserka Krušlin, Mozirje Največja razlika med staršem nekoč in danes je ta, da danes starši nimajo več toliko časa za otroka, kar je žalostno. Trend in zahteve sodobnega življenja so takšne, da ljudje vedno več časa preživijo v službah in to je pritisk, ki ga včasih verjetno niso tako čutili. Biti doberje velika in težka odgovornost. OBČNI ZBOR OBČINSKIH ODBOROV SLS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Ceste se uporabljajo in tudi zlorabljajo Čeprav se v Slovenski ljudski stranki v tem času ukvarjajo predvsem s sestavljanjem list za volitve v evropski parlament, so na skupnem občnem zboru članov stranke iz občin Zgornje Savinjske doline razpravljali predvsem o položaju in (ne)delu stranke v občinah, kjer bi morala imeti, glede na število članov v občinskih svetih, bistveno večji vpliv od dejanskega. Ob »domačem gostu«, ministru za promet Jakobu Presečniku, so se zbora udeležili tudi mag. Ivo Kramberger, predsednik programskega sveta SLS, Ciril Smrkolj, predsednik kmečke zveze pri SLS in nekdanji predsednik stranke dr. Franc Zagožen. Zbora so se udeležili (z leve) mag. Ivo Kramberger, nekdanji predsednik stranke SLS dr. Franc Zagožen in “domači gost” minister za promet Jakob Presečnik (foto: EMS) Za volitve v državni zbor v tem trenutku še ni posebnih aktivnosti, čeprav je že jasno, da se bo na jesenskih volitvah za sedež v državnem zboru ponovno potegoval Jakob Presečnik. Predlog regijske koordinacije so brez kakšne živahne razprave podprli tudi zgornjesavin-jski člani stranke, kar seveda ne pomeni, da gre za končno odločitev. »Podporo razumem kot neke vrste priznanje, da sem poskušal v obdobju skoraj štirinajstih let narediti za to dolino nekaj dobrega. Če sprašujete po programu, se mi zdi, da je potrebno dolino odpreti na konkreten način in ji pomagati na vseh področjih, ne samo na infrastrukturnem. Mislim, da je kaj postoriti v gospodarstvu, zagotovo pa bi lahko kot poslanec tudi na področju, kjer sedaj delam, bistveno več in lažje postoril za Zgornjo Savinjsko dolino. Z vstopom Slovenije v EU bodo odprte večje možnosti gospodarskega sodelovanja in na drugi strani večja konkurenca. Tu vidim možnost ali pa nevarnost za firme v dolini. Vsem panogam je potrebno pomagati in odpirati vrata v Ljubljani in Bruslju,« je še »toplo« odločitev občinskih odborov komentiral Jakob Presečnik. Obtem je vredna pozornosti razprava predsednika gornjegrajskega občinskega odbora Rafka Kerznar-ja, v kateri ugotavlja, daje aktualni prometni minister v preteklih letih za dolino precej naredil, vendar se z njegovimi zaslugami drugi hvalijo. Po njegovem je stranka naredila premalo za prepoznavnost njegovega dela, za nameček je v isti koš strpal tudi medije. »Toje seveda res. Obveščenost ljudi je slaba tudizaradi nepovezanosti po posameznih občinah. Kritiko je treba vzeti resno in se letos predstaviti na primeren način. Ne samo, kaj smo storili v preteklosti, potrebno je pokazati, kaj smo sposobni storiti v naslednjih letih. Brez slabe vesti se lahko pohvalim, daje infrastruktura bistveno boljša, kot je bila, čeprav se uporablja in tudi zlorablja in je vedno potrebno ogromno denarja že za samo vzdrževanje. Samo poglejte investicije v občini Gornji Grad. Pred osmimi leti so bili vsi mostovi v Gornjem Gradu in Bočni leseni in mislim, da pri tem ni potrebno izgubljati besed,« dodaja prometni minister. Savinjčan Sveta preproščina V Slovenski ljudski stranki je na oblasti demokracija, je, bolj maloštevilnim na združenem občnem zboru, pojasnjeval predsednik programskega sveta stranke in poslanec Ivo Kramberger. Vsekakor, nenazadnje ne poznamo stranke, ki bi zase trdila drugače. Če bi, na prvi vtis simpatičen Štajerec, bolje ali sploh poznal razmere v lastnih vrstah na območju Zgornje Savinjske doline, bi k temu mirne duše lahko dodal tudi sprenevedanje in servilnost do dejansko vladajočih garnitur po posameznih občinah. Kako drugače razumeti besede gornjegrajskega prvaka stranke Rafka Kerznarja, kije hitel pojasnjevati, kaj in koliko so premalo naredili zato, da bi bilo vsemjasno, kaj je in kaj ni, predvsem na področju prometne infrastrukture, naredil sedanji prometni minister Jakob Presečnik. Pri tem Kerznar hote ali nehote omenja tudi medije, ki naj bi, če ga prav razumemo, kot ostrostrelci merili na vsakega, ki si, po Kerznarju, prisvaja Presečnikove zasluge. Sveta preproščina, tembolj, ker Rafko Kerznar ni kdorsibodi; je svetnik v občini Gornji Grad in (pre)dolgoletni predsednik občinskega odbora stranke v Gornjem Gradu. Torej v občini, kjer seje ljudska stranka pred- vsem po njegovi »zaslugi« povsem poistovetila z politiko župana Tonija Riflja iz SDS. Dobro bi bilo vedeti, kaj so storili Kerznar in ostali in SLS pred tedni, ko se je župan Rifelj verjetno s povsem jasnimi motivi, v prvi osebi občinske množine hvalil v Našem času, koliko mostov in cest so v zadnjih letih naredili in kaj nameravajo še postoriti na območju Gornjega Gradu in Bočne. Podpisani je, v imenu medija, v katerem pretežno objavlja, ob tako očitni laži pozval prometno ministrstvo, da izjave gornjegrajskega župana vsaj komentira. Zaradi resnice, ne zaradi morebitnih simpatij in poznanstev. Nenazadnje, Ljubljana je za prvim vogalom in sleherni lahko tako ali drugače vsak hip preveri, kaj kdo dejansko počne v glavnem mestu države. Domišljamo si, da se je minister Presečnik tudi zaradi tega odzval in v Našem času vrnil udarec. Kerznarja in druščine nismo zasledili, da bi povzdignili glas in jasno ter javno predstavili stališča, s katerimi bi vzeli v bran »svojega« ministra. Kakor tudi nismo zaznali, da bi stranka reagirala ob očitnem udaru na občinski pravni sistem, ko so pred leti na gornjegrajskem občinskem svetu razpravljali o povišanju cene toplotne energije. Čeprav je SLS takrat, tako kot danes, imela v občinski zakonodajni veji oblasti pet svetnikov, kar je pomenilo polovico vseh mandatov. Plovba SLS je bila v preteklih letih vsaj na lokalnem nivoju vse prej kot samostojna in razpoznavna, česar verjetno niso zakuhali mediji, ampak neodločni in medli protagonisti znotraj njihovih vrst, ki so bolj kot z lastno, razmišljali z glavo tega ali onega župana. Nič presenetljivega torej, da že danes slišimo glasove, ki prihajajo iz kmečkih vrst, da stranke, ki je proti kmetom že ne bodo volili. Če se ima ljudska stranka vsaj v osnovi tudi za kmečko, potem se bo morala prvenstveno zamisliti nad lastnim delom. Savinjčan mammà DESUS OBMOČNI ODBOR ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Za sredinsko in razpoznavno stranko Po poldrugem letu delovanja v zgornjesavinjskem območnem odboru stranke upokojencev ugotavljajo, da je stranka še vedno premalo prisotna na celotnem območju, saj jim v preteklem letu v občinah Gornji Grad, Luče in Solčava, kljub dobremu sodelovanju z društvi upokojencev, ni uspelo formirati krajevnih odborov. Z aktivnim sodelovanjem čim večjega števila upokojencev bo stranka dosegla večji del tistega, kar pripada starejši generaciji in ostalim državljanom Slovenije, je prepričan Peter Habjan, predsednik območnega odbora, ki se bo na letošnjih volitvah potegoval za mesto poslanca v državnem zboru. Stranka, ki tako na državnem kot lokalnem nivoju, še posebej občutljivo spremlja socialna in eksistenčna vprašanja ljudi, zato so v preteklem letu veliko pozornosti namenili zdravstveni reformi, od katere so najbolj odvisni socialno najšibkejši sloji prebivalstva. Svetniki DeSUSa, ki so se tvorno vključili v delo Ijuben-skega, nazorskega in mozirskega občinskega sveta, se v veliki meri angažirajo prav pri socialnih vprašanjih, ki tako ali drugače bremenijo vse občine na tem prostoru. V stranki upokojencev ocenjujejo, da bodo volitve v evropski parlament nekakšna priprava na jesenske državnozborske volitve. Vsi razpravljavci so brez izjeme izrazili prepričanje, da se je potrebno za mesto v evropskem parlamentu potegovati samostojno in nikakor v koaliciji s katerokoli stranko, kar bi lahko bil za volivce napačen signal pred domačimi volitvami. »Pridobivanje članov in somišljenikov ostaja naša trajna naloga. Na volitvah v državni zbor moramo zagotoviti večji procent glasov in s tem večje število poslancev. Le tako lahko računamo na večjo težo, ne samo pri glasovanju, ampaktudi pri dogovarjanju o določenih temah,« Peter Habjan, predsednik območnega odbora DeSUS-a (foto: EMS) pravi Habjan, ki je v imenu območnega odbora zapisal v program dela poleg ostalega tudi podporo pri ustanavljanju Savinjsko-šaleške regije. Osnovno vodilo območnega odbora je boljše življenje vseh državljanov, ne samo upokojencev. Tudi zaradi tega podpirajo načrtovani referendum v Mozirju, s katerim nameravajo pridobiti manjkajoča sredstva za povečanje osnovne šole in izgradnjo športne dvorane ter nujno ureditev mozirskega trškega jedra. Savinjčan OBČINSKI SVET MOZIRJE Še brez podžupana Mozirski občinski svetniki so se 17. marca srečali na 11. redni seji. Uvodoma so se seznanili s predlogom župana Ivana Suhoveršnika, da se na funkcijo podžupana imenuje Janko Žunfar. Svetniki so se o tem predlogu izrekli na tajnih volitvah, rezultat pa je pokazal ravnovesje moči občinskega telesa. Za županov predlog se je izreklo natanko toliko svetnikov, kot se jih je izreklo proti, zato podžupan ni bil potrjen. V nadaljevanju seje je predsednik tega bisera, ki nameravajo sredi EHD Mozirski gaj Darko Bele svet- gaja postaviti stolp z razgledno nikom predstavil želje upravljavcev ploščadjo. Za izvedbo tega projek- ta pa jim je potrebna gradbena parcela. Občinski svet je enoglasno potrdil začetek postopka za spremembo ureditvenega načrta tega območja. Prisotni so namreč smatrali, da Gaj potrebuje vsakoletne novosti, osemnajst metrov visok lesen stolp pa se bo v okolico dobro prilagajal. Enajsta redna seja je bila v veliki meri namenjena sprejemanju sklepov, s katerimi se bo nadaljeval pospešen razvoj obeh občinskih središč, tako Rečice kot Mozirja. Sprejemanje strategij prostorskega razvoja, spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev, investicijskih programov za adaptacijo ter dograditev mozirske šole in ureditev mozirskega trškega jedra so dokumenti, ki bodo botrovali utripu občine v prihodnjih letih. Z njimi bodo tako občani kot obiskovalci pridobili kvalitetnejše pogoje za bivanje in preživljanje socialnega in družbenega življenja. Benjamin Kanjir SPREMEMBA IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NAČRTA MOZIRSKI GAJ Občina Mozirje obvešča vse občane in občanke ter vse zainteresirane gospodarske dejavnike in interesna združenja, da bo dne 14.4.2004 ob 17. uri I. prostorska konferenca v sejni sobi Občine Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje. Seznanili vas bomo s predlagano spremembo in dopolnitvijo izvedbenega prostorskega akta, Odloka o ureditvenem načrtu Savinjski gaj (Uradni list RS št. 37/94 in 43/94). SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PUP ZA DELE NASELU IN IZVEDBENI PROSTORSKI AKT ZA OBMOČJE REČICE OB SAVINJI Občina Mozirje obvešča vse občane in občanke ter vse zainteresirane gospodarske dejavnike in interesna združenja, da bo dne 14.4.2004 ob 17 uri I. prostorska konferenca v sejni sobi Občine Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje. Seznanili vas bomo