'he Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Oglasi v tem listu so uspešni Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) AUGUST 8, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 183 snHBGHMraacnr; kratke Vesti 'z življenja in sveta V Fisher Body tovarni jo pričelo včeraj zopet delati okoli 800 stavkujočih delavcev senatorja proučujeta pot proti domu Mnogo delavcev je bilo poslanih domov z obvestilom, naj pridejo na delo, ko bodo uradno obveščeni. — Kmalu bo vse delavstvo zopet zaposleno. ^XZARAM 'jevtv^ Mrs-v0Pal E-Paul-j CLEVELAND. — Včeraj so* Ptiček0 -0^0 vosa' na^ar j pričeli klicati izučene mehanike «Ho m ^enska tožiti, da jo | Figher Body nazaj na delo tem ip i 0 Ze^0 '30^' ^ma''u i in sicer s tako naglico, kolikor 55 kt ^^a' ki je bila sta ^ »Me. Pa. hotel neke- tef rvai,sa' kl se J'6 " g tem pa je sam u-j 0^m So drugi kopalci hZ^Pljajočega se dečka. SS" togSRll da % livj a bili uva Škotska. — Loko- tnedtl2ega vlaka' ki je vo- % .^govom . 'asgovom in Andros-I ^ ločila s tira ter g. 0 ^ekem nasipu, troje vagonov. : trj , naznanjajo, da ratlJenihbiti' VeČ 0Seb pa ^ se po- ^skupina apeli- 'na Roosevelta IcAGo a Ain ' Češka narodna "al ®rilte je naprosila so jkn dopuščale razmere, pripravijo delo zanje. Dr. H. W. Lawrence, direktor za osobje, je izjavil, da je bilo včeraj pozvanih približno 800 delavcev nazaj na delo, tako da je ostalo približno še 200 "tool", "die" in delavcev na čakalni listi. Okoli 300 izučenih in produkcijskih delavcev, ki so se javili včeraj zjutraj s "pelcami" in s svojimi "overalls" za delo, je bilo poslanih nazaj domov z navodilom, naj počakajo, da bodo uradno obveščeni. "Na razpolago imamo vse delavce, ki jih moremo "hendla-ti" na enem šiftu," je izjavil dr. Lawrence. "Drugi pa bodo poklicani takoj, čim bo reorganiziran regularen drugi sift. Oko- Nadaljne usmrtitve v Španiji Umor treh fašistov je moralo doslej plačati že 63 ljudi s svoji življenjem. MADRID, 7. avgusta. — Fo-maintenance" licija nadaljuje s svojim intenzivnim pogonom, čigar posledica je, da je bilo tekom treh dni usmrčenih že 62 oseb. Za življenje treh oseb je moralo včeraj pred puškami strelcev položiti svoje življenje 53 oseb. Nocoj je policija zaprla nadaljnih 25 oseb, katere je identificirala kot komuniste. Osem in petdeset mož in štiri ženske, ki so morali umreti pred puškami fašistov, je bilo obtoženih zveze z umorom treh fašistov, ki so bili umorjeni na ne- SxvxXx' JESTIM TISOČEM WPA DELAVCEM GROZI ODSIOVITEV Doslej je bilo odslovljenih že 3,200 delavcev, ki so delali pri WPA nepretrgoma osemnajst ali več mesecev. župan burton se posvetuje o položaju s svojim kabinetom Članom kongresa, ki se je razšel v soboto, se je zeJo mudilo domov. Np, gornji sliki sta senatorja George L. Rad-cliffe iz Marylarida, ki je najbliže domu, in Homer T. Bone iz države Washington, ki ima pred seboj najdaljšo pot. Nove okrnitvfe delokroga katoliške cerkve v Avstriji Evropi V pričetku septembra bo pod orožjem nad dva milijona mož. — Mrzlično utrjevanje jug oslovan-skih mej. li 3200 produkcijskih delavcev | ki cesti v bližini Madrida. — bo pozvanih nazaj na delo ne- j Vladi "krščanskega" generala mudoma, čim bodo izvršene pri- še ni dovolj nedolžne krvi, ki je cija katoliške cerkve z , , , ^ , . vii _ x _ _____i •i.„ i. ______X X -----^ no Qxrcf y1! ialrn m 1 n H i»-»A prave za modele za leto 1940, ki so se zaradi stavke zakasnile." uje Roosevelta, izgnanim evrop-za ^tocetn dovoljenje — Alneriki, ko jim po Češ)., , Začasno-Jdovolje-!'0va^a skupina se ^esii- 0 koraka zara-lefila tlVe traSedije, ki se je dni v Chicagu, ko K^Lang, Vaške, er, Židinja izvršila s svo- % Vrtv!na Sainomor' ker se 1 Ve Pod nacijsko pe- %Do>^ESeK SAHARSKI firaii Angleški bomb-qqi ^njih dneh bom-CeWr" Ski Pesek. List bli; ki priobčuje to P^Vi J -----vujv M ^ kraL 'I na britskih oto- 'be. Hov bi lahko pre-6 00 kilogramske C da bi % ograzali ljudi, ešlfi /a je zato ponu-v a^i za ta namen % sku ^ncoskimi, ktala bi svoje vaje Ko ^ V neobičajne ne-^ayja" rakal preko 40%, iui dvorišču svo- moža Goleje. in Danes ponoči se prično vaje angleškega letalstva bila že prelita, temveč še vedno gazi do kolen v krvi. ANGLEŠKE VOJNE LADJE OBIŠČEJO TURČIJO Pri vajah bo 1,300 letal in 60,000 letalcev. -— Bombniki bodo ponoči odleteli nad Francijo. LONDON. — Del sredozemskega, brodavja, M je bil. zadaje-tri tedne v nekaterih grških j lukah, bo priplul v Carigrad in sodelovalo Smirno. LONDON, 7. avgusta. — Jutri ponoči se bodo zečele največje vaje angleškega letalstva, ki bodo trajale 72 ur in v katerih bo sodelovalo 1,300 bombnikov in lovskih letal ter 60,000 letalcev. Veliki bombniki bodo odleteli v nočnem poletu nad Francijo, katero bodo "bombardirali", nakar bodo brez vmesnega pristanka poleteli nazaj v Anglijo, kjer bodo "napadli" angleške zapadne pokrajine. Teh "napadov" se bo udeležilo 500 letal, katerim bo odletelo nasproti 800 letal, ki bodo skusila odbiti napad "sovražnika". Ko bodo priletela nad Anglijo "sovražna" letala, bodo bleščeči žarometi razsvetlili nebo, obrambna letala se bodo dvignila v zrak in zagrmele bodo pro-tizračne baterije. Nad Londonom bodo plavali ogromni pri- Pred aneksijo Avstrije po Nemčiji je bila vzgoja skoraj I po vseh zavodih v rokah cerkve, kije imela vsaj nadzorstvo nad Frank Verbic umrl vzgojo. Pričenši z lansko jese-Včeraj, v ponedeljek, je u- nj0 pa se je cerkvi dovolilo le še mrl Frank Verbič, znani Slove- p0Ugevanje verouka onih otrok, nec, ki je bil zaposlen v North katerih starši so prostovoljno American banki. Pokojni je P0- 'i zaprosili za to. Poslej pa bodo dlegel kostnemu raku, ki ga je ; po vseh šolah in zavo- razjedal, dokler ga ^ ni smrt re- j p0Ucevali učitelji-laiki. Izseljevanje redovnic BERLIN, 7. avgusta. — Na-cijska cerkvena politika v Av- Poslej ne bodo veronauka nič več poučevali duhovniki, temveč učitelji-lajiki. — Redovnice se morajo preživljati z drugimi posli in življenjskimi poklici. DUNAJ, 7. avgusta. — Pozi- usmiljenke, katere so nadome- ozirom stili s posvetnimi bolničarkami. Ko je Nemčija absorbirala Avstrijo, je bilo v Avstriji 13,000 nun in 3,400 menihov, ker je bila dežela 95 odstotkov katoliška. Zaradi nove nacijske politike pa se je moralo izseliti tisoče redovnic in redovnikov. na avstrijsko mladino, je bila danes nadalje oslabljena. Nacij-ska vlada je namreč odločila, da, pričenši s prihodnjim šolskim semestrom, se ne bo cerkvi oziroma duhovščini več dovoljevalo poučevanje veronauka v šolah. šila nadaljnega trpljenja. Pokojni Verbič zapušča poleg soproge Kristine, rojene Knaus, tudi 18-letno hčerko Esther. Bil je član Ameriške legije, Lake Shore Post št. 273 in društva Prešeren, št. 17 SDZ. Truplo bo ležalo v Grdinovi dvorani do pogreba, ki se bo vršil v četrtek ob devetih dopoldne v cerkev sv. Vida in od tam na Calvary pokopališče.