140. številka. Ljubljana, ? torek 20. junija 1905. XXXVffl. leto. ▼tak dan zvečer, IzimSl nedelje in praanike, ter velja po pošti prejemaa aa avstro-ogreke Mala um lete 16 K, za pel leta IS K, aa četrt leta 6 K 60 h, za aa znese« z K SO a. Za LJubljano ■ posipanjem na dom aa -i K. za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, aa en mesea Z K. Kdor hodi aam panj, plača aa vie lata It K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en mesea 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor snaga poštnin*. — s naročb* brez istodobne rpošiHatre naročnine >e ne oaira. — Za oznanila te plačnja od peterostopne petlt-vrate pa 11 h, Se aa aa oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopti! is izvole frankovatj. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlilvo je v Knaflovih ulicah It. 6, ta eioer uredništvo v I. nadstropja, apravniitvo pa v pritličja. — Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativna stvari. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85. VI Slovenski Narod" telefon St. 34. Govor poslanca dr. A. Ferjančiča v državni zbornici dno 16. t. m. Visoka sbornioal Ne morem si aj, da bi se, dasi samo na kratko, ne ctaknil pri razpravi o tej predlogi prsšanja o lokalnih železnicah v svoji iji domovini, Kranjski. Vsled velikih izdatkov pri novih leskih železnicah, ki so se poraz-elile po kronovinah, dobimo mi Kranjci, ako se oglasimo prilično pri vladi v prilog kakšnemu železniškemu projektu, čestokrat pojasnilo: Glejte, za Kranjsko za sedaj ne moremo ničesar več dati, ker je takorekoč izčrpan ves kredit vsled ogromnih izdatkov za alpske železnice. Priznavam, da odpadejo vsled te razdelitve velike vsote na Kranjsko. Vsote so res velike, toda koristi, ki jih bo imela dežela Kranjska od tega, eo zelo neznatne. Uvaževati je samo treba, kako nastanejo te velike vsote. Karavanški in bohinjski predor, rej najdražja objekta, se nahajata na kranjski zemlji in tudi ostala proga na Kranjskem — železnica se dotakne Kranjske samo na periferiji — teče po dolinah, sicer od narave erato obdarovanih, a zelo nerodovitnih in neplodnih. Mi Kranjci se tudi nismo nikoli posebno navduševali za to železnico. Že interesi našega stolnega mesta, kateremu ta železnica naravnost škoduje, zavira to, kar je povsem jasno. Ves promet namreč, ki se je dosedaj vršil na južni železnici in na progi Trbiž-Ljubljana, preide večinoma na to novo progo. Naše deželno stolno mesto trpi vsled tega brez dvoma občutno škodo. Toda tudi s splošno kranjskega stališča se nismo nikdar ogrevali za to železnico. Mi smo se zavzemali za Železnico Skofja Loka-Divača in samo slučaj je hotel, da se ta proga ni zgradila. Ako bi bile namreč eno ali dve leti preje dogotovljene Železniške zgradbe v Galiciji, bila bi se brez dvoma gradila proga Skofja Loka- Divača in ne bohinjska železnica s svojimi kolosalnimi izdatki in ogromnimi prekoračenji. Mi smo se torej zavzemali za progo Skofja Loka-Divača in ne za železnice, ki se sedaj grade. Končno pa smo se le sprijaznili s to progo, ker ae je nam grozilo a drugo železnico — namreč predilskd, ki bi še bolj škodovala našim kranjskim interesom. Kakšne pa so naše železnice? Ne glede na južno železnico in na državno prego Trbiž-Ljubljana imamo večinoma samo kratka zsgatne železnice, ki so končane baš tam, kjer bi bilo njih nadaljevanje najpotreb-neje: vzemimo na primer progo Ljubljana-Kamnik. Neumljivo je, da se ne zgradi železniška zveza med Kamnikom in progo Celje-Ve-lenje. Treba bi bilo zgraditi samo progo med Kamnikom in velenjsko železnico in bila bi gotova domalega tretja zveza s Trstom, o čemer še hočem spregovoriti. S Geltvega doli se je tekom let zgradila zveza, ki bi bila zaključena z zgradbo proge Polzel a-Rečica-Kamnik. Ako bi se ta železnica zgradila dalje preko Vrhnike v Hotedršico in od tukaj po trasi, ki je bila določena za progo Skofja Loka-Divača, bi bila s tem gotova tretja popolnoma samostojna železniška zveza s Trstcm; v tem slučaju bi se morala samo še dograditi par kilometrov dolga proga Ljubljana-Brezo-vica, torej proga s samo eno postajo. Ta tretja docela samostojna železniška zveza s Trstom bi tekla na sredi med južno železnico in med novo alpsko progo in bi vezala s morjem jugozapadni del češke, Zgornje Avstrijsko in gornje Štajersko. Ne samo iz teh vzrokov, marveč tudi iz državno-financialnih ozirov bi morala vlada to predlogo čim najbolja pospeševati in moje prepričanje je, da sploh ne bo treba več dolgo čakati na dotični načrt. Vsled tega, da se ne zgradi zveza med Kamnikom in velenjsko železnico, se ne more primerno razviti železnica iz Cel tvega in ne more tudi dobiti primernega obrata. Vsled tega so posamni deli te proge pasivni. Opozoril bi tu samo na progo Celtveg-Velenje, ki je vedno pasivna; leta 1900. je bila pasivna za 136 000 K, naslednjega leta pa za 82000 K. Od leta 1902. naprej se ne vodijo več posebe računi za to železnico, marveč skupno s progo Geltveg-Volšperg. Razume se, da so pasivni deli te proge veliko breme za železnico Geltveg-Volšperg, ki dobro uspeva; posledica tega je, da znaša obratni uspeh vse Železnice samo 187 odstotkov. Nagla Sam, da uživa proga Spodnji Dravograd-Velenje državno garancijo, da mora torej država vsako leto prispevati znatne vsote samo radi tega, ker proga ni dograjena in ker se ni poskrbelo za to, da bi se rentirala. Ako bi se še dogradili ostali deli železnice Zeltveg-Trst, bi se morala prištevati k progam, ki dajejo največ dobička. Ta železnica bi pa nudila še drugih koristi. Potrebno je — obžalujem, da ni navzoč gospod poljedelski minister, ki je kot predstojnik državnega rudokopa v Idriji interesirao na stvari — neizogibno, d a se Idrija zveze s kako železnico. Opetovano sem že v tej zbornici opisoval in pojasnjeval razmere v idrijskem rudniku ter naglasa!, da se vsako leto nahaja ta državni rudokop, ki je najbolj dobičkanosen med vsemi državnimi rudniki in je ogromne važnosti, v nevarnosti, da bi moral ustaviti obrat, ker je zveza z ostalim svetom vsako leto vsaj nekaj dni pretrgana; Idrijo namreč veže z ostalim svetom samo ozka, slabo vzdrževana in snežnim zametom izpostavljena deželna cesta. Ako opozarjam — kar sem že tukaj omenjal — da je rudarsko ravnateljstvo samo lansko leto naročilo za rudnik 400 vagonov premoga, ako se pomisli, da se ta premog mora na postaji južne železnice izložiti ter se po tej oesti naprej prevažati, lahko si mislimo, v kakšnem stanju mora biti cesta, po kateri se razvija tudi ves ostali promet z Idrijo. To je tedaj nevarnost za idrijski državni rudnik, pa tudi dohodki rudnika se znatno znižujejo, ker požre voznina mnogo čistega dobička. Idrija se mora tedaj, menim, spraviti k železnici in to kakor brž mogoče. Odločno pa bi morali s stališča dežele nastopiti proti poskusu, da bi se Idrija zvezala z novimi želetnicami v Sv. Luciji, da bi se namreč železnica od Sv. Lucije vpeljala v