s predlaganim načrtovanjem izvedbenega prostorskega akta predvidenega z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od 1989-1990, usklajenega leta 1989 za območje občine Mozirje (Uradno glasilo ZSO št. 08/00). Z istim načrtovanim izvedbenim prostorskim aktom se spremeni in dopolni Odloko prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS št. 66/93). VABILO ZA SODELOVANJE PRI OBLIKOVANJU STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE Spoštovani občani! Občina Mozirjeje vskladu zZakonom o urejanju prostora na seji občinskega sveta v mesecu februarju ugotovila, da so evidentirane pobude prostorskega razvoja izhodišče za pripravo Strategije prostorskega razvoja občine. Ker vse pobude niso prispele v pisni obliki, se obračamo na vas, da nam jih podate do konca meseca maja 2004. V nadaljnjem načrtovanju in pripravi Strategije prostorskega razvoja občine bodo upoštevane le pisne pobude. Prosimo vas, da podate svojo pobudo prostorskega razvoja na podlagi prikazane analize vašega stanja tako z ekonomskega kot prostorskega vidika. Analiza stanja naj vam bo izhodišče in utemeljitev vaših predvidenih razvojnih potreb opredeljenih tudi v prostoru z opisom predvidenih potrebnih površin in s podatki o zemljiških parcelah katastrskih občin. Za vsa nadaljnja pojasnila smo vam na razpolago v času uradnih urna sedežu občinske uprave, na oddelku za okolje in prostor. Pričakujemo vaše sodelovanje pri načrtovanju in oblikovanju strategije prostorskega razvoja naše občine. Občina Mozirje Gospodarstvo. Oglasi BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Zmagovalci hočejo še višje V nazorskem podjetju BSH Hišni aparati so zelo zadovoljni s poslovanjem v minulem letu, saj so proizvedli 4,3 milijona gospodinjskih aparatov v vrednosti 21,5 milijarde tolarjev. Zastavljeni količinski plan so presegli za enajst odstotkov, v primerjavi z letom 2002 pa je obseg proizvodnje večji za petnajst odstotkov. Podobno ambiciozni so tudi njihovi letošnji načrti, ki so jih prejšnji teden predstavili na novinarski konferenci. Z letom 2003 so Hišni aparati poleg malih gospodinjskih aparatov začeli tržiti tudi velike aparate, in sicer na celotnem območju bivše Jugoslavije. Prihodki od celotne prodaje so znašali 27,8 milijarde SIT, karje pomenilo 28-odstotno rast glede na leto 2002. Dodana vrednost na zaposlenega seje z 8,8 milijona povečala na 10,7 milijona. Dobiček seje več kot podvojil inje v letu 2003 znašal 3,3 milijarde tolarjev. Izvoz v Hišnih aparatih predstavlja 90 odstotkov vseh proizvedenih izdelkov. Največji izvozni trg je Nemčija, kamor podjetje proda 65 odstotkov izdelkov, sledijo trgi Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije in Črne Gore s skupaj 19 odstotki, Španija 5%, Švica 4%, ZDA 3% in ostali trgi skupaj 4%. Med najpomembnejše dosežke podjetja v letu 2003 poleg omenjenega začetka prodaje velikih aparatov štejejo razširitev programa na razvoj in proizvodnjo termičnih Izvoz v Hišnih aparatih predstavlja 90 odstotkov vseh izdelkov, do leta 2008 pa načrtujejo proizvodnjo še podvojiti (foto: arhiv podjetja) aparatov, razvoj štirih novih izdelkov, la okvar njihovih aparatov v garanc- tretje mesto med najbolje pripravljenimi podjetji v Sloveniji za vstop v EU, priznanje za uspešno uvajanje projekta 20 ključev, dve zlati priznanji za profesionalne inovacije v regiji, priznanje za najboljše podjetje divizije CP v koncernu Bosch Siemens in nadaljnje znižanje števi- »Mi podpiramo prihodnost! « ijskem roku. Po besedah direktorja Matjaž Le-nassija je podjetje tako dobre poslovne rezultate doseglo na račun številnih racionalizacij in visoko motiviranih zaposlenih. V BSH-ju so najbolj ponosni na oddelek razvoja. V letih 2000-2003 so Hišni aparati prijavili 47 patentov, kar v Sloveniji predstavlja neverjetni 32-odstotni delež.. Torej seje tretjina vseh slovenskih patentov v zadnjih štirih letih rodila v Nazarjah! Tako hitro rast po vseh kazalcih je seveda težko ponavljati. Hišni aparati v letu 2004 načrtujejo realno rast prihodkov za 15 odstotkov, kar pomeni 32,2 milijarde SIT. Do leta 2008 načrtujejo količinsko in vrednostno podvojitev proizvodnje, vtem obdobju pa naj bi prihodki dosegli vrednost 200 milijonov evrov. Razširiti nameravajo mrežo poslovnih partnerjev in dobaviteljev, osrednji poudarek pa bodo še naprej namenjali motivaciji in izobraževanju zaposlenih. Trenutno štipendirajo preko 60 ljudi, kar v lokalnem okolju predstavlja pozitivno izjemo. Na tehničnem področju načrtujejo razvoj in proizvodnjo termičnih aparatov za pripravo zajtrka (opekač kruha, aparatza kavo, grelnik vode), razvoj in izdelavo termičnih ter motornih aparatov pod blagovno znamko Porsche, nadaljnji razvoj ekološko naravnane proizvodnje in sistematično usmerjenost k razvoju in raziskavam tehnologij. Franci Kotnik Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje želi poleg doseganja dobrih poslovnih rezultatov delovati družbeno odgovorno, zato so se odločili za pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo - otrokom z rakom in krvnimi boleznimi. Ob 10. letnici delovanja v slovenskem prostoru so Hišni aparati Ustanovi za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi podarili 10 milijonovtolar-jev. Poleg tega namenja podjetje v letu 2004 omenjeni ustanovi tudi del dohodka od prodanih aparatov. Z namenom obveščanja kupcev o dobrodelni akciji so izdelki podjetja BSH Hišni aparati v prodajalnah po Sloveniji opremljeni z nalepko »Mi podpiramo prihodnost!« in sličico metuljčka. Hišni aparati bodo poleg enoletne donacije, ki poteka od novembra 2003 do novembra 2004, izvajali tudi aktivnosti osveščanja širše javnosti, učiteljev na osnovnih in srednjih šolah ter svojih zaposlenih glede obolevnosti otrok za rakom. Organ- izirali bodo tudi dogodke za otroke in starše, ki jih je rak neposredno prizadel. V mesecu aprilu bo na vseh prodajnih mestih na voljo informativna zgibanka o raku pri otrocih. Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, bo v prostorih Ustanove za pomoč otrokom obolelim za rakom potekala prireditev za obolele otroke in njihove starše. Pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzela Benka Pulko, Slovenka leta 2003. Julija bo podjetje BSH Hišni aparati za obolele otroke in njihove starše organiziralo izlet v Zgornjo Savinjsko dolino. Ob koncu donacije bodo izdali še brošuro za družine, ki jih je bolezen prizadela. V program bodo vključene tudi nekatere zgornje-savinjske osnovne šole in zaposleni v BSH Hišni aparati. Ob določenih priložnostih (Svetovni dan zdravja, Teden boja proti raku, Svetovni dan otrok) bodo v Ljubljani in Nazarjah potekale izobraževalne delavnice in družabne aktivnosti KF NOVO V ŽALCU ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o. PE Žalec, Ulica talcev 1a, 3310 tel.: 03/713-32-10, GSM: 051/352-603 e-mail: sz-atrij@siol.net www.sz-atrij.si Prodamo: • Poslovni prostorvžalcuvizmeri 40 m2, možna sprememba v stanovanje. Cena 4.800.000,00 sit. • Stanovanje (duplex) v Žalcu v izmeri 200 m2, izredno lepo na mirni lokaciji. Cena 25.000.000,00 sit • Poslovni prostor v Šempetru na atraktivni lokaciji, cca 440 m2 + pripadajoča okolica. Cena 43.000.000,00 sit. • Garažo v Žalcu na mirni lokaciji 13 m2. Cena 1.000.000,00 sit. • Stanovanje v Preboldu (obnovljeno), 60 m2. Cena 10.000.000,00sit. Oddamo v najem: • poslovni prostor v strogem centru Žalca (primerno za darilni butik). Cena 70.000,00 sit. • Poslovne prostore (4x) v centru Žalca po ceni 8 EUR za m2 (vključuje elektriko + vodo) • Poslovne prostore (3x ali kot povezane v enoto), primerne za pisarne ali mirno storitveno dejavnost. Cena 6,5 EUR za m2 + stroški. Za naše stranke iščemo hiše, stanovanja, parcele za nakup, najem, zamenjavo... Vsem bodočim in sedanjim strankam lep pozdrav in nasvidenje! ■HnHMHnHHHnBBBBnBBH HBH ■■■■■■■■■■■■ NOVI ZAKON 0 SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA Podjetniki bližje vplivu na razvoj podjetništva Predlog novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki naj bi bil predvidoma sprejet do konca junija letos, predvideva precejšnje spremembe pri spodbujanju razvoja podjetništva na regionalnem nivoju. O regijskih ukrepih za razvoj podjetništva bodo namreč odločali regionalni razvojni sveti, spremenila pa se bo tudi vloga regionalnih razvojnih agencij. Po besedah ministrice za regionalni razvoj Zdenke Kovač bodo regionalni razvojni sveti ugotavljali, kaj manjka posameznim regijam, da se podjetništvo ne razvija hitreje. Če bo torej regionalni razvojni svet, ki ga zakon opredeljuje kot partnerski organ razvojne zveze občin, gospodarstva in civilne družbe, ugotovil, da regija potrebuje podjetniški inkubator ali obrtno cono, bo to upošteval pri določanju prednostnih nalog in sprejemanju regionalnega razvojnega programa. "Naloga regionalnega razvojnega sveta bodo tudi pogajanja z državo in občinami za proračunska sredstva. Sredstva, kijih bo regija lahko dobila za spodbujanje podjetnišlva, bodo tista, kijih bo prek svojih instrumentov zagotavljalo gospo- darsko ministrstvo, in pa tista, kijih bodo vta namen združevale občine. Upamo in računamo tudi na to, da bo regijam k sofinanciranju podjetniških projektov uspelo pritegniti partnerje iz gospodarstva, kot so banke ali velika podjetja," pojasnjuje Kovačeva. Regionalni razvojni sveti bodo imeli dve petini članov iz razvojnih zvez občin, v katerih so večinoma župani, vendar bodo člani razvojnega sveta lahko tudi drugi voljeni predstavniki, na primer iz občinskih svetov. Dve petini članov bodo predstavniki gospodarskih združenj, predvsem iz območnih gospodarskih, obrtnih in kmetijsko-gozdarskih zbornic, petina članov pa bo predvidoma iz vrst predstavnikov sindikatov in organ- izacij civilne družbe, organiziranih na ravni posamezne regije. Ker trenutno večina regionalnih razvojnih agencij (RRA) opravlja tudi naloge lokalnega oziroma regionalnega podjetniškega centra, je bistvena novost, da bodo morale iz svoje dejavnosti izločiti izvajanje vseh tistih dejavnosti, ki jih opravljajo kot podjetniški centri. Gre predvsem za programe, kot so subvencionirano vavčersko svetovanje, spodbujanje razvoja lokalnih podjetniških grozdov in podobno. Zakon namreč določa, da bodo morale RRA opravljati naloge, ki so vjavnem interesu oziroma bodo delovale kot javna razvojna služba. Franci Kotnik NOVA UREDBA 0 OZNAČEVANJU STANOVANJ IN STANOVANJSKIH ENOT Ošteviceni bodo tudi individualni prostori Vlada Republike Slovenije je sprejela uredbo o označevanju stanovanj in stanovanjskih enot. Na podlagi uredbe se stanovanjske enote (stanovanja in bivalne enote) označijo z oznako, na kateri se vpiše številko dela stavbe iz katastra stavb, ki jo ureja Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Ur. I. RS, št. 15/02). S tem je vzpostavljena povezava med podatki katastra stavb in označitvami stanovanjskih enot. V okviru katastra stavb se vsem stavbam in njihovim posameznim delom za potrebe vzpostavitve, vodenja in izmenjave podatkov katastra stavb določijo identifikacijske številke. Individualni prostori, ki pripadajo stanovanjski enoti (npr. klet, drvarnica), se označijo s številko dela stavbe in z dodatkom. Podatke o številki dela stavbe za označevanje stanovanjskih enot in