—Pokojni Frank Verbič je bil rojen na Rakeku dne 19. septembra 1887. V svoji mladosti je služil v avstrijski mornarici; ko je prišel v Ameriko, je delal po raznih tovarnah, ko pa je napočila leta 1907 kriza, se je vpisal v ameriško armado, kjer je odslužil štiri leta, nato pa je bil zopet vpoklican, ko je Amerika vstopila v svetovno vojno, katere se je pokojni tudi s K trjeni baloni, med katerimi bodo ,u^e|ev— Pokojni Verbič za striji je prisilila tisoče katoliških redovnikov in redovnic k izselitvi ali pa so morali svoje življenje prilagoditi novim razmeram. Nacisti so okupirali že večino samostanov, zaprli so župnijske šole in iz bolnišnic so odpravili -r---- Avguštinske redovnice so na primer našle nove domove v Južni Ameriki, v Švici in Franciji. One, ki so še ostale, pa si prizadevajo preživljati se z ročnimi deli, kot kuharice ali privatne učiteljice. Mnogo mlajših nun hiti vsako jutro v navadnih oblekah v tovarne ali pisarne, kjer so uslužbene, nakar se po delopustu zopet posvetijo svojemu redovniškemu življe-Inju. Iz pisanja nacijskih listov je razvidno, da so vrgli nacijski oblastniki svoje oči na vse cerkveno premoženje. Časopisje na primer piše, da lastuje katoliška cerkev še vedno zemljišča, ki jih še ni izročila v rabo za javni blagor, in da bo treba ta zemljišča čim prej zaseči. CLEVELAND. — Okrajni W.»-----;— P. A. ravnatelj Frank T. Mis- j XToixr p X i p V ft 1 51 P kell pričakuje iz Washingtona ! \ j ^ obvestila, kdaj naj odslovi vsaj j vaj© v jllgovzhodlli za 30 dni od WPA del one de-liavee, ki so zaposleni nepretrgano osemnajst mesecev ali več. Doslej je bilo na podlagi te odredbe odslovljenih že približno 3,200 delavcev. Nato pa so s temi odslovitvami začasno prenehali, ko je kongres pričel pretresati možnost črtanja te določbe z relifne predloge. Ker pa koncem konca kongres vendar ni črtal te določbe, se bo ta mesec odslovilo še nadaljnih 6,000 do 7,000 delavcev. 500 se jih vrnilo na delo Ker je mesto preskrbelo za šestih narodov. WPA dela izurjene mehanike, se je vrnilo včeraj na delo k raznim kanalizacijskim in tlako-valnim projektom v mestu 500 delavcev, ki so bili doslej brezposelni, ker je primanjkovalo izučenih delavcev. Ker ni župan Burton in njegov kabinet po celodnevni seji ničesar ukrenil za izboljšanje relifne situacije, je Michael O'Brien, demokratski poslanec iz Cuyahoga okraja v Columbusu, pozval governerja Brickerja, naj skliče izredno BEORAD, 7. avgusta. — Juž-novzhodna Evropa se je pripravila danes na največje vojaške vaje v mirnem času, na katerih bodo zbrane armade V Jugoslaviji, Bolgariji, Rumuniji, Madžarski, Grčiji in v Turčiji se zlivajo armade rezervistov noč in dan v svoje vojaške centre. Države utrjujejo svoje meje in municijske tovarne obratujejo po 24 ur na dan. Pričetkom septembra bo pod orožjem v jugo-iztočni Evropi nad dva milijona mož. Jugoslavija bd imela pod orožjem 340,-000 mož, Rumunija 350,000, Grčija 260,000, Madžarska 300,-000, Bolgarija 29,000 in Turči-zasedanje i ja 380,000 mož. zakonodaje, ki naj izposluje na-daljna denarna sredstva za mestni relif. Župan Burton in člani njegovega kabineta se bodo sestali jzum s danes popoldne zopet k seji, na kateri bodo razpravljali o perečem vprašanju mestnega re-lifa. Jugoslavija z mrzlično naglico utrjuje svoje meje proti Nemčiji, istočasno pa hiti s prizadevanji, da doseže notranji spora-Hrvati. DETE, KI IMA SRCE ZUNAJ PRSI MANILA, 8. avgusta. — V j stillo je izjavil, da leži detetovo tukajšnji bolnišnici je mlada, j srce na prsih nad malo odprti-24 let stara mati porodila hčer- j no. Skozi to odprtino veže aor-ko, ki ima srce zunaj prsi. Ne- • ta, velika arterija ali žila, srce JUGOSLAVIJA DOBI POSOJILO BEOGRAD, G. avgusta. — Poročila iz inozemstva naznanjajo, da bo ena izmed posledic obiska kneza Pavla v Londonu ta, da bo dobila Jugoslavija nadaljne kredite od Francije in mest jih Clevelanda ki bosta ^ povečan I svoj uvoz iz Jugoslavije. To po- Primarne volitve v nekaterih pred j meni, da velike zapadne države V petih občinah Cuyahoga popolnoma razumevajo sedanje okraja se bodo danes vrši-: jugoslovansko stališče, da vele primarne volitve. |do, da Jugoslavija ne more po- __j stopati drugače kakor postopa, in da je prijateljstvo teh držav do Jugoslavije neizpremenjeno. razpete jeklene mreže kot pasti za sovražna letala. dvoje reber ^ruSe poško- % S st. el še So odpeljali v bol- Seja njskega dor odseka e Hnie v0 2aradi ba-h kl se vrši 19. v 2a elektriko. pušča poleg rodbine v Clevelan-du, v Mariboru sestro, v Trstu .polusestro, na Dunaju pa polu-Tistim, ki žele na razstavo ^i-ata. Naj mu bo rahla ameri- Mr. S. F. Pirnat poroča: Ti- i ska zemlja. Prizadetim naše so-stim, ki žele iti na razstavo kateri zdravniki pravijo, da pričakujejo, da bo dete živelo, ker mu srce redno bije. Zopet drugi zdravniki, ki opazujejo detetovo srce skozi steklo, s ka-terim je pokrito, pa pravijo, da!^' ^ bi se izvršilo operacijo ter razširilo odprtino v prsih. z ostalim ustrojem v detetovem telesu. Srce je razločno vidno. Kadar dete joka, srce urneje u-triplje. Nekateri zdravniki svetuje- New York, ko se vrši Jugoslovanski dan, ki bo 6. septembra, se naznanja, da se bodo nudile za to posebne ugodnosti v cenah in postrežbi. Tozadevno se vrši sestanek in se vabi vse o-ne, ki žele za ta dan v New York da prisostvujejo sestanku, ki se vrši v sredo 9. avgusta, ob 8. uri zvečer pri Joe Grdina, 6121 St. Clair Ave. V bolnišnici Mr. Anthony Vrh, 22338 Arms Ave., je bil odpeljan v Huron Road bolnišnico. Obiski so dovoljeni. Želimo mu skorajšnjo okrevanje. žal je. Poroka Zadnjo soboto sta se poročila Mr. Frank Gregorčič, sin Mrs. Mary Gregorčič, 16011 Arcade Ave., in Miss Mary Poje, hčerka Mr. in Mrs. Vincent Poje, 15719 Hun1;mere Ave. Mlademu paru želimo obilo sreče. Druga obletnica smrti V sredo, dne 9. avgusta ob 8. uri zjutraj se bo brala maša za-dušnica v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave., za pokojnega J. Bradača, ob priliki II. obletnice smrti. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da se udeležijo. dete ne bo živelo. . Dete, ki je bilo rojeno včeraj, je bilo krščeno na ime Marija Corazon (Marija Srce). Dr Ca- tako da bi srce padlo notri, kamor spada, dočim drugi zdravniki menijo, da je treba še počakati s tako operacijo. SODNIKI NA POČITNICAH, OBTOŽENCI PA ČAKAJO V okrajni ječi je danes 47 o-seb, ki so obtoženi po veliki poroti, pa morajo čakati v svojih celicah pet tednov do dveh mesecih, da pridejo njihovi slučaji pred sodnike. Medtem, ko jetniki čakajo, pa je petnajst okrajnih sodnikov na svojih šesttedenskih počitnicah, kjer se lahko po mili volji zabavajo, ker imajo po $250 plače na teden. IGRA NARAVE GALLUP, N. M. — Indijanci Hopi plemena so prepričani, da bo konec sveta. Vzrok? Neka mula v tukajšnjem kraju je namreč skotila žrebe, in to je Indijancem dovolj, da bo konec sveta. (Mula ali mulec je žival, ki ji je osel oče in kobila mati. Mezgu pa je žrebec oče in oslica mati. Mulec ali mezeg, ki sta plod takega križanja, sta hibri-da ter nista sposobna nadaljnega zaplojevanja. Zato je gornji slučaj velika izrednost. — Op. uredništva). Danes je šlo in bo še šlo več tisoč volilcev v petih občinah Cuyahoga okraja na volišče, da oddajo svoje glasove za kandidate svoje stranke ob jesenskih volitvah. Volilne koče so se odprle davi ob 6:30 in bodo ostale odprte do 6:30 zvečer. Živahne volitve bodo Slike mladinskih zborov V četrtek večer, dne 10. avgusta ob 8. uri bodo imeli pevci, pevke, starši in prijatelji združenih mladinskih, pevskih zbo-v Gar-! rov priliko videti premikajoče field Heights, kjer "ronata" za župana na demokratski listi župan Don O. Cameron, in solicitor Edward S. Crudele. Na republikanskem tiketu pa kandidirata Raymond J. Kniola, bivši councilman, in Raymond H. Ring, ki je bil pred osmimi leti župan te občine. Ostale občine, kjer se bodo danes vršile primarne volitve, so: Chagrin Falls, Newburgh Heights in Rocky River. Nesreča dečka Včeraj je neki petnajstletni fant podrl s kolesom na igrišču na Aetna Rd., in 80. cesti štiriletnega slovenskega dečka Roberta Cvelbarja, ki mu je bila v nesreči zlomljena leva noga. Dečka so odpeljali v St. Alexis bolnišnico, kolesarja pa je policija zaprla. se slike, katere so bile posnete v Pittsburghu 11. junija, na dan koncerta in še druge zanimive slike. Obenem poda gl. predsednik razveseljivo novico iz Pittsburgha, katere bodo gotovo Združ. Mlad. Pev. Zbori veseli. Vstopnine ni nobene, le kdor hoče prispevati kaj prostovoljno. Kazanje slik se vrši v Slov. del. domu na Waterloo Rd. — Tajnica. Povožena ženska V bolnišnico so včeraj pripeljali 80 let staro Mrs. Ano Barnard, stanujočo na Whitehorn Ave. Omenjeno žensko sta povozila dva fanta, ki sta se peljala na kolesu ter jo podrla. Nesreča se je zgodila na Addison Rd., pred hišo št. 1587. Ženska ima zlomljen kolk in levo roko v zapestju. štran 2 ENAKOPRAVNOST 8. avgusta UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 zen. »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznatelcu v Clevelandu, ea celo leto.................................$5.50 ca 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$150 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl za celo leto.................$6.00 •a 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50 » 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države: Mi celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, ii>18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA POSTA Razstava v West Parku DOBIČKI RASTEJO, ZAPOSLENOST PADA Veliki business vpije na vsa usta, kako New Deal nkoduje proizvodnji in kako je New Deal kriv vsemu ::lu, tako tudi veliki brezposelnosti. Kompanije so obubožale, torej kje naj vzamejo denar za izplačevanje delavcev? Zato naj se državna uprava ne meša v ekonomijo in ekonomsko življenje, ki je tako lepo procvitalo brez nje. Roosevelt naj pusti v miru tako kompanije kakor delavski razred, pa bo videl, kako dobra partnerja bosta postala ulednja dva in kako lepo se bosta sporazumela. Zakaj, potem bodo imele kompanije več denarja, kar pomeni, naravno, da ga bodo imeli več tudi delavci. Tudi če bi kompanije v resnici obubožale, bi to še ne bil noben dokaz, da je temu kriva Rooseveltova vlada. Rooseveltova vlada je daleč od tega, da bi se mešala v proces proizvodnje, da bi ga kakor koli regulirala, najmanj pa omejevala. Toda kompanije ne obubožavajo, profiti se ne nižajo. Vidimo torej, da ta trditev kapitalistične obtožbe proti sedanji administraciji pada v vodo. Čujmo, kaj je zabeleži sam Wall Street Journal pred komaj desetimi dnevi: Sedem in sedemdeset Wall Street korporacij, ki navajajo svoje dohodke za mesece april, maj in juni, izkazuje za 89.6 procenta porast dobičkov v sorazmerju z istim časom leta 1938. Skupni čisti dobiček teh korporacij izkazuje za dobo, ki se končuje z mesecem junijem, 62 milijonov in 330 tisoč dolarjev, dočim je znašal ta profit pred letom dni samo 32 milijonov in 869 tisoč dolarjev. Zanimivo pri tem je, da so največji del teh profitov pograbile baš one kompanije, ki se najbolj sirovo obrega-jo ob WPA in ob sistem relifa; ta profit so pograbili najbolj znani neprijatelji delavcev in razdirači unij in oni industrijci, ki izžemajo farmarje in dvigajo po vsej deželi svoj glas, da je treba znižati dnevne mezde. Med temi se najjačje odrazuje du Pont, fabrikant kemikalij, umetne svile in glavni delničar General Motors korporacije. Du Pont izkazuje $20,796,000 čistega dobička v dobi dvanajstih tednov, od pričetka aprila, dočim je imel lansko leto v istem razdobju $9,887,000 dobička. Porast profitov je torej večji kot sto po sto. Od svojega celokupnega čistega dobička 23 milijonov dolarjev je plačal du Pont samo $3,125,000 federalnega davka. Železnice Zedinjenih držav so pograbile prvih pet mesecev tega leta 126 milijonov dolarjev čistega dobička, to se pravi, toliko jim je ostalo še v žepu, ko so od dohodkov odračunali že vse davke in vse mogoče stroške. Lansko leto pa so napravile železnice v istem času $46,025,-000 čistega dobička. To znači porast dobičkov za skoraj 300 odstotkov. Kolosalno se debeli tudi trust za javnopravne ali obče potrebe. Brooklyn Union Gas kompanija, kjer gospodarijo Mellonovi interesi, je vtaknila v žep v omenjenih dvanajstih tednih več profita kakor v vseh prvih šestih mesecih leta 1938. To je, 630 tisoč dolarjev profita v teh dvanajstih tednih, in 553 tisoč dolarjev v šestih mesecih preteklega leta. V tem seznamu profitov so vključene tudi velike pekarne, avtne in letalske kompanije in druge, kakor navaja sam Wall Street Journal. Odkod ta ogromna množina denarja, ki se izliva v blagajne ameriških bogatašev? Na eni strani od monopolske diktature nad cenami tega ali onega blaga, na drugi strani pa od izbrcanja milijonov delavcev na cesto. Povprečno pa mora danes vsak delavec izcediti iz sebe za veliki business večjo množino znoja kakor kadar koli prej. Kam gredo ti ogromni profiti? V ekspanzijo ali razširitev proizvodnje? Ne, temveč v kovčege in varnostne predale bank na Wall S'treetu, kjer leži to ogromno bogastvo mrtvo, mesto da bi povečavalo proizvodnjo ter s tem tudi nakupno silo ameriških delavskih slojev. Profiti torej rastejo, a zaposlenost pada. Tako zvani ekonomi monopolskih kapitalistov pa kljub temu neprestano kriče in jadkujejo: let the business alone!