Idrijo, ker bi se s tem idrijski okraj s svojo daljšo okolico deželi Kranjski popolnoma odtujil ter bi se promet izvajal na Primorsko, kakor imamo že podobno razmerje v Vipavski dolini. Pa ne samo ta okoliščina, temuč tudi oziri na državno varnost govore proti temu, da bi se napravila samo ta zveza. Stvar bi po mojem mnenju tudi strategično ne bila brez pomisleka. S tem bi se omogočil vpad v deželo, nikakor pa ne izhcd iz dežele, ker bi Idrija ne bila zvezane z notranjo deželo. Toda zveza in dogradba obeh prog, dovedba proge iz Hotedršice v Idrijo in ven v Sv. Luoijo k bohinjski železnici bi bila z gospodarskega in strategičnega stališča najdaleko-sežnejšega pomena. Gela Avstrija je do dogotovitve alpskih železnic zvezana s Trstom in državno mejo edinole po južni železnici z njenimi mnogimi nevarnimi kraji. Z alpskimi železnicami se bo seveda napravila druga zveza. Toda dandanes ne zadostujeta niti dve železnici za prevožnjo vojnih mas, ako se hoče biti pravočasno na mestu. Zaradi tega bi bila železnica, ki sem jo skiciral, in ki bi vozila s Štajerske direktno od Zeltvega preko Kamnika, Ljubljane, Vrhnike, Hotedršice v Sv. Lucijo, tudi zelo dalekoseŽnega stra-tegičnega pomena. Zagatne železnioe, ki jih imamo v deželi, se morajo imenovati tudi dolenjske železnice. Pri dolenjskih železnioah smo doživeli zgled, da so te Železnice, pri katerih ni bilo videti življenjske sposobnosti — zakaj dežela Kranjska je v začetku krvavela ob velikih vsotah, ki jih je morala plačevati kot garancijo — nekaj Časa sem aktivne ter so deželi Kranjski že povrnile izdane garancijske vsote. Kako bi se promet na teh železnicah šele povzdignil, ako bi ne prenehale tam, kjer hi se morale najnujneje nadaljevati, baš pred najbolj blagoslovljenim delom dežele, pred takozvano Belo krajino, ki ima obnovljeno vinogradstvo in druge plemenite naravne produkte. Belo-krajina ne more svojih pridelkov na nobeno stran spraviti v prid. Prevoz preko strmih visočin in gor podraži pridelke tako zelo, da jih ni mogoče spraviti na trg za konkurenco sp sobna. Tedaj Že iz gospodarskih ozirov za te pokrajine in njih prebivalce je neizogibno, da se odloČi nadaljevanje dolenjskih železnic preko Novega mesta v Belo« Krajino. Nadaljna zveza s Karlovcem je le vprašanje časa. Ta Železnica bi bila transverzalna, ki bi bila istotako ▼ gospodarskem kakor tudi v strate-gičnem oziru velike važnosti. Vezala bi Ogrsko in Hrvaško preko Ljubljane in bi tvorila potem zvezo na ttioji sHsirani železnici v Sv. Lucijo s Primorjem in državnimi mejami. Ako preudarimo vse to, moramo in smemo upati, da se k izvedenju teh prog dovoli deželi v prvi vrsti nekoliko tega, česar ji nove alpske železnice ne bodo nudile. Potem pa bi bila tudi država osvobojena garancijskih prispevkov, ako se dogradi proga preko Kamnika in končno bi se s tem ustvarile jako važne stra-tegične priprave. Ako tedaj s tem končam svoja izvajanja glede železnic, ki tvorijo en sistem in eno sklenjeno celoto, si ne morem kaj, da bi ne opozoril še na eno lokalno žaleznioo, ki bi sa dala napraviti z malimi stroški, in glede katere je le obžalovati, da se ni zgradila v začetku gradnje alpskih železnic. Prihranili bi se bili tisočaki in tisočaki, ako bi bila takrat izvedeni LISTEK. Težavna rešitev življenja. (Konec.) Zazeblo me je okrog srca in groza me je postalo! Držati se ne morem več, sebe in Bvoje mrtve klade. Prsti so pre-drgnjeni, kri sili iz njih, pojemajo, odpovedujejo mi pomoč. Voda naju vede dalje, tja proti morju! . .. Moje noge ne najdejo več tal, roka je omagala, voda naju zanaša, kamor hoče. Naj bo, kar bog hoče. Pa, kaj je to? Noga mi sune na lahek, droben pesek na dnu. Višji in višji je pesek, višje in višje ae dvigam, že morem stati na nogah, &e da bi mi voda silila v usta Nov žarek upanja v mojem srcu. Napnimo vse moči, morda vendar še &i zaman! Voda me odnaša, t roko se po- rivam ob zidu dalje, vedno nižja je voda, — končno in vendar mi na sega čez prsi. Stojim na vrhu kupa peska. Morje ga je zaneslo tu sem v iztok reke. Ob iztoku reke v morje sem! Pomagaj bog, kaj bo ! Kup peska raste in ž njim tudi jaz. Kmalu je tako visok, da morem z roko doseči zgornji rob domenjenega zidu! — Veliki bog, rešen sem! Morje, ki me je ravnokar hotelo požreti, me je rešilo! Še nisva popolnoma rešena! Moj tovariš je še brezzavesten. Počiti mi treba. Moje moči mi pešajo radi silnega napora. Poskusim dvigniti brezzavest-nega tovariša čez visoki, strmi aid. Zaman. Kakor mrtvec mi leii v rokah, težak in brez moči. Najmanje dvajsetkrat sem ga le dvignil, a vedno mi je padel mrtev in težak v roke nazaj. Moči me zapuščajo. Pa ga poskusim spraviti k sebi. Tresem in tresem ga, ga kličem po imenu, iirim mu roki, da pride do sape. Nič. Že sem mislil, da je mrtev. — Ponovim svoje poskuse, svoje obupne poskuse. — Vendar. — Malo je Že zavzdihnil! Mrtev ni! Sedaj težko potegne sapo! Prihaja k sebi, zaveda se! — Vendar, vendar Bi je opomogel toliko, da me more ubogati, ko mu velim, da naj položi svoje roke na gorenji rob zidu. Še vedno sva v vodi. Na vrhu peska. I a lid je visok!... Še enkrat napnem vse svoje moči, in vržem ga čez zid na trdna, gotova tla. Rešen je! . .. Napnem svoje zadnje sile, in tudi jai sem na trdnih, varnih tleh. — Rešen. A ie ne popolnoma! Več kot četrt ure je trajal strašni boj ■ valovi. Oba. sva bila trudna do smrti Samo da moreva odpočiti, kajti vreme je bilo mokro, vlažno, a midva oba premočena. Trudnim korakom sva se vlekla napol mrtva čez vežbališče, tja, koder je svetila neka lučica. Približevala ava se hiši. Bila je nekega pe-ričnika. Ko sva dospela tja, kličeva, da naj nama odpro. Po daljšem času se prikaže v vratih mož, s samokresom v desni, v levi roki luč. Skoro pobesi orožje, ko zagleda naju premočena in bresmočna. Saj nisva bila zmožna sile. Gostoljubno naju sprejme. Spravim rešenega prijatelja v postelj, sam pa hitim domov, v vojašnico. Premočenemu in izmučenemu mi v prvi sili pomaga »der Tag Habende« od kompanije. Šele Čez približno eno uro sta se vrnila tovariša, ki sva ju zapustila v Kotoru. Ko sta naju zagledala, sta se prestrašila, omahnila jima je je noga in gledala sta naju kakor duhova, ki sta prišla strašit nevred-neŽe. Oba sta bila prepričana, da sva ie skončala. Mar sta bila ona dva tista, ki sta jo ubrala s hitro nogo čea most, ko sta zaslišala moj obupni klic? Mislim, da ... Sramota! Tovarila! in jaz v smrtni nevarnosti.! No, povedal sem jima! Rešitelj in reienee živita ie, v Ljubljani in sta oba ie aktivno v driavni službi. Koristka. Povest.' (Dalje.) Odkar je b 1 solicitator Kobe zapustil svoje stanovanje pri stari Roz-manki, se je Še bolj kakor prej ogibal dražbe in ljudi in je živel kakor pravi samotar. Med svoje stare prijatelje je prišel kvečjemu vsak mesec enkrat. Melanholično je sedel med njimi in molče poslušal njihove pogovore in vedno iste prepire o pravi nalogi umetnosti, o veri in o