KRALJEVINA
JUGO S LAVI J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
71.
kos.
V LJUBLJANI, dne 2. septembra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
449. Kraljev odlok o otvoritvi srednjih šol v Ljubljani in Banjaluki.	,
459. Uredba o izvozu pšenice.
451. Pravilnik za izvrševanje uredbe o izvozu pšenice.
452. Izvoz pšenice v Nemčijo.
453. Pravilnik o opravljanju lekarniškega državnega strokovnega izpita.
454. Popravek k pravilniku o opravljanju izpita' za posluže-
valce parnih motorjev in kotlovskih naprav in pravilniku o opravljanju izpita za posluževalce električnih naprav.
455. Objava o izpremembi v banovinskem svetu.
456. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
457. Izpremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
458. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
449.
Mi
ALEKSANDER I..
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
Na predlog Našega ministra za prosveto in na osnovi § 11. zakona o srednjih šolah smo odločili in odločamo: Otvorita se:
v Ljubljani III. popolna realna gimnazija, v Banjaluki nepopolna ženska realna gimnazija. Naš minister za prosveto naj izvrši ta ukaz*
Na Bledu, dne 30. julija 1933.
Aleksander s. r.
Minister za prosveto R. Stankovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
450.
Na osnovi člena 6. zakona o podaljšavi veljavnosti zakona o zaščiti kmetov z dne 19. decembra 1932. in na predlog ministra za trgovino in industrijo, ministra za
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
14.	avgusta 1933., št. 183/LV/551.
finance in ministra za kmetijstvo predpisuje ministrski svet to-le
uredbo
o izvozu pšenice.*
Člen 1.
Kljub predpisu § 1. zakona o izvozu in uvozu “plenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931.** in § 1. zakona o prometu s pšenico z dne 29. marca 1932.*** smejo opravljati izvoz pšenice tudi pridelovalci, zadruge in izvozniške tvrdke s pooblastitvijo ministrstva za trgovino in industrijo.
Pooblastitev za izvoz pšenice izdaja organ, ki ga minister za trgovino in industrijo za to pooblasti.
Člen 2.
Kolikor izvozi na osnovi § 1. zakona o prometu s pšenico z dne 29. marca 1932.** pšenico Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov, se da čisti dohodek od tega posla kraljevski vladi na razpolago in se uporabi po navodilih, ki jih izda minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance in ministrom za kmetijstvo.
Minister za trgovino in industrijo predpiše v sporazumu z ministrom za finance in ministrom za kmetijstvo podrobnejše odredbe za izvrševanje te uredbe. (
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah« in velja leto dni.
V Beogradu, dne 1. avgusta 1933.; II br. 28.612/C.
Predsednik	Minister	za	trgovino
ministrskega sveta'	in industrijo
dr. M. Srškič s. r.	dr.	I. Šumenkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z
10.	avgusta 1933., št. 180/LII/538.
** »Službeni list« št. 247/41 iz 1. 1931.
*** »Službeni list« št. 283/28 iz 1. 1932.
dne
451.
Na osnovi člena 2. uredbe o izvozu pšenice z dne
1.	avgusta 1933. se predpisuje ta-le
pravilnik
za izvrševanje uredbe o izvozu pšenice.*
i.,
Pooblastila za izvoz pšenice po členu 1. uredbe o izvozu pšenice izdaja oddelek za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko ministrstva za trgovino in industrijo.
II.
Pridelovalci, zadruge in izvozniške tvrdke, ki žele dobiti pooblastilo za izvoz pšenice, morajo poslati oddelku za zunanjo trgovino ministrstva za trgovino in industrijo predpisne prošnje z označbo količine pšenice, ki jo imajo za izvoz, carinarnice, pri katerih žele izvoziti, načina odpreme (vlačilec ali vagon) in namembne države.
Pooblastila veljajo dva meseca od dne izdaje. Če se ne ukoristijo v tem roku, se morajo vrniti oddelku za zunanjo trgovino ministrstva za trgovino in industrijo in zaprositi nova. Za vsako carinarnico se izdajo posebna pooblastila.
III.
Pridelovalci, zadruge in izvozniške tvrdke morajo položiti zaradi izvoznega carinjenja dobljena pooblastila pri pristojnih carinarnicah.
Carinarnica vpiše na hrbtu vsakega pooblastila količino pšenice in število vagonov ali vlačilcev, ki so po tem pooblastilu izvozno ocarinjeni.
Ko se skupna količina, označena v pooblastilu, izčrpa ali ko izteče, še preden se količina izčrpa, pooblastilu rok, zaključi carinarnica vpisovanje na hrbtu in pošlje pooblastilo oddelku za zunanjo trgovino ministrstva za trgovino in industrijo.
IV.
Minister za trgovino in industrijo ustanovi lahko zaradi izvrševanja tega pravilnika pri oddelku za zunanjo trgovino ministrstva za trgovino in industrijo odbor, v katerega spadajo razen predstavnikov ministrstva za trgovino in industrijo tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za finance.
V.
Kolikor izvozi pšenico Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov, se da čisti dohodek od tega posla kraljevski vladi na razpolago. Minister za trgovino in industrijo prizna družbi v breme svojega čistega dohodka štroške za opravljanje in za kontrolo teh poslov v mejah odobrenih proračunov.
V Beogradu, dne 1. avgusta 1933.; II br. 28.613/C.
Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumenkovič s. r.
Minister za finance	Minister za kmetijstvo
dr. Mil. R. Pordevič s. r. dr. Lj. Tomašič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	avgusta 1933., št. 180/LII/539. — »Službeni list« št. 450/71 iz 1. 1933.
452.
Izvoz
pšenice v Nemčijo.*
Gospod minister za finance je izdal pod št. 11-94.360 z dne 22. julija 1933. odločbo te-Je vsebine:
»Izvoz pšenice iz naše države v Nemčijo se lahko vrši s posebno dovolitvijo Narodne banke v breme terjatev nemških državljanov, nastalih iz blagovnega prometa po plačilnem sporazumu z Nemčijo, in to tako, da je vsak izvoznik ob izvozu dolžan, položiti pri naši carinarnici, pri kateri pšenico izvozi, ustrezno nemško carino na pšenico, ki je v tistem trenutku v Nemčiji v veljavi. Tako položena carina se izvozniku vrne, ko predloži carinarnica, kateri je polog opravil, nemške carinske listine v dokaz, da se je pšenica res v Nemčijo izvozila.	<
Če ne poda izvoznik v 45 dneh dokaza, da se je pšenica v Nemčijo izvozila, se uporabi proti njemu člen 19. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.«
Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance, dne 28. julija 1933.; št. 11-94.360.
453.
Pravilnik
o opravljanju lekarniškega državnega strokovnega izpita.**
i.
Namen opravljanja izpita.
Člen 1.
Na osnovi člena 5., točke 3., in člena 14., točk 2. in 3., uredbe o farmacevtskem oddelku filozofske fakultete na vseučilišču v Zagrebu morajo opravljati vsi diplomirani farmacevti po dveletni praksi, ko so dovršili farmacevtske nauke, lekarniški državni strokovni izpit. Ta izpit morajo opravljati vsi farmacevti (diplomirani farmacevti in magistri farmacije), ki so dovršili svoje nauke v naši državi ali v inozemstvu po 31. decembru 1931.
S tem izpitom se naj oceni kandidatova sposobnost za samostalno praktično delo v lekarni. Samo tistim dispenzantom dovršenim farmacevtom ali magistrom farmacije, ki so opravili državni strokovni izpit, se všteje v potrebno prakso po § 6. zakona o lekarnah čas dveh let, prebit na delu v javnih lekarnah pred opravljenim izpitom.
II.
Opravljanje izpita.
Člen 2.
Izpiti se opravljajo dvakrat na leto, in to v mesecu oktobru in mesecu marcu vsakega leta. Dan izpita in
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3. avgusta 1933., št. 174/XLIX/516.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4. marca 1933., št. 50/XIV/139.
kraj, kjer naj se izpit opravlja, odredi izpitna komisija. Prošnje za dovolitev, opravljati lekarniški državni strokovni izpit, .se morajo izročiti predsedniku izpitne komisije do vštetega dne 31. avgusta in vštetega dne 31. januarja vsakega leta.