—Pustiti ameriški business v miru, se pravi, da vlada v Washing-tonu dovoli, da stopi na mesto Wagnerjevega zakona in na mesto Narodnega delavskega odbora zopet privatna armada kompanijskih razbojnikov in špijonov. In tega ne West Park. — Dolgo je že, odkar je zagledal beli dan dopis iz naše naselbine, torej sem se usedel k mizi in v potu svojega obraza stesal ta dopis. Veliko je govorjenja po naselbini, kaj bo za ena reč 11. 12. in 13. avgusta v Narodnem domu? To bodo tisti dnevi za razstavo različnih poljskih pridelkov in rož v naši naselbini. Da bom bolj podroben, bom začel od kraja. V petek 11. avgusta ob 8. uri zvečer bodo imele naše Fran-jeke, Micke, Josefine, sploh vse ; naže ženske in dekleta priliko ; pokazati, kako znajo peči tor-jte in pa je. Nagrade za najboljše. Sodni-'ce bodo: Mrs. J. W. Norton od | Rocky River Drive, in Miss Hul-da Schuele od Cleveland Press. V soboto 12. avgusta ob 8. i uri zvečer se bomo pa zavrteli, i to se reče, ples bo. V petek se bo pokazalo, kdo zna peči, v so-I boto pa, kdo zna pa plesat, tako da bomo vsi pokazali, da zna ! vsak nekaj. Za ples bo igrala Frank Ko-žubova godba. Vstopnina je samo 25c. V nedeljo 13. avgusta. Sedaj pride pa glavna stvar. Ker smo | tukaj več ali manj farmarji, bo-'do imeli pa naši Francelni, An-! drejčki, Janezi, Pavli, sploh vsi naši kmetje in njih boljše polo-i vice razstavo, seveda v naši naselbini, zato prinesite rože in ^ vse, kar ste pridelali na vaših njivah in vrtovih. Prinesite na primer peso, korenja, kumare, poprike, hude in sladke, sladko koruzo, fižol in paradižnike, in seveda rože vsake vrste. Vsi tisti, ki hočejo razstaviti, morajo prinesti v Narodni Dom pred 11 uro dopoldne. Sodniki bodo Mr. Gabriel Simon, County Club Agent. Mr. Paul Young, School Garden Supervisor, in Mr. Rainer od Harvey Rice Gardens, na Buckeye Road. Ob 3 uri popoldan bodo naša dekleta "West Park Cadets" od Ženske Zveze št. 21, telovadile pod kapitanko Miss Helen Ko-žely. Da pa ne pozabim, vsaki dan se bo tudi vzdignilo $10.00. Torej rojaki v Clevelandu in bližnjih naselbin, 11.12. in 13 avgusta, da rabim dobro znani a-meriški izraz "Go West Youngs Man, Go West". S tem seveda ne mislim sa-no mlade fante, pač pa vabimo splošno občinstvo od blizu in daleč. Vsa ta stvar se bo vršila 3 povorko vseh društev v tej naselbini. Ves dobiček gre za nov Narodni dom. Na svidenje te dni v Jugoslo-1 venskem Delavskem Narodnem 1 Domu, West 130. cesti in McGo-; wan Ave. Z narodnim pozdravom za Jugoslov. Delavski Narodni Dom John Mismas, ta j L. 1 r i ...... 14 F. Sietz ------------ ...... 23 F. Kosec ........... ..... 20 J. Urankar ______ ..... 18 F. Tursic .......... ...... 22 A. Antonin ..... ..... 21 F. Kobal .......... ...... 15 F. Spenko _________ ..... 20 J. Peterka ________ ..... 13 A. Dolgan ........ ..... 11 F. Jelerčič ....... ..... 14 A. Novak .......... ...... 21 L. Ferkol _________ ..... 18 A. Urankar ..... ..... 18 A. Baraga ...... ..... 15 Tajnik Škocijanska dolina spet pod vodo r Zanimive vesti iz stare domovine 1 Zanimiva ura V Jugoslaviji je mnogo izumiteljev, ki so patentirali že najrazličnejše izume. Nekateri so zelo praktični, so pa med njimi seveda tudi taki, da se mora človek vprašati, čemu toliko truda za stvar, pri kateri človek j ne vidi nobene koristi. Jugo- j slovenski izumitelji so organizi-, rani in je sedež organizacije v | Zagrebu. Nekajkrat so že raz-1 stavili svoje izume doma in na tujem iri so letos povabljeni celo na mednarodno razstavo v Belgiji. Neki Zagrebčan je zdaj izumil avtomatično uro, ki kaže čas v vseh delih sveta. Svoj izum je razkazoval v uredništvih zagrebških listov ter opisoval njegov sistem. Mož je pre- --jpričan, da bo svojo uro dobro Škecijan, 15. junija. — > prodal v Belgiji. Ko so ga sredo ponoči je Radulja spet vprašali, ali misli, da ima njena rasla, da je skoraj dosegla gov izum praktično vrednost in višino, kakršno je bila zavzela korist, je samozavestno odgo-v času velike povodnji 1933. Ivoril, da jo ima, češ, saj je do-Snoči okrog 22. je začela na-' sti ljudi, ki jih zelo zanima ko-raščati in do danes ob 15. je Hko je ura v Avstraliji, Sibiriji, preplavila ozemlje daleč nao-1 Afriki in bogve še kje takrat, krog, da je voda vdrla domala' ko kažejo jugoslovanske ure re-v vse hiše, hleve in gospodar- cimo 12. ska poslopja in prizadejala ve-1 - liko škodo. Kmetje so z velikim 1 Nepismenost naporom rešili konje, govedo, 1 svinje in drobnico na prosto. Vse ceste in pota so razrvana, da je daleč naokrog onemogočen promet. A kakor je voda po hišah in drugih poslopjih prizadejala mnogo gorja, je najbrž še mnogo večja škoda na njivah, travnikih in vrtovih. Po voden j, ki nas je obiskala pred kakšnimi tremi tedni, je uničila ves pridelek na polju, da so morali kmetje zemljo nanovo preorati, posejati in posaditi. Danes je voda do kraja uničila tudi plodove tega truda, a voda še zmerom narašča, da bodo ljudje ostali prav brez vsega, kar potrebujejo zase in za živino. Pred tednom sta si minister za javna dela dr. Krek oblastem ter prosili naj bi orožniki izsledili mladoletno hčerko. Romantična ljubezen je v kraju in okolišu povzročila veliko senzacijo. MORALA IN "MORALA" Moraliziranje je prestara človeška navada. Ljudje so moralizirali in bodo moralizirali, razlika je le v tem, kaj kdo smatra za moralno ali nemoralno. Vzemimo 80 let starega Luren Dudley Dickinsona v Michiganu. Mož, kije bil lani izvoljen za podgovernerja, prošlega marca pa je vsled smrti governerja Fitzgeralda zasedel governerski stolec, je zakrknjen prohibicijo-nost. Po njegovem mnenju je vživanje alkoholnih pijač višek pregrehe in nemoralnosti. Ko se je pred par tedni mudil v New Yorku na konferenci governer-jev, je mož videl, da se celo v najodličnejših družabnih krogih gostom servira opojna pijača. Vrnil se je domov poln svete jeze in ogorčenosti. Zaskrbelo ga je zlasti, kaj bo z mladimi dekleti, ki se kretajo v visoki družbi, katera jih na tako satanski način vabi v skušnjavo. In naznanil je, odslej naprej bo z večjo j ženske. Zadnjič je eden ŠKRAT No ja, sedaj vzamem pa tistole banko, ki 3e ^ tam, kjer je imel GrdiB3 liče na 62 cesti. Če ne W ^ ven, pa naj jo tudi koplje, da bo vendar el mir. Zaradi tiste banke ** sil jen jemati denar na Male svote od enega do r. larjev do prihodnje pejde svote pa na sedem P1"0^ Vidite, kako lepo prilik0 sedaj. .f2l 0gl po [jo. jiih dne P Kedor dobi pismeno P0' tj od Anton Glažarja n3 Road za 3. septembra, 113 pride. Pravi, da ne bi rad da bi mu ostali pečeni P1 Jaz tudi ne. iir? Pečlarji so bolj naterif1 V Herceg-Bosni se je lani na-lvnemo kot kdaj prej. vodil boj, učilo citati in pisati 19,000 1 da se vsaj v Michiganu, ako ne v alfabetov. Na glavni skupščini Hrvatskega prosvetnega društva "Napredak" v Sarajevu je naletelo na veliko zanimanje poročilo vodstva akcije za pobijanje nepismenosti, ki ustanavlja po Bosni in Hercegovini tako zvane ABC klube. Pregled poročil vseh takih klubov in zaključki mnogih tečajev dokazujejo, da se je lani na področju deželi na splošno, zopet upelje prohibicija opojnih pijač. Stari mož je brez dvoma prepričan, da je v alkoholu zapo-padeno vse zlo sveta, ^mpak so zla, mnogo večja in hujša in kot governer velike države bi to moral vedeti. Mož, kateremu se ježi jo lasje ob misli, v kakšni moralni opasnosti se nahajajo mlade dame v "visoki družbi" zaradi alkohola, bi gotovo storil več- stopnice. V drugem nad8^ je začelo goreti. Ko je požarna bramba, je rel pet 'J' )» je 512,000 ljudi iz vseh dežel skupaj zaprosilo ameriške konzulate za kvotno številko. Najvet'ja letna kvota je angleška (65,721), ali prošenj za kvoto v tej deželi je bilo razmeroma malo (16,761). Vse drugače je z nemško kvoto. Ta kvota znaša 27,370 in do začetka tega leta je več kot 240,000 ljudi zaprosilo za njo. Čehoslovaška ima še vedno svojo kvoto 2674 in število prošenj je bilo 36,860. Na Madžarskem kjer letna kvota znaša samo 869, je 24,642 ljudi poiskalo kvotno številko. Na Poljskem je bilo vloženih 78,409 prošenj, dočim kvota znaša 6524. Jugoslovanska kvo- ----sue ptiHu ta znaša 845, za dovoljenje po- 5 i je ,m julija 1924. Mogo- tovati v Ameriko pa je bilo Zakom-i a bo sedanji kongres vloženih 6,961 prošenj. — flis. % v- postavo. ki bi dovolila ,i IriiL 1 80 nezakonito prišli v Ml jj!1! drzave med 3. junijem ogli Julijem 1924, da bodo )0tP:gali2irati svoje bivanje ' ... ZaPrositi za naturaliza-, 1 dokler takega zakona i r ne da nič napraviti za #ih a^0 odidete iz Zdru-rzav in se povrnete z J^j%iško vizo. Jpustil ' ^Gki mornar je ti iet SVoj0 ladjo v ameriški te(lai 926 in ostal je tukaj i IlaPrej. Nekateri pra-oiti ,Inornar-dezerter ne mo-■atiia ®p0rt|ran po treh letih ' je res^Ugi Pravijo drugače. %ovor • -o lart^g / naredbi Labor feder j1 a' ki je bila potrjena mh sodišč, so mornar- %0 rli ki " Z.ertirali SV0j0 ladj0 "lito, ^ in ostali tukaj M podvrženi deporta- too 3C gtr*' in11 rfl6' 2 [lad' ^zakGnitcgB, prihoda žett1(.j ,0.' kakor vsi drugi to OhL 1 80 Prišli nezakoni- m dnevu. Prašah. drž ' sem v Zdru-i aijaVc Povsem v redu L % i'11161 sem tedaj potni ^ 8eme svv0jega prijatelja, je ias. Prišel, sem pa rabil .^vor • T?- Poj ste Prišli v to prihod dtUgim imenom, se 'a žai v smislu priseljeni-I.Je' ako zaprosi egist: Purpur in demant leti Je: :ega Itai y. Dve dobi se ponašata s posebnim razkošjem: doba rimskih cesarjev in doba Ludovika XIV. V prvi je bil purpur, v drugi pa demant karakteristični znak. Kdaj so odkrili purpur, nam ni znano. To sega v sivo pradavnino. Pes tirskega Herakleja je ob morskem bregu požrl, kakor poroča bajka, nekega polža in od tega se mu je gobec pobarval purpurno rdeče. Še ob času Kornelija Nepa (okrog Kristusovega rojstva) je veljal funt tirske purpurne volne v naši | valuti nad 13,000 din, v Diok-locianovem času pa je veljal funt purpurne svile okrog 60,-000 din. Purpurno svilo so tehtali običajno z zlatom, kajti njena barva je bila neminljiva. A-leksander Veliki je v Suzi našel 200-ietna purpurna oblačila fti njegov purpurni vojni plašč je postavil z najbolj nenavadnimi in najdražjimi jedrni. Možgani nojev in jeziki slav-čkov jim še daleč niso zadostovali. Najsijajnejša vina so mešali z dišavami. Podobno je bilo 1500 let pozneje. To je bil čas Burboncev, ki se je začel z Ludovikom XIII. in dosegel svoj višek z Ludovikom XIV. Pri neki slavnosti, ki jo je Ludovik XIV. priredil 1698 perzijskemu poslaniku, se je oblekel v plašč, ki je bil obrobljen z demanti v vrednost nad 150 milijonov dinarjev. V posebno umetno izdelani skrinji je hranil najrazličnejše dragulje v takšni množini, da bi se v njih z resnici lahko kopal. Pohištvo v gradu Oironu je bilo posuto z demanti. Dame Lu-dovikovega dvora so nosile tako široke ogrlice, da so jim pokrivale skoraj vsa prsa. Bogate Španke so nosile uhane, ki so viseli do kolen. Na teh uhanih so bile pritrjene ure ih dragulji. V gradu Dubarryjke v Lu-ciennesu so bile shranjene dragocenosti v omari, ki je veljala sama milijon dinarjev. Služabniki so ukradli ta zaklad in so jih prijeli v Londonu. Našli so pri njih 140 velikih deman-tov, 700 briljantov, 300 velikih biserov, razen tega nešteto o-kraskov iz zlata. Chamberlain na d a ljuje s taktiko cincanja Evropsko ozračje se je zadnje tedne zopet napolnilo z govoricami o programu za "potolaže-nje" Hitlerja. Nekatere izmed teh govoric so imele brez dvoma svoj izvor v Berlinu, kjer se jih smatra za nenavadno učinkovi- krasil še Pompejeva ramena, bil to orožje v "vojni živcev," v kateri so naciji pravi mojstri. Na eni strani se iz Berlina javlja, je star torej 300 let. Domovina barvanja s škrla-tom je bil Orient. Feničani so menda njegovi odkritelji. Rimljani so to barvanje prenesli tu- da naciji še vedno upajo, da se bo vprašanje Gdanska rešilo na "miren način," na drugi pa se namiguje, da Anglija izvaja mo- -vet rM df e za di v svojo domovino. Spočetka^ pritisk na Poljsko, da pri. so se zadovoljili z ozkimi pur-purnimi obrobami na oblačilih, v času Julija Cezarja pa ni luk-sus v tem oziru poznal že nobene meje več. Bogataši so počivali samo na škrlatu in na zadnje je bila razsipnost v tem pogledu tako velika, da so imperatorji izdali prepoved glede uporabe škrlata, ki so ga smatrali za svojo posebno pravico. stane na brezpogojno predajo mesta v nemške roke. Vse to se dela z namenom, da se Poljake prepriča o nezanesljivosti angleških obljub za pomoč v slučaju konflikta z Nemčijo. Dejstvo, da se nacijska propagandna mašina sploh poslužuje take taktike, je samo na sebi dokaz, da Evropa ne veruje, da je Chamberlain sploh "miroval" — se je izkazala za utemeljeno. Kot se je zvedelo, je poglavitni ekonomski,8vetovalec maršala Goeringa, Helmuth Wohlthat, nedavno imel dolga posvetovanja z načelnikom urada za angleško zunanjo trgovino, in med načrti, ki so bili na konferenci v pretresu, je bil eden, glasom katerega bi Anglija preskrbela Hitlerju posojilo v znesku petih milijard dolarjev, s katerim bi Nemčija svoje gospodarstvo, ki danes na celi