socijalnih stvareh. Le kadar se je pogovor zasukal na Olgo, je postal pozoren in je skrbno pazil na vse, kar se je povedalo, dasi sam ni zinil nobene besedice. Navadno pa je ostajal zvečer doma v svoji skromni prijazni sobici, iz katere je gledal na obsežni vrt, poslušal šale in prepire poslov in otrok in čital vsakovrstne stare knjige, ki si jih je izposodil pri svojem šefu ali pri kakem znancu. V tem času samotarenja je bil postal še bolj resnoben in graviteučen, nego je bil že poprej, in njegovi so kratka železnica Skofja Loka-Železniki v Sellko dolino. Kake ogromna množine tovorne vožnje in kake vsote prihrankov bi ee napravile s prevažanjem materijala k gradnji novih železnic na tej progi, mesto po ovinkih preko Gorice, dasi bi zgradnja te železnioe zahtevala le male stroške ter bi tla ne delala nikakih težkoč. Ker pa je dolina sama na sebi zelo rodovitna in ker se nahajajo tam lelo veliki in dragoceni gozdi ter se les in drngi naravni pridelki zopet zaradi velikih tovornih stroškov ne morejo spravljati s pravo ceno na trg, prosim nujno, da se vlada tudi za to železnico dobrohotno zavzame. Ako Bi popolnoma h koncu še dovolim pripomniti par besed h železniškemu vprašanja, ki je zakonito že zagotovljeno, je to železnica Kranj Tržič. Pred dvema dnevoma sem in-terpeliral prevz. gospoda vodjo železniškega ministrstva ter sem bil k temu primoran vsled nekega razburjenja, ki vlada v prizadetih krogih, ker se je železnica že pred dvemi leti zakonito zagotovila, a gradnja se še do danes ni razpisala. Priznam, da se je stvar deloma zavlekla tudi s tem, da se je pri prizadetih pojavilo vprašanje glede električne gonitve pa na drugi strani sem uverjen, da bi se bila tudi ta stran zadeve — ne glede na vse druge — v tem času lahko uredila, ako bi se bilo ekspeditivno postopalo. Sadaj se je vzdignila mestna občina tržiška ter se obrnila do nas, naj storimo vse, da bo vlada opustila ta svoj zavlačevalni sistem. Tudi jaz upam, da sedaj, ko sta minili že dve leti, odkar je železnica zagotovljera in so poprej minila desetletja, preden so prizadevanja prizadetih imela uspeh, da se je ta za potrebno in koristno spoznana in predložena železnica zagotovila, da sedaj vlada gradnjo te železnice z vsemi sredstvi in z vso odločnostjo pospešuje. S tem končam. (Pritrjevanje). Državni zbor. Na Dunaju, 19."junija. Današnja seja je bila razen interpelacij popolnoma brez političnega značaja. Izvršila se je generalna debata o lokalnih železnieah. Pri tej priliki je izpovedal vodja železniškega ministrstva, sekcijski načelnik Wrba, da bo država tudi v zannprej dovolila v primernih slučajih državne garancije za lokalne železnice, toda le v takih slučajih, kjer vidno gospodar&ki in železniško politični moment opravičuje velikost prinesene žrtve. Proti zahtevi, da hi se lokalnim železnicam izročil tudi transit-promet, so pravzaprav principijalni pomisleki, kor so lokalne železnice namenjene le za krajevni promet, sedje so ga visoko spoštovali, posebno Še, ker jim je imponiralo, da je vedno nosil salonsko suknjo in cilinder in je vselej oblekel rokavice, kadar je stopil na cesto. Ko je stopila v njegovo sobo Olga, lepa in cvetoča, elegantna in dehteča, je bil Kobe tako presenečen, da sta mu omahnili roki in da v prvem hipu ni mogel vstati s stola. Strmel je v Olgo, kakor v kako čeznaravno prikazen, potem pa zopet s tako silo planil pokonci, da je odletel stol, da se je prevrnil kozarec, ki je stal na mizi in da se je zazibala vsa soba. rKaj hočete morda meni v pozdrav demolirati svoje pohištvo, ljubi gospod Kobe," je smeje se koketno vprašala Olga in ponudila Kobetu obe roki, drobni, tanki roki, oblečeni v tako čisto bele rokavice, da se jih Kobe skoraj ni upal dotakniti. n— Oh Olga — gospodična Olga, tako iznenađenje," je jecljal Kobe in potem plaho dostavil: „Pa ne da bi se bila zgodila kaka nesreča?u Olga se je delala, kakor bi jo te besede nekoliko Žalile. „Oprostite, gospod Kobe," je rekla, „ali to res ni lepo, da me tako slabo ne pa da odvračajo promet od glavnih prog. Končno je izjavil, da sedaj Se ne more odgovarjati glede cele vrste železniških načrtov, kakor so se razvijali tekom debate, ker ie mnogo teh načrtov v tehničnem in finančnem oziru ni zrelih. Vendar bo vlada tudi zanaprej posvečala vso svojo pozornost krajevnim železnicam. Po kratki debati je bila pred* loga v drugem in tretjem branju sprejeta. Nato se je sprejela po kratkem pričkanju med tirolskimi nemškimi in italijanskimi poslanci vladna predloga o državni garanciji za krajevno železnico Trident-Male. Izmed interpelaoij je zbudila največ začudenja interpelacija posl. Bergerja v zadevi pisem duhovnika Pet ran a, katerega so našli v neki duhovski poboljševalnici mrtvega pod jako sumljivimi o k o 1 n o s t m i. Pisma in druge zapiske kaplanova je hotelo preiskovalno scdisče izročiti pokojnikovim sorodnikom. Iz teh pisem pa bi bila javnost preveč izvedela o čednih stvareh, ki se gode za duhovniškimi kulisami, zaradi tega je linški nadškof Doppelbauer po svojem duhovskom »komisarju« odločno ugovarjal proti izročitvi, nakar je res okrožno sodišče sklenilo, da se Petranova pisma smejo izročiti le škofovemu pooblaščencu. (Tako gredo vse državne oblasti duhovski kamarili na roko najbrže na višji ukaz.) Jutri je zopet seja. Vojna na Daljnem ¥stoko Ruska armada v kritičnem položaju? Ruska armada v Mandžuriji se zopet nahaja, kakor se poroča iz Londona, v kritičnem položaju. Japoncem se je baje že popolnoma posrečilo, obiti rusk? pozicije. V tem oziru si je pridobil največ zaslug general K u r o k i, ki je Ruse s spretnimi manevri popolnoma premotil, da niso opazili, ko jim je odrezal zvezo iz K i r i n a preko N i n g u t e v Vladivostok. A tudi japonski center in levo krivo sta prisilila v manjših bojih rusko fronto, da se je morala polagoma umakniti. Položaj generala Lineviča je tembolj kritičen, ker so vojaški transporti v zadnjem času zelo redko-krat dohajali na bojišče. Radi notranjih nemirov si namreč ruska vlada ni upala pošiljati na bojišče vojev iz evropske Rusije. Razen tega tudi sibirska železnica ni funkcijonirala tako, kakor bi bilo potreba. Okrepljenja, ki jih je dobil general LineviČ po bitki pri Muk-denu, so torej minimalna. Maršal O j a m a pa dobiva z Japonskega dan za dnevom novo sveže voje, zlasti odkar je bilo v Korejskem prelivu uničeno rusko brodovje. sodite. Kaj mislite, da se ljubega dobrega prijatelja ne morem drugače spomniti kakor v nesreči ? Ne, tega nisem zaslužila.