III.
Priloge k prošnjam za izpit.
Člen 3.
Prošnji za opravljanje izpita je treba priložiti:
a) izpričevalo o zrelostnem izpitu v izvirniku ali v overovljenem prepisu;
b) diplomo o dovršenih univerzitetnih naukih;
c) potrdilo šefa apoteke o času, prebitem na delu v kakšni javni lekarni. To potrdilo mora biti potrjeno po pristojnem sanitetnem oblastvu in lekarniški zbornici;
č) kratek popis življenja in dela;
d) potrdilo, da je kandidat podanik kraljevine Jugoslavije.
IV.
Kraj za opravljanje izpita in imenovanje ter dolžnosti izpitne komisije.
Člen 4.
Lekarniški državni strokovni izpit se opravlja v Zagrebu ali v Beogradu pred izpitno komisijo, ki jo posebej za Beograd in Zagreb imenuje minister za socialno politiko in narodno zdravje za tri leta. Komisija je sestavljena iz predsednika in štirih članov izpraševa-teljev in treh namestnikov. Predsednik komisije je odposlanec ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Člani so: učitelj za farmacevtsko tehnologijo (galensko farmacijo), učitelj za lekarniško-sanitetno za-konodajstvo, učitelj za nauk o trgovini in lekarniško knjigovodstvo in en član lekarniške zbornice, ki ga imenuje minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju lekarniške zbornice: Imenovani člani komisije morajo v 15 dneh po imenovanju ministru za socialno politiko in narodno zdravje pismeno sporočiti, da sprejemajo članstvo v komisiji. Če kakšen imenovani član komisije tega položaja ne bi mogel sprejeti, mora obvestiti o tem in tudi o razlogih, zakaj ga ne sprejema, ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 5.
Če je član komisije zadržan, da bi izpitu prisostvoval, je dolžan o tem pravočasno obvestiti predsednika komisije, ki pozove enega namestnikov.
Člen 6.
Izpitna komisija se sestane 14 dni pred odrejenim izpitnim rokom na pismeni poziv predsednikov. Izpitna komisija mora pregledati vse prošnje kandidatov, ki žele opravljati izpit, in odloči z večino glasov, ali se naj kandidatu dovoli opravljanje izpita ali ne. Predsednik odredi obenem dogovorno s člani predmete, katere naj dotični član pri izpitu izprašuje. Odločbo komisije o dovolitvi, opravljati izpit, vroči zapisnikar komisije vsakemu kandidatu posebej najkesneje 7 dni pred rokom, odrejenim za opravljanje izpita. 0 poslovanju izpitne komisije vodi zapisnikar zapisnik, ki^a podpišejo poleg predsednika tudi zapisnikar in vsi člani komisije.
Člen 7.
Pred pismenim izpitom se morajo kandidati javiti predsedniku izpitne komisije. Če prijavljeni kandidat k
izpitu ne pride, se smatra, da je od izpita odstopil. O tem izda izpitna komisija sklep in obvesti o tem kandidata.
V.
Vrste izpita.
Člen 8.
Izpit sestoji iz treh delov, ki so:
1. pismeni izpit;
2. ustni izpit;
3. praktični izpit.
Ustni izpiti so javni.
VI.
Pismeni izpit.
Člen 9.
Pismeni izpit se opravlja iz farmacevtske tehnologije. Naloge, ki se dajejo kandidatu, se nanašajo na predelavo raznih farmacevtsko-kemičnih in farmako-gnoških preparatov ob raznih recepturnih in defekturnih oblikah (pilule, emulzije, ekstrakti itd.), a stoje obenem v najožji zvezi s preizkušanjem identitete in vrednosti poedinih komponent (n. pr. preizkušanje kemičnih spojin drog), ki jih je upoštevati pri izdelovanju n. pr. ekstrakta ali emulzije. Kandidat mora kritično obdelati prednosti poedinih delovnih metod za izdelan medika-ment, n. pr. pri priredbi tinktur z maceracijo in perko-lacijo; katere prednosti ima izparivanje perkolata v vakuumu pred navadnim izparivanjem; kaj zahtevamo od drog v kakovostnem in kolikostnem pogledu glede na predelavo poedinih galenskih preparatov itd.
Izpitna komisija določi za predmet pismenega izpita najmanj tri naloge; kandidat mora vsaj eno teh nalog veljavno obdelati.
Člen 10.
Pismeni izpit je klavzuren in traja največ štiri ure. Pri tem izpitu ne sme uporabljati kandidat nobenih knjig ne zapiskov.
•	Člen	11.
Nadzorstvo nad izdelovanjem pismene klavzurne naloge opravljajo izmenoma in po predsednikovi odredbi vsi člani komisije.
Kandidati morajo obdelati vsa vprašanja popolnoma samostalno. Vsako nedovoljeno dejanje kandidatovo, kakor n. pr. uporaba knjig in zapiskov, ima za posledico izključitev od opravljanja izpita v tem roku. O izključitvi zbog takih kaznivih dejanj sklepa plenum izpitne komisije; kandidat pa, ki ga zalote pri nedovoljenem dejanju, mora na zahtevo nadzorstvenega člana takoj oditi od izpita. s
VII.
Ustni izpit.
Člen 12.
Ustni izpit se opravlja iz območja farmacevtske tehnologije (galenske farmacije), lekarniškega zakono-dajstva ter nauka o trgovini in lekarniškega knjigovodstva.
A.	Farmacevtska tehnologija.
Pri predmetih iz območja farmacevtske tehnologije se mora obračati posebna pozornost na praktična vpra-
sanja v zvezi z znanstveno izobrazbo kandidatovo. Kandidat mora pri poedinih vprašanjih navesti tudi razloge, zakaj se pripravljajo neki preparati prav na način, kakor je predpisan. Pri poedinih vprašanjih je treba tudi upoštevati vpliv fermentov, svetlobe, zraka, toplote itd. Nadalje je upoštevati vsa praktična vprašanja v zvezi z izdelavo zdravil glede na znanstveno ugotovitev činjenice. Upoštevati je zlasti treba inkompatibilne meša-vine in popolno poznavanje materiae medicae in najvažnejših specialitet.
Občni program izpita iz območja farmacevtske tehnologije mora obsezati način, kako se izdelujejo poedini preparati glede na najnovejše znanstvene poglede in dela v tem območju. Potem na to, kako je uporabljati poedine vrste medikamentov, kakor tudi, kako se kvarijo in vzdrže v pravilnem stanju glede na eventualne kemične izpremembe ob neprimerni sestavi poedinih sestavljenih medikamentov. Kandidat mora poznati tudi vso potrebno aparaturo za izdelavo poedinih vrst zdravil v lekarni.
Vprašanja pri ustnem izpitu iz območja farmacevtske tehnologije obsezajo nastopne vrste in obliko zdravilnih izdelkov.
1. Raztvori, raztopine (ali solucije). Definicija raztopine, vrsta raztopin: molekularna ali koloidalna, nasičena ali nenasičena. Koeficijent raztopin. Kazuistika glede na incompatibilia. Raztopine alkaloidov, glikozidov itd. Priredba raztopine za injekcije. Katere raztopine se ne smejo ogrevati in zakaj ne. Izračun odstotkov HaO.
2. Infuzi in dekokti. Prednost presno napravljenih infuzov in dekoktov pred izdelanimi tvorniškimi preparati. Iz katerih drog je treba predelati infuze in iz katerih dekokte. Droge z alkaloidi, glikozidi, sluznatimi tvarinami. Saponinske droge itd.
3. Emulzije. Teorija emulgiranja in vrste emulzij.
4. Tolšče, cerata, linimenta.
5. Tinkture, medicinalna vina in spirituoza. Izračun odstotkov alkohola.
6. Sirupi.
7. Suppositoria, globuli in bacilli.	i
8. Obliži in mila.
9. Mešanje praškov, pripravljanje tablet in pastil.
10. Aqua destillata in redestillata, polnitev ampul in pripravljanje sterilnih raztvorov. Sterilizacija vobče, vrste sterilizacij: s suhim zrakom, v vodni kopeli in vodni pari. Sterilizacija s filtriranjem, pasteriziranje in tindaliziranje. Sterilizacija s pomočjo kemikalij. Aparatura za steriliziran je. Aromatične vode.