črti sloni na vojni bazi, spremenila v "mirovno ekonomijo," in poleg tega bi Hitler dal "sveto obljubo," da se umakne iz češkoslovaške. Ko je vest o teh pogajanjih nepričakovano in preuranjeno prišla na ušesa javnosti, je angleški funkcij onar, ki se je pogajanj vdele-žil, moral priznati pravilnost vesti, vlada pa je hitela zagotavljati, da tozadevna pogajanja nikakor ne predstavljajo nazorov kabineta. Premier Chamberlain je celo izjavil, da mu o i razgovorih ni bilo "ničesar znanega." Z ozirom na poganja za sklep učinkovite obrambne pogodbe s Sovjetsko unijo, je položaj še vedno tak kot je bil. Opozicija v parlamentu trdi, da zastopnik vlade, ki se mudi v Moskvi, ni nič drugega kot "pisar zunanjega ministrstva" in da so razgovori tam le pesek v oči domači javnosti. Pod pritiskom podob-nit očitkov je Chamberlain pred par dnevi naznanil ,da v kratkem odpotuje v Moskvo vojaška komisija treh mož, ki ima pričeti posvetovanja z generalnim štabom sovjetske vojske, čim bo dosežen obrambni sporazum. Istočasno se ima podati v Moskvo tudi neki francoski general. Toda sporazuma še ni, in kdaj do istega pride, je težko reči. ■aKSHBBBEeaettaen: atas-j Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 D lo < > -P3asaK$E3KS3C35ac3S3K3caE33C3l5 ^Scratching Z/REL Ravnokar je izšla... velepomembna knjiga r THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar RELIEVE ITCHING SKIN QwcA/y Even the most stubborn itching of eczema, blotches, pimples, athlete's foot, rashes and other externally caused skin eruptions, quickly yields to pure, cooling, antiseptic, liquid D.D.D. Prescription. Clear, grease-less and stainless—dries fast. Its gentle oils soothe the irritation. Stops the most intense itching in a hurry. A 35c trial bottle, at all drufc' stores, proves it—or your money back. Ask for D.d.D. Prescription. O O prestavil v angleščino Anthony J. Klančar | Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. o o »/.PlMCNTO, The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. Knjiga je vezana stane $1 D O Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue i :o 0 .P» iX sta1 dve tS:;raC^e- Priskrbi-j ^ te prepovedi so izvajali s .... ______ _______ .... ^ajdete na T1"' Form G59, j takšno strogostjo, da se je u- spremenil stališče, ki ga je za-U inform- Ce.trti strani na" i metnost barvanja s purpurjem vzel v Monakovem, oziroma da aciJe 0 postopa- j počasi izgubila. Nič manj razsipni niso bili tie Ali cilj vse njegove politike je, polagoma in previdno ustvariti polo- ' ljud'86 1J10re Ug:)' i takratni časi, kar se tiče ob-j žaj, v katerem bo Poljska prav vi2e v 2^ že vpraša- miznih užikov. O Kleopatri je ^ tako brez moči kot je bila češka p tU^Cne države v %nano, da je pri neki pojedini | v septembru prošlega leta. Ena, roPejskih drža-' raztopila svoje bisere, ki so ve-j in to najvažnejša govorica, na- Po Sov, Of* ^ Ijali milijone, v kisu in jih po- i našajoč se na novo akcijo za l5p07 ot)stoječem za- pila. Lukul je postal po vojni' Hitlerjevo "potolaženje," nam-^ti ^ 74 priseljencev požrešni sladokusnosti pravi reč, da Anglija pripravi ji la na- d 'e^r gr^0 pod kvoto, pojem. Bogataši so tedaj med črt za veliko posojilo Nemčiji, v sda | priseljenec seboj kar tekmovali, kdo se bo zameno za kar bi obljubil, da bo j* ' *****mmmmnmummmummmumummmuuummmmmmmmmumumuum j i "T ,lek^ , ^ bod" no. V^A p1 [fill g* oj^ ti SO 9tcg» "ifi KO |' sme1' rct^' I ■JM'I'J'iM'.'IMW ..................... rms THE AWFUL PRICE YOU PAT FOR BEING NERVOUS NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street Clicck Below And See If You Have Any Of The Signs Quivering nerves tan make you old and haggard looking, cranky and hard to live with—can keep you awake nights and rob you of good health, good times and jobs. Don't let yourself "go" like that. Start taking a good, reliable tonic—one made espe-cially for women. And could you ask for anything whose benefits have been better proved than world-famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound? Let the wholesome herbs and roots of Pinkham's Compound help Nature calm your shrieking nerves, tone up your system, and help lessen distress frcn female functional disorders. Make a note NOW to get » bottle of this time-proven Pinkham's Compound TODAY without fail from your druggist. Over a million women have written in letters reporting wonderful benefits. # For the past 60 years Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound has helped grateful women go "-miling thru" trying ordeals. Why not let it help YOU? Millions prefer it to mayonnaise- cO/ih -ue&j / JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 m # Miracle Whip is dijjcrenl—delicious ! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip Tff- \ beater that's exclu-, . Kraft. Y t Good Housekeeping "PROFESSOR NOODLE" OH-H-H-H-H f oh.! on* Vv The 1.16-owtTen. ) *«o* ^.CLW#»S seznanite javnost z vašo trgovino potom... ^^sSltEV 'Enakopravnosti' spol. W&Y .VG^ Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently »•talna its gleaming lustre, won't stain, rust or darken, cleans easier, lasts longer ■nd safeguards health. Try it in your own kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and value of this beautiful cooking ware. YOU HEARD '--^ < savs Yovue r7 /' FiBBme,! rL.,,^Tv'. SEE IT TODAY AT S SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. © Dear Professor; " vWe cops now have a ^"reat machine, which can detect a lie! We slip it on the prisoner's he an to prove his alibi I Now am't this great, I'm ash-ing? you? Yours very truly Serjeant Que Pear Serjeant Glue: I say to you— upon your (freat machine-pooh.pooh! _ The first invention which could tell when man trie d to deceive,, was one which nothing can excel— Her name was * Mother Eve ?y Prof. NoocLle, can tell BY Your 1 FACE Xou WEREN'T « / You've been out \ with the cjamci a<)ain! 1 BUT LISSEN PE AR - l WA5 W0 P.KI N OFFICE ALL tVČNiNC, W. «1___ HSleTUtrrh" BTRAN,4 ENAKOPRAVNOST 8. avgusta, 1' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiii = Vladimir Levstik: in 13 = PRAVICA KLADIVA POVEST I jih družin, so bili ugrabljeni svojcem in domačijam. Oboroženi do zob so s krikom in besom butali ob milijone prav takih ljudi ter sipali nanje svinec in jeklo, plamen in smrt, da bi udrli preko njihovih trupel v dežele, kjer niso imeli ničesar iskati. Uničenje^ je padalo iz zraka, pogin je bruhal iz neder zemlje; in namestu da bi bežali od krajev pogube, so vstajali dan za dnem novi stotisoči zdravih mož in so v neštetih vlakih dr-drali tja, kjer so razbijali glave, trgali ude od živih teles in razmetali drgečoča človeška srca po blatu. Tekle so reke in potoki, a barva njihovih valov je bila kri. Šibila so se drevesa v rodovitni jeseni, toda na njih so viseli obešenci. Šumele so poljane v mesečini, ali njih vonj se je bil izpremenil v mrliški smrad . . . In koder ni bilo klanja, je bil jok in trepet. Mati je vila roke za sinom, sestra za bratom, žena za možem, nevesta za ženinom, ki ga je objemala bela smrt. Nebogljena deca je klicala očete, ki niso čuli nikogar več, in prosila kruha, ki je bil vsak dan bolj črn in vsak dan tanjši. Na bojiščih je kosil rdeči demon, nad zaledje se je spravljal glad . . , Gorje je bilo zdavnaj neznosno in vendar mu ni bilo videti konca. Vojna, o kateri so napovedovali tu kakor tam, da bo trajala najdelj tri mesece, se je izpreminjala v večnost in je postajala utrip in zmisel vesoljnega sveta. . . "Kako dolgo še, o Bog?" je vpraševalo nešteto trpečih duš. "Kako dolgo še?" so strmeli celo tisti, ki so razumeli, da vojna morala priti, in so pričakovali od nje obnovljenja svobode in vrnitve svetih pravic. Tudi čelo Andreja Možine je bilo mrko zamišljeno in razorano od skrbi. Dvakrat je že odbila Srbija avstrijski naval; ruska poplava je zalivala Galicijo in tresla Karpate; na zapadu so grmeli desettisoči francoskih in angleških topov; minilo je poletje, minila jesen, zimski sneg se je tajal, nastopala je pomlad, toda krivo ni hotelo postati ravno, zlo ni bilo niti omajano, nikar že pokončano! "Doklej še?" je ponavljal kovač sam pri sebi. "Kdaj, o Gospod? Kedaj? ..." Še vedno je slepo zaupal v Mojstra, da bo hotel dognati Svojo stvar. Toda pesem kladiva, ki je nekdaj grmela zapoved ljudem, se je zdaj prelivala v žarečo in sršečo molitev k Njemu, v strastno molitev, ki je zvenela iz kovačnice v nebo: "Kar je krivo, ravnaj! Kar je zlo pokončaj! ..." XIX. Toda ljudje so vsake vrste. Kar je tebi pekel, je drugemu paradiž. Vojna, največja in najbolj strašna v povestnici sveta, je ustrezala nekaterim kakor kmetu lepo vreme. Njihova pšenica je šla v klasje, njihova jabolka so se zlatila in njihovi po- hlepi, ki so jih mršave spustili na pašo, so se preobjedeni vračali v hlev. Franc Jožef na Dunaju in Viljem v Berlinu sta smatrala klanje za blagodat svoje vladarske modrosti; z duhom sta že gledala pozne rodove, kako jima grade hrame v večen spomin. Brezumni državniki so se gnali za slavo, pobesneli generali za zmagami; blagajne izdelovalcev orožja, dobaviteljev in špekulantov so nenasitno goltale milijone, še vroče od ljudskih žuljev, še mokre od ljudske krvi.. ^ In Kar so delali veliki, to so posnemali mali. Povsod in tudi v Ravnah je bilo dovolj sebičnosti, ki je brezsrčno izkoriščala bedo bližnjega in porabljala j vsako priliko, da bi se dokopala Ido bogastva in časti. Skromnost je izginila, sram je umrl, poštenost je stradala, usmiljenje je beračilo vbogaj-me; zato pa je prišla do ugleda sleherna nizkota, ki se je kdaj skrivala na dnu človeškega srca. V vsem tem ni nihče prekašal Aleša. Kakor hitro se je pokazalo, da zmanjkuje tega in o-nega, da se začenja stiska in da naraščajo cene najpotrebnejših stvari, se je lotil kupčije. Jemal je vse, kar je bilo na prodaj, prodajal vse, za kar se je dobil denar. Noben ogenj ni gorel, ne da bi on pristavil svoj lonec, nobena nesreča ni bila tako žalostna, da ne bi imel mlinar procentov od nje . . . Pri teh poslih mu je veliko pomagal njegov položaj v ravenski javnosti. Gospod Jakob Vojska mu je že v miru dodelil čast občinskega svetovalca, od izbruha vojne pa je bil malo manj ko župan. Skoro vse pravice bolnega očeta Gorca so se preselile v njegove roke, tako polagoma, da ni nihče vedel, I kdaj je postal Aleš prva oseba jv Ravnah. t On je upravljal občino, on je | hodil na glavarstvo, in je ustrezal oblastvom, kadar so hotela j vedeti kaj posebnega , — in česa niso hotela vedeti v teh težkih dneh! . . . Mlinar je vodil aprovizacijo, mlinar dobave konj in goved za vojsko, mlinar je zganjal ljudi, naj podpisujejo vojna posojila; mlinar je bil povsod, mlinar je delal vse in med vaščani se je sčasoma utrdilo prepričanje, da tudi vse premore. Vsi so ga poslušali, zakaj vsi so se ga bali, prijatelji prav tako kakor tisti, ki jim je očitno žugal s pestjo . . Aleš Blagaj je bil steber, na katerem je v Ravnah slonela Avstrija ! Že je na tihem ugibal, kaj prav za prav ne bi mogel postati .. . Vedel je, da bo po vojni žujan; gospod Vojska mu je ce- ilo obetal, da ga nemara izvoli-i jo za poslanca. Aleš je veliko-jkrat sanjal o tem. Nič ga ni bilo strah, ko se govorili, da bo j po vojni vse nemško, šola, urad in menda tudi cerkev in semenj: oh, on se je umel prilagoditi! Nu, pa po nemško, kaj za to? Že zdaj se je rad pohvalil glavarju ali okrajnemu naredniku: "Ih ze gern šprehn dajč . . " Toda ob gradovih, ki jih je zidal v oblake, ni nikoli pozabil zemlje, na kateri je stal. Blaga-jevina mu je bila prva skrb, saj je bila tako rekoč že njegova. Gospodaril je umno: Krištofo-vi. gozdi so se redčili, njegovi o-rehi so drug za drugim romali tja, kjer so jih predelavah v puškina kopita, žito in živina sta šla v denar; in ves dobiček se je zbiral v žepu vestnega skrbnika, ki je neprestano tožil, da je kmetovanje slab zaslužek v današnjih dneh . . . Bratova vrnitev se mu je zazdela nemogoča, kakor hitro mu je izginil izpred oči; vojna je imela samo še nalogo, da ga odstrani za zmerom. Aleš ni dvomil, da mu stori to uslugo, ko je vendar v vsem služila njegovi koristi. Res smešne, kar brezobzirne so se mu zdele karte, ki jih je Krištof pisaril z bojišča. : Postavil ga je za dediča, s tem je bilo vse povedano. Zakaj se je zdaj oglašal. Ali ga je hotel zasmehovati s temi dokazi, da še živi? Sedanji položaj je bil zanj samo trda preizkušnja potrpežljivosti. Kolikorkrat je čital o hudih bitkah, tolikokrat je nestrpno pričakoval vesti o Krištof o vi smrti. "Tedaj bo Blagajevo moje!" si je šepetal vse noči, ko je le-|žal v bratovi postelji in ni mo-jgel zaspati. "Moje! Vse moje!" | Kako opojna beseda! Beseda, i mogočna tako, da je brisala sleherno zapoved in razveljavljala vsak pomsilek. Toda na mlinarjevih upih je ležala senca: Katra, Krištofova žena, je še živela. Ko je Aleš povprašal za stran nje, so mu celo odgovorili, da se ji polagoma j vrača razum. V primeru može-j ve smrti bi imela nesporne pravice, ki so bile črno na belem zapisane v ženitovanjski pogodbi: trebalo bi vrniti doto in odšteti sprotino. Vse to bi šlo iz tistega, kar je bilo zdaj v Ale-šeVih rokah. Iz tistega, kar je že smatral za svoje! Mlinar je stokal in lomil prste, kadar jf mi- slil na to. Dolgo si je belil glavo, kaj | naj stori s svakinjo, kadar