- „Ne zamerite, nikar nc zamerite," je hitel zagotavljati Kobe. „A Vaš obisk me je tako presenetil, prosim, veselo presenetil, da nisem vedel, kaj sem govoril." Olgine oči so se smejale Kobetu tako ljubo in prijazno, da mu je postalo kar toplo pri srcu. „In potem," je dejal po kratkem presledku, „ ali ni naravno, če bi mislil, da Vas je nekaj izrednega pripeljalo k meni? Kaj naj bi sicer iskali pri meni, starem, zapuščenem siromaku!" „Tako pa ne smete govoriti," je naglo zaklicala Olga, „drugače bom res užaljena. Že dolgo Časa sem želela, da bi Vas spet enkrat videla. Kar tožilo se mi je po Vas, gospod Kobe, saj ste bili edini Človek, ki me je res rad imel, edini, katemu sem popolnoma zaupala, edini, ki me je — svaril." Kakor bi jo spomini in čuvstva premagala, se je Olga naslonila na Ko-betovo ramo in njeno lice je zadobilo tako bolesten izraz, da je Kobeta prešinilo iskreno usmiljenje. Maršal Ojama nadkriljuje sadaj rusko armado tudi, kar ee tiče števila. »Central Newsu« pa ae poroča iz Odese: Privatna brzojavka iz Harbina, ki je bila oddana v petek po noči in je dospela v Odeso v soboto ponoči, pravi: Položaj ruske armade v Mandžuriji postaja vsak dan, da, vsako uro resnejši in nada na končni uspeh gineva vedno bolj in bolj. Vesti o novi bitki. »Daily Telegraphu« porošajo iz Tokija: Ruske rezerve se pomiče j o proti jugu, da bi okrepile sprednje bojne posieije. General LineviČ se je s svojimi povelj.liki posvetoval v Sipi n g a j u. Kaj je ta vojni svet sklenil, Bd ne ve. Predatraže Kurokijeve armade so oddaljene od Rusov 71/* milj. Nasproti Kurokiju je poatirana ena ruska divizija z 20 topovi. Rusi so si osnovali v P e d n e v Mongoliji izborno konjeniško bazo. Po tem se sodi, da ima Rusija namen, da zasede Mongolijo, ako bi se iztisnila iz Mandžurije. »Echo de Pariš« pa javlja iz Petrograda, da se je že pričela velika bitka, ki seježedlje časa napovedovala iz Mandžurije. Japonci so stopili v ofenzivo in LineviČ se je baježe moral umakniti is prvih obrambnih pozicij. Izpred Vladivostoka. Po poročilih iz Londona je 6 trdnjavski artiljerijski polkže dospel izKronštata v Vladivostok ter dobil nalogo, da gradi nove utrdbe in popravlja že obstoječe utrjene pozicije. Tudi inženirski voji so dobili v zadnjem čsbu mnogo ojačenj. Kakor se »Novemu Vremenu« brzojavlja iz Vladivostoka, je admiral Birilev 16. t. m. pregledal pristanišče in tamkaj usidrano vojno brodovje ter izročil vsemu vladivosto-škemu prebivalstvu v carjevem imenu najiskrenejše pozdrave s pozivom, da naj zastavijo vse svoje moči, ako bo potreba, v obrambo trdnjave. V okolici Vladivostoka je vse mirno in do Bedaj še ni nobenega znamenja, ki bi kazalo, da mislijo Japonci navaliti na Vladivostok. General Kuropatkin proti mirovni akciji. General Kuropatkin je poslal, kakor se poroča iz Moskve, načelniku moskovskega plemstva pismo, v katerem obžaluje, da so se zem-stva in mesta pridružila mirovni akciji, dečim je ruska armada popolnoma prepričana o svoji končni zmagi. Vesti o miru so vplivale na rusko armado v Madžuriji naravnost uničujoše. O mirovni akciji. Ruski minister zunanjih zadev jo obvestil ameriškega poslanika v Petrogradu, da je Rusija popolnoma „Olgica, ljuba Olgica," ji je šepetal na uho, „ali se Vam je kaj zgodilo, ali ste resreČni?" „Ne, gospod Kobe." Pogledala mu je z jasnim pogledom v oči. „Zašla sem bila s pravega pota, Čeprav ste me vi svarili; takrat Vas nisem poslu Šala, danes spoznavam, da ste imeli prav. Ali — zamislite se v moj položaj. Živela sem v blatu in v bedi in hrepenela po življenju in po sreči. Plamena svoje duše nisem znala pogasiti. Danes spoznavam, da sem bila v zmoti, žal mi je, da sem se spozabila, ali verujte mi, gospod Kobe, jaz nisem tako slaba in pokvarjena, kakor morda mislite." „Ali — gospodična Olga — saj jaz ne mislim, da ste slabi in pokvarjeni," je z veliko slovesnostjo zatrjeval Kobe. „Mladost Vas je zapeljala, hrepenenje po boljšem življenju —" Olga se je nagnila h Kobetu in mu uho rekla: „Ni me zapeljala! Poslušala sem pač, če mi je kdo govoril o ljubezni, sprejemala rada, kar mi je kdo daroval — ali ljubila nisem nikogar in z nikomur se nisem pečala. Prisegam Vam to, gospod Kobe, dasi je vseeno, Če mi verjamete ali ne." (Dalje prih.) zadovoljna 8 tem, da ae določi sa kraj mirovne konference Washington. Kakor se poroča iz New Yorka, bo mandžurska železnica služila za garancijo vojne odškodnine. Ćuje se, da Japonska ne bo zahtevala, da bi obdržala v svojih rokah P o rt Ar-tur, ki se je preje strategično veliko previsoko cenil, ako ga ne bo reklamirala zase kaka druga velesila. ^Parlamentarni položaj. Dunaj, 19. junija. Parlament je dobil nepričakovano dve aferi, ki prevržeta določeni program aa tekoči teden. Na zahtevo posl. Holanskega se je moral izvoliti grajalni odsek zoper poslanca Eldersoha. — Jutrišnjo sejo pa izpolni nujni predlog kršč. socialistov zaradi napada na dež. odbornika Soheicherja. Soc. demokratje so Soheieherja tako pretepli, da leži močno ranjen. — Vsled teh nepričakovanih dogodkov bo zbornica mo rala imeti v petek in soboto plenarne seje. Vseučiliščna vprašanja, Dunaj, 19. junija. Mogoče, da vendar pride že v jutrišnji seji v zbornici na vrsto prvo branje o proračunskem provizoriju. Pri tej priliki bo podal ministrski predsednik izjavo glede češkega vseučilišča na Moravskom. V ostalem pa bo ministrski predsednik tudi v jutrišnji konferenci načelnikov, ko se določi spored za ostalo dobo poletnega zasedanja, govoril o vseučiliščih ter se skoraj gotovo tudi dotakne slovenskega vseučilišča. — O ustanovitvi italijanske pravne fakultete se najbrže ne bo razpravljalo v poletnem zasedanju ker so proti temu Nemci in Slovenci. — Češki poslanci se še vedno niso zedi-nili, kje se n&j ustanovi drugo Češko vseučilišče, a nemški listi trdijo, da jim je vlada predlagala K r o m er i ž, s čimer so C-.-hi zadovoljni. Novo ministrstvo na Ogrskem. Budapešta, 19 junija. Uradni list je danes prinesel imenovanje novega ministrstva. Baron Fejervarv je ministrski predsednik pa tudi zueasni finančni minister in minister na kraljevem dvoru. Justični minister je pl. L a n y i, trgovinski minister pl. V o r 6 s , mi« niater notranjih zadev pl. K r i -s t o f f y , hrambovski minister general B i h a r , naučni minister pl. L u k a o s , poljedelski minister pl. G J o t g y , minister za Hrvaško pa pl. K o v a č e v i ć. — Odstopivšemu Tiszovemu ministrstvu je izrekel cesar ustno in pismeno zahvalo. Nemiri v Rusiji. Petrograd, 19. junija. Dve uri od Petrcgrada sta si najela dva vplivna člana revolucijsko organizacije poletno stanovanje. Policija pa je izvedela, da je njuno stanovanje le delavnica za bombe ter je res našla v stanovanju osem iz-gotovljenih in nad 100 ne-dogotovijenih bomb. Namenjene so bile bombe baje v prvi vrsti velikim knezom. — Demisija velikega kneza A 1 e k s e j a je baje le signal ostalim velikim knezom, naj se izsele iz Rusije. Ako bi se to zgodilo, odstranjena bi bila velika ovira pri saniranju notranjih razmer. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. junija. — Osebna vest. Premeščen je višji revident in prometni kontrolor Jurij Vidie od žel. ravnateljstva v Beljaku v Ljubljano. — „Slovenska Matica11 je imela včeraj popoldne sejo, na kateri se je odbor konstituiral. Predsednikom je bil novic izvoljen dež šolski nadzornik gosp. Fr. Leveč, 1. podpredsednikom deželni odbornik g. Peter Grasselli, 2. podpredsednikom kanonik g. Ivan Sušnik, za blagajnika gospod dr. J o s. Stare in za ključarja gg. dr. I Požar in dr. Fr. Zbašnik. | — Skof in domžalski Tjl pol C i. Zabeležili smo poročilo grl ške »Tagespošte«, v katerem je bil rečeno, da je škof v cerkvene! govoru obsodil svoje rojake jI se zavzel za nemške provokatori »Slovenec« je rekel, da »TagespoStl laže in — konec je bilo besedi. KM bo poročilo »Tagespošte« prevzj najrazširjenejši listi, smo čakali fti6 slišale to ali ono deloma iz ust Pijanskega župnika D o 1 i n a r j a, eloma iz ust oerkjanskega kaplana izterja, ki je pač še zadostno Qan iz svojega famoznega dogodka ! Kostanjevici, ko se je valjal s lfasci v isti gnojnici. Torej spet tiči 1 tem farška kuta in razvideti je •iro sovraštvo črnuhov do napredka učiteljstva. To naj naše učitelj-t*o upošteva ter naj se varuje far-*T in Siomškarjev! — Spremembe v finančni službi na štajerskem. Preme ščeni so: davčni pristavi Fr. Resnik iz Brežic v Maribor, U. Meimer iz Maribora v Marenberg, A. Drobnitsch iz Celja v Št Lenart v Slov. gor. K a n k o w s k y iz Marenberga v Brežice; nadalje davčni praktikantje St. Šuc iz Slov. Bistrice v Maribor, Fr. Kosar iz Maribora v Ormož, Fr. P i c h 1 e r iz Radgone v Brežice in Ign. O z vati č iz Brežic v Lipnico. — Damski odbor za pri« redite* Prešernove veselice. V seznamu načelnio odsekov za prireditev velike veselice v »Zvezdi« na korist Prešernovemu spomeniku so v sobotni številki »Slov. Naroda« pomotoma izostale gospe Lina dr. Hudnikova, Cecilija Kavč-n i k o v a , sodnega svetnika soproga in M prof. Macherjeva. Spričo velikega števila imen je možno, da je bilo izpuščeno šo katero, ki je prinesemo naknadno. Za to veselico, ki bo vsekakor največja in najsi j aj-nejša tekom poslednjih let v Ljubljani, vlada med našimi trudoljublji vimi in požrtvovalnimi damami največja agilnost ter je ne bo narodne gospe in gospodične v našem mestu, ki bi ne delala z navdušenjem za fond Prešernovega spomenika. Pa tudi po drugih slovenskih mestih i d trgih so začelo slovenske dame živahno agitacijoter se prispevki zafond nabirajopri vsaki priliki z največjo vnemo. Nadejati se je torej, da se do srede julija t. 1. zbere vsota, ki fondov ne-dostatek pokrije docela! — Na veliki Prešernovi slavnosti sodelujejo vsa slovenska pevska društva v Ljubljani, združena z »Glasbeno Matico«, pod regentstvem g. koncertnega mojstra Mateja Hubada. Društva, ki bodo tvorila velikanski zbor, zapojo skupno par velikih koncertnih točk ter bo sodelovanje naših pevcev nudilo najlepši umetniški uži tek na tej krasni narodni slavnosti. Seveda bo zastopana tudi ghsba ter bosta igrali dve godbi. Zabavni odsek pripravlja razna originaina pre senečenja, tako cvetlični korzo, ki ga prirede dame, prvi nastop slovensko dramatične družbe »N a d -deska« (!), dalje menažerijo domačih in divjih živali, ki igrajo važne vloge v slovenski izvirni dramatični literaturi itd. Izvršitev teh idej ostane seved* uradna tajnost odsekov. Ker ima nameravana slavnost značaj v s e-slovenske veselice, ki se je udeleže tudi zastopniki bratskih slovanskih narodov, moremo že danes poročati, d* pripravljajo tudi rojaki v Celju, Gorici in v Trstu ljubezniva presenečenja ter se vrše v ondotnih društvih, v prvi vrati v pevskih in tamburaških, posvetovanja. Tako bodo sodelovala na t ; sUvnosti društva v??h slovenskih dežel v idealni slogi na korist fondu Prešerno• Vega spomenika. — Učiteljski dobrotniki. »Društvu za zgradbo učitelj skega konvikta« so darovali: »Narodna Tlakama« v Ljubljani 200 K; »Savinjsko učiteljsko društvo« čisti dohodek veselice z dne 14 maja t. 1. 120 K 02 v; »Dru štvo učiteljev in šolskih prijateljev ljubljanske okolice« 1. rok na račun pokroviteljnine 50 K; 6. gospodična Antonija Kadiveo, trgovka in posestnica v Ljubljani, 10 K; g. Valentin Lapajne, trgovec in posestnik v Idriji, 10 K; g Anton Suša, trgovec v Senožečah, 5 K; g. Fran Suša, posestnik v Senožečah, 2 K; vipavski ho-spitantje dne 25. maja zložili 3K; gdč. G ust i Mattanovič. učiteljica v Ljubljani, nabrala 7 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! — Za pisatelja Podrav-skega je poslal g. Ivan Cirk is Žužemberka 5 K 4 vin., nabranih v veseli družbi. — Iskrena hvala! — Kakor smo že poročali, je Podravski znova tako hudo obolel, da bo težko Še kdaj okreval. Ker pa je njegova bolezen taka, da še lahko traja leta in leta, bo Podravski morda še nujno potreboval pomoči. Zato si usojamo znova prositi, da bi slovensko občinstvo ne pozabilo na bednega Podravskoga, zlasti pa se obračamo na njegove ožje rojake Štajerce, da bi mu izdatneje priskočili na pomoč kakor doslej. Menimo, da se ne motimo, ako trdimo, da je od vsote okoli 800 K, nabrane sa Podravskoga, doilo jedva 100 do 120 K s Štajerskega, dočim se je ves ostali znesek, ako izvzamemo malo vsoto, ki ie ie po slala ■ Primorskega, nabral na Kranjskem. — Umrla je na Dunaju gdč. Gusta N o 11 i j e v a, hči ljubljanskega melčana g. Srečka Nollija. Ode. Noilijeva je šla na Dunaj na obisk rodovine g. dr. Cerina, bivšega pevovodje »Glasbene Matioe«; tam je nagloma zbolela in umrla. Truplo pripeljejo danes v Ljubljano. Spošto vani rodovini naše soialje! — Sloveneka umetnica v tujini. Operna pevka v Vratislavi, goapa Franja Vrhunčeva jego štovala pred kratkim v Monakovem in bila takoj angaievana na ondotno dvorno opero. — Ljudska veselica pevskega drufttva „Ljubljana", katera se je vršila v nedeljo na Ko-slerjevem vrtu, je privabila vkljub precejšnji konkurenci jako lepo število občinstva k sebi. Na jako okusno dekoriranom vrtu se je kmalu pričelo prav živahno gibanje in med ubranimi udaroi vojaške godbe se je pridno uporabljala šaljiva pošta, sreč-kanje in srečolov, naetale bo se serpentine in koriandoli, in polno drugih zabav. Pevski zbor društva je pod eksaktnim vodstvom gosp. prof. Dekleva nastopil v treh zborih, ter svojo nalogo rešil nad vse častno. Posebno je ugajal veliki zbor »Dolazak Hrvata«, kateri pa radi neprimernosti prostora ni prišel do tiste veljave, katero bi zaslužil. Pri tej točki se je uvidelo, da društvo razpolaga z izbornim pevskim materijalom in je posebno pohvalno omeniti soliste, namreč gg. Dachsa in Globelnika. Polaska, Pavška in Buk-šeka, kateri zadnji je s svojim obsežnim glasom posebno imponiral. Otroške igre, katere so se vršile na travniku za vrtom, napravile so mladini dokaj zabave in občinstvu izvabile mnogo smehu V mraku je dala mladina duška svoji nestrpnosti ter ob sviranju godbe zaplesala še pozno v noč. Sploh je bii moraličen kot fi-nanoialen uspeh veselice jako povo-Ijen in je društvu na tem uspehu ie čestitati. — Pravico Javnosti je na učno ministrstvo priznalo privatni ljudski šoli v ljubljanski gluho nemnioi. — Domača obrtnost. Tu kajšni tapetnik in založnik pohištva, g. Dragotin