11. Pilule, granule in boli.
12. Extracta sicca, spissa, tenua in fluida. Metode izdelave s perkolacijo, reperkolacijo in diakolacijo. Vakuumska aparatura. Prednosti pri izparivanju pod znižanim tlakom.
13. Inkompatibilne in eksplozivne mešavine.
14. Obvezilni material. Vse vrste obvezilnega materiala.
15. Lekarniške steklenice glede na raztvarj&nje medikamentov po svetlobi in alkaličnosti stekla. Preizkušanje stekla za ampule.
16. Serumi, vakcine. Antitoksični in antibakteriialni serumi. Suhi serumi, njihovo delovanje. Državna kontrola in preizkus serumov in vakcin.
Naivažneiši zdravilni serumi za nloveško rabo. Enota jakosti — Vakfine r*r>bivanie ip nokatorp nqiva£n'f>i5n vakcine. Tuberkulini, najvažnejši tuberkulinski prepa-
rati. Najvažnejši serumi in bakterijski preparati za veterinarsko rabo.
17. Tehtnice in uteži.
18. Receptologija in dozologija. Kaj je recept. Kratice in izrazi, ki se nanašajo na izdelavo receptov (m., f., p., d., t., dos., No itd.), predpisi pri izdelovanju receptov. Pogrešno pisani in nelogično sestavljeni recepti in lekar-nikovo ravnanje pri njih priredbi in ekspediciji. Težkoče pri izdelavi receptov glede na nepogodljivost ordinira-nih medikamentov. Doziranje zdravilnih preparatov močnejšega delovanja: dosis una in pro die, dosis letalis itd. Prekoračenje maksimalnih doz in posledice, ki iz tega lahko nastanejo. Uporaba doze raznih medikamentov pri človeku na leta starosti in v veterinarske namene. Izračun doz ordiniranega medikamenta v praških, raztopinah, miksturah, kapljicah itd. Velikost žlic in njih volumen, odnosno teža poedinih žlic vode, sirupa itd. — Jodizem, bromizem, kokainizem, morfinizem. Njih delovanje na človeški organizem in posledice uživanja opojnih strupov.
B.	Lekarniško zakonodajstvo.
Poznavanje vseh zakonov, uredb, pravilnikov in predpisov, ki se tičejo lekarniške stroke v zvezi s praktičnim življenjem, in uporaba zakonov na življenje. Poznavanje ustave kraljevine Jugoslavije in poznavanje občnega državnega ustroja v najpoglavitnejših potezah. Dalje zakonov o občni državni upravi, glavni kontroli in državnem svetu.
C. Lekarniško knjigovodstvo in nauk o trgovini.
Poznavanje knjigovodstva. Voditev lekarniškega knjigovodstva in trgovinskega poslovanja v lekarni. Potem način nabavljanja blaga, sestava bilance in izpisek iz letnih računov. Voditev kartoteke in njenih prednosti. Voditev knjig o strupih, narkotičnih drogah in saharinu. Občni pojmi o nauku o trgovini vobče.
VIII.
Trajanje ustnega izpita.
Člen 13.
Ustni izpit traja za vsak predmet najmanj 30 minut. Nadaljnje izpraševanje kandidata po tem roku sme dovoliti na izpraševateljevo zahtevo predsednik komisije.
IX.
Praktični izpit.
Člen 14.
Praktični izpit se opravlja v laboratoriju farmacevt-sko-tehnološkega zavoda univerze, odnosno v kakšni javni ali bolnični lekarni iz vseh območij farmacevtske tehnologije (člen 12.). Kandidat mora izdelati najmanj en recept težje sestave, eventualno en laboratorijski (defekturni) preparat s pojasnilom, kako je delal, in z eventualnim pojasnilom vseh kemičnih procesov pri izdelavi tega preparata. Vsak kandidat mora preizkusiti kakovostno in kolikostno en preparat po farmakopeji.
Kandidat vleče vprašanja, na katera mora odgovoriti. Praktični izpit fraja po značaju dela največ štiri ure.
Člen 15.
Tzpitna komisija mora po dokončanem izpitu ugotoviti, ali je pridobil kandidat dovolj znanja in sposob-
nosti, da more opravljati samostalno vse posle v lekarni. Komisija ugotovi, ali je pridobil kandidat zadostno praktično izkustvo in izobrazbo za pravilno uporabo svojega strokovnega znanja v vseh območjih, ki se zahtevajo za pravilno in strokovno izvrševanje lekarniškega poklica. Pri tem je treba upoštevati njegovo občno intelektualno in strokovno izobrazbo, poslovno veščino in smisel za uporabo znanstvenih naukov na praktično življenje kakor tudi primerni smisel za vsa lekarniška strokovno-politična in gospodarska vprašanja.
Člen 16.
Po dokončanem pismenem, ustnem in praktičnem izpitu odloči komisija v plenumu o uspehu celotnega izpita. Izpitna komisija je popolnoma samostalno telo in njene odločbe v vprašanju kandidatove ocene so izvršne.
X.
Ocene kandidata.
Člen 17.
Kandidatove ocene so: odlično, dobro, zadostno in nezadostno, soglasno ali z večino glasov. Ocene se vpišejo v knjigo izpitne komisije za vsak izpit in predmet posebej poleg osebnih podatkov o kandidatu. Knjigo, v katero se vpisuje uspeh opravljanega izpita, podpišejo pri vsakem kandidatu poleg predsednika in zapisnikarja tudi vsi člani komisije.
Pri kandidatih, ki so se v kakšnem predmetu posebno odlikovali, je treba v knjigi poleg redne ocene navesti tudi tisti predmet, v katerem se je kandidat s svojim znanjem, posebnim razumevanjem ali izobrazbo odlikoval.
Člen 18.
Kandidat, ki ni z uspehom izdelal naloge pismenega izpita, nadaljuje opravljanje izpita; toda ocena iz pismenih nalog se mora upoštevati pri celotnem ocenjanju kandidatovih sposobnosti (člen 18.).
Kandidat, ki ni zadovoljil pri praktičnem izpitu, ne more opravljati ustnega izpita v istem roku. Takšen kandidat lahko opravlja izpit šele v naslednjem zakonskem roku.
Kandidat, ki ni zadovoljil pri pismenem izpitu iz enega ali dveh predmetov, sme ponavljati izpit šele v naslednjem zakonskem roku.
Kandidat, ki iz vseh treh predmetov pri istem izpitu ni zadovoljil, ponavlja lahko ustni izpit v drugem prihodnjem roku, t. j. po enem letu dni. Kolikor kandidat ni bil zadovoljil pri pismenem izpitu, mora tudi ta izpit ponoviti.
XI.
Ponovno opravljanje državnega izpita in vštetje let
prakse.
Člen 19.
Izpit ponavlja vsak kandidat lahko dvakrat. Tretjič samo z dovolitvijo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Nadaljnja pripustitev k izpitu se ne sme dovoliti.
Člen 20.
Kandidatom, l^i so dovršili dveletno prakso v javni lekarni po členu 14. uredbe o farmacevtskih naukih in
ki so padli ali od opravljanja izpita odstopili, se nadaljnje poslovanje v lekarni ne sme računiti v leta prakse, določene s § 6. zakona o lekarnah, dokler ne opravijo lekarniškega državnega strokovnega izpita. Nadaljnja praksa v lekarnah se šteje samo kandidatom z opravljenim državnim izpitom, in to od dne opravljenega izpita, ki je označen v diplomi.
Člen 21.
Uspeh opravljenega izpita se priobči kandidatom takoj po dokončanem izpitu. Diplomo o opravljenem izpitu, ki jo podpišeta v imenu vse komisije predsednik in član izpraševatelj iz farmacevtske tehnologije, izda komisija kandidatu proti plačilu predpisane takse in mu vrne vse listine najkesneje deset dni po dokončanem izpitu osebno ali po pošti.