individualnih prostorov pridobi upravnik, če pa ta ne obstaja, pa lastnik oziroma najemnik, brezplačno na pristojni geodetski upravi. Predpogoj, da geodetska uprava te podatke izda, pa je, daje stavba oz. del stavbe, za katerega je podana vloga za pridobitev identifika- PLANET TUŠ CELJE Medvedje zimsko spanje se počasi končuje, na filmski spored pa je prišla Disneyeva risanka Medvedja brata. Idealna kombinacija za otroško zabavo v Planetu Tuš. Medvedji vikend je minil ob risanju v otroškem kotičku Oslarija in boju za nagrade v Medvedjih igrah brez meja. V Planetu Tuš seje vse skupaj začelo v soboto dopoldan v otroškem kotičku Oslarija, kjer so otroci risali medvede, tisti, malo bolj spretni, pa sojih oblikovali iz gline. Kerje dopoldan minil bolj umirjeno, so kinematografi Planeta Tuš organizirali tekmovanja v Medvedjih igrah brez meja. Tekmovanje z baloni, tek med keglji, balinčkanje in ostale igre so v otrocih vzbudile tekmovalnega torja, predhodno vpisana v kataster stavb, sicer je potrebno predhodno izvesti vpise v kataster stavb, kot to določa področna zakonodaja. Kot določa uredba, mora biti oznaka na vidnem mestu nameščena nad ali ob glavna vhodna vrata stanovanjske enote ali individualnega prostora, ki pripada tej stanovanjski enoti. Namen takšnega označevanja je dosežen, če je do tako označenih prostorov možen dostop iz skupnih prostorov. Če takšnega dostopa ni, takšnih prostorov ni potrebno posebej označiti. Tak primer je lahko stanovanje v pritličju, kjer sta stanovanje in klet povezana z vrati, ki vodijo iz stanovanja v klet, in do kleti ni mogoče pristopiti preko Medvedji vikend skupnih prostorov. Takšna kletje namreč sestavni del stanovanja in se v skladu s stanovanjskim zakonom ne šteje za individualni prostor. Namen uredbe je, da se označijo vse stanovanjske enote. Individualni prostori se lahko označijo, če imajo vhodna vrata. Določeni individualni prostori namreč nimajo vhodnih vrat. Garažo je npr. mogoče označiti, če je to garaža kot poseben prostor z vhodnimi vrati. Če pa je to garaža, kjer so garažni prostori razdeljeni le z na tleh označenim prostorom (garažni boks), pa se oznaka ne namesti, saj tak prostor nima vhodnih vrat. Franci Kotnik duha in boj za lepe nagrade. Tekmovali so namreč za medvedje copate, nahrbtnike, plišaste medvedke, ure in še mnogo ostalih nagrad, vezanih na risanko Medvedja brata. Medvedji dan seje zaključil z ogledom risanke Medvedja brata. Risanka, ki govori o igri usode, ko malega indijanskega dečka Kenaja duhovi prednikov spremenijo v medveda. Tako Kenaja skozi medvedje oči in v družbi malega medvedka Kode počasi spoznava, kako drugačen, a hkrati enak je svet živali in ljudi. Po mnenju otrok so preživeli popoln medvedji dan. In nedelja je minila enako. Na temo medvedov, nagrad in čudovite Disneyeve risanke. Cita Majcen Liudie in dogodki ■■■■■■■■■■■■■Bi 80 LET ANGELCE MIKLAVC IZ MOZIRJA Vedno pripravljena pomagati Prijazen nasmeh Angelce Miklavc, njena topla dobrodošlica ter predvsem pripravljenost pomagati sočloveku, so stvari zaradi katerih Miklavčev dom vedno gosti ljudi, ki svoje prijateljstvo z Angelco in Vladom Miklavcem znajo ceniti. Visoka srčna kultura Angelce pa je zagotovo pustila svoj pečat tudi vsamem Mozirju, kjer Angelca živi že skoraj 60 let. Angelca Miklavc Angelco, ki je bila na današnji dan pred 80 leti rojena v Reginčah pri Pristavi, so negotovo življenje v predvojni Jugoslaviji, dobra vzgoja njenih staršev ter težka preizkušnja mlade borke za svobodo, oblikovali v žensko s toplim značajem ter visokim čutom za pravičnost. Moža Vladaje spoznala kot mlada partizanka na Boču, po vojni pa sta si dom in družino ustvarila v Vladovem rodnem kraju, Mozir- ju. Ideali, med NOB globoko vrasli v njuna značaja, so se v povojnih časih še naprej razvijali. Čut za pravičnost in pripravljenost pomagati ljudem vstiski je Angelco privedel v številne družbene organizacije ter društva, kjer je bila zaradi svoje sposobnosti vzpostavljati tople medčloveške odnose vedno priljubljena sodelavka. Tako je delovala pri skupščini Občine Mozirje, v organih za socialno skrbslvo, pri stanovanjski skupnosti, organizaciji Rdečega križa ter pri Zvezi borcev, kjer je še danes aktivna članica. Kot sodnica - porotnica pa je po svojih močeh pomagala pri uveljavljanju pravice. Zagotovo pa je družina tista, ki Angelci največ pomeni. Vzgojila je tri otroke, sin živi v Velenju, hčeri pa sta si dom ustvarili izven meja Slovenije. Kljub temu, da ena živi v Londonu, druga pa na Dunaju, je družina še vedno povezana. Otroci se na svoj dom vedno radi vračajo, pravtakotudi vnuka in vnukinja, ki babico izredno spoštujejo. Kot opazijo prijatelji, je Angelca možu, kije med NOB veliko pretrpel, vedno pozorna žena, druži ju tudi veliko skupnih zanimanj. Tako rada nabirata zdravilna zelišča, ljube so jima planine, sicer pa zadnja leta za svojo rekreacijo skrbita predvsem z dolgimi sprehodi. Rada bereta, z veseljem pa se udeležujeta tudi kvalitetnih kulturnih prireditev. Njuno hišo obkroža vedno urejen vrt, veliko zelenjave in sadja še vedno pridelata doma, sadove njunegatruda paz veseljem in hvaležnostjo uživa tudi veliko njunih prijateljev, ki radi povejo, da se na Miklavčeva in njuno prijateljstvo vedno lahko zanesejo. Zaradi vseh svojih odlik Miklavčeva nista nikoli osamljena. V svojem domu z veseljem pogostita vsakogar, ki k njima pride po kakršnokoli pomoč, mogoče po prijazno besedo, ali pa le na vsakdanji obisk. In tega se njuni prijatelji dobro zavedajo, njuno prijateljstvo iskreno cenijo, Angelci pa ob njenem visokem jubileju želijo še veliko let skupnega druženja. Tatiana Golob BOČNA Prireditev ob materinskem dnevu »Otroci so kot sončni vzhod, če ga želiš doživeti, se moraš z njim zbuditi. A dva nista enaka. Prav s to različnostjo pa nam izkazujejo naklonjenost, ljubezen in zaradi tega so še bolj naši. Otroci so naše sanje, zato jih sanjajmo in jim pomagajmo. Saj ni veličina v tem, da na svoji življenjski poti nikoli ne padeš, temveč vtem, da ko padeš, Idhko vstaneš in nadaljuješ,« je prepričan Marko Potočnik, moderator popoldneva v bočkem kuluturnem domu, v katerem so ob materinskem dnevu preteklo nedeljo razveseljevali mamice, babice, dedke in očete ter vse ostale obiskovalce, ki so si vzeli čas za sprostitev in glasbo. Vsekakor so s svojo živahnostjo in preprostostjo blesteli mali kratkohlačniki iz vrtca, ki so ob pomoči svojih vzgojiteljic na prisrčen način zaplesali in zapeli ter tako pokazali vse, kar so se lepega naučili. Prijetno vzdušje so stopnjevali tudi starejši osnovnošolci iz bočke podružnične šole z recitacijami, plesom in igranjem na različne instrumente. Spretnost in razigranost na odru ni zmotila niti manjša trema posameznikov. Kamenček v mozaik prijetnega razpoloženja v dvorani so dodali tudi učenci nazorske glasbene šole na različnih instrumentih, Fantje treh vasi, družina Zavolovšek, trio Golte in Extra bend. S tem so poskušali polepšati dan vsem, ki se kakor koli razdajajo domačim in podkrepili Potočnikovo trditev, da moramo izkazovati svojim bližnjim veliko pozornosti in jim dati del sebe. Svojim otrokom pa moramo znati prisluhniti in si vzeti čas zanje. In čas so si vzeli tako nastopajoči kot gledalci v prepolni dvorani bočkega kulturnega doma. Marija Sukalo GLASBENA ŠOLA NAZARJE, KUD SAVINJSKI ROŽMARIN Volk in sedem kozličkov - jutri Pevke in pevci, ki svoje glasove družijo v vokalni skupini Savinjski rožmarin, so se za interpretacijo glasbene igre povezali z učenci solo petja pri GŠ Nazarje. Dve odlični zborovodkinji in pevki, Tadeja Cigale in Katja Gruber, sta združili znanje in izkušnje in ustvarili ali poustvarili všečno spevoigro z aktualnim sporočilom. Današnji svet je poln obrekovanja, hinavščine in slabih misli. Sodeč po vsebini igre se te »lepe« človeške lastnosti tudi v prihodnosti bistveno ne bodo spremenile. Naslov igre Volk in sedem kozličkov jutri, je tako poslušalcem, ki so 14. marca do zadnjega kotička napolnili Slomškovo dvorano v Mozirju, prinesel bolj malo novega. Žalje pačtako, da se človeška osebnost sila težko spreminja, predvsem na bolje, in se raje drži starih okvirjev. Slednji pa ni nujno da so dobri, so pa vsakdanji. Zgodba je v ospredje postavila družino prihodnosti. Mati samohranilka je zaradi službenih obveznosti pustila doma otroke same. Bilojih je kar sedem, zgolj eden izmed njih pa je bil odprt za dobroto in ljubezen. Ostali so se zabavali z ocenjevanjem ljudi okoli sebe, z obrekovanjem torej, kije v njihov dom pripeljalo hudobnega Zlobca. Slednji seje hranil z njihovimi slabimi lastnostmi. Konec zgodbe je seveda prinesel ugoden razplet. Ljubezen in lepe misli so premagale moč, ki jih je imela dotlej v oblasti. Poanta zgodbe je zelo plemenita. Govori proti obrekovanju, slabim mislim, enostranskemu ocenjevanju ljudi okoli sebe in proti vsem vrstam hudobije. Režiserka igre Katja Gruberje nauk zgodbe lepo vpletla v sposobnosti sodelujočih pevk in pevcev. Ti so pesmi povezali v igro, dodali del sebe in oblikovali prijetno urico, ki naj bi poleg vsega tudi vzgajala in opominjala. Benjamin Kanjir PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO Društvom samo tretjina visoke članarine Številni ljubenski ljubitelji planin so se tudi letos udeležili občnega zbora Planinskega društva Ljubno, ki se je že po tradiciji pričel z nežnimi zvoki citer izpod prstov dvojčic Mojce in Mire. Po uvodnem pozdravu je predsednik Planinskega društva Alojz Mikek predstavil delo društva v preteklem letu. Velik del aktivnosti so posvečali njihovi osrednji izletniški točki, koči na Travniku, zanemarjali pa niso tudi ostalih področij. Predvsem je bilo razveseljivo poročilo učencev o delu mladinskega odseka na osnovno šoli, kjer je glede na številčno udeležbo pri različnih aktivnostih na planinsko tematiko v preteklem letu zanimanje učencev še vedno veliko, kljub siceršnjemu upadanju članstva. Člani so opozorili na visoko članarino za članstvo v planinskih društvih in na dejslvo, da ostane društvom Alojz Mikek, predsednik PD Ljubno samo tretjina pobrane članarine. V zvezi s članarino, so se prisotni zavzeli tudi za večjo obveščenost članov glede ugodnosti, ki jim jih nudi članstvo v planinskih društvih. Med pozdravi gostov iz sosednjih društev je način razporeditve finančnih sredstev med društvi in Planinsko zvezo Slovenije prisotnim obrazložil Martin Aubreht, član predsedstva meddruštvenega odbora PZS. Na skupno zaščito in ohranitev naravnega parka Smrekovec -Golte zaradi vse večje motoriziranosti na tem področju, poleti z motornimi vozili, pozimi z motornimi sanmi, pa je opozoril Franc Atelšek, predsednik ljubenskega turističnega društva. Tekst in foto: Franjo Atelšek Gams med ovcami Kako kruta in obenem milostljiva zna biti narava je na lastni koži skusil gamsji mladiček, ki v družbi dveh, prav tako zavrženih, jagnjet doživlja prvo pomlad življenja na Grosovi domačiji v Radmirju. Gospodar Janko Podkrižnik je prizadeven član gornjegrajske lovske družine, zato mu ni bilo težko sprejeti izziv in breme obenem, saj ni ravno preprosto pripraviti divjo žival, da bo sposobna samostojno preživeti v naravi. Janko pravi, da se boto zgodilo čez tri mesece, do takrat pa bo mali gams brusil rožičke na mladih ovcah, s