bo zdrava. Če bi se našla pot, da bi jo vzlic temu zadržali na Studencu? Toda Katra je imela svoje ljudi, ki bi mu prečrtali račun; kakšno osmešenje, koliko jezikanja! Bolj pametna se mu je zdela ženitev. Katra je bila sicer pijanka, ujedljiva in grda ko smrtni greh, a zato bi bila bogata, najtežja daleč na okoli. Pijača bi jo spravila tem hitreje na oni svet, vraga bi ji izganjal z drenovim oljem in za stran lepote bi imel drugod tolažbe na izbero . . . Da., ako ne bi bilo svaštvo ovira zakonu! Govoril bi z župnikom: gospod Vojska bi šel do škofa, škof bo dobil od papeža izpre-gled . . . Vsekako bi si moral zagotoviti njeno naklonjenost, da vsaj ne bi vzela drugega. — Kot bratova vdova bi lahko o-stala pri hiši; sčasoma bi jo pregovoril, da bi napravila o-poroko njemu v prid. Potlej bi lahko pila, kolikor bi šlo vanjo. Ni vrag, da ne bi zaleglo! Pri tej misli ga je vselej silil okruten smeh. Bila je prebito ! pametna, kakorkoli pametna, kakorkoli jo je obračal ... In | nekega jutra, prve dni maja ileta 1915 se je res odpeljal po svakinjo. j Pozdravila ga je kakor odre-šenika. Na potu skozi Ljubljano sta obedovala v najimenitnejši gostilni, pri mizi, za ka-jtero so sedeli trije gospodje, en duhovni in dva posvetna, vsi trije Aleševi znanci. Aleš jo je predstavil kot svakinjo, "gospo Blagajevo iz Raven"; čast in ponos sta zlezla Katri v glavo, še bolj pa štajersko vino, s katerim so trkali na skorajšnjo zmago . . . Da, mlinar je bil mož po njenem okusu, ves drugačen od pustega Krištofa! še grba ga ni kazila preveč. Ko sta dospela v mraku na Blagajevo, jo je čakala v izbi pečena kokoš in liter starine. Toliko pozornosti, toli- ko sočutja z njo! Blaženo je mežikala pokra j Aleša, ki jo je neprestano silil, naj je in pije. "Na, pij," je prigovarjal, "na, založi, Katra . . . Tako je, vidiš. Sirota si. Da sem bil jaz na Kri-štofovem mestu, bi bila ostala doma, ne pa da so te zaprli med norce. Saj nisi bila bolna," je zatrjeval, dobro vedoč, da se je imela ves čas za pametno. "Nu, v glavi se ti je zvrtilo, nu, kaj za to! A brat te ni maral, imel je drugo, saj veš, katero . . . . Pomiloval sem te iz dna srca. Zmerom sem mislil nate ... in zdaj sem porabil prvo priliko." "Da, ti si človek, Aleš!" je vzdihnila, milujoč ga s pijanimi očmi. "Rešil si me iz pekla. — Brez tebe bi ostala tam do smrtne ure." "Škoda bi te bilo, Katra," je šepetal mlinar, "škoda bi te bilo! Ti si ženska, ti bi bila zame . . . Cvet!" je dodal, iščoč zapeljive besede. "Mar bi se bila vzela midva ..." Prijel jo je okoli pasu, da sama ni vedela, kdaj. "Ah, Aleš!" je zamrmrala svakinja in pobdsila zabrekle trepalnice, ne da bi se branila. "Sram te bodi!" Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stro- ♦uaamtmmnma F uok'A E irrm # ECONOMY NOW ONLY $5995 Brezplačna demonstracija — ugodna zamena — nizki, lahki pogoji. Obiščite vašega maytag prodajalca "Nu, ali mar ni res?" "Pa naj bo res, če ti praviš, da je.. . " In Aleš jo je poljubil. Meže. Nato je skrivaj pljunil pod mizo. Zdaj je bilo vse pripravljeno. Treba je bilo samo še sporočila, da je Krištof mrtev . . . Krištof je bil v Karpatih, v krvavi borbi, ki je divjala od januarja do aprila leta 1915. Pol sveta je trepetaje čakalo vesti o njenem izidu. Če bi Rusi prodrli v ogrsko nižavo, je bila u-soda Avstrije zapečatena. Po tem, kar je čital med vrsticami "Slovenskega Naroda" in po govoricah, ki so se tiho širile od ust do ust, je sklepal kovač Andrej, da misli antanta poslati Srbiji znatno pomoč. Tako oja-čeni naj bi Srbi udarili preko Save in Dunave Rusom naproti in z njimi skupaj na Dunaj. Av- strijski odpor bi se zrušil všf s najstih dneh, Nemčija bi j" brez glavne zaveznice in F' cvetje nastopajoče pomladi bilo obenem cvetje miru! (Dalje prUiodnjUS) Stanovanje v najt Čedno in snažno stanov^» se odda v najem na 1009 B | 74th Street, zgoraj, pošteni žini. — Za več pojasnila P4' cite ENdicott 4592. V najem Odda se v najem ali se I posestvo. — Vpraša se Mike Podboju na 27000 ^ ia Land Blvd. ali pokličite 9425. OGLAŠAJTE V —— "ENAKOPRAVNO' ______I i; m a j ŽENE IN DEKLETA Sedaj je čas, da si izberete (na Will call) fine in najnovejše W' zimske "Sterling" suknje od $14.50 naprej; ali FUR COATS od » naprej, direktno iz tovarne in to po veliko nižjih cenah, kakof kateri drugi razprodaji. um-i Samo pokličite me ali mi pošljite vaš naslov, neglede kje stan"^ jj da pridem po vas in vas peljem v tovarno, če kupite ali ne, in to dan kakor tudi ob nedeljah dopldan. Vam se priporočam BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON ROAD ENdicott Vaš kandidat za councilmana 23. varde. ik Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku... CANKARJEV GlASNIl je. Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 Razprodaja pralnih strojev Sedaj imamo razprodajo Maytag pralnih strojev, katere dobite po znižani ceni. Poslužite se te prilike in si nabavite enega. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE GO. 6104 ST. CLAIR AVE. in 819 E. 185 ST. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 SPOMIN NA STARO DOMOVINO Naši Kraji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7% incev Xa krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOM IVa|iec|a zaIooa slo\en$1iih hii|ig > ilmerihi!; V. knjigarni^/ Glas& Naroda^Ilahko dobite : vsakovrstne slovenske ; knjige naših priznanih pisateljev: Cankarja, "lir-1*1 •*' **. , Tavčarja, Jurčiča, JPreglja,^Kmetove, Milčinskega,' itd.^/ V, zalogi^ imamo] prev'ode del svetovnoznanih mojstrov)] Gospodarske, gospodinjske m poučne I .wetter . knjige-t.'Igre, pesmi, zemljevidej Ljubitelji lepe knjige naj pišejo pff cenik knjig, ki jih imamojv zalogv) 1 (2) TA KUPON H z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo H osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate S lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil H ne sprejemamo po pošti. — Mesto ----------------------------------- M mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! ako še niste naročnik te važne revije postanite še danes! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja posije en dolar direk*** na urad Cankarjevega glasnika mu bo naroči1' kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio ;a 0] ti "PROFESSOR NOODLE" Dezvr Professor*' ' I ©m & young and I've wed tl1 worst Jboy ° j Street'i -it S( [0: h k our e> i ow tell please, hov < should 5131 v]ll my married llte ti my sweeth69 Oh, do not weep, my maiden sweet, 'cause he's the worst upon-your street. To maKe Kim Seem mere Kind and ^"oocl— move to a tougher neighborhood! : » Prof. Hoodl e Qfr/tt - Trj/'Vp MY ANGEL?