Člen 22.
V opravičenih primerih zahteva lahko kandidat, ki mu je dovoljeno opravljati izpit, odložitev roka. Če kakšen kandidat med opravljanjem izpita odstopi, se vzame, da je pri izpitu padel iz predmetov, od katerih je odstopil in ki jih ni opravljal.
XII.
Obrazec diplome.
Člen 23.
Komisija ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje za opravljanje lekarniškega državnega strokovnega izpita.
Gosp -.............................................    ,
rojen  ........................leta......................  ,
je opravil danes pred izpitno komisijo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje po členu 5-, toč. 3., in členu 14., točkah 2. in 3., uredbe o farmacevtskem oddelku filozofske fakultete na vseučilišču v Zagrebu državni strokovni izpit z oceno ..............................................
Ta diploma se izdaja v dokaz izobrazbe gosp. _
za samostalno delo v lekarni po členu 24. pravilnika o opravljanju lekarniškega državnega strokovnega izpita.
V ...................,	dne ..................... 193...;
št ......................
Predsednik komisije:
Pečat komisije.
Za člane komisije član izpraševatelj iz farmacevtske tehnologije:
Člen 24.
Vsi spisi, ki se nanašajo na poslovanje in rešitve komisije za opravljanje lekarniškega državnega strokovnega izpita, se izroče kemijsko-farmacevtskemu odseku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje za njegov arhiv. Komisija obvesti o uspehu izpita lekarniško zbornico v Beogradu in ji pošlje spisek vseh kandidatov, ki so izpit opravili. Zbornica vodi točno evidenco o kandidatih z opravljenim izpitom in obvesti o tem vse svoje sekcije
XIII.
Stroški za opravljanje izpita.
Člen 25.
Vsak kandidat mora položiti za stroške za uporabljeni material pri izdelavi praktičnega izpita kakor tudi za dejanske stroške za opravljanje lekarniškega državnega strokovnega izpita znesek 500 dinarjev. 0 uporabi položenih zneskov sklepa komisija.
Člen 26.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga podpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje in se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 22. februarja 1933.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje
I.	Pucelj s. r.
454.
Popravek.*
i.
V »Službenih novinah« z dne 26. junija t. 1., št. 141 (priloga stran 784) je natisnjen pravilnik o opravljanju izpita za posluževalce parnih motorjev in kotlo -škili naprav z dne 16. junija 1933., III. br. 22.618** kjer so se pripetile te-le napake:
V členu 3., drugem odstavku, mora stati: »če« so po izučenem obrtu delale itd., namesto »ki« so po izučenem obrtu delale itd.
V členu 3., tretjem odstavku, mora stati: »če« so bile itd. namesto »ki« so bile itd.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo — industrij-sko-obrtnega oddelka — v Beogradu, dne 11. avgusta 1933.; III. br. 22.648.
II.
V »Službenih novinah« z dne 29. junija 1933., št. 144 (priloga stran 789), je natisnjen pravilnik o opravljanju izpita za posluževalce električnih naprav z dne 16. junija 1933., III br. 22.649;*** pripetil se je pogrešek:
V členu 2., prvem odstavku, štoji »po« 300 kW efektivne sile itd., mora pa stati: »do« 300 kW efektivne sile itd.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo — industrij-sko-obrtnega oddelka — v Beogradu, dne 11. avgusta 1933.; III. br. 22.649.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	avgusta 1933., št. 185/LVI/564.,
** »Službeni list« št. 410/64 iz 1. 1933.
*** »Službeni list« št. 416/65 iz 1. 1933,
Banove uredbe.
455.
I.	No. 2134/8.
Objava.
Z odločbo gospoda ministra za notranje posle z dne 26. VIII. 1933., III. br. 33.533, je bil postavljen za člana banovinskega sveta Dravske banovine za mursko-sobot-ski srez g. Kuhar Štefan, posestnik in mlinar v Puconcih.
Z istim odlokom je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti člana banovinskega sveta za mursko-sobotski srez g. Faflik Franc, župnik v Kančovcih.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. avgusta 1933.
Ban: dr. Marušič s. r.
456.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 19298/2.
Občina Dolnja Bistrica, v srezu dolnjelendarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. avgusta 1933
II.	No. 20.091/1.
Občina Milialovec, v srezu Brežice, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. avgusta 1933.
II.	No. 19134/2.
Občina Orehova vas, v srezu Maribor desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« y letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75-—■,
c) od 100 1 piva Din 25-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—,
d) od goveda nad 1 letom Din 10’—,
e) od goveda pod 1 letom Din 5'—,
f) od prašičev Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. avgusta 1933.
457.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. avgusta 1933., I. No. 5591/1, je bila premeščena na prošnjo Arko Antonija, zaščitna sestra X. položajne skupine z mesečno plačo Din 475'—, položajno doklado Din 200-—- in osebno draginjsko doklado Din 4‘25-— pri zdravstvenem domu v Murski Soboti v isti lastnosti in položajni skupini z isto plačo in položajno doklado ter z osebno draginjsko doklado 775'— dinarjev mesečno v državno šolsko polikliniko v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. avgusta 1933., I. No. 5818/1, je bila premeščena po potrebi službe Kopač Leopoldina, zaščitna sestra uradniški pripravnik v šolski polikliniki v Novem mestu, z mesečno plačo Din 955---, v isti lastnosti in z mesečno plačo Din 1205-— v drž. šolsko polikliniko v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. avgusta 1933., I. No. 5820/1, je bila premeščena po potrebi službe Mastnak Helena, zaščitna sestra, uradniški pripravnik z mesečno plačo Din 1205-— v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, v isti lastnosti v zdravstveni dom v Murski Soboti (oddelek šolske poliklinike) z mesečno plačo Din 955’—.
\ *
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. avgusta 1933., I. No. 5644/1, je postavljen Boh Anton, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika
III.	razreda, zvaničnika tretje skupine, na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. avgusta 1933., I. No. 5647/1, je postavljen Gruden Franc, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika
III.	razreda, zvaničnika tretje skupine, na dosedanjem službenem mestu.
Po odločbi kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. avgusta 1933., I. No. 5081/3, se Molk Franc ne smatra za sprejetega za policijskega stražnika-pripravnika pri predstojništvu mestne policije v Mariboru po odloku z dne 17. julija 1933., I. No. 5081/1, ker se Iti v roku, predpisanem v § 81. zakona o uradnikih, javil na službo.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 19. avgusta 1933., I. No. 5668/1, je postavljen Zadnikar Franc, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani,*za policijskega stražnika
III.	razreda, zvaničnika tretje skupine, na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 19. avgusta 1933., I. No. 5670/1, je postavljen Zore Dominik, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika
III.	razreda, zvaničnika tretje skupine, na dosedanjem službenem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. avgusta 1933., I. No. 4987/2, se je izpremenil odlok te banske uprave z dne 13. julija 1933.,
I.	No. 4987/1, s katerim je bila postavljena Ažman-Vovk Teodora, zaščitna sestra in uradniški pripravnik z mesečno plačo Din 905-— pri zdravstvenem domu v Tržiču, za banovinskega uradniškega pripravnika na dosedanjem službenem mestu, v tem smislu, da se postavlja Ažman-Vovk Teodora, zaščitna sestra in uradniški pripravnik pri drž. šolski polikliniki v Kranju, za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 955'— pri drž. šolski polikliniki v Kranju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 25. avgusta 1933., I. No. 5597/1, je bil premeščen po potrebi službe Dolinar Janko, sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Celju in banovinski kmetijski uradnik v IX. položajni skupini s plačo prvega periodskega poviška Din 625'—, položajno doklado Din 300-— in osebno draginjsko doklado dinarjev 525-—, kot sreski kmetijski referent k sreskemu načelstvu v Slovenjgradcu v isti položajni skupini in z istimi službenimi prejemki.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. julija 1933., I. No. 5052/1, je postavljen Kosmač Stanko, banovinski zvaničnik druge skupine pri tej upravi, za banovinskega arhivskega uradnika
X.	položajne skupine pri banovinski zalogi šolskih knjig v Ljubljani ter prideljen banski upravi v službovanje.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. avgusta 1933., I. No. 2056/1, je premeščen Saksida Serafin, banov. cest. nadzornik-uradn. pripravnik X. polož. skupine pri tehničnem razdelku sres. načelstva v Ljubljani, k sreskemu cestnemu odboru v Litijo, po službeni potrebi.