katerimi se menda ne razume najbolje. Gamsi pač sodijo v družino koz,te pa, kot je znano, z ovcami niso-najboljše prijateljice. Preden bo zapustil dobrotljivega gostitelja, ki mu polaga čim bolj njemu primerno hrano, ga bodo lovci še zaznamovali. Tako bodo lažje kontrolirali, kje se bo gams nahajal. Živalska zgodba bi skoraj gotovo ne doživela srečni konec brez Ane Ugov-šek iz Gornjega Gradu, ki je nebogljeno živalco našla, jo nekaj dni hranila in ji s pomočjo zelene bratovščine zagotovila varno domovanje pri Grosovih. Savinjčan Janko Podkrižnik bo gamsjega mladiča izpustil čez tri mesece, ko bo sposoben sam preživeti v naravi (foto: EMS) TESTNE VOŽNJE ZA SERIJO 3 v petek, 26. marca, in soboto, 27. marca 2004 Ne prehitevajte s slabimi naložbami. Prehitevajte z BMW Serije 3. BMW Serije 3 s Top paket* opremo in inovativnim financiranjem: 50% plačate ob nakupu in 50% čez eno leto. Brez obresti. Pri nakupu novega vozila BMW Serije 3 vam ponujamo zelo ugodno inovativno financiranje. A to še ni vse. Limuzina je na voljo s posebnim *Top paketom opreme, ki med drugim vključuje avtomatsko klimatsko napravo, CD predvajalnik, notranje oblazinjenje v kombinaciji z usnjem, usnjen volan, potovalni računalnik, platišča iz lahkih litin in še mnogo drugega Cena za model BMW 320d s Top paket opremo je 7.217.040 SIT. Š Leasing z veseljem vas pričakujemo v našem salonu. Selmard.o.o., Mariborska 119,3000 Celje, tel.: 03 42 44 000 Top paket oprema. Finančni leasing :a OPREMO, VOZILA in REPREMIÈHIHE FIT Leasing d.o.o., družba za finančne storitve 3320 Velenje, Rudarska 3, Slovenija Telefon: 03/ 899 52 00 h.c., fax: 03/ 587 66 00 E-mail: info@fit-leasing.si 0*AJ 6M ^ O LJUBNO OB SAVINJI Sejem bil je živ Na Forštu tudi letos niso pozabili pripraviti Jožefovega sejma (foto: EMS) Jožefov sejem no ljubenskem Forštu se tudi letos ni izneveril dolgoletni tradiciji, ko so se pod rosuljsko cerkvico zbirali razni rokodelci z izdelki, ki so vzbujali zanimanje tako Ljubencev kot številnih romarjev, ki so na ta dan priromali na Ljubno. Suha roba in izdelki domače obrti so nagovarjali mimoidoče, tu in tam je bilo zaznati krepak stisk rok po sklen- jeni kupčiji. Največje pozornosti so bile deležne domače kmetice iz društva Komen, ki so »kšeftale«, daje bilo veselje videti nasmejane ženske obraze. Nekaj malega tudi zato, ker so temu in onemu prijazno natočile kozarec sladkega jabolčnika, ki seje prilegel kakortopli žarki spomladanskega sonca. Savinjčan Vsi, ki jo imamo radi, ji želimo v njenem nadaljnjem življenju, čim več lepih trenutkov, mnogo zdravja, lepega počutja in razumevanja v krogu njenih domačih, kakor tudi na delu, ki ga opravlja. Naj svoje delo še naprej opravlja z veseljem, predvsem pa z srcem in nasmehom na obrazu, saj bo s tem osrečila prenekaterega človeka na jesen življenja. Vse to so želje tvojih najbližjih, posebej še nečakov Mance, Sare in Jana Hotela sem v Rio De Janeiro, pa ni bilo denarja za vozovnico. Bom pa kam drugam stekla (v vode Savinje). Sliko s prelepimi snežnimi oblinami nam je poslala Berta Blekač. "Ej, daj mi kapo nazaj!" zahteva (Metna Iza od nagajivega grizlija, ki so ga ustvarili Peter Kreča, Branko Mlinar in Iza Marovt. Urška s svojim povodnim. tips, sneženim možem 23. marca sta svoj rojstni dan praznovali Tina in Sara Jerneje Kot sončni žarek sta nam posijali, za vedno naša lica nasmejali. Da vedno srečni, zdravi in veseli, bi mamico in atija radi imeli. Vse najboljše za vajin rojstni dan vama želita mamica in ati! nekaj slovenskih pregovorov in modrosti Piše: Aleksander Videčnik -Skopuh je poleg velikega bogaslva siromak. - Pozni otroci, rane sirote. -Človek se v sili moliti uči. - Kdor ti pomaga v sili, se tudi ti njega usmili. - Kjer je sila najhujša, tam je božja pomoč najbližja. Pregovori o begu: - Boljši dober beg od sramotnega boja. - Če je beg sramoten, pa je koristen. - Kdor beži, na zdravi koži leži. - Kdor beži od koristi, beži korist od njega. - Kdor lovi, teče kar more; kdor pa beži, teče več kot more. Pregovori o zadovoljnosti: - Bogateč je toliko zadovoljen s svojim bogastvom kakor siromak z beraštvom. -Zadovoljnež ima brž dosti. - Zadovoljnost je največja sreča na svetu. - Ljudje zahtevajo potoke krvi, da popravijo krivico, Bog se pa zadovolji z eno samo solzo. Modrosti: Nekemu mladeniču, kije mnogo nespametno govoril, je rekel grški modrijan Zeno: "Zato imamo dve ušesi in ena usta, da več poslušamo kakor govorimo!" Tales, eden izmed sedmerih grških modrijanov, je rekel, ko so ga vprašali, kaj je težko: "Samega sebe spoznati!" In na vprašanje kaj je lahko, je odgovoril: "Druge opominjati!" Sokrates je sezidal malo hišo. Ko gaje neki Atenec vprašal, zakaj sije postavil tako majhno hišo, je modrijan odgovoril: "O, ko bi mogel vsaj to napolniti s pravimi prijatelji!" Slomšek je tudi zapisal: Slovenski jezik le tisti malo ceni, ki sveta ne pozna in neve, kakšni ljudje živijo posvetu. Podoben je tako nevednemu otroku, ki tudi misli, daje Celovško jezero največje morje na svetu in da je onkraj Ljubelja že konec sveta... Kotel, lonec in ponev v pregovorih: - Kotel ponvi saje očita. - Kotel se loncu roga, ko je eden bolj črno ko drug. - Lonec lončarja hvali. - Majhen lonček nenadoma vzkipi. - Mali lonec velikega uje. - Ne boj se male sklede, a boj se malega lonca. - Ne maram za velik lonec, ker se iz malega najem. - Ponev kotel zasmehuje. - Prvi dobiček gre pod kotliček. - Reži se kotel loncu. - Sem za nič kakor ubif lonec. -Še lonci na polici se kregajo, pa bi se ljudje ne. - Tako malo jih more trpeti kakor meso v loncu. - Vsak lončar svoje lonce hvali. - Zdeha se mu po polnem vinskem loncu kakor lačnemu po jarčji crkovini. - Žalostno od žalosti v črnih loncih kuhajo. Tuji izreki o ženskah: Na Grškem pravijo ljudje: - Ljubezen je slepa, toda zakon ima ostre oči. - Nečemerna žena je kot tvoja senca: če ji slediš ti zbeži; če bežiš od nje, ti trdovratno sledi. Na Francoskem imajo pregovor: "Kdor svojo ženo tepe, je podoben možu, ki tolče po vreči moke; kar je dobrega zleti v zrak, slabo pa ostane v vreči." Na Škotskem govorijo: "Dober mož - slaba žena; slab mož - dobra žena." V Italiji pravijo: "Ženske so ali pravi med ali pravi žolč. Med se včasih spremeni v žolč, nikdar pa žolč v med. - Žena brez Boga je roža v loncu brez vode... Vsi ti pregovori, izreki in modrosti so bili objavljeni v reviji Kmečka žena, letnik 1937. Resnice V koledarju svetega Mohorja za leto 1989 je objavil te resnice A. K. Režun. - Delo nam donaša čast, plačilo- in dojedi slast. - Če se ne moreš izogniti nesreči, zaupaj in ne daj se podvreči. -Zvijačnežsam sebe v zvijačo tira, poslednič v zvijačni bolezni umira. - Pri igrači čas usahnuje, čas izgubljeni se pak maščuje. - Kdor pod svojo streho spi, uživa mirne, srečne dni. - Če me bedak razžali, pozabim kmalu, če me bogatin oškoduje, - se mu maščuje. -Trdna vera vsakega podpira, ga obdrži, da ne gre s tira. - Pustimo prazno hvalo ljudi, lepo dejanje se samo svetli. - Za posvetno slavo bodi brezbrižen, potem si značajen in ponižen. - Če bi se mi brigali bolj za sebe kot za druge, bi bilo manj jeze in sovražne kuge. - Nehvaležnega človeka se vse boji, k ponižnemu vsakdo rad hiti. - Dobro beriloje zlata tovarišija, slaba tovarišija pa tužna beračija. - Učenost prinaša prijetne sadove, neumnost dejanja škodljive sledove. - Kdor molitev zaničuje, v slabo se pogrezuje. - Kdor rad potrpi, učaka boljše dni. - Kdor ljubi neprestano delo, ima vedno življenje veselo. - Plesi in veselice, praznijo mošničke. - Ne kesaj se, če si rad molčal, kesal se bodeš, če si preveč golčal. 3sčemo stare fotografije Nekdanje kopališče v Lučah. Žal je vsaka večja voda naredila veliko škode. Slika je iz leta 1965, poslal pa nam jo je Vinko Moličnik iz Luč. Nasveti hbhìbhmhhhmhhhhihi^h mmmmm ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Otrok in samospoštovanje Najpomembnejši značilnosti samospoštovanja sta človekov občutek, da je vreden ljubezni in občutek sposobnosti. Za razvoj otrokovega samospoštovanja je odločilno družinsko okolje, predvsem odnos med staršema in njihov zdrava samozavest. Učinek njene polurne pridige bo zgolj ta, da se bo otrok potuhnil in počutil neljubljenega, v njem bo ostal občutek, da ničesar ne zna, da vse naredi narobe, da staršem povzroča le težave, in da navsezadnje ni koristen član družine. Slednji primer zagotovo ne podpira zdrave samozavesti otroka. Čas in delo staršev na sebi pomagata spremeniti njihovo zavest o sebi, ki jo potem v zdravi komunikaciji prelijejo na otroka. Starši, ki se visoko cenijo, vplivajo na otroke, da tudi oni razvijejo visoko stopnjo samospoštovanja. ŠOLSKI USPEH IN OTROKOVO SAMOSPOŠTOVANJE Ko otrok začne obiskovati šolo, ima na osnovi odnosovs člani svoje družine ter vzgojitelji v vrtcu, že precej izoblikovano mnenje o sebi, ki pa se potem glede na izkušnje z vrstniki in učitelji postopoma spreminja. Šolski uspeh je močno odvisen od otrokovega samospoštovanja, čeprav uspeh ali neuspeh sama po sebi nimata nobenega vpliva na otroka, ampak šele odziv staršev in učiteljev nanju, lahko pogubno vpliva na otrokovo motivacijo za učenje. Če se odzovejo na učenčeve uspehe navdušeno in s pohvalami, za neuspeh pa ga kaznujejo, otrok začne dvomiti, daje sposoben uresničiti njihova pričakovanja. Potrebno pa je paziti, da otroci ne postanejo odvisni od pohval in stem podvrženi strahu, da ne morejo doseči zahtev staršev in učiteljev. Pri otrokovem šolskem deluje pomem- ben trud in ne le rezultat, česar bi se morali zavedati tako starši kottudi učitelji. Vsak otrokov trud je dosežek. Otrok, ki ima o sebi zelo dobro mnenje, se rad uči, je radoveden in navdušen, kadarje postavljen pred nov izziv, nasprotno pa imajo učenci z učnimi težavami pogosto tudi zelo slabo mnenje o sebi, zato je pomembno, da ga izboljšajo, saj potem lažje in bolje napredujejo v učenju. Odločilna pri tem je vloga staršev, čeprav pri tem močno vlogo igrajo tudi učitelji in šolski svetovalni delavci, ki prepoznavajo tovrstne stiske. POMEMBNI PRAVILI ZA RAZVOJ OTROKOVEGA SAMOSPOŠTOVANJA Starši morajo vedno imeti pred očmi dvoje pravil. In sicer, prevelike, nestvarne zahteve privedejo otroka do tega, da se ne ceni dovolj. Enako velja tudi za tiste otroke, od katerih starši sploh ne zahtevajo ničesar. Preveč zaščitniški starši pa spodkopavajo otrokovo zaupanje vase. Zdravo samozavestni starši vedo, koliko morajo in smejo zahtevati od otroka - ravno toliko, da seti počutijo izzvane in imajo občutek, da bodo to mogli doseči, ne pa toliko, da bi bili obupani. Skrivnost je vtem, da znajo stvarno oceniti, koliko je otrok sposoben, in mu pomagajo, da se razvija vtej smeri. In drugo, starši ne smejo dovoliti, da se otrok izogiba dolžnostim. Ljubeči starši odločno zahtevajo odgovorno vedenje. Le tako opremijo otroka za samostojnost, polnost njegovega življenja in veselja do izzivov. Sečnja ob pravem času Piše: Polona Šporin Ena pomembnejših nalog staršev je, da spodbujajo otrokovo samospoštovanje, ki je osnova za napredovanje v šoli in vpliva tudi na njegov čustveni, socialni in spolni razvoj. Otrokje odvisen od svojega družinskega okolja, se od njega uči in v njem zrcali. Kakor starši ravnajo z otrokom, takšen bo po vsej verjetnosti pozneje, ko bo odrasel, vključno z občutkom, ki ga bo imel o sebi. Zamislite si sledeči scenarij. Med igro v kuhinji otrok iznenada vstane in potegne z mize kozarec z vodo, ki potem pade na tla in se razbije na tisoč koščkov. V družinskem okolju, kjer imajo člani zdravo samozavest, ta nesreča ne bo pomenila katastrofe. Mama bo morda vprašala otroka, ali seje ranil in dodala, da seje kozarček razbil in da je črepinje potrebno pospraviti. Taka mama bo otroku dala še nasvet, kako naj naslednjič prepreči tako situacijo. In stvar bo urejena. V družinskem okolju, kjer odnosi med člani ne vsebujejo zavesti o vrednosti vsakega družinskega člana, bo situacija precej drugačna, predvsem bolj dramatična. »Ja, kaj si pa napravil! Vse si pokvarili«, bo zakričalaživčna mama. Najbrž zato,kerjeto zanjo naučen vzorec komunikacije iz njenega otrošlva. Piše: Toni Breznik Ste se že tudi vi kdaj vprašali, zakaj so stare lesene gradnje večinoma še danes čvrste in nepoškodovane, sodobne pa kljub napredni tehnologiji in zaščitnim sredstvom že po nekaj letih napadejo škodljivci ali jih prizadene zob časa. Uspeh našega delovanja ni odvisen samo od tega, koliko smo za to usposobljeni in opremljeni, ampak odločilno vpliva nanj čas, v katerem delujemo. Ljudje so nekoč za ta pravila zvedeli z opazovanjem. Odkrili so, daje način in uspeh številnih vsakodnevnih opravil v veliki meri določen z vsakodnevnim položajem Lune. V sestavku je predstavljeno nekaj starih pravil s področja gozdarstva in predelave lesa. Lešje čudovita in zelo živa snov. Tudi, ko drevo posekamo, živi les dalje - »dela naprej«, kot rečemo po domače. Glede na vrsto lesa, letni čas in - kot boste videli - na čas sečnje se suši počasi ali hitro, ostaja mehak ali otrdi, ostane težek ali postane lahek, dobi razpoke ali ostane nespremenjen, se upogne ali ostane raven, postane črviv, trohni ali pa ostane zaščiten pred škodljivci in trohnobo. Glede sečnje lesa ni ne »dobrih« in ne »slabih« dni. O sečnji odloča le vsakokraten način uporabe. Velika razlika je, če je les namenjen za deske za tla, sode, tramove mostov, ohišja, glasbene instrumente ali za rezbarska dela. Seveda pa je pomembna tudi vrsta lesa, starost in oblika rasti. Les raste naravnost, levosučno ali desnosučno. Razlika se prepozna po zavitosti lesnih vlaken oziroma po debelni skorji. Drevo raste desnosučno navzgor, kot se vrti odčepnik za plutovinaste zamaške. Pri marsikateri uporabi je potrebno upoštevati tudi smer vrtenja. Če vzamemo za primer strešne skodle, mora biti smer naravnost ali rahlo v levo. Pri mokrem vremenu se les razteza, v soncu se rahlo krivi in tako spušča zrak, potreben za sušenje pod skodle. Pri lesenih strešnih žlebovih, ki se sicer danes redko uporabljajoče obrnjeno. Les mora rasti naravnost ali rahlo v desno. Če raste v desno, »obstane« - pomeni preneha s sukanjem v desno -takoj, koje posekan. Zaradi lesa, ki raste v levo, se žleb bolj in bolj krivi - posledica bo iztekanje vode. Zanimivoje, da les, ki raste v levo, po sečnji »dela naprej« močneje kot na primertisti, ki raste ravno in v desno. Razen tega strela udari izključno v drevesa z levosučno rastjo - koristen podatek v primeru, če vas nevihta preseneti v gozdu, postavite se samo pod drevo, ki raste naravnost ali desnosučno. Vendar pa danes žal skoraj nihče več ne upošteva pravega časa za sečnjo, bodisi zaradi organizacijskih težav, ker se za »delo lesa« to ne zdi dovolj pomembno ali čisto enostavno, ker o teh spoznanjih nič ne vedo. Kdor pa upošteva uporabo lesa, posekanega v pravem času, se mu to z izdelkom mnogokrat povrne. Pravila, kijih bomo objavili v naslednji številki, ne bodo zanimiva samo s stališča rokov za sečnjo, ki vplivajo na kvaliteto lesa, ampak so za gozdarje in lastnike gozdov zanimiva tudi sicer. - Kje stanuješ? V Mozirju. - Domače živali? Ja, jih imam kar nekaj. Pred nekaj časa sem dobila kobilo Luno, angležinjo. Potem imam psa Žara in dva muca. Sta črne in bele barve, polper-zijska. Moram reči, da trenutno nimam veliko časa zanje, ker sem veliko zdoma. Sicer pa jih imam zelo rada. - Tvoja družina? Imaš kdaj domotožje? Imam ga včasih, ampak sem tako zatopljena v svoje delo, da pozabim na vse. Sicer sem pa zelo vesela, ko pridem domov, ker smo tako za sebe. - Tvoj vzornik? Vzornika nekako nimam, vedno se trudim biti čimbolj svoja. Verjamem pa, da me ljudje primerjajo s tem in onim, ampaktako pačje. Ljudje morajo vedno imeti nekoga, s komer te primerjajo. Mislim, da stem ni nič narobe, jaz sem vesela, da dajejo takšne primerjave. Še vedno pa se trudim biti čimboljjaz. - Kakšno televizijo imaš doma? Kdaj, kje jo gledaš? Televizijo imamo Sonyjevo, veliko (smeh). Gledam jo zelo, zelo malo, če pa jo gledam, je to pred spanjem. Takrat pogledam malo MTV in grem spat. - Kakšen je tvoj stil oblačenja? Kakšen bi bil, če ne bi bilo omejitev? Moj stil oblačenja je tak, kakršen hočem, sem sproščena glede tega. Predvsem imam rada barve. Oblači me Nika Urbas, kreatorka iz revije Gloss, sem zelo zadovoljna z njo. Oblekla meje tudi na Emi, letos in lani. Rada sem neomejena pri teh stvareh. - Koga na Zemlji najbolj ceniš? Ljudi, ki so pozitivni, ki se radi smejijo. - Tvoja najljubša hrana? Pijača? Zelenjava in sadje. Pa tudi sladkarije kdaj (smeh). Pijača pa voda. - Kakšna so bila tvoja osnovnošolska in srednješolska leta? IDrAVNK* V bistvu kar vesela, veliko sem se ukvarjala s plesom. V drugem razredu sem imela že svojo plesno skupino, ki sem jo učila in smo nastopale naokrog. Že kar zgodaj sem začela razvijati stvari na odru, ker se mi je že takrat zdelo, da je oder moj "plac", tja jaz sodim in moram biti gor. Drugo pa pač itak... šola - brez veze (smeh). - Tvoj letošnji dopust? Mislim, da ga ne bo. Mogoče dva dni, verjetno. Že lani sva šla s fantom samo za par dni na Hrvaško, res na hitro. - S čim se še preživljaš poleg petja? Trenutno oziroma že kar nekaj časa nimam časa sploh za karkoli drugega, ker je ogromno dela, če se hočeš temu poslu res povsem posvetiti. Ogromno je snemanj, koncertov in vsega, tako da nikakor ne bi zmogla zraven še drugih stvari. - Tvoja rekreacija? Kje, kdaj? Za rekreacijo se tudi trudim, vsako jutro delam jogo. Drugače pa grem kdaj tudi na kolo, zvečer preden grem spat, recimo ob enih zjutraj, da se mi vsi smejijo. Tudi jaham, ampak zelo redko, čeprav imam konja doma. Zdaj mije že prav hudo, ampaktako pačje. Joga se mi zdi kot telesna in duševna hrana, zelo pametna zadeva, ne samo za mlade, tudi za starejše. Res bi jo priporočala vsem, ker se po njej super počutiš. - Si kdaj trenirala kak šport, katerega? Nekaj časa sem trenirala jahanje, potem zelo malo odbojko pa ples. In potem še petje. - Na kaj si v življenju najbolj ponosna? To je pa težko vprašanje ...Na več sivari je lahko človek ponosen. V mojem primeru, če se ukvarjaš z glasbo, si ponosen na vsak svoj uspeh. - Kdaj si se začela ukvarjati z glasbo? Po pravici povedano že čisto majhna, resno pa sem začela delati pri šestih letih. Že pri petih sem snemala reklamo za Kompas Holidays, potem sem vmes tudi druge stvari počela, ampak to je bilo vse tako ljubiteljsko. - Tvoj prvi pomembnejši nastop? Tega se pa ne spomnim. Pojma nimam, verjetno je bilofajn (smeh). - Tvoja izobrazba? Sem zdravnica za lase, kot pravim sama sebi (smeh). V bistvu me je že od nekdaj zanimala moda. Zelo me zanimajo drugačne stvari, zato sem se tudi odločila za to šolo. - Barva, ki te zaznamuje? Zakaj? Roza. Že od malega. Roza. - Tvoje sporočilo za zgornjesavinjsko mladino? Naj se imajo čimbolj radi, naj bodo čimbolj pozitivni, naj ga žurajo, hodijo na koncerte. Naj berejo vaš časopis. - Pa zame? Da bi se še naprej takole razvijala v to smer, kot se (smeh). Pogovarjala se je Nastasja Kotnik BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do srede, 31. marca, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI REMIC v Nazarjah, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. AVTOPRALNICA REMIC JOŽE, s.p., Savinjska cesta 20, Nazarje tel.: 03/58 31 325 KLEPET Z ALY0 HBHBÜ mm ^.Organizacije, Oglasi TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Na «elu društva Vekoslava Klemenak Člani rečiškega turističnega društva so v preteklem letu uspeli ločiti turistične prireditve od kulturnih in tako je nastalo društvo Utrip. To bo v prihodnje skrbelo za izvedbo in dvig kvalitete kulturnih prireditev, ki so jih do sedaj organizirali rečiški turistični delavci. Po besedah Jožeta Skončnika, predsednika KD Utrip, naj to ne bi predstavljalo nobene »konkurence« že obstoječemu kulturnemu društvu v kraju, saj se njihove priredite po tematiki bistveno razlikujejo, vendar pa upa, da bo to vsekakor dober izziv za kvalitetnejše delo obeh društev. Vida Orlovič, častna, in Vekoslava Klemenak (desno), nova predsednica Turističnega društva Rečica ob Savinji (foto: Marija Šukalo) Z obnovitvijo stare osnovne šole so rečiški "turisti" uspeli pridobiti tudi društvene prostore in pisarno. Večja naloga ki sojo uspešno zaključili, je bila tudi povezovanje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca v gospodarsko združenje. Vsekakor pa so bili aktivni tudi na promociji kraja in doline ter pri organizaciji prireditev. Najbolje obiskana je bila Od lipe do prangerja, kjer so se na likovni razstavi predstavili likovniki drušlva Gal, etnografsko so namenili zapuščini Ignacija Zavolovška iz Oko-nine, na Večeru pod trško lipo pa so najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskega želodca podelili priznanja. Odmeven je bil tudi Lenartov sejem, s katerim skušajo obuditi čas na sejmarjenje pred drugo svetovno vojno. V zadnje desetletje delovanja rečiškega turističnega drušlva sodijo nove ideje in pobude za turistično dejavnost kraja. Tako so nastajale nove prireditve, ki so jih obiskovalci iz doline in tudi širše vzeli za svoje in tako botrovali k njihovi tradicionalnosti. Mednje vsekakor sodijo čitaln- iški večeri z znanimi rečiškimi rojaki, zadnjih nekaj let pa tudi žive jaslice. To obdobjeje povezano tudi s padci in nihanji članstva ter pomanjkanjem sredstev za organizacijo pr- ireditev in delovanje društva. Pogosto se je dogajalo, da vladajoča občinska garnitura v preteklosti ni imela »posluha« za dodeljevanje proračunskih sredstev. A s trmo in vztrajnim delom, ki gaje v to desetletje vtkala predsednica Vida Orlovič, seje marsikaj rešilo. Te ugotovitve so strnili na občnem zboru, ki so ga člani TD pripravili sredi marca v gostišču Čujež. Taje kljub slabi udeležbi na lastno željo predsednice botroval zamenjavi v vrhu in razgrinjanju načrtov za prihodnje delovno obdobje, Rečiški turistični delavci so prepričani, da bodo tudi v prihodnje delali za dobrobit kraja, z novo predsednico Vekoslavo Klemenak. Tako so na čelu dobili novo moč in sveže ideje, medtem ko so Orlovičevi za vsa njena prizadevanja in dolgoletno delo podelili naslov častne predsednice društva. Marija Šukalo JUHU TEATER 71 Stanovanjski problemi na humoren način Lučani in Solčavani, rojeni v letu 1971, so bili vedno drugačni od drugih. Naporni, toda aktivni in prizadevni v številnih krožkih, še zlasti v dramskem. Druženje jim je veliko pomenilo. Kot osmošolci so pod vodstvom mentoric Valerije Robnik in Romane Lukovič prvič zaigrali komedijo Skupno stanovanje. V vlogah odraslih so se dobro znašli in na nastopih doživljali velike uspehe. Še bolj so se navezali drug na drugega in ta vezje močna še danes. Spomine na skupne šolske dni obujajo na vsakoletnih srečanjih. Na enem od teh je padala tudi ideja, da igro ponovijo. Nastal je Juhuteat-er 71, v katerem so nekdanji osmošolci svoje igralske sposobnosti ponovno pokazali občinstvu na premieri Skupnega stanovanja v Lučah prvo soboto v marcu, kjer je bilo zanimanje za igro tolikšno, da je marsikateri gledalec ostal žal brez vstopnice. Ponovni uspeh so doživeli tudi preteklo nedeljo v Solčavi, kjer so nasmejali občinstvo v nabito polni dvorani. Komedija v treh dejanjih Skupno stanovanje v režiji Valči Robnik in scenskih mojstric Jožice Podkra-jnik in Jožice Germelj govori o danes zelo aktualnem stanovanjskem problemu. V še nedograjeno hišo, ki jo gradita zidarja (Andrej Moličnik in Silvo Robnik), se s po- močjo postreščka (Stanko Pečovnik) ali brez začno vseljevati naključni stanovalci: študent medicine Mišo (Bojan Germelj), Pepi (Franci Podbrežnik), teta Poldka (Simona Funtek) z nečakinjo Rado (Ivica Poličnik) ded Bogo (Nejc Slapnik) s hčerko Kato (Mateja Suhodolnik), zetom Dragišem (Iztok Podbrežnik) in vnukinjo Ljubico (Andreja Urh). Prihaja do številnih prepirov in nesoglasij prav zaradi koriščenja prostorov, pa tudi do ljubezenskih zapletov, kjer pomotoma izjavita svojo ljubezen Kati namesto njeni hčerki Ljubici tako Pepi kot Mišo ter prijateljstva in prave ljubezni, ki se rodi med Misom in Ljubico. Medtem pa Pepi razmišlja le o svojem stanovanjskem problemu. Da bi ga rešil, izpove svojo »ljubezen« Radi. Dinamična igra z veliko humorja je brezčasna. Stanovanjski problemi in medsosedski odnosi pa aktu- alni včeraj, danes in v prihodnje. Marija Šukalo KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Izpostava Mozirje Cesta na Lepo Njivo 4, 3330 Mozirje Tel.:03 839 09 10,837 07 55; Fax: 03 839 09 11 E-mail: stefka.goltnik@cefegzs.s/ KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Letošnja Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike prinaša veliko novosti, zato vas vabimo na PREDSTAVITEV UKREPOV KMETIJSKE POLITIKE 2004 - ponedeljek, 29. marca 2004, ob 9. uri v Gostišču Menina GORNJI GRAD - ponedeljek, 29. marca 2004, ob 13. uri v Gasilskem domu NOVA ŠTIFTA - sreda, 31. marca 2004, ob 9. uri v gasilskem domu REČICA OB SAVINJI - sreda, 31. marca 2004, ob 13. uri v gostišču Gaj LOKE PRI MOZIRJU - četrtek, 1. aprila 2004, ob 9. uri v Zadružnem domu ŠMARTNO OB DRETI - četrtek, 1. aprila 2004, ob 13. uri v Kulturnem domu LJUBNO OB SAVINJI - petek, 2. aprila 2004, ob 9. uri v Zadružnem domu LUČE - petek, 2. aprila 2004, ob 12. uri v Zadružnem domu SOLČAVA ŠOLSKO NOVINARSTVO NA OSNOVNI ŠOLI NAZARJE Kako nastaja pravi časopis V sredo so učenci 7. razreda devetletke OŠ Nazarje pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo obiskali uredništvo tednika Savinjske novice. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik jim je predstavil organizacijo uredništva in način nastajanja Zgornjesavinjskega časopisa, ki letos izhaja že 36. leto. kije bil v zadnjem času narejen na področju elektronskega poslovanja, saj je le še malo prispevkov, ki v uredništvo prispejo v fizični obliki. Uroš Kotnik je udeležencem učne ure predstavil način tehničnega urejanja časopisa, vključno z obdelavo fotografij. Učenci so spoznali delo z računalniškim programom za namizno založnišlvo in oblikovanje časopisnih strani. Obisk v uredništvu Savinjskih novic jim bo koristil pri nadaljnjem pouku omenjenega predmeta. KF Mladim novinarjem so na uredništvu Savinjskih novic razložili proces nastajanja časopisa (foto: Helena Kotnik) Pomočnik glavnega in odgovornega urednika novinarski prispevki pridejo v uredništvo, do tre-Igor Solarje učencem nazorno razložil, kakšen nutka, koje opravljen računalniški prelom in se je proces nastajanja časopisa od trenutka, ko delo nadaljuje vtiskarni. Opozoril je na napredek, Sanja Danojevič: "Obisk se mije zdel zelo zanimiv in poučen, ker me je od nekdaj zanimalo kako poteka delo v uredništvu in kako nastane časopis. Najbolj všeč mije bil prikaz dela s slikami in ber-sedilom." slovenska demokratska stranka tajnittvo9tdt.ti www.tdt.ti Slovenija, moja domovina. Tudi v Evropi. Občinski odbori SDS Zgornje Savinjske doline vabijo na JAVNO TRIBUNO o prihodnosti Slovenije v Evropi, ki bo v petek, 2. aprila 2004, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Nazarje. Gosta javne tribune bosta: Dr. Miha Brejc - podpredsednik Državnega zbora RS in član poslanske skupine Evropske ljudske stranke evropskih demokratov Mirko Zamernik - poslanec Državnega zbora RS He, he, ne zamerite mi, toda na smeh mi gre, ko zagledam ob cesti avto za kakšnih 50.000 evrov, ob katerem nesrečno stoji zamišljen voznik. Avto očitno ne vžge. Motorni pokrov je odprt iz navade, saj veste, mogoče pa se bo kaj dalo »poštimat«. Nič ne bo! Preostane le še klic na pomoč z mobilnim telefonom (če niso slučajno prazne baterije, kajti hudič ima zmeraj več mladih naenkrat). Sodobni jekleni konjički so nabiti z elektroniko: kodirni ključ, zračne vreče, ABS, ESP, vbrizg goriva, krmiljenje motorja, klima naprava in še in še. Ko začne kaj nagajati, postane stvar zanimiva. Kolegu je kar naprej svetil kodirni ključ. Na servisu so rekli, da avto ne more vžgati, on pa seje veselo vozil naprej. Ampak potem pa enkrat res ni več vžgal in kolega je postal junak iz začetka članka. Mercedes pri novi seriji E umika nepotrebno elektroniko. Enostavno so ugotovili, da imajo preveč težav in tako posredno preveč nezadovoljnih kupcev. Bolje manj kiča in več zanesljivosti. Se spomnite lagun in meganov s pametno kartico? Ko so peljali mimo vojaških objektov, so radi ugasnili. Vojska ima namreč razne motilne naprave, le-te pa so popolnoma zmedle 03A839:42I70M1A690;004 Janez Marolt s.p.,Moziije Cesta v Loke IO VELIKA IZBIRA LETNIH AVTOPLASCEV B.H.S. HITRI SERVIS . Olja . Pnevmatike . Filtri . Amortizerji . Zavore Akumulatorji ....... m r m ,, HITRO.KAKOVOSTNO.POCENI.VSE NA ENEM MESTU sporazumevanje med kartico in čitalno enoto. No, seveda ni vse slabo, kar se da zmotiti. Sodobna elektronika omogoča preživetje v kritičnih situacijah in nesrečah. Ne pozabimo na ABS sistem, ki zagotavlja učinkovitost ob močnem zaviranju, in ESP, ki korigira voznikove napake v mejah fizike. Tudi zračne vreče se prožijo s pomočjo različnih senzorjev, je pa res nerodno, če se sprožijo kar tako... Dandanes ni več povsem zanesljivih naprav, le pretehtati je potrebno, kaj nam več pomeni: malce več zanesljivosti ali popolno udobje ob desetih potovalnih računalnikih in gretju vratu, kot ga ponuja Mercedes pri novem kabrioletu... RIL£ SERVIS Preloška 1. Velenje Tel.: 03/897-58-20. GSM: 031/68 26 26 http://www.rMeI.si/it/rile E-mai Urile.servis (»siol.net d 8.-12. in 13.-17., sobota 8.-12. ure USNIH. SISTEMOV IN KATALIZATOR] ZA TEHNIČNE PREČ SERVISNO VZDRŽEVANJE IN Pl PREMONTAŽA MMMtftrnr PO NAJSODOBNEJŠI TEHNOLOGIJI**: RAČUNALNIŠKA DIAGNOSTIKA NOVO: merjenje izpušnih plinov po enakih postopkih kot na tehničnih pregledih Ob obisku naše delavnice in trgovine lahko ob kavici, v prijetnem ambientu, počakate na naše hitre in kvalitetne usluge. IZJEMEN RAZVOJ DIZELSKIH MOTORJEV Nie več smrada in dima Se še spomnite časov, ko so dizli smrdeli in kadili? Nikoli ne bom pozabil, kako je bilo, ko sem očeta prepričal, da je kupil prvega dizla. Ko smo šli ponj v Ljubljano, ga niti domov ni hotel peljati, kajti imel je slabe izkušnje. Da ne gre, da ne potegne in da ropota. No, na srečo sem ga nagovoril za nakup audija 80 TD, kije s pomočjo turbine in hladilnika polnilnega zraka (strokovno »intercooler«) iz 1,6-litrskega motorja razvil spodobnih 82 KM in ni bil nič počasnejši od kasnejšega 1.9TDI z 90 konji. Oče je potem doma že ponosno sedel vanj, saj veste - sosedi ..., no, dandanes pa ga ne dobim več v bencinerja. Pravi, da nima navora, da preveč troši, da je počasen. Res je, v zadnjih desetih letih je bil na področju dizelskih motorjev narejen izjemen napredek. Vsi po vrsti so opremljeni s turbinami, ki prispevajo k večji moči motorja. Saj veste, če zrak stisnemo, ga v motor spravimo precej več, kar pomeni boljši izkoristek, več moči in nižjo porabo. Sodobne turbine imajo spremenljivo geometrijo, kar pomeni, da ni več značilne »turbo luknje« in motorji potegnejo že od nizkih vrtljajev dalje. Proizvajalci so jim dodali še hladilnike polnilnega zraka, kajti hladen zrakje bolj gost, zato ga v motor spravimo več in spet imamo več moči, manj porabe... Pri sodobnih dizlih je razvoj šel v smeri različnih sistemov vbrizga. Največjih temelji na skupnem vodu, kjer se dosegajo malce nižji pritiski vbrizganega goriva, so pa motorji manj hrupni kot pri sistemu črpalka-šoba, ki ga uporablja Volkswagen. Njihov sistem se lahko pohvali z velikim navorom, eksplozivnostjo in majhno porabo. Ko govorimo o porabi, seveda ne smemo pozabiti na težo noge: težja je, več goriva potrebujemo. Bistvo sodobnih dizlov je visok navor, ki omogoča lenarjenje s prestavno ročico. V praksi to pomeni, da pri 100 km/h pohodiš pedalko za plin v peti prestavi in avto potegne, medtem koje treba pri enako močnem bencinskem motorju najprej prestaviti navzdol vsaj do tretje prestave, če želimo enako hitro pospeševati. Hja, pa še poraba je večja. Sodobni dizli so zaradi izkoristka opremljeni s šestimi prestavami. Kje je tu prednost, je malce relativno vprašanje, saj je v tem primeru spet potrebno več prestavljanja. Ah, da ne pozabim: sodobni dizli so opremljeni tudi s filtri za saje in tako dimljenje postaja stvar preteklosti. Po obdobju razvoja dizlov prihaja razvoj tehnike FSI, pri čemer gre za razvoj bencinskih motorjev z direktnim vbrizgom kot pri dizlih. Kjeje prednost, še ni povsem jasno, saj so porabe minimalno nižje od klasičnega vbrizga. Ampak, saj veste, kaj je mislil moj oče... ANŽE AVTOSERVIS Janez Janže s.p. Letuš 81,3327 Šmartno ob Poki, tel.: 03/891-50-61, tax: 891-50-60, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob g lavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat. Lastnik servisa Janez Janže, ki skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve za vaše vozilo: AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, KLEPARSTVO in LIČARSTVO, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED, IZVENGARANCUSKA POPRAVILA (na zalogi zavore, sklopke, blažil«, filtri za različne lipe vozil) ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENA VOZILA. PREDSEZONSKI POPUST IN VELIKA AKCIJA PNEVMATIK BRIDGESTONE (LASSA), KHUMKO, FULDA, GOOD YEAR IN OBNOVLJENIH GUM BANDAG m Na zalogi tudi terenski in dostavni program. w://home.netsi.net/novakl e-mail: luka.novak@netsi.net ŠLANDROV TRG 24 SCOTT.MARIN.SCHWINN Pred vrati je pomlad in gotovo vas že mika potepanje po naravi. V kolesarskem centru Novak, na Šlandrovem trgu 24, v Žalcu, so se za pomladna potepanja dobro pripravili z zalogo koles Scott, Schwinn, Marin, Family Bike, Elan in ostalih koles za vse generacije. Velika je tudi ponudba koles za najstnike, kot so 4-kros, Dual in Bikefight. Izbirate lahko med pestro kolesarsko opremo in vsemi potrebnimi rezervnimi deli, nudijo pa tudi servis, garancijo ter nakup staro za novo. 20-letna tradicija in bogate izkušnje so dovolj dober razlog za nakup novega kolesa v kolesarskem centru Novak v Žalcu. Ker je kolo namenjeno za rekreacijo, šport in prosti čas je prav, da pred nakupom željo po izbiri in uporabi kolesa zaupate ponudniku. Z veseljem vam bodo svetovali, katero kolo je primerno za vas. Obiščite jih od ponedeljka do petka od 8. do 13. in od 15. do 19 ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure ali pa jih pokličite na telefon 03/57 16815. KOLESARSKI CENTER NOVAK ŽALEC Z 20-LETN0 TRADICIJO Novak TEL: 03 5 716 815 Tema meseca OMEJENA VARNOST V AVTOMOBILIH Dve vrsti trkov Spominjam se gostilniške debate o trčenju audija 80 in yuga. Splošna šankovska ugotovitev po parih pirih je bila, da je yugo znatno močnejši avto, audi pa mehak kot palačinka. Le posledice trčenja so bile drugačne: vozniku audija ni bilo nič, čepravje bil motorni del zbit do sipe, voznika yuga pa so peljali v bolnico, čepravje bil sprednji del avtomobila zmečkan samo do polovice. Tudi meni takrat zadeva ni bila čisto jasna, dokler nisem raziskal zmečkljivih con in načrtnega podajanja karoserije. Audi in ostali ugledni proizvajalci avtomobilov konstruirajo vozila z načrtovanim mečkanjem posameznih delov vozila. Takšno mečkanje bolj učinkovito absorbira energijo, poleg tega pa povzroča počasnejše zaustavljanje teles ob trku. Če bi bil avto izdelan iz jeklenih profilov, se ne bi nič zmečkal, toda pojemek bi bil tako velik, da bi lahko bile notranje poškodbe za voznika usodne. Naj pojasnim. Proizvajalci govorijo o dveh trkih. Prvi trk je trk vozila v oviro, ki povzroča poškodbe karoserije, drugi trk pa je trk notranjih organov pri vozniku oziroma udeležencih v nesreči. Zgodi se, da so ljudje skoraj nepoškodovani, a mrtvi! Enostavno seje ob močnem pojemku iztrgalo srce ali pljuča, kar je povzročilo notranje poškodbe in s tem notranje krvavitve. Sedaj pa že vemo, za kaj je šlo pri opisanem trčenju yuga in audija. Kasneje sem na avtomobilskem odpadu v Avstriji videl podobno poškodovanega audija. Notranjost je bila nedotaknjena, zunaj pa je iz-gledal grozovito. Razvoj je prinesel takšne varnostne pasove, ki se najprej zategnejo, potem pa popuščajo telesu, da ne pride do notranjih poškodb. Sedeži so oblikovani tako, da ne pride do »podmorniškega« efekta, ko telo zdrsne pod varnostnimi pasovi. Vzglavniki se pri trku približajo glavi, da ni preveč nihanja, bistvene pa so postale zračne vreče, ki blažijo udarce in nihanje voznikove glave. Vse to velja le za pripetega voznika, saj sicer zračna vreča udari s hitrostjo preko 200 km/h. Lep udarec za zlom vratu. In zapomnite si: tudi to vam nič ne pomaga, če zadnji potniki niso pripeti, saj vam bodo pri trčenju prileteli v vrat in vam ga zlomili! Poleg aktivne varnosti seje precej povečala tudi varnost v obliki sodobne elektronike. ABS sistem zagotavlja vodljivost vozila ob polnem zaviranju, ESP sistem stabilizira vozilo ob voznikovih napakah. Vendar je potrebno upoštevati, da elektronika ni vsemogočna in da še vedno veljajo fizikalne zakonitosti. Torej velja: pamet v glavo! Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Spet bo minus. Do - 270.000 SIT. • klimatska naprava • štiri vrata • daljinsko zaklepanje z alarmom • do 270.000 SIT prihranka* Polo Cool & Family POMEN UPORABE VARNOSTNIH PASOV Dragi starši, zamislite se! Mnogokrat mi gredo lasje pokonci, ko vidim starše, kako vozijo otroke v vrtec. Otroci sedijo, pa kaj sedijo, stojijo (!) med sprednjima in zadnji- ma sedežema, da ne izgubljam besed o tistih, ki stojijo spredaj. »Pa saj smo se tudi mi tako vozili!« mi za- brusi kateri izmed staršev, ko ga vprašam, če misli, daje to v redu. Še bolj me pogreje, ko mi reče, da ga mule izsiljuje ali pa se navsezgodaj dere. Pa naj ostane doma ali pa ga dajte malce ven iz avta! Tudi mene je sin izsiljeval, pa sem lepo ustavil in mu odprl vrata. Sedaj se že skoraj sam pripenja. V primeru iz uvoda bo mule poletel kot torpedo v prednjo šipo že ob malce močnejšem zaviranju, do katerega lahko pride mimogrede. Če bo preživel in če si ne bo zlomil vratu, bo rekel: »Hvala, ker me pustite živeti.« Znanemu popotniku Zvonetu Šerugi novinarji poleg skokov čez plot očitajo, daje mučil otroka, koju je vozil na dolge, naporne poti. Njegovega odgovora ne bom pozabil, posebno pa ne zaključka, da večina staršev svoje otroke »crklja«, da se vse sveti, v trgovino pa jih vozijo med sedeži. Šerugovi otroci so po njegovih besedah vedno v otroškem sedežu in prav je tako! PNEVMATIK CENTER ^CSSCZD GOOD?YEAR SEMPERIT MATADOR GAM IX wzrm&inì LEBIČA Delavni čas: od pon. do pet. od 8.00 do 18.00 ure UAMirAnif sobota od 8.00 do 12.00 ure nANIVUUlV Plačilo je možno z Magna in ostalimi plačilnimi karticami ali na obroko s čoki. LESARSKI CESTA 45, NAZARJE (f ) 839.16.40 ) Tkavc Sabina s.p.. Lesarska cesta 45. 3331 Nazar]« AvtoelektrikA Boris BITENC s.p. Spodnja Rečica 2a, Tel.: 03/58 35 374, GSM: 041/400-359 AKCM MESECU APRILU: Servis klimatskih naprav POOBLAŠČEN POSREDNIK ZA: debite!" SKJERANUE KMkf®™ o KiNrTo. RAZMERIJ '5 ro E L_ O 4- c Ledenovroča osvežitev. SEAT Ibiza Frese SEAT Cordoba Frese. Porsche Slovenija, d. o. o., Bravničarjeva 5, looo Ljubljana POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER AVTOHIŠA DREV D.O.O. DREŠINJAVAS 46 A 3301 PETROVČE TEL.: 03/5708-670 prodaja 03/5707-365 servis vabimo vas k ugodnemu nakupu LETNIH AVTOPNEVMATIK ( -15 %) IN ALU platišč že od 17.910,00 sit DALJE . AKCIJA POMLADI 2004: Pregled laka in poliranje že od 12.500,00 sit SERVIS AVTOKLIMATSKIH NAPRAV (popravila elektronskih sklopov in kompresorjev) ZA VSE TIPE VOZIL Osvežitev, ki razvaja. Prijetno hladna, ki jo ustvarja elektronska klimatska naprava dimatronic. In vroča, ki jo začutite, ko vodite enega od poskočnih motorjev. Dodajte še 15-colska alumi-njasta platišča in posebno oblazinjenje. Vaša osvežitev je pripravljena. Uživajte! Fotografiji vozil sta simbolični. y041/450-202 obilni servis tonalno Tema meseca VETROBRANSKA STEKLA Zakaj bi menjali, če lahko popravite? Gostilna ’’PETRIN” umira Marija Murko, tel. 839-40-10 vas vabi vsak dan, razen ob torkih. Vsako leto se v Sloveniji s poškodbami avtostekel sooča okoli 50 tisoč voznikov. Približno polovica med njimi ima srečo, da jim stroške krije zavarovalnica, ostali morajo odpreti lastno denarnico. Pri tem ni dobro skopariti, saj so stekla osnovni del varnostne kletke in zato zelo pomembna za varnost voznika in sopotnikov. Dobra novica pa je, da za več kot 30 odstotkov poškodovanih vetrobranskih stekel zadostuje popravilo, kije kar petkrat cenejše od menjave. Podjetje Cargiass opravlja menjave in popravila avtostekel z mobilnimi servisi kjerkoli po Sloveniji: na strankinem domačem dvo- datno izobraževal slovenske monterje pri delu na terenu in v servisni delavnici. »Popravila avtostekel izvajamo z napravo Glass medic, tehnološko izpopolnjeno napravo, ki v celoti povrne konstrukcijsko trdnost stekla, za kar jamčimo z 10-letno garancijo,« poudarja direktor podjetja Cargiass Peter Vipave. Na prvi pogled je popravilo poškodovanega stekla videti kot kirurška operacija in za kakovosten rezultat so potrebni znanje, pravilna oprema, natančnost in temeljitost. Usposobljeni domači strokovnjaki, ki so se izobraževali v Carglasso-vem evropskem izobraževalnem SEJEM AVTO IN VZDRŽEVANJE V CELJU Vse več ponudbe AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV MURKO ALOJZ UUBNO OB SAVIIMI (03)838-12-00, 839-40-10, 041/793-513 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas že obiskali in vabljeni vsi, ki nas potrebujete! Popravilo stekel z napravo Glass medic je učinkovito pri poškodbah do velikosti kovanca za 5 tolarjev rišču, pod oknom službene pisarne ali na parkirišču pred nakupovalnim centrom. Novo poslovno leto so začeli z nekaterimi sodobnimi pridobitvami, med katerimi je posebnost robotsko dvigalo OPL. Zaenkrat edina tovrstna naprava v Sloveniji omogoča monterju, da s pomočjo izbranih koordinat in parametrov vstavi vetrobransko steklo v karoserijo brez dodatne pomoči sodelavca. Poleg dvigala so dosedanjim zmogljivostim mobilnega servisa dodali še eno sodobno opremljeno servisno vozilo, decembra pa so v Sloveniji gostili tudi belgijskega strokovnjaka, kije do- centru v Belgiji, poškodbo najprej očistijo, nato zalijejo z umetno smolo, zavarijo pod ultravijolično svetlobo in nazadnje spolirajo. Popravilo z napravo Glass medic je učinkovito pri poškodbah do velikosti kovanca za pet tolarjev, in sicer ie na dvoslojnih vetrobranskih steklih, medtem koje pri enoslojnih stranskih in zadnjih steklih potrebna menjava. »Operacija« traja dobrih 20 minut, medtem ko za menjavo stekel potrebujejo od dve do štiri ure. Stranki za ta čas zagotovijo nadomestno vozilo. V Celju je pred kratkim potekal 14. sejem Avto in vzdrževanje, kije bil skupek 4. Razstave gospodarskih vozil, 6. sejma Moto boom in 5. sejma Log-otrans. Na hitro sem ga preletel in ni mi bilo žal. Ponudba motociklovje bila obogatena z maksi skuterji in štirikolesniki. Na ogled so bili tudi električni skuterji. Pripravno! Opazen je bil prihod Avstrijcev, ki že računajo na prvi maj, ko bomo vstopili v EU. Svojo ponudbo bodo razširili po celi Sloveniji, saj carin ne bo več. Dandanes se morajo razstavljalci za pozornost obiskovalcev truditi na vse načine (foto: Igor Pečnik) AVTOSTEKLA BREZPLAČEN TELEFONSKI KLIC POPRAVILO in MENJAVA AVTOSTEKEL --iwiiiw.caralass.si BK DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Franc Povh novi stari predsednik Vsakokratno srečanje ljubenskih upokojencev, pa naj bo to poleti na tradicionalnem pikniku ali na vsakoletnem občnem zboru privabi veliko število njihovih članov iz celotne občine Ljubno. Nič drugače ni bilo tudi na letošnjem občnem zboru v ljubenski osnovni šoli, ki se ga je udeležila dobra tretjina od preko 400 upokojencev, včlanjenih v ljubenskem upokojenskem društvu. V letnem poročilu naštete aktivnosti, ki jih je predstavil predsednik društva Franc Povh, dajejo vedeti, da društvo živi s svojimi člani, saj skozi vse leto potekajo različne dejavnosti, od vsakoletnega množično obiskanega poletnega piknika, srečanja starostnikov in obiskovanje svojih članov ob koncu leta, prirejanje izletov, v sodelovanju z Rdečim križem skrbijo za preventivno zdravje svojih članov z enkrat mesečnim merjenjem krvnega tlaka, krvnega sladkorja in v bodoče tudi holesterola. V letošnjem letu se bodo poleg us- taljenih srečanj udeležili tudi vseslovenskega srečanja upokojencev, ki bo potekalo na Primorskem. Na zboru so prisotni na volitvah podaljšali mandat sedanjemu predsedniku, upravni in nadzorni odbor pa »pomladili« z nekaj novimi člani. Po pozdravih ljubenske županje Anke Rakun in Petra Habjana, predstavnika Desusa, so prisotni pokramljali in nazdravili ob kozarčku rujnega, se poveselili ob zvokih ljubenskih ljudskih godcev in si zaželeli nasvidenje na prihodnjem srečanju. Franjo Atelšek Ljubenskim upokojencem je v ušesih odzvanjal zvok ljudskih godcev, ko so ob kramljanju nazdravili (foto: Franjo Atelšek) ZGORNJESAVINJSKA ČEBELARSKA ZVEZA MOZIRJE Ljubezen opravičilo za ekonomske izgube Za zgornjesavinjskimi čebelarji je medovito in uspešno leto. Zaradi specifičnosti čebelarjenja na našem območju in spričo dejstva, da gre za manjša čebelarstva, pa ekonomski vidik ravno ne opravičuje te dejavnosti. Kljub temu čebelarji vztrajajo v svojem poslanstvu, saj je v ozadju veliko ljubezni do narave in malih opraševalk, čebel torej. Na področju pridobivanja novih članov se rezultati kažejo predvsem v dejstvu, da seje članslvo pomladilo. Toje dobro, saj lahko mladi z novimi idejami in elanom prinašajo nov zagon tudi starejšim in utrujenejšim. Zaradi obilnega medenja, predvsem smreke, je zveza v sodelovanju z Zadrugo Mozirje organizirala odkup medu za ljubljanski Medex. Z Zadrugo je uspešno stekla tudi akcija oskrbe čebelarjev s sladkorjem za zimsko krmljenje. Največji lanskoletni organizacijski čebelarski projekt pa je bila izvedba svetovnega čebelarskega kongresa. Potekal je v mesecu avgustu v Marko Purnat, predsednik Zgornjesavinjske čebelarske zveze Mozirje (foto: Benjamin Kanjir) Ljubljani, aktivno vključevanje zgornjesavinjske zveze pa se je pokazalo tudi pri sprejemu dveh avtobusov udeležencev na zadnji dan manifestacije. Čebelarji iz celega sveta so si ogledali lepote obeh dolin, zadrečke in savinjske, spoznali so specifičnosti tukajšnjega čebelarjenja, kulinarične dobrote in pri- jaznost ljudi. Čebelarji se morajo stalno izobraževati in izpopolnjevati svoje znanje. Pojav novih tehnologij čebelarjenja, vse vztrajnejši čebelji za-jedalci in pojavi čebelje gnilobe zahtevajo od njih vedno nova in nova znanja. V letu, ki je za nami, je tako šest čebelarjev pridobilo poklicno kvalifikacijo čebelar-čebelarka. Največja težava vsakega čebelarja je pojav zajedalca varoje. Slednjega zatirajo vse bolj z doktrino sonaravnega načina z mravljično kislino. Zaradi relativno novega načina pa rezultati ne dosegajo pričakovanj. Predsednik zveze Marko Purnat je kljub temu prepričan, da je v tem načinu prihodnost, ker je bolj zdrav in prijazen, tako do čebel, kot potrošnikov medu. Garancija za zdrav pridelek je v največji meri čistoča. Slednja izhaja iz urejenosti čebelarstev ter zagotavljanja higienskega minimuma pri pridobivanju, skladiščenju, embaliran-ju in prodaji pridelkov. Ob vstopu v Evropo naj bi med zgornjesavinjskih pridelovalcev dobil ustrezen prostor na trgu. Seveda kot kvaliteten proizvod, vreden vsakega tolarja, ki ga bo stranka zanj odvedla. Benjamin Kanjir DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Tudi v prihodnje delo v društvu enotno Delo Društva upokojencev Rečica temelji na človekoljubnih temeljih. Problematika, s katero se srečujejo rečiški upokojenci pod vodstvom predsednika Jožeta Pozniča, je iz leta v leto predmet mnogih razprav, predvsem s stališča pokojninskih in dižavnih proračunskih sredstev, ki jih vlada namenja za pokojninski sklad. Okoli pravic in dolžnosti je tekla razprava tudi na občnem zboru, ki so ga pripravili sredi marca. Že v uvodu je Jože Poznič predstavil delovanje društva v preteklem letu. Marca so se podali na oddih v Izolo, junija pa so se udeležili slovenskega srečanja upokojencev v Rakičanu pri Murski Soboti. Pripravili so tudi družabno srečanje in jesenski izlet po dolini Soče. Skrb posvečajo tudi bolnim in onemoglim, tako so ob koncu leta obiskali vse starostnike nad osemdeset let in najstarejša krajana ter jim namenili nekaj toplih besed in skromna darila. Preživljanje tretjega življenjskega obdobja jim je tako lažje. Upokojenci so znani tudi po ak- tivnem delu. Veliko se vključujejo v društva v kraju in s svojimi nasveti pomagajo premostiti marsikatero težavo. Podajali se bodo tudi na izlete in družabna srečanja, saj po besedah Jožeta Pozniča dosedanja praksa kaže, da so prav izleti tisti, ki članom društva dajejo priložnost za medsebojno prijateljsko spoznavanje in druženje. Ob zaključku občnega zbora je udeležencem spregovoril tudi Vinko Gobec, predsednik slovenskega združenja upokojencev, kije predstavil zdravstveno reformo in drugo problematiko upokojencev. Marija Sukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE Težavnost gašenja v gorskem svetu Lučki gasilci so imeli v preteklem letu več intervencij, na katerih seje pokazalo, da zaščitne opreme gasilci nikoli nimajo dovolj. Potreba po sodobnih zaščitnih sredstvih je iz leta v leto večja, saj so tudi požari vse obsežnejši in težko ukrotljivi. Udar strele je v preteklem obdobju na območju, ki ga pokriva lučko prostovoljno gasilsko društvo, zanetil kar dva obširna gorska požara. Prostovoljci sojih z dobrim vodstvom in pomočjo obilice tehničnih sredstev sicer uspešno ukrotili, ob tem pa spoznali tudi svoje šibke točke. Dotikajo se predvsem opreme, ki je nimajo malo, kljub temu pa ob določenih nastalih položajih ne zadostuje. Tako so se teh dveh obsežnih požarov lotili tudi s pomočjo gasilcev, predvsem pa njihove opreme, iz sosednjih društev. Več požarov pa posledično pomeni več škode na uporabljeni opremi. Tako je bilo v lanskem letu uničenih kar 30 cevi, kijih bodo morali s sredstvi letošnjega proračuna seveda zamenjati. Kot ostala društva ima tudi lučko dobre poglede na sodelovanje z zgornjesavinjsko gasil- Predsednik društva Peter Poličnik je v svojem poročilu izpostavil glavne dogodke, ki so zaznamovali življenje in delo društva v letu 2003. Poudaril je pomembnost rešitve Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline pred razpadom, za kar je zaslužno njeno predsedstvo, saj zveza povezuje vsa društva v dolini, ki v primeru potrebe raznih intervencij solidarno priskočijo na pomoč. To seje lepo pokazalo v lanskem letu, ko so imeli na območju občine Solčava dva zahtevna gozdna požara na pobočju Raduhe. S pomočjo vseh društev, domačih alpinistov in helikopterja soju uspeli ukrotiti. Ob tej priložnosti seje Poličnik še enkrat zahvalil vsem društvom za pomoč, zahvali pa se pridružuje tudi kmet Rebrnik z družino, eden od požarov je bil namreč na njegovem posestvu. Solčavski gasilci so v nekdanji drvarnici uredili orodjarno in stem pridobili precej dragocenega prostora v garaži. Delo z mladimi je bilo uspešno. Udeležili so se gasilskega tekmovanja, ki gaje organizirala zveza, za pionirje pa so organizirali tudi ogled gasilskega doma, naprav in opreme. V podčastniško šolo so poslali tri sko zvezo. Preko nje potekajo razna usklajevanja, tekmovanja in izobraževanja. Zveza pa je na drugi strani tisti člen, ki povezuje in nadgrajuje delo posameznih društev. Lučani niso mogli mimo svojega zaveznika svetega Florjana, kakor tudi ne mimo dejstva, da je krajanom na njihovem območju v sušnem obdobju primanjkovalo vode. Opravili so 87 prevozov in prepeljali 380 kubičnih metrov pitne vode. V raznih operativnih dejavnostih je lani sodelovalo kar 241 gasilcev in gasilk iz Luč, kar govori o zavzetem delu. Slednje se bo moralo iz leta v leto še povečevati, saj razvoj na vseh področjih življenja ustvarja vedno nove in nove naloge in jih nalaga na pleča prostovoljnih gasilcev. Benjamin Kanjir mlade člane. Tudi sodelovanje s sosednjimi gasilskimi društvi Jezersko, Rebrca in Železna Kapla je bilo zgledno. V letošnjem letu z omenjenimi društvi načrtujejo veliko skupno vajo gašenja požara na območju občine Solčava. Za boljše sodelovanje z društvi iz Savinjske doline so organizirali veleslalom za prehodni pokal "zlati ročnik" v Logarski dolini, prireditev pa nameravajo letos ponoviti. Dela je ostalo še veliko: ureditev parkirnega prostora pred gasilskim domom, nabava gasilske opreme, kije bila uničena pri gašenju požarov, nadaljnje aktivno deio z mladimi. Čakajo jih tudi priprave na 80-letnico društva, ki bo prihodnje leto, ob tej priložnosti pa nameravajo razviti nov prapor, saj je sedanji star že 50 let in je odslužil svojemu namenu. Na občnem zboru so podelili tudi priznanja za dolgoletno delo v društvu. Najbolj žlahtni priznanji sta prejela Jože Gradišek za 50 let delovanja in Ignac Štebe, najstarejši član PGD Solčava, za 70 let gasilskega delovanja. Franc Podbrežnik .5 leti PREKO PROGRAMA PHARE DO TERMALNE VODE Precej naporov in seveda tudi finančnih sredstev je bilo v preteklih letih namenjenih iskanju zadostnih količin termalne vode v Okonini. S finančno pomočjo ministrstva za gospodarske dejavnosti so z dvema vrtinama do globine 200 metrov vire termalne vode dejansko potrdili, vendar bo potrebna za končno potrditev zadostnih količin vode s toploto med 30 in 60 stopinjami Celzija, vrtati še približno 1000 metrov. Na občini Ljubno so projekt prijavili v razpis v okviru programa Phare v sklopu prekomejnega sodelovanja na področju turizma. 40 /eti, GG NAZARJE V NEGOTOVEM POLOŽAJU Določila nekaterih zakonov, še največ Zakona o gozdovih, terjajo od GG-ja organizacijske, lastninske in kadrovske spremembe, ki bodo, kot kaže, stopile v prakso v začetku letošnjega drugega tromesečja. Kot je povedal Milan Cajner, direktor nazarske-ga Gozdnega gospodarstva, bo že s prvim aprilom kot trajni presežek ostalo brez dela kar 73 delavcev, kar je za to dolino gotovo zelo problematično. 45 /e& GODBENIKI NAVDUŠILI V začetku marca se je s koncertom v dvorani Prosvetnega doma v Mozirju predstavila Delavska godba na pihala občine Mozirje. Na omenjenem koncertu so se prvič predstavili tudi mladi godbeniki, ki so izšli iz naše glasbene šole. Poslušalci v dvorani so godbenike nagradili z gromkim aplavzom, tako da so morali odigrati celo dodatek. Zahvala za pomladitev ansambla in za nenehen dvig kakovosti igranja naše godbe na pihala pa gre zanesenjaku in dolgoletnemu dirigentu godbe Francu Goljufu. _________Pripravila Tatiana Golob PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Začetek priprav na 80-letniCO Cas je za nov avto! Naj se vam priložnost kupiti nov avto ne odpelje pred nosom. Izkoristite ugodno ponudbo Banke Celje in se zapeljite v pomlad z novim jeklenim konjičkom. V Banki Celje smo se ponovno potrudili, da vam olajšamo finančne dileme. Tokrat smo poiskali način, kako vam pomagati, da star avto zamenjate z novim. Pripravili smo akcijsko ponudbo za nakup avtomobila, kar pomeni prijazne kredite z zelo ugodno nominalno obrestno mero. Odločite se lahko za povsem nov avtomobil ali za rabljenega. V vsakem primeru pridite v eno od poslovalnic Banke Celje in poiskali bomo za vas najbolj ugodno obliko kredita. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. O ban Ije et Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00, e-mail: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si mayermccann Vse, kar potrebujete z : Cel i Celie - skladišče D-Per 7/2004 5000014034,13 HYPO ALPE-ADRIA-BANK Hypo Leasing omogoča nakup ali najem vseh vrst vozil in drugih prevoznih sredstev, investicijske opreme, strojev, plovil ter nepremičnin, ki jih potrebujete za uspešno poslovanje ali osebno uporabo. Skupino Hypo Alpe-Adria v Sloveniji poleg skupine Hypo Leasing tvorijo še Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. in Hypo Alpe-Adria-Consultants d.o.o. V slovenskem prostoru smo prisotni že 10 let. V tem času smo se izkazali z nenehno rastjo, trdnostjo ter stalnim prilagajanjem potrebam strank. Ponosni smo na vaše zaupanje. 10 let je minilo v Hypu Ljubljana 01 300 45 00 Novo mesto 07 393 36 20 Kranj 04 201 07 70 Maribor 02 450 39 00 Koper 05 663 78 20 Nova Gorica 05 330 24 94 Velenje 03 898 20 80 Celje 03 425 7310 www.hypo-alpe-adria.si hypo-leasing@hypo.si OSREDNJO KNJ. CELJE