P u a, je izumil posteljo, ki se da premeniti v divan. Za to iznajdbo podelil se mu je patent Si 33 004 — Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam piše: Poročali ste o razstavi risarij naših obrtnih učencev, ki je bilo res lepo spričevalo dobre vzgoje in velike pridnosti. Obiskalo jo je letos nekoliko manj zunanjih prijateljev šole, ker je bilo vreme skrajno neugodno. A treba je povedati, da je tndi nekaj domačih izostalo. Med temi naj omenimo prečastitega predsednika krajnega šolskega sveta g. kaplana F. Z u ž k a in pa posestnika in mizarja KobaleŽa. Ravno tako smo pogrešali zastopnika kraj. šol. sveta v šolskem odboru za obrtno-nadaljevalno šolo, prečastitega g. župnika Gr. Malovrha iu pa njegovega soseda mizarja, posestnika in bivšega špediterja „Mizarske zadruge - Mahneta. Končno na obče začudenje ni bilo blizu tudi zastopnika obrtnikov v šolskem odboru obrtno nadaljevalne šole mizarja in posestnika Fr. Šustersiča in njegovega prijatelja mizarja in seveda tudi posestnika Štefana Magistra. Druge nezgode ni bilo. —r— — Volilni imenik Štajerskih veleposestnikov se Nem cem ne dopade več. Danes sta dopolnilni volitvi v štajerskem vele posestvu mesto umrlega grofa Kot-tulinskega in barona Starčka. »Grazer Tagespost« prinaša pri tej priliki pregled volilnega imenika, ki je izgubil od leta 1903. 23 zanesljivih nemško - nac. voliloev, pridobil Da 20 volilcev, med njimi ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je z dr. Tavčarjem kupil graščino Hornegg, Ivan Mankoč (Planina) in dr. Ivan Šusteršič (Feistritz) List pristavlja: »To so imena, ki se imeniku štajerskega veleDosestva nič kaj veselo ne prilezejo«. Že verjamemo, toda »temu treba se privadit, sprva sioer težko gre.« — Velika nevarnost za Celje je nastala zaradi tega, ker je večina davčnih uradnikov v Celja slovenska, nadalje pa tudi zato, ker se — finančna straža slovenizuje. Tako tarna „D. Wachtu, za njo pa „ Tagespost^ češ, da so v teh panogah Slovenci lahko najbolj nevarni (?) celjskim Nemcem. — Te bojazni ne moremo razlagati drugače, kakor da imajo Nemci glede zemljiščnih knjig in prodaje alkohola nemirno vest. — Ustrelil SS je na Dunaju poveljnik koroškega polka št 7, pol kovnik V. Reits pl. Reitzeneg. — Akademicna podruz-nioa družbe sv. Cirila In Metoda v Gradcu si je izvolila na prvem rednem občnem zbora dne 16. t. m. sledeči odbor: Predsednik oand. phil. Ivan Steblovnik (»Triglav«), podpredsednik stud. enem. Viktor Plehan (»Triglava), tajnik ■tud. phil. Martin M a 1 n e r i č (»Zarja«), blagajnik stud. phil. Veko-slav Murn (»Triglav«), odbornikov namestnik stud. iur. Janko Leskove« (»Tabor«). — Tri otroke f a odpeljala včeraj v Trstu 501etna Marija Garva-sova, tašča nekega železniškega usluž benca. Navedenka je bila nekaj časa na obisku, a ko jo j* včeraj prijel »rapel« (lena baje ni normalna), je pobrala otroke in se odpeljala na Kranjsko. Najstarejša dekliea je stara 6 let, druga 3 leta, sinček pa 8 mesecev. Mati išle otroke po Trstu in okoliei, oče pa je šel za taščo, a jo dosedaj ie ni dobil. Kdor bi vedel kake podatke, naj jih naznani prvemu oblastvu in to bode potem obvestilo tržaiko policijo. Ker žena ni nor malna, se je bati, da bi otrokom ne storila kaj zalega. — Utopljenca so našli v Savi dne 12. t. m. pri Senoieti v kamniškem okraju. Star je okoli 30 let, srednje postave, precej debel, majhnih brk in plavih las. Oblečen je bil črno in je Že kakih 14 dni ležal v vodi. Ker ni poznati nikakih znakov sile, se sumi, da je navedenec, kojega identiteta še ni dognana, prišel v vodo po nesreči, ali pa je bil samo mor. Kjer koga pogrešajo, naj to naznanijo bblasti. — Tatvina. Dne 13. ali 14. t. m. sta bila neki dami ukradena dva zlata prstana. Prvi je imel vdelan safir, okrog katerega je bilo sedem briljantov, vreden 144 K. Drugi je bil liki kača z dvema glavama in se je djal narazen. V prvi glavi je bil vdelan briljant, za oči pa sta bila dva rubina, druga glava pa je imela smaragd, za oči pa sta bila dva mala briljanta, vreden 60 K. Tat je še neznan. — Nesreča. Danes so pripeljali v deželno bolnišnico delavca Jožefa Fagenika iz Leso, ki si je pri padcu zlomil desno nogo. — Kap je zadela danes ob polu 12 uri dopoldne 381etno Antonijo Ve^erinovo, ž?no policijskega n&Hstražnika Nikot*!&> Večerina. Bila je takoj mnva. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovenoev, 32 Mace-donoev, 36 Črnogorcev in 25 Grkov. V Heb je šlo 25, v Inomost 40, v Meran 27, na Jesenice 20, v Bohinj 28, v Hrušico pa 16 Hrvatov. — 20 Slovencev in 40 Hrvatov je prišlo iz Amerike, 22 Oftrov pa iz Hrušice. — Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru so bili izgubljeni, oziroma najdeni 4 dežniki, slamnik, palica, Gfoldin- verižica in kovčeg s staro obleko. — Na kresni večer v petek 23. junija vrši se na Koslerjevem vrtu veh k ucaetalni ogenj. Izvršuje pirotehnik gospod Makuc iz Gorice. Obenem je koncert vojaške godbe. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer koncert v restavraciji pri »L^vu« (Marije Terezije cesta). Začetek ob 8 uri. Vstop nina 40 vin. • Najnovejše novice. — Nemška industrija proti armadi. Na zboru bančnih ravnateljev in indu8trijcev v Frankfurtu je predlagal knez Henckel-Donnersmarck, naj bi se povodom srebrne poroke nemške cesarske dvojice zložila ustanova 10 milijonov mark za podpiranje pruskih Častniških rodbin. Za predlog se ni hotel nihče drugi ogreti, pač pa so nekateri poudarjali, da se pruski častniški zbor rekrutuje iz drugih krogov, industrija je izključena, zato pa bi bilo smešno, ako bi izključeni dajali darila priviligiranim. — Velika nesreča v rudniku. V ruskem rudniku v Juzovki (gubernija Jekaterinoslav) se je zgodila velika nesreča. Baje je mrtvih 500 ljudi. Književnost. — „Slovenski Trgovski Vestnik" ima v 6 štev. naslednjo vsebino: 1. Kriza na Ogrskem z gospodarskega stališča. 2 O konkurzih. 3 Nekdanja organizacija trgovcev in obrtnikov. 4 O borznih uianoah. 5. Raznoterosti. 6 Društvene vesti. 7. Oglas*. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 20. junija. V današnji seji poslanske zbornice so se na zahtevanje poslanca K1 o f a č a morale najprej pročitati vse došle vloge, Sele potem se je mogla začeti razprava o nujnem pred* logu zastran prelata poslanca Scheicherja, katerega so socijalni demokratje po nekem shodu pretepli tako, da leži. Predlog je stavil Wohlmayer. Govorili so o njem kršč. socijalec S t e i n e r, socijalni demokrat Schuhmeier, prismojeni grof Sternberg in nemški liberalec Wrabetz Za generalna govornika sta bila izvoljena Pattai in S te in. Razprava je bila silno burna; le en vesel moment se je primeril. Ko je Sternberg rekel, da so socijalni demokratje dvorna stranka, je vsa zbornica udarila v smeh. Dunaj 20. junija. Na današnji konferenci klubovi h načelnikov je ministrski predsednik baron Gautsch povedal, da bo zasedanje poslanske zbornice trajalo do 5. ali kvečjemu do 7. julija. Gospodska zbornica bo še dober teden dalje zborovala. Danes so se klubovi načelniki zedinili le na to, da naj se takoj začne prvo branje proračunskega provizorija in da naj se postavi na dnevni red trgovinska pogodba z Nemčijo. Kaj naj se še dalje vzame v pretres, to se odloči šele v torek. Dunaj 20 junija. Češki klub je danes sklenil, da je njegovo nadalo je postopanje v parlamentu in napram vladi odvisno od izjave, ki jo glede češkega notranjega uradnega jezika in češkega vseučilišča na Moravskem poda ministrski predsednik Gautsch pri prvem branju proračunskega provizorija. Dunaj 20. junija Oisek, ki je bil izvoljen, da preišče zadevo poslanca Ho lanskega, ni bil danes sklepčen; izostali so nekateri člani nalašč, ker delajo na to, da se stvar izlepa poravna Budimpešta 20. junija. Liberalna stranka izjavi, da se z novo vlado ne čuti solidarne ter je tudi ne bo podpirala, ČeŠ, da vlada, ki je izven strank, ni parlamentarna ter ne zasluži zaupanja. Budimpešta 20. junija. Minister Luka c s nikakor ni hotel prevzeti portfelja. Šele na prigovarjanje ministrskega predsednika, naj ga ne spravlja v zadrego, se je vdal, a vsekakor kmalu odloži ministrstvo. Tudi več velikih županov odstopi, ker nočejo pod Fejervaryjem več služiti. Budimpešta 20. junija. Med Člani deželne kazine se je pojavilo gibanje, naj se Člani novega ministrstva izključijo iz kazine. Budimpešta 20. junija. Zastop peštanskega komitata je sklenil, pridružiti se tistim komitatom, ki ne pobirajo več državnih davkov in ne pripuščajo asentiranja rekrutov. Budimpešta 20 junija. Iz-vrševalni odbor združene koalicije je baje sklenil, da ne onemogoči določitve kvote za prihodnje leto Rim 20. junija Papež je izdal encikliko, v kateri poživlja italijanske katoličane, naj se udeležujejo političnega življenja, kar je bilo od zavzetja Rima sem strogo prepovedano. Petrograd 20. junija Car je v slovesnem ogovoru na zastop nike zemstev izrazil svojo bolest zaradi nesrečne vojne in domačih uporov, obljubil, da se ugodno reši vprašanje o narodnem zastopstvu in izrekel upanje, da se Rusija po sedanjih nesrečah pomladi in poživi. Petrograd 20, junija. Kazenska preiskava proti G o r k e m u se je popolnoma potlačila. Petrograd 20. junija. Vsi poštni uradniki v Moskvi so vstopili v štrajk, češ, da država, ki je izdala dve milijardi za vojne namene, ne stori ničesar za izboljšanje njihovega položaja. London 20. junija. Švedski državni zbor otvori jutri sam kralj slovesno ter poda izjavo gleda razmerja z Norveško. Rusko-Japonska vojne, VVashington 20. junija. Ruski in japonski pooblaščenci za mirovna pogajanja se snidejo 1. avgusta v \Vashing-tonu. Ruski poslanik grof C a 8 s i n i se je izrekel, da tečejo predpoga-janja prav ugodno. Rnrracki nare,a apetit| nUg(lwlVi povspešuje pre- Jempel-vrelec' ureja odvajanje. 0\*f\ milijonov kosov Doeringjvega ■ II I mila 3 sovo so je razposlalo do m Jaf konca leta 1904 Nobeno drugo milo m M 1 ne more pokazati takega uspeha. 4mai^J ^a Poraba je najboljši dokaz za dobro kakovost in izvrstni učinek tega izdelka. Zavračajte manjvredne posnetke in zahtevajte samo boeringovo milo s sovo, ki se dobiva povsod po BO v. kos. 1C94-7 Dr. L. Guillemiin, medicin dentiste iz Ženeve je na 3. mednarodnem zobozdravniskem zborovanju v Paricu »900 opozarjal na važnost gojitve zob pri otrokih od 8—18 let in navaja v svojem zanimivem predavanju, da 90°/0 v §°-lab preiskanih otrok ni poznalo čiščenja zob z zobno ščetko. Zanemarjanje ust je posledica mnogih bolezni, ki se jih je moči izogniti z mehaničnim snaženjem zob s kakim sredstvom, ki ne škoduje zobnemu emajlu, kakršno sredstvo je n. pr. splošno znani „Sargov Kalodont". Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni knrei dun. bone 19. juniji 1906. Denar *š»l©»beni papirji majeva renta . . . . srebrna renta..... »▼■■t. kronska renta .. alata s ogrska kronska „ . . . „ zlata „ . . . posojilo dežele Kranlbkc* . i posojilo mesta Spljet . „ „ Zadar 4Va°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4° c češka dež. banka k. o. t«/8 n M „ i. o. 4«/.,° j zst pisma gal. d. hip. b. 4> , , pe5t. kom. k. a. s. 10° o pr....... i1 ,•/, rast. pisma Innerst. br. »V , . » ogrske eec. 4° * o 4° o »•/■ 4cc 4c . 4:c 4c.o Al' c * rs o 10040 10035 100-50 119-70 117-75 100-60 100*55 100*70 119-»0 97-55 11795 99*501 101 — 100-60' 101*60 1CK> —! 100-— 101*20 102-20 10015! 100-60 100 25 100-65 4* dež. br. 0 z. pis. ogr. hip. ban. 101 — 10765 100*50 100-50 100 — 102 — 108*65 101-50 100-80 ICO 90 , obl. ogr. lokalnih že- j leznic d. dr.....100*—i 101— obl. češke ind. banke . 100-75! 101'7F 4°,* prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel. . . . 3C . „ juž. žel. kup. »/tVi 41 I- g avst. pos. za žel. p. o. Srečke Srečke od 1. 1860» , . . . 99'— 99-50 318 50 32050 , . 1864 .... tizske ..... sem. kred. I. emisije s . » ogr. hip. banke srbske a frs. 100* ~ turška ...... srečke . . . Basilika Kreditne B ■ ■ ■ Inomoške «, • • Krakovske ■ Ljubljanska P AviL rnd. križa 9 . . . Ogr. n 9 p ■ ■ < Rudolfov* a . . . BalcbnrŠke e . . . Dunajske kom. B • « • Datafaa. Južne teiezmoe -Državne železnice ■ . . Avetr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ » • • Živnostenske „ . . Premogokop -" Mostu (Brni) Aipinske montau.....526 55 101 — 191 — 393-50 167 90 304 — 802 50 272 75 104 — 142 10 25-80 480 — 78--S9- — 65'— 66 50 35-60 64-74-— 137 - 86-10 664 — 1645 — 661 25 778-— 246 — 645 — Praške Žel. mdr. dr. Rima-M uran yi , . TrbovlJFike prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe O. kr. cekin ..... 20 franki...... 20 marke...... 8overeigni . . . . . Marke...... ■ Laški bankovci . . . • Rabi i Dolarji....... 2655 -547 75 *78 -572 — 169 — H-32 1914 23*47 23-96 117-37 9560 253 — i 84 100 — 1C2 — 193 — 29a 50 169 90 310 — $08 50 274 75 109 — 143 10 26 80 491 — 83-60 97 — 71 — 67 50 36-60 68 — 80 — tAl — 8710 665 - - 1654 - • 662-25 779 — 246 50 651 — 527 55 *6*V 548 75 276 — 580 — 171 11-36 !S-16 2355 24 04 117-67 96-80 264-— &•- Žitne cene v Budimpešti. Dne 20. junija 1906. Termin. . . „ 100 kg. K 1546 Pšenica za oktober . „ „ april 1906 Rž n oktober . Koruza „ julij .... n B "»Al ... Oves „ oktober 1906 . Efektiv. 10—15 vin. ceneje 100 m iOO „ 100 „ 100 8 100 „ 1598 12*64 1492 10-94 1096 Meteorologično poročilo Vitonm u&d morjem S06S. ttrftdnjl tračni tlak 7S6'C • Junij | Čaa opazovanja Stanje barometra v mm So S.* as Vetrovi 19. B. zv. 736 3 18 5 si. svzhod Bk. oblač. 20 7 Fj. 2 pop 737 1 7374 16 6 231 brezvetr. si. jzahod »k. bk. oblač. oblač. Siv«!■□ ia včerajšnja temperatura; 19 3' cormaio: 18 2a. — Padavina 0 0 mm. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena nepozabna hči in sestra, gospodična GUSTA NOLLI danes 18. junija po kratki bolezni, previđena s tolažili sv. cerkve na Dunaju mirno v Gospodu zaspala. Predraga pokojnica se prepelje v sredo, dne 21. junija ob 6. uri popoldne od južnega kolodvora k Sv. Krištofu k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, 18. junija 1905. *rt*čl4«» \oIH, Tliirljsiiift Volil, sestra. 