Z odlokom kraljevske banške uprave Dravske banovine z dne 29. avgusta 1933., I. No. 4523/2, je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal na banovinsko službo dr. Ukmar Leopold, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine v Cankovi.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 25. avgusta 1933., I. No. 5883/1, je bil premeščen po potrebi službe W e r n i g Franc, sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Slovenjgradcu in banovinski kmetijski uradnik V. položajne skupine s plačo Din 1450’—, položajno doklado Din 800— in osebno draginjsko doklado Din 400'—, kot sreski kmetijski referent k sreskemu načelstvu v Celju v isti položajni skupini in z istimi službenimi prejemki.
458.
•1
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 138 z dne 22. junija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
30.	maja 1933. je napredoval kontrolor mer Komor-ski Dragotin pri oddelku kontrole mer pri sreskem načelstvu s Celju iz VII.. x 'VI. položajno skupino.
Dajanje v promet posebnih poštnih znamk ob priliki
I. pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije v
Ljubljani. Gospod minister za promet je odobril z odlokom z dne 27. maja 1933., štev. 36618, da se dajo v promet posebne poštne znamke za I. pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil dne 28. junija 1933. v Ljubljani. Znamke veljajo od 28. junija do 31. avgusta 1933. Znamke so tiskane v vrednosti Din 0-75 in 1-50 s sliko starešine Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije, Njeg. Visočanstva prestolonaslednika Petra. Barva znamk je ista kakor barva enamk istih vrednosti sedanje emisije. Znamke imajo v gornjem delu napis »Jugoslavija« v cirilici, na spodnjem delu »Sokolski Slet Ljubljana 33« v latinici. Znamke po 0-75 Din se prodajajo s poviškom in 0-25, one od Din l-50 pa s poviškom Din 0-50. Razlika nad nominalno vrednostjo je namenjena zletnemu odboru za I. pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. O tem se obvešča javnost radi znanja in ravnanja.
Številka 139 z dne 23. junija 1933.
Z	ukazom Njegovega Veličanstva	kralja z	dne
20.	maja 1933., O. štev. 9531, je bil postavljen za ekonoma državne bolnice za duševne bolezni v Novem Celju v VII. položajni skupini s plačo Din 910— in s položajno doklado Din 500'— mesečno Manfreda Anton, administrativni uradnik in vršilec dolžnosti ekonoma iste bolnice v VIII. položajni skupini.
Z	odlokom ministra	za notranje	posle z	dne
29. maja 1933., III. štev. 21508, je bil postavljen po potrebi službe za podnadzornika policijskih agentov
II. razreda v X. položajni skupini pri upravi policije na Cetinju in dodeljen v službovanje sreski izpostavi v Hercegnovem Grad Franc, podnadzornik policijskih agentov istega razreda ter iste položajne skupine uprave policije v Ljubljani.
Z odlokom ministra za finance z dne 9. junija 1933., štev. 69632/11, je bil premeščen na prošnjo k dunav-ski finančni direkciji v Novem Sadu za pomožnega knjigovodjo IX. položajne skupine Barič Miha, pomožni knjigovodja iste položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani.
Številka 140 z dne 24. junija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. aprila 1933. so napredovali v VII.	položajno	skupino:	Premrov Marija,	učiteljica v Grahorjem,	srez
logaški, Polak Nada, učiteljica v Konjicah, M rovi j a Slavka, učiteljica v Slovenjgradcu, Molan Marija, učiteljica v Mariboru, C uk Franjo, učitelj v Kopanju, srez ljubljanski, Ciček Franjo, učitelj v Slivnici, srez Maribor desni breg, Ceh Branimir, učitelj v Framu, Raček Adrijena, učiteljica v Sladkem vrhu, Rupnik Bogdana, učiteljica v Črni, Rainer Bogomil, učitelj v Ljubnem, Taučar Ljudevit, učitelj v Rakitni, Cotar Olga, učiteljica v Velenju, Kočar Terezija, učiteljica v Cankovi. Klajnšček Marija, učiteljica v Cankovi. Kren Ana. učiteljica v Mozlju, srez kočevski. Kos Pavla, učiteljica v Sodražici, Kodrič Vladimir, učitelj v Brežicah. Korpar Jožica, učiteljica pri Sv. Lenartu, srez ptujski. Kostanjec Leopold in a, učiteljica v Šoštanju, Sedlaček Marija, učiteljica v Kostanjevici, Flegar Anton, učitelj
v Trbovljah-Vode, Kotnik Josip, učitelj v Laškem, Kraker Mira, učiteyica na Raki, srez krški, Korbar Marija, učiteljica v Mariboru, Fras Pavla, učiteljica v Mariboru, Iglar Metka, učiteljica v Črešnjevcu, srez Maribor, desni breg, Vodopivec Stanko, učitelj v Sodražici, Vodušek Marjeta, učiteljica v Pragerskem, Vouk Slava, učiteljica v Podgorju, srez slovenjgraški, Jurko Marta, učiteljica v Celju, dosedanji učitelji-ice VIII. položajne skupine.
Z odlokom ministra za p • net z dne 9. junija 1933. sta bila premeščena po potrebi službe: Levičnik Frančišek, administrativni uradnik IX. položajne skupine postaje Ljubljana gl. kolodvor, v postajo Jesenice in Vilhar Matilda, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine postaje Ljubljana glavni kolodvor, v postajo Novo mesto.
Številka 141 z dne 26. junija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
4. junija 1933., P. t. štev. 42.244, sta bila imenovana za upravnika VII položajne skupine pošte in telegrafa v Murski Soboti V u t k o v i č Slavko, p. t. uradnik iste položajne skupine v Slatini Radencih, po potrebi službe, in za upravnika VI. položajne skupine pošte in telegrafa v Ptuju Čuš Jakob, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa v Murski Soboti, na prošnjo.
Številka 142 z dne 27. junija 1933.
Z odlokom ministra za promet z dne 9. junija 1933. so bili premeščeni: a) po potrebi službe: Dolenc Jožef, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Videm-Krško, v postajo Poljčane; b) na prošnjo Škerjanc Ivan, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Maribor, gl. kolodvor, za šefa postaje Ponikva, in Lipovšek Frančišek, prometni uradnik VIII. položajne skupine in šef postaje Ponikva, za šefa postaje Poljčane.
Z odlokom ministra za promet z dne 9. junija 1933. je bil premeščen po potrebi službe Jovanovič Dragoslav, pristav VIII. položajne skupine delavnice Sarajevo, strojnega oddelka generalne direkcije, v delavnico Maribor istega oddelka in direkcije.
Z odlokom ministra za promet z dne 9. junija 1933. sta bila premeščena na prošnjo: Crnkovič Julij, nadzornik proge IX. položajne skupine v Grosupljem, 9. sekcija za vzdrževanje proge, v Kočevje, ista sekcija, in Vrbinc Frančišek, pomožni nadzornik proge X. položajne skupine v Rogatcu, 3. sekcija za vzdrževanje proge, v Grosuplje, 9. sekcija za vzdrževanje proge.
Z odlokom ministra za promet z dne 13. junija 1933. sta bila premeščena v istem svojstvu po potrebi službe: k pošti in telegrafu Dolnja Lendava Gumilar G i zel a. p. t. manipulant IX. položajne skupine pošte in telegrafa Rogaševci, ter k pošti in telegrafu Rogaševci Novak Angela, p. t. uradnik IX. položajne skupine pošte in telegrafa Dolnja Lendava.
Številka 143 z dne 28. junija 1933.
Z ukazom Njegove trn Veličanstva kralja z dne
5. junija 1933., O. n. št. 39.826, je bil postavljen za sreskega šolskega nadzornika za mesto Ljubljana Grum Rado, učitelj vadnice državne učiteljske šole v Ljubljani in uradnik VI. položajne skupine.
isdaja kraljevska uanska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska In Zalaga; Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 71. kosu IV. letnika z dne 2. septembra 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
K V-No. 129/10—1933.	2177	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo lesenega mostu preko Pišenee v Kranjski gori
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. septembra 1933. ob 11. dop.
v sobi štev. 215 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica 5/II. Pojasnila ir. ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gajevi ulici 5/II, soba št. 218.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Dan 150.732-78.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah' in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. avgusta 1933.
VIII.	No. 2616/5.	2147	2—2
Razglas.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. je projektirala povečan oddelek za fabrikacijo alkaloidov in zaprosila za odobritev te spremembe v napravi. Podrobnosti so vrisane v' predloženih načrtih.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z.. §§ 84., odstavka 2.. 89., odstavka 3.. gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na torek, dne 5. septembra 1933.
9 sestankom komisije, po zaključku obravnave na Zidanem mostu.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razgrnjeni do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva Obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo Upoštevali, temveč se bo o projektu Odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. avgusta 1933.
:J:	*
Vlil. No. 4988/1.	‘2135—2—2
Razglas.
>Aga-Ruše« združene jugoslovanske tvornice acetilema in oksigena d. d. je projektirala v poslopju bivše oljarne tik
nekdanje cementarne tovarno za stisnjen acetilen ali dissous-plin in zaprosila za odobritev. Podrobnosti so označene v načrtih in tehničnem poročilu.
0 tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., in 89., odst. 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na torek, dne 5. septembra 1933. s sestankom komisije ob 9. uri na kolodvoru v Zidanem mostu.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi od dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 22. avgusta 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Kps VI412/33—7.	2180
V imenu Njeg. Veličanstva kralja!
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. YL, je o zasebna tožbi Planinška Alojzija zoper Dolenca Ignacija, radi prestopka po §§ 2. in 25. zak. o pobijanju nelojalne konkurence razpravljalo po sodniku s. s. Goslarju Branku ob sodelovanju odvet. prip. Grma Milana kot zapisnikarja, v navzočnosti zaseb. tožilca Planinška Alojzija in njegovega zastopnika dr. Jura Adlešiča, odvetnika v Ljubljani, in obdolženca Dolenca Ignacija ter je po opravljeni javni ustni razpravi in po predlogu zastopnika zaseb. tožilca na kaznovanje in obdolženca na oprostitev, razsodilo:
Obdolženec
Dolenc Ignacij, sin Katarine Dolenc, roj. 2. julija 1905. v Celovcu, pristojen v Kamnik, rim. kat. vere, oženjen, trgovski zastopnik, stanujoč na Viču, Tržaška cesta 49, nekaznovan,
je kriv, da je meseca marca 1933. v Radovljici ponujal Perc Mariji in Markič Emi v nakup svoj slad za kruh v obliki tekočine, ga hvalil in se pri tem o sladilu, ki ga je zlasti Perc Mariji dobavljal Planinšek Alojzij, trgovec v Ljubljani, izrazil, da je čisto navadna ječmenova moka, da je ničvreden in da tudi kruh s tem sladom ni okusen, s tem pa o izdelkih tujega podjetja iznašal krive činjenlee
in tako z namero preslepitve vršil nelojalno konkurenco za pridobitev materialne koristi zase.
Zakrivil je s tem prestopek po §§ 2. in 25. zak. o pobijanju nelojalne kouk. z dne 4. aprila 1923 in se obsodi po § 25. cit. zak. na
Din 200-— denarne kazni, ki se mora plačati po § 43. k. z. v 14 dneh od dne ko postane sodba pravo-močna in ki se v primeru neizterljivosti izpremeni po § 44. k. z. na 4 (štiri) dni zapora, nadalje po § 310. k. p. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in event. izvršitve kazni, ki se izreko za izterljive.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 6. junija 1933.
•j;
Su 491 13/33—7.	2465
Objava.
Dr. Senčar Dušan preneha dne 31. avgusta 1933. poslovati kot notar na razpoloženju v Prevaljah in prične poslovati kot novopostavljeni javni notar v Prevaljah dne 1. septembra 1933.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 26. avgusta 1933.
Su 402 13/33—4.	2166
Objava.
Vršilec dolžnosti javnega notarja v Ljutomeru šašel Gregor prične poslovati kot novopostavljeni javni notar v Ljutomeru dne 1. septembra 1933.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 26. avgusta 1933.
*£
Su 394/4/33—1.	2175
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto pisarniškega uradnika X. ali IX. položajne skupine.
Prošnje za razpisano mesto morajo biti svojeročno spisane, pravilno kolko-vane in opremljene z vsemi listinami, ki potrjujejo izpolnitev pogojev iz §§ 2. in 8. zakona o uradnikih.
Podčastniki, ki so dovršili vsaj z dobrim uspehom enoletno pripravljalno dobo s predpisanima izpitoma, še opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri podpisanem’ predsedništvu v roku 14 dni od prve objave tega razpisa v »Službenem listu«.
Predsedništvo okrož. sodišča v Celju, dne 30. avgusta 1933. sfe
I R 466/33—2.	2170
Amortizacija.
Na prošnjo Hočevar Frančiške, pos. žene iz Zagorice št. .21, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice št. 2455 »Posojilnice v Dobrepoljah,
r. z. z n. z.« v nominalni vrednosti 2514 Dim 80 p, ki se glasi na ime prosilke in katero je prosilka izgubila. Imetnik te hranilne knjižice se poziv-Ije, da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dneva objave v »Službenem listu«, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Sresko sodišče v Vel. Laščah, dne 28. avgusta 1933.
H*
I R 403/33—2.	2156—3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Hrastnika Jožefa, mizarja na Polzeli št. 17, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik poziva, da uveljavi tekom enega leta od dneva izdaje tega edikta, počenši s 14. julijem 1933. svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice na Polzeli, glaseča se na ime Hrastnika Jožefa, mizarja na Polzeli, in na vsoito nekaj čez Din 700-—.
Sresko sodišče na Vranskem, odd. I., dne 12. avgusta 1933.
I 99/33.	2176
Dražbeni oklic.
Dne 13. septembra 193 3. ob devetih do p. se prodado pri podpisanem sodišču, soba št. 3, po javni dražbi sledeči predmeti: družbeni delež kot edinemu družabniku Koščak & Trošt družbe z o. z. Koščaku Josipu ml., tovarnarju v Ivančni gorici, ocenjen na Din 310.000-—.
K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo.
Sresko sodišče v Višnji gori, odd. II., dne 29. avgusta 1933.
E 866/33—8.	2173
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. septembra 1933. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Vel. Okič, polovica vi. št. 122.
Cenilna vrednost: Din 2798-75.
Najmanjši pcnudek: Din 1866-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 23. avgusta 1933.
*
Proglasitev za mrtve.
2145
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, o pogrešancu, označenem z * pa po § 24. št. 1 obč. drž. zak. domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateiemkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču, ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga			Dan in opr. št.	Oklicni rok poteče
Ihan Franc, rojen 17. septembra 1869. v Kukenberku št. 8, oženjen, bivši oskrhnik graščine v Škrljevem pri Št. Rupertu, pristojen v občino Velika Loka, srez Novo mesto	Se je udeležil 1. 1915. hudih bojev na italijanski fronti in je takrat le enkrat pisal domov, potem pa je neiizvestem	Ihan Marija, roj. Rus, v Selih obč. Mirna		Pogrešancem je bil postavljen za skrbnika Jarc Ivan, sodn. pis. pristav v Novem mestu |	4./8. 1933. T 9/33-5	1./3. 1934.
Simonič Matija, rojen 6. marca 1873., oženjen, posestnik v Vinjeni vrhu, občina ista, srez Črnomelj	Je kot črmovojnik 29. bataljona 4. stotnije odšel ob mobilizaciji v Tolmin, od tam pa je bil poslan na srbsko fronto v Bosno, kjer se je udeležil meseca novembra in decembra 1914. hudiih bojev in je od takrat nedzvesten	c v	limonič Neža Vdnjem vrhu		4./8. 1933. Og 1/33-5	1./3. 1934.
Omejec Anton, rojen 6. junija 1881., oženjen, rudar v Hinjcah št. 24, srez Krško	Je odšel kot vojak bivšega 17. p. p. 15. stotnije iz Ljubljane na gališko fronto in je pogrešan izza bojev pri Grodeku od meseca januarja 1914	0	meječ Marija roj. Ovsenar, v Hinjcah		4./8. 1933. Og 2/33—4	1./3. 1934.
Škufca Ivan, rojen 16. avgusta 1884., oženjen, posestnik v Smuki, pristojen istotja, sre« Novo mesto	Je odrinil ob izbruhu vojne kot vojak 17. p. p. •iz Ljubljane v Galicijo, kjer se je takoj udeležil bojev dn bdi takrat od Rusov vjet ter je od tedaj neizvesten	š	kufca Marija, roj. Papež, v Smuki 23		4.18. 1933. Og 7/33—44	1./3. 1934
Mohorčič Jožef, rojen 13. julija 1880., oženjen, posestnik in čevljar iz Karanega vrha 8, pristojen v Ambrus, srez Novo mesto	Je odšel ob mobilizaciji s 17. p. p. na neznano bojišče in od takrat ni nobene vesti več o njem	Mohorič Marija, rojena Hočevar, iz Kamenvrha 8			4./8. 1933. Og 8/33—6	1./3. 1934.
Marinč Jožef, rojen 7. januarja 1885., oženjen, posestnik v Stel-niku št. 1, obč. Banjaloka, »rez Kočevje	Je kot vojak bivšega 17. p. p. odrinil ob mobilizaciji 1. 1914. v Ljubljano, od tam pa na rusko fronto 24. avgusta 1914. in je od takrat nedzvesten	1 ro iz	itaninč Marija, . Beljan, pos. Stelnika št. 1		4/8. 1933. Og 9/33—5	1-/3. 1994.
* Kobe.Ivan, rojen 3. oktobra 1868. v Dragi št. 10, pristojen v občino Sinji vrh, srez Črnomelj	Je odpotoval leta 1892. v Ameriko in je baje 1. 1918. na španski bolezni umrl	Ž	agar Jurij, iz )amlja št. 39		21./8. 1933. Og 10/33—8	1./10. 1934.
Schauer Ivan, rojen 25. novembra 1894., samski mizarski pomočnik iz Črmošnjic št. 7, pristojen istotja	Je kot vojak bivšega 17. p. p. in kesneje tudi 127. p. p., voj. pošta 369, pogrešan izza ofenzive na Piavi od ,15. junija 1918.	Mati Schauer Marija, roj. Stalzer, v Crmošnjdoah 7			17./8. 1933. Og 13/33-3	1./3. 19P4
Okrožno sodišče ▼ Novem mestu, odd. V., dne 27. avgusta 1933.
I 100/33—13.	2157
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1983. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: Lesena hiša št. 53 v Sromljah s stavhiščeim ter 1 vinogradniško ter 2 'travniškima parcelama, zemljiška knjiga Sromlje, vi. št. 65.
Cenilna vrednost: Din 8.933-90.
Najmanjši ponudek: Din 5.955'92.
Varščina: Din 894-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Klode nepremičnine v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko Sodišče Brežice, odd. II., dne 21. avgusta 1933.
I 142/33—14.	2155
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1933. dopoldne o h d e s e t i h bo pni podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: Lesena s slamo krita hiša št. 32 v Vel. Obrežu s stavbiščem, kolamico in gospodarskim poslopjem (hlev, svinjak, parna) 3 njivske in 2 travniški Parceli, zemljiška knjiga Veliki Obrež,
VI.	št. 433 in 183.
Cenilna vrednost: Din 29.116-75.
Vrednost pritikline: Din 666-—.
Najmanjši ponudek: Din 19.117-—.
Varščina: Din 2.911-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Brežice, odd. II.,
dne 21. avgusta 1933.
*
E Va 1016/32—16.	2150
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1933. dopoldne pb devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Grosuplje, vlož. Štev. 166.
Cenilna vrednost: Din 23.700-—.
Najmanjši ponudek: Din 15.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega *odišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 19. avgusta 1933.
1 m	1	■ 1	■'
E Va J 512/33-12.	2152
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vižmarje, vi. št. 457.
Cenilna vrednost: Din 150.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 75.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 19. avgusta 1933.
*
E Va 4110/32—17.	2151
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zbilje, vi. št. 90.
Cenilna vrednost: Din 90.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 60.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 18. avgusta 1933.
Konkurzni razglasi
867.
Sa 2/33—42.	2153
Sklep.
Poravnalna stvar Prezelj Jako-b a, posestnika in ključavničarskega mojstra v Novem mestu.
Poravnalno postopanje se ustavlja, ker ni bilo .potrebne večine, v smislu § 56./6. p. z.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 26. avgusta 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 6326/6.	2169
Razglas.
S tuk. pravomočno odločbo z dne
6.	junija 1933., No. 6326/5, je bila razveljavljena lovsko-zakupna pogodba za lovišče k. o. Zagrad in Sp. Hudinja.
Glede na to se razpisuje v smislu § 13. zakona z dne 21. septembra 1906., drž. zak. št. 5 iz leta 1907., zaradi oddaje lova v zakup do poteka zakupne dobe, to je od dneva licitacije do dne
31.	marca 1936. javna dražba na dan
21.	septembra 1933. ob 11. uri pri sre-skem načelstvu, soba št. 3.
Lovišče obsega 978.0586 ha in je določena vzklicna cena Din 1000-—. Prav toliko znaša vadij.
Dražbeni pogoji se morejo vpogleda-ti med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Celju.
Lovska družba kot izdražitelj lovišča je dopustna do vključno treh članov. Zdražitelj lovišča bo oblastno odobren le v primeru, da se izkaže s potrdilom članstva S. L. D.
Sresko načelstvo v Celju, dne 24. avgusta 1933.
Sreski načelnik: Dr. Vidmar s. r.
*
Štev. 6219/2.	2142—2—2
Elektrotehnično podjetje vel eobčine Murska Sobota, podaljšanje elektrovoda.
Objava.
Elektrotehnično podjetje velike občine v Murski Soboti je zaprosilo za izdajo obrtno-poliicij.skega dovoljenja za podaljšanje že obstoječega elektrovoda 220/380 voltov v Murski Soboti na Lendavski cesti, od mostu na Lendavi preko železniške proge in v Cerkveni ulici preko železniške proge ter predložilo načrte, ki so interesentom razgrnjeni na vpogled pni sreskem načelstvu (soba št. 2) med uradnima urami.
Na podstavi § 118. v zvezi s § 108. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 razpisujem komisijski ogled in razpravo na kraju samem v Murski Soboti na dan 14. septembra 1933. s pričetkom ob 9. uri (zbirališče pred občinsko hišo).
K ogledu in razpravi vabim vse sosede in druge interesente ter jih pozivam, da navedejo svoje pomisleke ali ugovore proti nameravani napravi naj-kesneje takrat — ako niso tega storili že prej pismeno — ker se na poznejše ugovore ne bom oziral — ter bom dovolil izvršitev podaljšanja napeljave elektrovoda, če se ne bodo pojavili pomisleki javnega značaja.
Sresko načelstvo Murska Sobota,
dne 24. avgusta 1933.
Sreski načelnik: Lipovšek s. r.
•j*
št. 3902.	2160
Razpis.
Razpisuje se služba gozdnega čuvaja za občino Jesenice (Gorenjsko).
Prosilci za to službo morajo imeti pogoje za sprejem v službo v smislu uredbe kraljev, banske uprave Dravske banovine (»Službeni list« z dne 7. aprila 1933., št. 205/31).
Prošnje^ s predpisanimi listinami je vložiti pri mestnem županstvu na Jesenicah do 7. septembra 1933.
Mestno županstvo Jesenice, dne 24. avgusta 1933.
*
Št&v. 9513/11.	2158
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Vedenje razpisuje na dan 13. septem-bra t 1. ob enajstih nabavo 30.000 kg portland cementa. Po-gctje je dobiti pni podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 26. avgusta 1933.
H*
Štev. 9483/11.	2159
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 13. septembra 1933. ob 11. uri dopoldne nabavo 640 komadov električnih žarnic. Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 26. avgusta 1933.
2154—3—1
Oglas.
Nabava pšeničnog bralna za državni rudnik u Velenju i Zabukovci.
Na osnovu oL 82. do 98. zakona o državnem računovodstvu održače Direkcija državnih rudarskih preduzeča u Sarajevu na dan 26. septembra 1933. g. u jedanajst sati prije podne drugu ofertal-nu liioitaoiju za nabavu pšeničnog brašna, i to:	'
za potrebu Direkcije državnog rudnika u Velenju:
8.000 kg pšeničnog brašna broj Og
2.000 kg pšeničnog brašna broj Ogg
10.000 kg pšeničnog brašna broj 4
a za potrebu Prometne uprave u Zabukovci, postaje Žalec:
9.600 kg pšennčnog brašna broj Og 2.400 kg pšeničnog brašna broj Ogg
15.000 kg pšeničnog brašna broj 4
U slovi se mogu ^obiti kod Direkcije državnih rudarskih preduzeča u Sarajevu, soba broj 40, svakog radnog dana za vrijeme uredovnih sati.
Kaucija od 5% za domače i 10% za atrane ponudače od ponudeniih vrijedno-sti polaže se na blagajni Direkcije državnih rudarskih preduzeča u Sarajevu najkasmije do 10 sati prije podne na dan same licitacije.
Iz kancelarije Direkcije državnih rudarskih preduzeča u Sarajevu, Broj 25.920/33. A.
St 33/33.	‘	2178
Razglas 0 volitvah delegatov Delavske zbornice v Ljubljani.
Gospod minister socialne politike in narodnega zdravja je razpisal z odlokom z dne 16. avgusta 1933, St. br. 31024, volitve delegatov Delavske zbornice v Ljubljani.
Pri teh volitvah imajo aktivno volilno pravico vsi zavarovanci in zavarovanke krajevnih organov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani ter privatnega
društva bolniške blagajne >Merkur< v Zagrebu, razen onih, ki so zavarovani v prvem mezdnem razredu (vajenci, mladostni delavci) ter vsi zavarovanci in zavarovanke bratovskih skladnic, ako so bili dne 16. avgusta t. 1. na teritoriju Delavske zbornice v Ljubljani zaposleni.
Vsak voiilec se vodi v imeniku kraja, kjer je bil ta dan zaposlen.
Vsi kraji, ležeči na teritoriju enega zdravstvenega okrožja Okrožnega urada za zavarovanje delavoev v Ljubljani, tvorijo eno volilno okrožje. Pregledi volilnih okrožij bodo nabiti pri vsaki občini na občinski deski za razglase.
Volilni imeniki se bodo sestavili po volilnih okrožjih in raapoložili od 5. do
14.	septembra 1933 na občinskem uradu one občine, v kateri ima zdravnik zdravstvenega okrožja OUZD svoj sedež. Izjemoma je sedež volilnega okrožja: v zdravstvenem okrožju Št. Vid na Dolenjskem v Višnji gori, v zdravstvenem okrožju Gorenja vas v Zirih, v zdravstvenem okrožju Preddvor v Kokri, v zdravstvenem okrožju Vuzenica na Muti, v zdravstv. okrožju Lož v Starem trgu.
Kolikor bi volilni imeniki ne mogli biti razgrnjeni na občinskem uradu, bo razglašeno na občinski deski, v katerem lokalu na sedežu občine so razgrnjeni.
Vsako krajevno volilno okrožje tvori načeloma redno volišče, ki je v kraju, kjer so bili volilni imeniki razgrnjeni.
Samo v krajevnih volilnih okrožjih Vransko, Podčetrtek, Poljčane, Loče pri Konjicah, Vitanje, Ljubno, Gorenji grad, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Kozje, Bizeljsko, Lukovica, Motnik, Dobrova, Ig, Pragersko, Sv. Jurij ob Pesnici, Gornja Lendava, Beltinci, Križevci, Cankova, Fara pri Kočevju, Sodražica, Kranjska gora, Planina pri Rakeku, Kostanjevica in Središče ob Dravi, bodi sicer volilni imeniki na občinah sedeža volilnega okrožja razgrnjeni, ne bo pa tam rednih volišč. Volilci teh okrožij volijo pismeno pri glavnem volilnem odboru in morejo zahtevati v ta namen najkesneje do 2. oktobra 1933 od glavnega volilnega odbora, da jim pošlje glasovnice na označeni naslov.Tudi volilci volilnih okrožij, kjer obstoje redna volišča, morejo voliti pismeno, ako je njih obratovališče najmanj 5 km oddaljeno od njihovega rednega volišča in ako zahtevajo najkesneje do 2. oktobra 1933 od pristojnega krajevnega volilnega odbora, da jim pošlje glasovnice na stanovanje. Ti nad 5 km oddaljeni volilci pa lahko volijo tudi osebno pri svojem rednem krajevnem volišču.
Volilci, ki glasujejo osebno, volijo na obratnih voliščih v soboto, dne 7. oktobra, v času, ki ga določi krajevni volilni odbor, na rednih voliščih pa v nedeljo, dne 8. oktobra 1933, v času med
9.	in 17. uro.
Obratna volišča se vpostavijo za vo-lilce. zaposlene v obratih z nad 150 delavci, ako zahteva to najkesneje do 20. septembra pismeno pri glavnem vo-
lilnem odboru starešina delavskih zaupnikov dotičnega obrata ali ena izmed pri Delavski zbornici registriranih strokovnih organizacij.	\
Predsedniki rednih krajevnih volilnih odborov sprejemajo in oddajajo na pristojno mesto reklamacije za ves okoliš svojega volilnega področja. V volilnih okrožjih, kjer ni rednih volišč, se vlagajo reklamacije v občinsaih uradih, kjer so imeniki razgrnjeni. Občinski uradi jih dostavljajo glavnemu volilnemu odboru. Najkesneje do 26. septembra spon oče predsedniki rednih krajevnih volišč, ali morejo sodelovati sami tudi pri volilnem aktu na obratnih voliščih svojega področja. Kolikor to ni mogoče, bodo imenovani za obratna volišča posebni predsedniki in namestniki predsednikov volilnih odborov.
Glasovati se more samo za kandidate, ki jih predložijo stalno ali začasno ko-alirane delavske, odnosno nameščenske organizacije, registrirane pri Delavski zbornici v Ljubljani, do 16. septembra 1933.
Na kandidatnih listah splošne (delavske) skupine morajo biti na mestih 1—15 v poljubnem razporedu zastopniki naslednjih devetih najvažnejših kategorij:	rudarji, kovinarji, stavbinci,
tekstilna industrija, lesna obrt in industrija, hišna služinčad, oblačilna delavci ter grafični delavci.
Na kandidatnih listah nameščenske skupine morajo biti na mestih 1—7 v poljubnem razporedu zastopniki naslednjih petih najvažnejših nameščenskih kategorij:	nameščenci industrijskih
obratov, trgovskih obratov, denarnih zavodov, rudarskih obratov in drugih svobodnih pokiicev (odvetniških pisarn itd.)
Rok za predložitev kandidatnih list se prične 15. septembra in konča 25. septembra 1933.
Kandidatne liste je predložiti po predpisih volilnega reda v pisarna glavnega volilnega odbora za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani na Starem trgu št. 34/11 levo (Stiški dvorec).
Ljubljana, dne 29. avgusta 1933.
Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani:
Dr. Ivan Karlin s. r., predsednik.
Člani:
Čelešnik Rado s. r., Čobal Melhior s. r > Jakomin Lovro s. r., Juvan Rudolf, s. r< Kravos Vladimir s. r. Lombardo Peter s. r.
Razne objave
2179
Objava.
Izgubil sem odpustnico obrtne nad*' 1 je vatne šole v Kočevju na ime: Brin* skelle Emerik, rodom iz Kota P*1 Črnomlju. Proglašam jo za neveljavni Brinskelle Emerik s. r.
Izdafa kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka In zalaga: tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. MicbAlek v Ljubljani.