1955 V imenu vseh sorodnikov. Hišna išče za takoj službe v kako letovišče. Zmožna je treh jezikov. Walher, Dunajska cesta it. 17 II. nadstropje, levo. . 1936 z dežele, vajena šivanja in zmožna nemščine, se sprejme v službo. One, ki so vajene kupčije, imajo prednost. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1969—1 Večja gostilna se išče v najem ali na račun. Ponudbe upravništvu „Slovenskega Naroda". 1930 2 fM tj1 I ■ i PevštUl ibor .,f-laBbeiie Jlatlce*' javlja pretožno vest, da je rjegova mnogoletna, prezaslužna člauica in odbornica, gospica Gusta Nolli dne IS. junija na Dunaju umrla. Truplo preblage rajnice se bo prepeljalo v Ljubljano in z južnega kolodvora spremilo k Sv. Krištofu v sredo 21. junija ob 6. uri popoldne. Biag ji Bpomin! Častiti člani pevskega zbora ženski in moSki, se poživljajo, da se polnoštevilno udeleže pogreba. V Ljubljani, 19. junija 1903. ODBOR. 1951 Stanovanje na Kongresnem trgu M. 13, v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov ali novembrov termin. VeČ se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31. Uvedena nemška tvornica za mašilne pušice (Stopfbuchsenpackung) in za asbest s fUialko v Avstriji išče spretnega zastopnika aii potovalca ob dobrem zaslužku. Ljudi brez strokovnih vednosti nastavimo event. za razpečavanje neke novosti (iznajdba1*. Ponudbe pod 914'* na^naslov IIhun« it«]« In *fr Voailer, Uraždane (Dresden). 1961 Družine, pozor! Išče se za 17 let starega, dobro vzgojenega srbskega gimnazijca v Ljubljani kaka boljša družina, kjer bi bil za časa počitnic i vsem preskrbljen in bi imel priliko praktično se vežbati v nemškem jeziku. 1905—3 Pismene ponudbe na: dr. Ivan Opažen, zdravnik v Ljubljani. Oglas- Ostalina biskupa dr. Josipa Jurja Strossmajerja prodaja na javni prostovoljni dražbi v Djakovu dne 26. junija 1905 ob 2. uri popoldne 118 komadov ovac, dne 27« junija 1905 ob 8. uri zjutraj 2 pastuha, 55 kobil, 27 konj, 28 žrebet in žrebic, 1 batar, 2 faetona in 4 stare biskupske kočije. Nadalje prodaja potom oferta dne 3« in 4. julija t. I. v Djakovu iz vinograda Trnava, Mandičevac in Musić okoli 2969 hI raznega vina (belega, šilerja, črnega, graševine italijanske in renske, ter slankamenske, vse od raznih letnikov) a dne 5. julija t I« okoli 405 hI različnih vrst rakije, stare slivovke in konjaka. Jamčevina 10%. — Pob žje podatke daje ravnateljstvo biskupskega vlastelinstva v Djakovu. Železniška postaja Strizivojna-Vrpolje. 1*59-1 5 kron in več zaslužka na dan! Družba pletllnlh strojev za domače delavce. Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni-Česar. — Oddajenost ne škodi nič in blago prodamo mi. THOS. II. WHITTICK Ac Oo, Trst, Via Campanile 156. 1907-3 Milostiva gospa! Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav 1683 -11 Prve ljubljanske vele pražarne za kavo? Bvmeneum Jutri, v sredo, 21. junija Ob vsakem vremenu. velik vojaški koncert popolne vojaške godbe pešpolka št. 27. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. BC Ob nengodaem vremenu je vojaški koncert na lok v dobro ventiliranem salonu. Za obisk se priporoča z vsem spoštovanjem 1970 Jos. Schrey, restavrater. Ces. ki. avstrijske |gg državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod Iz ^ozrn.egra reda. Veljaren od dne 1. junija 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponuCi i ▼lak ¥ Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čer Selsthal v A Solnograd, Cea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 7. q ejutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, 6ei Se\t v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plaen, Mariji«« *are, He^ Fra vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, Inomost, jBr Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedelj u praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldiit osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Olovec, l zensfeste, Monakovo, Ljubno, 6ez Klein Reifling v Steyr, Line, BudejSvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, zensfeste, Inomoet, Mocakcvo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II razreda). V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni i Novo mesto, Stražo, Toplic«, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. ur; zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRI Ob 3. uri i3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Lju' . direkt. voz 1., D. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Au<*see, Ljubno, G Beljak. Ob ?. uri IS m zjutraj oaobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vial z Dnnaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga-Lin, liana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, bteyr, Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob Jezeru, L»end-Gastein, Ljubno, Celovec, Ml Pontabel. — Ob 4. nr 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala. tn . Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 0t> m zvečer oaolu: z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Bod« Li n ca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Soluograda. — uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda . samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih — PROGA i NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta v Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega "mesta, Kočevja in ob 8. uri evečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob " 2S m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAV Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m; Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Srednjeevropski čas >e za -pred krajevnim časom v Ljubljani. I .Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, p rij orite t, komunalnih obligacij, Brečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'—. Rezervni zaklad K 200.000'-. Zasanjava li ikskoaptuji Dali predujma na vrednostna papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruja «rečke proti vnovčuje zapale kupone. Ic-iuznl lzgru/kol. Vinkuluje in dovinkuluje vojaško ženitninske kavcije. ■pt lm InkuNo m*•al« Td &f Boram« naročila. Podružnica v SPLJETU. Denarne vlogfe iprejema v tekočem računa ali na vložne knjižico \ ogodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—71 Promet s čeki in nakaznicami. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Ono je JgC zajamčeno čisto Kdor hoče dobiti zares jamćeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vaak komad ime ,SCHICHTM in varstveno znamko „JELEN11. ti4 10»?—96 Ustje (Cesto) Juri Schicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Dobiva se povsod! Ustje (Češko) ki?" Izdajatelj in odgovorni nrednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarna".