$ niNja
GLASILO
DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n.sol.o., LESCE, ALPSKA 43
LETNIK XXI ŠTEVILKA APRIL 1980
07, ki ói cLeLaL-tvoje je deto: to je pocStava!
(I. Cankar)

cì9óem óadeiaacem, upakajencem, na&im rojakom in pa&taonim pactnecjem ceótitama ab ptazniku deta 1. maju
DPO, samoupravni organi, vodstvo in uredništvo glasila
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
jf**********************************************-*************)«-)«-****-*********-
Živali je narava sama določila območje, v katerem naj se giblje, in žival ga mimo izpolnjuje, ne da bi silili čez njegove meje, ne da bi sploh zaslutila še kako drugo območje.
Človek je rezultat svojih sposobnosti in svoje sredine. Spoznati življenje in njegove zakonitosti, pomeni spoznati nas same.
Človekov boj za svoje pravice in njegovo samopotrditev je trajal več ali manj vse njegovo življenje, do današnjih dni,, bo končno lahko uživamo sadove dela in trpljenja neštetih milijonov.
Človek je bil ustvarjen zaradi zakona in ne zakon zaradi človeka, to je bilo nečloveško bivanje. Bilo je trpljenje ponižanega in oropanega človeka. Edina pot je bila boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj ! Boj za popolno socialno in politično osvobojenje. Danes to zmago imamo* imamo vse pravice, za katere sio se žrtvovali ti pogumni in pravice željni ljudje — delavci.
Naj odločnejši bojevnik zoper izkoriščevalce proletariata — človeka, je bil Karl Marx, ki je učil in širil prepričanje, da kapitalist — izkoriščevalec ni zaradi tega kapitalist, ker vodi industrijo, temveč je vodja industrije zato, ker ' je kapitalist. In gospodje ne vedo, kaj njihovi delavci hočejo in v kakšnem položaju so. Tega nočejo in ne smejo vedeti, ker so zmeraj v strahu, da bodo izvedeli reči, ki bi jih vznemirile in zaradi katerih bi morali storiti kaj proti svojim koristim. Je pa tudi čisto vseeno: kar morajo delavci izvršiti, bodo že sami naredili.
Človek pač ne more nikoli doseči novih obal, če ne zbere dovolj poguma, da bi zapustil stare. Živeli so v veri, da bodo uspeli. Niso se bali, ne strašili dnevnega trpljenja, ne zakrivali oči pred grozotami časa — pogumno so stali in gledali tem strahotam v lice. Prepričani so bili, da bo iz te brezupne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo — svoboden človek.
Marx je bil revolucionar, ki je bil takratnemu delavstvu prijatelj, učitelj in voditelj hkrati. Prizadeval si je, da bi spremenil kapitalistično družbo in državne ustanove. Sodeloval je pri osvobajanju sodobnega proleta-
riata, ki mu je prvič vcepil spoznanje o lastnem položaju in njegovih potrebah, spoznanje o pogojih njegove osvoboditve. To je bilo v resnici njegovo življenjsko poslanstvo. Bil je rojen za boj ...
Delavstvo je kljub vsem tegobam tistega časa stalo na straži, delavstvo ni popustilo, delavstvo ni hotelo, da bi bila zaman in brez sadu tekla kri že tolikih hrabrih bojevnikov, da bi bilo zastonj vse trpljenje, zastonj vse preganjanje. Čas je prišel, ljudstvo je hotelo žeti, kar je sejalo, hotelo je žeti, kar je gnojilo s svojo srčno krvjo. In res — boj ni bil zaman, trdno upanje v končno zmago se je spolnilo. Za kar se je borilo delavsko ljudstvo s svojo lastno močjo, za kar se je borilo popolnoma osamljeno, od vseh zapuščeno, obrekovano in preganjano — to je naposled doseglo», seveda ne še povsod na svetu.
Pod vplivom velikega duha Marxa in voditelja Engelsa je leta 1889 v Parizu bila konferenca, zbor vseh delavskih Strank imenovan II. internacionala, kjer so bili sprejeti zgodovinski sklepi, katerim se ne bi danes odrekel noben delavec. Konferenca je uspela, njen pomen je velik, Engels je bil navdušen : »Naš kongres ima sijajen uspeh .. Vsa Evropa je zastopana !«
Ljudstvo se je začelo prebujati)!
Razumeti je hotelo veliko, jasno in preprosto resnico Marxa. Vse se giblje, vse se spreminja, svet, stvari, ljudje.
Po dvorani so vzklikali gesli: »Proletarci vseh dežel, združite se!« in »Politična in gospodarska razlastitev kapitalističnega razreda, podružbljanje produkcijskih sredstev!« To so bili tudi hkrati cilji proletariata, kakor ,sta jih izdelala in formirala Marx in Engels. V tem duhu so delegati razpravljali, v tem duhu so sprejeli skupne zahteve — mednarodno zakonodajo o varstvu delavcev. Takrat je bila sprejeta tudi akcija o vsakoletnem praznovanju
1.	maja —praznik dela. Praznika vseh nas, ki ga praznujemo v spomin in počastitev teh ljudi, ki so nam priborili boljši danes.
Najviše raste drevo, ki je vzklilo iz solz, trpljenja in gorja.
Ljudstvo je doseglo pravico, brez katere je nemogoč vsak nadaljnji b;oj — sezidalo si je temelj, na katerem so zidali naprej, zidali z vso močjo, z vso krepko neu «ognjeno in neupogljivo voljo, dokler ni bila postavljena in dozidana ponosna stavba naših pravic, — pravic delovnega, izrabljenega, zasuž-
Rezultati proizvodnje za prvo tromesečje kažejo, da smo se planu približali oziroma ga po^ nekod celo presegli. Ne moremo pa biti zadovoljni s poslovnim uspehom, vsaj za prva dva meseca ne. Velik porast stroškov, to je posledica podražitev osnovnih surovin, energije in pomožnega materiala, v veliki meri vpliva na rezultat poslovanja.
TOZD vijakarna je v marcu presegla tako osnovni mesečni
njenega ljudstva. Cenimo to in spoštuj emo !
Hranimo in čuvajmo sadove tujega trpljenja! Gradimo stavbo dalje, kot so ji postavili temelj na II. internacionali. Ne pozabimo, zakaj praznujemo tudi mi, zakaj praznujemo praznik dela, zakaj nas ta praznik spominja na preteklost in
kot operativni plan. Tudi podatki za obdobje treh mesecev kažejo, da je težinski plan proizvodnje presežen 5 odst., izražen v kosih pa 3 odst. zaostaja. Doseganje plana je po posameznih grupah različno, največji preseg je dosežen pri kovinskih vijakih, lesnih vijakih do 3 mm ter alu lesnih vijakih. Tudi odprema v TOZD vijakar-ni je bila zadovoljiva, saj je v marcu vrednost prodanega blaga 38 odst. nad planom, za ob-
zakaj nam veže nove obveze?
Življenje izgubi smisel tedaj, kadar je brez večnega ognja — brez cilja. Marx in Engels ter ostali so nosili v sebi neugasljiv plamen, ki budi v nas neizčrpno voljo — živeti, bojevati se in zmagati.
Marinka Cvetko
dobje treh mesecev pa je plan dosežen 99 odst.
TOZD verigama je z doseženo proizvodnjo v marcu planske obveznosti v celoti izpolnila. V obdobju januar — marec je izdelala 1.110 ton, kar je 7 ton več kot predvideva gospodarski načrt. Struktura proizvodnje se razlikuje od predvidene, saj je proizvodnja viso-koodpomih verig, snežnih verig in zaščitnih manjša od plana, proizvodnja ročno in strojno (Nadaljevanje na 2. strani)
Proizvodnja v prvem tromesečju
OSVOBODILNA
AFRONTA
Osrednji organ osvobodilne pronte slovenskega naropa
V aačefkts jss
1942
c*»» it »sl
Osvi
Novoletna sodilne fronte
poslanica
slovenskega
naroda
miti«*® ; >** i*% pi *»««-«Iß« la :
! Ueijafe fnrii Of «poe*&ja	:
afc«	,	, , . '
SM****«i	«i fem:{4e4m
tmlK*.	jtm*«« öet.Mro'
: teč«« »r«).««”, Wf*1»»«8 v i ket j# v j^k« f$8@£& ~~ mof*«- &©-
• i* katm«* lì s««-*«)* u
te« J* £*;
đia.'Ae*
o»T4<lt83
»stetti»
»satfevassi
$«**«**
!*«»» **«»*«*« J» f*}«»;» in <*: fhh »tvmtiti »Io* «•»« j> i3*< «vojtf s»n- ; ?.<!>'*<}. ? »»*«■ ; »»>**»> *M&*■*'> au :i, k»tkrsjzu m~
;, ksa it- foet&Mt ja Y$eà*fe»r j«-»‘ Inda X
m*uéi<'mì p$s?«b*«»u, #»* iN«3»«g*< ** «« gmtporfjp ss „ürsKlsae" ««**;» r««v f»Si ì>?8* X	.
$««*<$ Ur-rrmli	?«ém»	««**	»'	:
kistßs pa&Ä* 5>re<eki«sti *' « »-««« Mo «Švigat» vfer*twi»e* *>• akn^ui-'s» »fc***sU fcar««I t«r 44«» froirt*,	(ß ß«<r>n;: *o-
vraMiki	*******	**> **«**»	i
ßm'BlovalL	4s	W	«sisiMsaij#	«	:
v{«8^«^. L« j:h X hu-> mb* »M*K : in fv'üj. mpml* iMožas&I«* &*&&> im vvf *o;av*<n fSa<4 t<r 4s>s.5*<>^ *-* «>K> n >v«äs'ß.i (?;«>«, k« 4s!k-ss«{é*x. 4* : m> j>? y!»is4,i aar»^n»	I* i
; é« biniti*.
\ imbmftu x-iAeua p* 14 * *«'<« : fc*». v Uio. fc> W 4***'***» sw«W X »vaji	fc»at s« *«>
B|VJÜ<.'V<' •**£»« SdfS'ti f>s.»5»sr- s > ; rtwuv* <•' «>• g.vr«-«.fii<;	>'*»-
0»*or*:«ÌU<>*
Izjava
. «raìaiki v» if f.oi*» *%*£»«„ f> *»«**{. r <<««»» KJ«*■»»»•! *;»,»,«» «jifeor '|arm.: v.*a*4* ifcfeka sßfi. 4a j*	\
«arsxt*	*-<*»»«*•*«»
. 8 ^«v«W^t«» tmm	*kf?x «58-
Ms. iCfe t»i4	Se.i'n
: Äii J.• . s«i	U ■<> !«■;•<<i{
mrr>te& wu« •>-.'«■ fe; ^ '^»5 s4?S^> urUnterU* h- t* z**. J»-U {fttrm' ,' è«v« *
ttmt» *I«sr«ask8ga 8#f*>«S* ^gfa?« 4« **a«s^*«* i »««©vasts So^kBli. sfsr»|«ilk «& it. g5«a*f«t uy.	j
iiosjess |e treSa vrStlt »eüpww o»«r»#«#© #kkt> irviistssvfj* ishorlH^v x» 0?v»%s>g{|«r in s^faiži*» »«ssSs
HahŠć* «arav«4» i» »&<c»i.1a* xka^ßt-nr; t<i%mii>****i6(ì} i '« ösvofeßöil«» fron?» r»»g<j»a«;* jr,g ^ »r>|v *« st*go to ««nt«»»! «jsx->ta estßoi'K’«. likrsü «sevsssi * sk'iii ««toslov go»ä ved*tvora veHkv^s wssng,* «ssrvwa* skk«f8«g« n»r<;d« đo asrrrosjato«?»«.
Iß« «kiijn iß »kiivti8€Sj»s sißvvnvsih ftsnoMs	»$* =
ls»l Jß«?8j. SlOVßesk« ijOiSük? ?ß;K<l-C*, Xf *8 fcnS»'l|« 8* sv«kk« pfavšk«?« «stvarjajo »8« M% »üi* -*p »i«♦»«»<»*. e, fei 8*ößäs*i«5o t iyf . m »o ><&*«** >-. «« g»do iviiafa« o«ife.
ö*visS>*«&?vt pf\x0\-so «sa 8iova»ssa>» «s*«*;» >0i«*: i »iovanagagfe {»«roda k-.»i
.	........£3SV«W^I|at «veti* 0a»o' : dii*« i>»«is dosso.*»« ffmjiiit'
V«* agfßla»|«< gi pfs*ag»i«> «&.\t fP&Am »»«tvBodi?«v a»-&#4# rei«v«i* »a dcsiaO«» ijatiski .	; »i *ažs>.
litssria r«a *IQV*M%« mu j-it.	s» s'*,k a« doiam:, d« j
«0 bill# èm (iüU- ossaod«« <•»•< !->,:<4.: .	»! »'««:*&*«« ;
ßn;,.Sa 8«.,;üa terßafains $#{**«? »<• ->«.••	.- .., , <
SV afesad« a «ißvkvisisßf	s.a«vab:i:s, ^vw«ii* ^	■
m &■> »v»jt MHhf#i wv>o**osmv< '■>	«saß «ai 2a*t*im* S****#~k* !
S* n S'.-ji?? tumttm 'nöftia o.ii -'b *S«.»s»saf «>.<< o *»■« . >{ so *so- i : WOrtUrsaf.^;. «Sv.. ****•*»«' 4* avaij*»M*»w {.«*«»'« « >x .. : v,vo«*<i ! 8, bo: > <t«o v»ta»:a «a a|ov< i:-,Sfso «iVObvb« ?***■# $:» f«vblò-«:SV'>>..<S:! s,i<: ;,<(<•< «ÄigSO iti |« * #,: . .' :t	> .j-
aal «0' • S.>« •■:
ks m gii
Of *ìov m
* 8lß<S«#bö|«ift c
}*»

Tako je izgledala izjava vodstva OF v začetku 1942. leta
Kako daleč smo s pripravami za benifikacijo
iNadaljevanje s 1. strani)
varjenih opremljenih in metrskih, traktorsikih ter verig z grebeži pa večja. Problematično je bilo pomanjkanje materiala za nekatere vrste verig. Prodaja v marcu je bila dosežena vrednostno 66 odst. v primerjavi s planom, za obdobje treh mesecev pa 57 odst. Delno je vzrok neodpremljena količina verig na Poljsko, v največji meri pa je na takšno stanje vplivala proizvodnja snežnih verig na zalogo.
TOZD sidrne verige je količinski plan proizvodnje v marcu izpolnila 102 odst., vrednostno pa zaostaja, saj je bila realizirana struktura proizvodnje drugačna, kot smo predvideva-
li.	Še vedno zaostaja proizvodnja verig višje stopnje predelave. Odprema je bila v marcu realizirana vrednostno 78 odst., za tri mesece pa 76 odst. Izpad realizacije je delno povzročila tudi neopremljena sidrna veriga, ker ni bila kompletirana. Primanjkovalo je odlitkov in zato ni bila pravočasno izdelana oprema. 2e v aprilu bodo razmere izboljšale, saj smo že dobili delno količino odlitkov.
TOZD kovačnica je v marcu količinski plan proizvodnje pre_ segla 5 odst. za eksterni trg, za interni trg je delno pod planom, taiko da je skupno preseganje plana 2 odst. Tudi v obdobju januar — marec je količinski plan v celoti dosežen, tako za eksterni trg 100 odst. in za skupno proizvodnjo 103 odst. Tudi odprema je bila zadovoljiva, vrednostno dosežena je bila v marcu 88 odst., v trimesečju pa 92 odst. Realizirana prodajna cena je nižja od planirane in je tako vrednost prodaje nižja.
Plan je bil presežen pri grupah proizvodov: kavlji, odkovki serijske izdelave, .omče, bremenske verige in kovane verige. Za interni trg je bilo proizvedeno opreme za opremljene verige 113 odst. po teži in 145 odstotkov v kosih v primerjavi s planom.
TOZD orodjarna je plan proizvodnje v marcu presegla, prav taiko tudi v trimesečju. Uspeh je dosežen delno tudi zaradi spremenjenih višjih cen orodja.
TOZD vzdrževanje v prvem trimesečju delno zaostaja za planom, kar je delno posledica načina obračuna storitev vzdrževalne dejavnosti.
TOZD TIO je proizvodni plan v marcu dosegel, prav tako tudi prodajnega. Realizacija je bila v marcu 10 odst. večja od planirane, s tem je delno nadoknadeno zamujeno v preteklih dveh mesecih. V prvem trimesečju je prodajni plan dosežen 90 odst., težave nastajajo zaradi nepravočasnega uvoza nekaterih sestavnih delov.
Ce pogledamo še izvoz v letošnjem letu, vidimo, da za planom zaostaja. V marcu je bil izvoz na konvertibilno področje dosežen v višini 41 odst., na klirinško področje pa 101 odst., kar skupno pomeni 53 odst. Ce primerjamo podatke za prvo tromesečje z istim obdobjem lanskega leta, vidimo, da smo letos izvozili isto količino, vrednost izvoženih izdelkov pa je 26 odst. večja.
M. K.
Na zadnji sindikalni volilni konferenci je bilo menda veliko govora o benifidrani delovni dobi za nekatera delovna mesta v naši delovni organizaciji. Ker je to zadeva, za katero se zanima precejšnje število naših delavcev, je smotrno, da se jih nekoliko temeljiteje obvesti, zakaj tega problema še nimamo urejenega.
Že v našem glasilu je bilo večkrat objavljeno, da v vseh primerih, ki niso zajeti v zveznem zakonu, moramo najprej doseči spremembo zveznega zakona. Ker nobeno delovno mesto izmed naših še ni vključeno v ta zakon, je dejansko potrebno najprej spremeniti zvezni zakon o delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Predlog za spremembo tega zakona pa na pobudo delovne organizacije morajo podpreti:
—	Zavod, ki se ukvarja s problemi varstva pri delu (v našem primeru Zavod SRS za varstvo pri delu),
—	Zavod, ki se ukvarja s fiziologijo dela (v našem primeru Inštitut za medicino dela pri Kliničnem centru v Ljubljani).
Soglasje k tej pobudi mora dati še skupščina jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja. Ker pa smo o tem sprejeli družbeni dogovor, mora k predlogu po tem družbe-
nem dogovoru dati soglasje tudi republiški svet zvez sindikatov.
Skratka gre za dokaj zamotan postopek spremembe zveznega zakona, ki praktično posamezni delovni organizaciji skoraj onemogoča realizirati spremembo. Glede na sam postopek smo pred dvema letoma prosili Inštitut za medicino dela, da pripravi strokovno obdelane predloge za benifikacijo delovnih mest, vendar se kljub dogovoru dela niso lotili, čeprav jim je bila posredovana tudi naročilnica za to delo. Z druge strani je bila prav v tem času ustanovljena v SOZD SŽ komisija za benifikacijo. Vendar se na tej komisiji rešuje le problematika delovnih mest, ki so že benificirana, in gre le za spremembe stopenj povečanja zavarovalne dobe. Člani te komisije, ki je imela zadnji sestanek v Verigi, so si ogledali tudi delovna mesta v naši DO, za katera smo nameravali predlagati povečano zavarovalno stopnjo, in ocenili naše možnosti uspeha pri tem. Po njihovi oceni nimamo nikakrš-nh možnosti uspeha pri kovačih (strojnih in ročnih) niti pri ročnih varilcih, ne pri galvani-zerjih, pač pa obstajao minimalne možnosti pri Schlatter skupini v oddelku sidrnih verig. Ob tem smo na komisiji ugotovili, da je bilo prvo rime-
27. april — dan OF
Komunistična partija je sklenila ostati z jugoslovanskim ljudstvom tudi v naj hujših dneh. Se več! Ker se je fašistična nevarnost vedno bolj bližala, je postala glavna skrb komunistov — obramba domovine. Že sredi marca 1941 je izdal CK KPJ lepak Proti kapitulaciji, ki so ga ponatisnile tudi v slovenščini ciklostilne tehnike.
Komunistična partija Slovenije je izdala na dan nemškega napada na Jugoslavijo,
6.	aprila 1941, proglas, s katerim je pozvala slovenski narod v boj za obrambo domovine, in tu in tam so se že zbirali prostovoljci.
11.	aprila 1941 je sklical Franc Leskošek v Trebnjem sejo članov CK KPS. Ker je bila jugoslovanska vojska v razsulu, so sklenili, da je treba Slovencem pojasnjevati prave vzroke za polom in naj ljudje zbirajo ter skrivajo orožje, sl. 3
27. aprila 1941 je bila na pobudo CK KPS ustanovljena Protiimperiahstična fronta, ki se je kmalu potem preimenovala v Osvobodilno fronto (OF). Vodstva nekaterih meščanskih strank so se poskušala prilagoditi okupatorskim oblastem, druga so se družila v OF in so bila navzoča tudi na
ustanovnem sestanku OF. Pošteni slovenski rodoljubi iz vseh strank in skupin so vse bolj množično stopali v vrste Osvobodilne fronte. Tako se je vedno bolj krepila organizacija, ki naj bi združevala vse Slovence v boju proti okupatorjem. Mogočna akcija OF je bila že npr. kulturni molk, ta ni dopuščal nobenemu kulturnemu delavcu, da bi kjerkoli izdajal svoja dela in se oglašal javno.
Misel na upor je tlela kakor iskra v suhi travi, se uži-gala in zagorela v mogočen ogenj upora.
Do srede septembra 1941 se je vrhovni plenum med Sloven, ci tako uveljavil, da se je oblikoval slovenski narodnoosvobodilni odbor. V začetku januarja 1942 je objavila OF svoj program v 11 točkah. Slovenci smo okupatorjem vedno bolj kazali, da nismo rojeni za sužnje.
27. april — dan OF je dan naše notranje moči, dan enotnosti našega naroda. Te enotnosti ni imel in nima nihče pravico rušiti. Enotni smo šli skozi ogenj upora, se prebijali skozi trpljenje pri obnovi porušene domovine, enotni gradimo samoupravno socialistično družbo. V enotnosti pa je naša moč.
M. S.
Delavec pri stiskalki v novi kovačnici
nje Inštituta za medicino dela, ki je razen za galvaniko ocenil vsa ostala dela kot realno možna za pridobitev benifikacije, predvsem komercialno obravnavano, saj bi Inštitut za pripravo vsakega predloga po ocenah iz leta 1977 zaračunal približno 20 starih milijonov. Torej čim več predlogov tem več sredstev, ne glede na končni uspeh.
Sedaj je dogovorjeno, da za komisijo SOZD pripravimo po skupni metodologiji oceno Schlatter skupine, in če se bo pokazalo, da so delovne razmere na teh delih toliko težke bot na že benificiranih delih v železarnah, se bomo odločili za izdelavo predloga spremembe zveznega zakona.
Ob koncu še nekaj o etiki razpravljalcev o benifidrani delovni dobi na sindikalni volilni konferend. Ce ima nekdo na-
men razpravljati o nekem problemu, je smotrno, predvsem pa pošteno, da se obrne na tistega, ki problem pozna. Tako se je zgodilo, da so padle tendenciozne ugotovitve tudi od predsed. sindikata, ki z resničnim stanjem stvari nimajo nikakršne zveze in so usmerjene le v obračun s posameznikom, ki pa ni bil prisoten. Koliko pa pri nas cenimo resnico, oziroma moralo, se vidi tudi iz tega, da je bil na volilni konferend tudi nekdo, ki je zadevo dobro poznal, vendar je zaradi očitnega zadovoljstva ob tem, da se »cefra« tretjega, o vsem raje molčal, čeprav je po svoji samoupravni funkdji verjetno prvi, ki naj bi prispeval k razjasnitvi problemov.
Takšni pač smo — človek človeku volk.
Franc Cop
Smeri razvoja kovinske industrije SRS v razdobju 1981—85
Brusilni stroj v novi hali
Relativni dinamični razvoj slovenske kovinske industrije kaže pri prognoziranju nadaljnjega razvoja na nekatere težke probleme. Med temi problemi velja opozoriti zlasti na naslednje :
—	Slovenija ima v kovinski industriji relativno visok delež delovno intenzivne proizvodnje. Bri tej proizvodnji je značilna nizka kvalifikacijska struktura in stalno pomanjkanje potrebnih surovin za proizvodnjo.
—• Obstoji tudi problem tehnološkega zaostanka, ki ima za posledico trajno uvozno in razvojno odvisnost od razvitejšega sveta, kot udi razne oblike omejevanja izvoza.
—	Med nakazanimi problemi je eden naj večjih: pomanjkanje konceptov, kar ima za posledico izgradnjo zmogljivosti za enake ali podobne proizvode z uporabo različnih tehnologij.
Glede na to je pri postavljanju izhodišč razvojne usmeritve potrebno težiti k razreševanju gornjih ključnih problemov slovenske kovinske industrije.
Ce hoče slovenska kovinska industrija v prihodnjem srednjeročnem razdobju doseči kvalitetnejši napredek, mora rast vse bolj sloneti na povečanju produktivnosti, visoki kvaliteti na lastni tehnologiji ter zaokroženih in usklajenih razvojnih programih s pomembno orientacijo za izvoz.
Če analiziramo smernice razvaja posameznih panog kovinske industrije, kakor so jih predstavile posamezne grupacije v teh panogah, moramo ugotoviti, da te smernice ne dajejo rešitev problemov te veje gospodarstva.
Razvojne usmeritve vseh treh panog več ali manj slone na dosedanjih programih z gotovimi modifikacijami. Večji del proizvodnje kovinsko predelovalne panoge ostaja materialno intenziven in zato s seboj vleče stalen problem oskrbe z jeklom kot glavnim reprodukcijskim materialom. Prav tako strojegradnja gradi svoj razvoj na obstoječih programih, ki na žalost niti niso usklajeni in ne upošteva vrednosti delitve dela, ker se zadovoljuje z delitvijo programov. Industrija motornih vozil (z izjemo TAM) bazira svoj razvoj na sedanjih zastarelih licenčnih tipih in o skono edinem lastnem razvoju razmišljajo vsi o eni in isti stvari.
Prav tako so izhodišča možnosti razvoja v pogledu predvidene rasti dohodka oziroma bruto proizvoda preoptimistične in deloma nerealne.
Res predstavlja slovenska kovinska industrija precejšen del slovenskega gospodarskega potenciala, vendar bi morali nosilci planiranja znotraj te veje gospodarstva upoštevati, da je vsaka nadpovprečna rast, ki nima ustrezne podlage v večji akumulativniosti oziroma produktivnosti, možna samo na škodo drugega sektorja gospodarstva. Prav tako nadpovprečne rasti ni mogoče doseči brez novih investicij, ki pa marajo
temeljiti v prvi vrsti na lastnih sredstvih, ker imajo na ostala združena sredstva pravico tudi druge panoge oziroma njih delovne organizacije. V zvezi s tem so zaskrbljujoči naslednji podatki:	od 8,2 odst.
leta 1972 se je akumulativna sposobnost slovenskega gospodarstva zmanjšala v letu 1978 na 3,7 odst. (v kovinski industriji na 4,2 odst.). Nizka aku-mulativnost s hkratnim naraščanjem obremenitev gospodarstva je osrednji problem razvoja.
Prav tako je nujno upoštevati možnosti alimentiranja z repr ornateli ali. Nedoseganje dosedanjih planskih postavk čestokrat opravičujemo deloma objektivno, s pomanjkanjem reprodukcijskih materialov. Vsekakor lahko sklepamo, da dosedanji viri oskrbe z reprodukcijskimi materiali niso zadostni za dosedanji obseg proizvodnje ob sočasni restrikciji uvoza in je pri vsakem nadpovprečnem povečevanju obsega proizvodnje kovinske indusitrije nujno treba razmišljati o vlaganjih v razširitev surovinske baze oziroma v razširitev proizvodnje repromaterialov.
Ob nakazani kadrovski strukturi opažamo, da se temu vprašanju ne posveča dovolj pozornosti. Povečanje obsega proizvodnje ne sme sloneti na povečanju stopnje zaposlovanja, ampak na ustreznejši kadrovski strukturi, kar pa zahteva ustrezno politiko- izobraževanja in ne nazadnje nagrajevanja.
Na podlagi tako določenih globalnih možnosti bo nujno znotraj kovinske industrije uskladiti razvojne plane glede na lastne potenciale in ob upoštevanju analize stanja ter trendov razvaja posameznih panog in na podlagi tega po našem mnenju postaviti naslednje cilje razvoja:
—■ proizvodna usmeritev v skladu s potrebami intenzivnega razvoja in nujnega prestrukturiranja slovenskega gospo-darstva ;
—■ postopna preusmeritev na povečanje deleža proizvodnje in storitev, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka ;
—	oblikovanje kovinske industrije v medsebojno povezan reprodukcijski kompleks, ki naj usposobi velik del svoje proizvodnje izvažati;
—	usklajevanje proizvodnje po asortimentu in količinah znotraj panoge;
—	združevanje sredstev za naložbe v skupno dogovorjenih in usklajenih investicijah.
Pri tem bo pa nujno:
—	opuščati golo posnemanje programov ali proizvodov z enostavnim uvozom opreme in sestavnih delov,
—	povečevati lasten razvoj,
—	osvajanje proizvodnje celih tehnoloških linij ali tovarn s kombinacijo domačih strojev in naprav.
Usmeritev na višjo stopnjo predelave in večjo kvaliteto izdelkov, na modernizacijo zmogljivosti, proizvodnje in poslova-
nja ter na višjo produktivnost dela mora biti trajna aktivnost vseh organizacij združenega dela kovinske industrije oziroma njih asociacij.
Modernizacij a	gospodarstva
se ne omejuje zgolj na nabavo novih strojev oziroma sredstev za delo, temveč mora vključevati tudi nove razvojne koncepte na podlagi dolgoročnih proizvodnih in raziskovalno razvojnih usmeritev, sodobnejše organizacije poslovanja in dviga tehnološke ravni.
Težišče razvoja mora biti v izgradnji skladnejše gospodarske strukture, ki naj usmerja optimalno izrabo lastnih možnosti in uspešnejše vključevanje v proizvodno strukturo na širšem področju s prilagajanjem zahtevam trga, smotrnejšo delitvijo dela in združevanjem dela in sredstev.
Preusmeritev slovenske ko-
S temeljito analizo preteklega poslovanja in študijo o razvojnih možnostih smo se v lanskem letu lotili priprave srednjeročnih planov za obdobje 1981—85. Tem dokumentom so v začetku letošnjega leta sledile smernice in elementi planov. S smernicami smo delavci v TOZD načrtovali temeljne cilje in usmeritve, ki naj bi jih dosegali v načrtovanem obdobju, pri čemer smo posebej poudarjali celotni prihodek, ustvarjeni dohodek in njegovo delitev ter opredelili tudi ostale pomembne postavke: kadre, izvoz in uvoz, investicije in naloge skupnega pomena.
Ker pa TOZD uresničuje svoje cilje tudi s pomočjo in s povezovanjem z drugimi samoupravnimi organizacijami in
vinske industrije in njen selektiven razvoj je sestavni del samoupravnega usmerjanja akumulacije. Pri tem pa moramo pozabiti na lokaliištične in branžne tendence nemobilnosti družbenih sredstev in akumula. cije.
To samoupravno usmerjanje pa mora sloneti na skrbnih
skupnostmi, smo smernicam dodali tudi elemente, ki jih opredeljujejo predlogi konkretnih obveznosti in pravic vsake TOZD do skupnih potreb in nalog, ki smo jih določevali na osnovi vseh oblik obstoječega in bodočega povezovanja.
S tem, ko smo dosegli to stopnjo, pa nastopi nadaljnja najpomembnejša faza v pripravi planskih dokumentov, ki jo označujemo kot samoupravno sporazumevanje o elementih in priprava temeljev planov. Slednji dokument predstavlja temeljni akt in se skladno s pomembnostjo tudi sprejema z referendumom. Čeprav so temelji planov tudi osnova za sprejemanje sporazuma o elementih, tečeta obe fazi — priprava sporazumov kot temeljev pla-
analizah in dogovorjenih izhodiščih.
S tem sestavkom smo skušali začeti razpravo o pripravi procesa dogovarjanja in sporazumevanja v korist slovenskega gospodarstva ter s tern tudi v korist vseh, ki združujejo svoje delo v kovinski industriji Slovenije.
nov sočasno, ob izdatnem sporazumevanju, dogovarjanju in usklajevanju vseh povezano nastopajočih v združenem delu.
Razumljivo je, da bo TOZD predvsem natančno opredelila tiste elemente, ki zadevajo samoupravni sporazum o temeljih piana, asociacije, v kateri je združena — v našem primeru DO, elemente za sklepanje drugih sporazumov —■ SKS, SIS itd., pa bo opredelila bolj grobo.
Poudariti moramo, da imajo v fazi sporazumevanja posebno odgovornost poslovodni organi — direktor DO in vodje TOZD, ki morajo predvsem realno uskladiti dlje glede na možnosti, kar velja zlasti za prioritete bodočega razvoja, sortimentske odločitve, investicijske .odločitve in zagotavljanje finančnih virov. Planerji v tej fazi pomagajo le po strokovni plati.
Ker je planiranje le predvidevanje dogodkov danes, ki naj bi se dogodili jutri, je razumljivo', da bo spričo dokaj zapletene sedanje gospodarske situacije v državi in v svetu, težko povsem in natančno določiti temi j e planov, zato lahko pričakujemo tudi spremembe in dopolnitve. Da bi zadeve bolj operativno tekle, bi bilo smotrno, če bi le-te kadar ne gre za bistvena odstopanja, potrjevali kar delavski sveti.
Optimistično gledano, naj bi bili temelji planov in sporazumi kot osnutki pripravljeni v maju 1980 — tako je z rokovnikom predvideno. To bo možno doseči le z intenzivnim delom in aktivno vlogo vseh nastopajočih, posebno najodgovornejših v tem procesu, ki bodo morali organizirati ustrezne razprave in sporazumevanja.
Gvido Melink
\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\V\^^^^
^	?
I ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO \
f	SPREJEMAMO DO 9. MAJA 1980.	\
I	I
v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^
Sporazumevanje o elementih in priprava temeljev — najpomembnejša faza pri pripravi planskih dokumentov
Vprašali smo...
O počitniškem domu
dosegli 97 odst. plana, realizacija 101 odst., delovna sila se je gibala pod planom. Vsi tisti stroški, na katere imamo vpliv v TOZD, so pod planom ali na meji. Vse to mora v periodičnem obračunu prinesti tudi nekaj ostanka dohodka.
Kakšne ovire najpogosteje nastopajo pri izpolnjevanju plana proizvodnje?
Pri izpolnjevanju plana se najpogosteje srečujemo s pomanjkanjem ustrezne vlečene žice nad 0 8 mm, pa tudi kvaliteta ni najboljša, saj je prav v zadnjem mesecu narastel tudi odstotek izmeta. Še vedno je
jih cen. Menim, da se je bolje opredeliti za pospeševanje organiziranega letovanja v počitniškem domu ter na tem področju sodelovati z drugimi delovnimi organizacijami v SOZD SŽ, saj se nam morebitna izguba počitniškega doma ne povrne več.
Počitniški dom že nekaj let čaka na adaptacijo kuhinje in starega dela, ki jo je med drugim zahtevala tudi crikveniška sanitarna inšpekcija, vendar za letošnjo sezono še ne bo sprememb. Upam, da borno k temu pristopili jeseni, po končani sezoni, sicer se nam lahko zgodi, da nam ne bodo dovolili obratovanja. Drugače pa je dom dobro vzdrževan in nam bo lahko nudil prijetno prebivanje. Še bolje bi bilo, če bi se tudi sami nekoliko potrudili in več
ostalih skupnostih.
OD v naslednjem srednjeročnem obdobju
vi dela in rezultatov dela.
4. Razvoj sistema mora težiti	v večji meni odvisna od rezul-
k poenotenju v DO, SOZD, ob-	tatov dela v TOZD in manj od
Izvajanje občinskega načrta varstva pred požarom je obveznost vseh občanov in združenega dela in ne samo SIS in občinske gasilske zveze, kakor se večkrat tolmači v raznih občinskih strukturah.
Delo je zanimivo. Upam si trditi, da smo edina SIS, ki je dala poročilo o porabljenih sredstvih v letu 1979 in načrt porabe v 1980 združenemu delu. V SIS imamo že občutek, da je naše delo pod stalnim drobnogledom, to pa zato, ker smo sredstva, zbrana v združenem delu, oplemenitili še z raznimi zbiralnimi akcijami in prostovoljnim delom dvakratno in uspehi bolj izstopajo kot pri
proizvodnji in administraciji in izpopolniti programe svobodne menjiave dela do take mere, da bo možno preko njih ugotavljati učinkovitost službe in posameznikov. Posamezne delavce in skupine je treba povezati v stimulacijske celote, ker imajo vpliv na isti učinek (npr. izkoriščenost kapacitet) in to ne glede na to, v katerem delu DO so organizacijsko vezani. Višine stimulacij morajo do konca obdobja doseči maksimalne meje in preprečiti uravnilovko znotraj strokovnostnih kategorij.
Na področju razporejanja dohodka bo potrebno poleg dosedanjih meril postopoma vgrajevati še dodatne, preko katerih bo višina sredstev za OD in SP
V času obravnave smernic razvoja TOZD v prihodnjem obdobju smo pogosto pred dilemo, ali še v naprej razvijati vse osnovne dejavnosti proizvodnje ali se usmeriti le na nekatere. O teh in še nekaterih drugih pomembnih vprašanjih pri vodenju TOZD smo se po-govorli z vodjem TOZD vija-karna, tov. Cirilom Ažmanom.
Kako ocenjujete poslovanje v prvih mesecih letos glede na to, da prvi finančni rezultati niso najboljši?
Čeprav še ni vseh kazalcev poslovanja, pričakujem pozitiven rezultat. Proizvodnjo smo
Letos je bilo prijavljanje za letovanje v počitniškem domu v Crikvenici opravljeno prej kot običajno, zato na tem mestu ne bi ponavljal že znanih podatkov in pogojev, ki so bili objavljeni v Informatorju. Med temi podatki so gotovo najbolj zanimive cene in mislim, da bi bilo vredno o tem nekaj spregovoriti. Na polno ceno penziona seveda ne moremo vplivati, lahko pa se pogovarjamo o tisti, ki jo plačajo člani našega koléktiva. Menim, da zelo naravno kažejo naš odnos do organiziranega načina letovanja, oziroma do porabe regresa za letni dopust. Prispevek za pokritje stroškov doma, ki ga namenimo pri razporeditvi sklada skupne porabe ob zaključnem računu, letos ni večji od lanskega (60 starih milijonov), realno
pa to pomeni še občutno zmanjšanje. Cena za člane kolektiva in njihove svojce je zato seveda ustrezno višja kot lansko leto. Stvar bi bila preprosta, če bi lahko raztegnili sklad skupne porabe po potrebi, vsi pa vemo, da pri letošnjih težavah v gospodarjenju tega ne moremo, saj je med drugim tudi del tega sklada za stanovanjske potrebe. Lahko bi pa storili nekaj drugega. Del regresa za letni dopust, ki ga dobimo izplačanega, bi lahko namenili za regresiranje počitniškega doma ter tako vsaj približno obdržali nivo lanskih cen. V preteklih letih to morda ni bila realna dilema, v bližnji prihonostd pa vsekakor bo. Letos smo prišli v položaj, ko nismo na boljšem ne pri regresu, ne pri cenah, zato se bo v prihodnjem letu najbrž treba odločiti. Svojo vlogo bo pri tem moral odigrati sindikat ter se izogibati, da ne bo istočasno zagovarjal višjega regresa in niž-
pazili nanj, da bi bilo čim manj potrebe po tekočih popravilih.
Večkrat nas zelo zanima, kako bo s kadrovsko zasedbo letos. Po nekaterih zapletih z lansko ekipo, ki pa na počutje gostov ni toliko vplivala, kot so nekateri z veseljem pripovedovali (splošno mnenje je bilo nasprotno dosti ugodno), jo je bilo potrebno nekoliko spremeniti in tudi zmanjšati na štiri osebe.
Mislim, da bi bilo na koncu vredno omenili, da bomo pred začetkom sezone dom za nekaj tednov dali v najem osnovni šoli iz Radovljice in jim s tem omogočili, da izpelje šolo v naravi. Pri tem seveda ne gre za izboljšanje poslovne bilance, kar pri osnovni šoli tudi ne bi bilo prav iskati, hkrati pa tudi ne za poslabšanje. Menim, da smoter mora biti v sodelovanju s šalami, ki nam vzgajajo bodoče delovne ljudi.
Miloš Janša
največ težav pri specialnih izdelkih, kjer smo prepočasni, to velja predvsem za pripravljalni del proizvodnje.
Ali bo možno izpolniti cilje, postavljene s stabilizacijskim programom?
Cilji v stabilizacijskem programu, gledano s stališča TOZD, so v celoti uresničljivi, saj smo to dokazali že v februarju in marcu. Menim, da bo moralo biti več zavzetosti v strokovnih službah, ki: skrbijo za pripravo proizvodnje, ustrezna naročila, predvsem pa reprodukcijski in pomožni material, brez katerega ni končnega proizvoda.
Sprejeli smo rebalans letnega gospodarskega načrta glede na družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ali ga bo možno izvajati v TOZD vijakarna?
Rebalans gospodarskega načrta glede na družbeni dogovor o delitvi dohodka in OD bo s tako proizvodnjo možno izvajati v TOZD. Bojim pa se, da bo na nivoju delovne organizacije prišlo do prelivanja sredstev za OD na škodo tistih TOZD, ki bodo svoje planske zadolžitve v redu izpolnjevale.
V razpravi so planski dokumenti za prihodnje srednjeročno obdobje. Z njimi določamo smernice, cilje in pa pogoje, potrebne za dosego teh ciljev. Kaj menite o razvoju TOZD vijakarna v prihodnje?
To je težko vprašanje. Skušal bom opredeliti nekaj izhodišč, katera obravnavamo v zadnjem času. Na nivoju DO nam je popolnoma jasno, da pri taki stopnji akumulacije nismo v stanju razvijati vseh tehnologij enakomerno. To smo občutili v tozdu v tem srednjeročnem obdobju.
Ce gledamo razvoj vijakarne z jugoslovanskega stališča, gotovo ni smotrno vlagati v to proizvodnjo, ker se več kot 50 odstotkov vseh kapacitet v Jugoslaviji na domačem trgu ne more realizirati, na zunanjem trgu pa se srečujemo še z večjo konkurenco. Vzhodno tržišče, na katerega pretežno izvažamo, pa ni zanesljivo, saj se pogoji izredno hitro menjajo-, mi z našo dosedanjo opremljenostjo pa tem pogojem nismo kos.
Ce gledamo razvoj samo s stališča tozda in doseganja celotnega prihodka, dohodka in ostanka dohodka, čeprav smo poslovno leto 1978 zaključili z izgubo, bi bilo vseeno smotrno, da načrtujemo razvoj na izhodišču SOZD SŽ s tem, da na tem nivoju vsi trije proizvajalci (Tovii, Plamen in vijakarna) nudimo celoten program vijačnih izdelkov; Poseben poudarek pa mora biti na modernizaciji zastarelih in fizično težkih delovnih operacij.
S kakšnimi problemi se kot vodja TOZD najpogosteje srečujete?
Naši delovni ljudje še niso dojeli bistva samoupravljanja, izredno dobro poznajo pravice, na dolžnosti pa pozabljajo. Kot celota premalo pomagajo pri izvajanju poslovne politike v tozdu, izmikajo se obveznostim in je le prevečkrat OD tisti faktor, za katerim se skrivajo predvsem tisti posamezniki, od katerih je odvisen celoten uspeh.
Ob koncu še eno osebno vprašanje. Znano nam je, da aktivno sodelujete v SIS za požarno varnost. Povejte nam še kaj o tem področju svojega delovanja.
V	SIS za varstvo pred požarom v občini Radovljica delujem od njene ustanovitve 26. 12. 1976 kot predsednik IO. Največ dela je pri nastajanju novih samoupravnih aktov, izdelavi in vrednotenju letnih in srednjeročnih programov, kakor tudi na realizaciji že sprejetih.
V	delu SIS se premalo čuti vpliv porabnikov (združenega dela), saj so te delegacije na vseh zasedanjih na meji sklepčnosti. Po neudeležbi prednjači tudi naša delegacija.
Razvoj sistema razporejanja in delitve v srednjeročnem obdobju 1981—1985 mora sloneti na naslednjih izhodiščih:
1.	Upoštevati mora omejitve in usmeritve, ki bodo postavljene z družbenimi dogovori, panoškimi sporazumi, sporazumi v SOZD, s stališči sindikata in z drugimi zavezujočimi usmeritvami.
2.	Razvoj in usklajevanje sistema mora potekati postopno v skladu z notranjimi možnostmi in potrebami, radikalnim spremembam se je treba odreči.
3.	Smoter sprememb mora biti spodbujanje učinkovitosti dela in poslovanja, kar pomeni razporejanje in delitev na osno-
čini in republiki in k uresničevanju cilja — za enako delo prebližno enako plačilo.
Za uresničitev postavljenih izhodišč se za srednjeročno obdobje planirajo naslednje spremembe oz. dopolnitve:
1.	Vnašanje sprememb in dopolnitev, ki so posledica notranjih potreb, izvirajočih iz razvoja TOZD in DO.
2.	Vnašanje sprememb kot posledice neustreznosti posameznih določil, ugotovljenih pri izvajanju.
3.	Vnašanje sprememb, ki so posledica zunanjih dejavnikov, kot so zakoni, družbeni dogovori in drugi vplivi.
4.	Vnašanje sprememb in izdelava analiz, kot posledice gibanja OD v DO med TOZD, v SOZD, v občini, v panogi, v gospodarstvu in negospodarstvu SRS.
5.	Vnašanje sprememb in izdelava analiz o potrebah po prerazporeditvi dela OD med posameznimi kategorijami poklicev, da se tudi s politiko OD zadrži ustrezna kvalifikacijska struktura in prepreči prehajanje s proizvodnih na admini-strativno-tehnična opravila.
Vso težo in poudarek v razvijanju sistema v obdobju 1981—1985 moramo posvetiti uvajanju in izpopolnjevanju meril za ugotavljanje učinkovitosti dela, s posebnim poudarkom na merilih za tista dela, ki do sedaj niso bila merjena. Pri tem je potrebno odpraviti razlike pri merjenju ponavljajočega se dela v neposredni
vpliva cen proizvodov, če na področju cen ne bo prišlo do določene ustalitve.
Se naprej bo potrebno iskati ustrezna merila za delitev na osnovi minulega dela in vzporedno s tem ustrezno spremeniti delitev na osnovi odstotka na delovno dobo.
Sprejeto metodo za analitično vrednotenje je potrebno obdržati ali uvesti samo take dopolnitve, ki ne posegajo v relativne vrednosti delovnih nalog oz. le izjemoma.
Razpon se korigira le v primeru, da bi postal družbeno nesprejemljiv. Izvede pa se s spreminjanjem stopnje progre-sije.
Sistem delovnih nalog je potrebno razvijati in dopolnjevati v tem smislu, da se odpravijo vse neenotnosti znotraj DO in da se doseže usklajevanje v okviru SOZD in panoge, vendar ne na škodo stimulativne delitve sredstev za OD. Dodatno je potrebno zasledovati cilj čimvečje fleksibilnosti pri opravljanju delovnih nalog.
Po izidu ustreznega republiškega dogovora se celotno poglavje »Ostali osebni dohodki, osebni prejemki in sklad skupne porabe« uredijo na novo v skladu s sprejetim dogovorom.
Po teh predvidevanjih torej na področju OD v naslednjem srednjeročnem obdobju ne pričakujemo bistvenih odstopanj od že začrtane politike s sedanjimi samoupravnimi akti, pač pa predvsem uveljavljanje le-teh.	Vlado Silič
NAŠIH 25 LET
GODBA NA PIHALA
DPD SVOBODA LESCE
POSEBNA PRILOGA VERIGE
Lesce, april 1980
Ulili;:
s
I	Jubilejni koncert ob 25-letnici
j delovanja godbe na pihala DPD »Svoboda« Lesce
<	V petek, 16. 5. 1980, s pričetkom ob 20. uri v kinodvorani v Radovljici.
s
>	Pokrovitelj : Krajevna skupnost Lesce
1.	G. UČAKAR:
2.	F. V. SUPPÉ :
3.	F. JOSEPH GOSSEC:
4. D. BUCAR:
Pro
Pozdrav iz Lesc Lahka konjenica Symphonie in C
Allegro maestoso Pastorale Largetto Allegro Na Trški gori
ram:
PODELITEV PRIZNANJ
5.	N. KALODJERA:
6.	G. UČAKAR:
7.	M. LEEMANN:
8.	W. LÖFFER :
Bitka na Neretvi Slovenski partizan 2.
Mixed Pickles Dixxie Parade
Dirigent: Branko Lacko
MINEVA ČETRT STOLETJA NAŠEGA AMATERSKEGA DELA, ZATO JE PRAV,
DA V IMENU DELAVSKO PROSVETNEGA DRUŠTVA SVOBODA LESCE NAPIŠEMO NEKAJ VRSTIC.
Spominjamo se začetka in zato v mislih večkrat preletimo pot, ki smo jo godbeniki prehodili. V mislih ocenjujemo uspehe, težave pa tudi neuspehe, vendar ugotavljamo, da je 25 let del našega življenja, to pa je doba, ki večkrat nam godbenikom prekriža račune o porabi svojega prostega časa. Potrebno se je včasih bojevati sam s seboj, odpovedati se družini, prosti čas porabiti za proslavo, za pogreb, skratka biti godbenik ne samo z inštrumentom in uniformo, ampak tudi s srcem; lahko trdimo, da nam godbenikom to uspeva. Spominjamo se delovnih zmag, svečanih praznovanj, žalostnih poslavljanj, pri vsem omenjenem godbeniki sodelujemo. S svojo prisotnostjo plemenitimo vsakdanjost, v žalostnih primerih nastopamo turobno — žalostno, pa zopet veselo, razigrano tudi samozavestno — svečano. Posredujemo svečan odmev velikega časa, ko stopamo po samoupravni poti, svobodni, stremimo za tem, da bi se delo in kultura združila, ter skupno spodbujala človeka samoupravljalca k še večjemu ustvarjalnemu delu.
Leska kulturna dejavnost izhaja iz leta 1923. Godbeniki smo ponosni, da lahko nadaljujemo več kot pol stoletja staro tradicijo.
Upravni odbor D.P.D.
SVOBODA LESCE
Godba na pihala
Čestitali so nam
Srebrni jubilej leške godbe na pihala ne sme kar tako mimo nas, saj je bilo vanjo vloženo v teh 25 letih veliko naporov, dela ter prostega časa. V teh letih v Lescah ni bilo skoraj nobenega shoda ali praznika, ki ga ne bi popestrili leški godbeniki. Pri tem bi rad posebej omenil to, da sindikalna organizacija Veriga — Lesce in godba na pihala DPD Svoboda z Lesc razvijata že celo desetletje zelo dobre medsebojne odnose. Članom kolektiva verjetno ni treba posebej omenjati, da skoraj ni bilo organizirane proslave ali kakšne druge slovesnosti v naši tovarni, na kateri se niso postavili godbeniki veselih obrazov, seveda včasih tudi resnih. Sodelovali so na proslavah ob dnevu žena, 27. aprilu, na delavskem prvomajskem slavju, dnevu republike, tovariškem srečanju ob otvoritvi novih prostorov itd. Vedno so na mestu ob vsaki izgubi naših zaslužnih članov kolektiva ali ob izgubi drugih aktivnih članov. Veselje do te zvrsti kulturne dejavnosti jim niso vzela ne veter ne mraz ne vročina pa tudi ne velikokrat težko odtrgani čas od svoje družine tudi v času počitnic. Prav tako so leški godbeniki do danes že štirikrat zastopali sindikat Verige na srečanju pihalnih orkestrov SOZD SZ v Štorah, Ravnah, Jesenicah in v Lescah. V letošnjem letu je naša sindikalna organizacija že drugič organizator 7. srečanja pihalnih orkestrov SOZD SŽ, ki bo 17.
5.	1980 na Žagi v Lescah, tokrat bodo že petič zastopali Verigo. Dan pred srečanjem (bodo s samostojnim koncertom, na katerega se skrbno pripravljajo, proslavili svojo 25-letnico svojega obstoja. V teh letih so prehodili težko pot, ustvarjali in vzdržali vse do danes, kar dokazuje njihovo trdoživost in neomajno voljo na področju te zvrsti muzikalne kulture. V zadnjih letih smo tovarna in sindikat skušali pomagati in prebroditi težave, ki so bile finančnega značaja. Vsa finančna pomoč in moralnopolitična podpora ne odtehtata njihove požrtvovalnosti in dosežene kvalitete. To so vztrajni in delovni fantje, z dolgoletnim dirigentom tov. Lackom in večletnim predsednikom Jožetom Avsenikom. Velja jih javno pohvaliti, jim dati vso družbeno priznanje, kakor tudi vso materialno in finančno pomoč, ki jim manjka in ki so jo tudi pošteno zaslužili.
V svojem in v imenu KOOZS jim ob srebrnem jubileju izrekam vse priznanje za dosežene uspehe ter se jim prisrčno zahvaljujem za požtrvovalnost in tesno sodelovanje. Hkrati upam, da bo naše sodelovanje tudi v prihodnje tako plodno in prijateljsko.
KOOZS Veriga Lesce Jože Hozjan
Ko delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Lesc praznuje 25 let svojega obstoja, mi je v posebno čast, da vam v imenu vodstva delovne organizacije Veriga izrekam iskrene čestitke.
25 let je sicer kratka doba, toda za eno generacijo zelo pomembna pri kulturnem ustvarjanju. Leška godba, s katero smo v Verigi že vseskozi dobro sodelovali, posebno pa, ko je prevzel mesto predsednika Jože Avsenik, je sodelovanje postalo prijateljsko in plodno.
Z vztrajno vadbo so godbeniki dosegli tak kvaliteten nivo, da smo danes v Verigi na godbo iz Lesc tako ponosni, da jo kar imenujemo našo godbo, čeprav se zavedamo, da je to leška godba.
Še posebno smo ponosni takrat, ko godbeniki iz Lesc enakopravno nastopajo z godbami iz naših bratskih železarn ob vsako-
letnih srečanjih, saj imajo, kot mi je znano, nekatere godbe izredno dolgo tradicijo in mednarodno priznano kvaliteto.
Čestitkam se pridružujemo vsi verigarji z željo, da bi bilo sodelovanje tako tudi v bodoče, kar plemeniti naša srca in nas čedalje bolj tudi čustveno povezuje.
Direktor delovne organizacije
Veriga Lesce
Vinko Golc, dipl. ing.
Številnim čestitkam in dobrim željam ob 25-letnici vašega uspešnega dela se pridružujemo tudi delavci trgovske delovne organizacije Murka Lesce.
Poleg dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki jo opravljamo in katere delo je javno, je naša glavna naloga, da se aktivni vključujemo in delujemo v vseh krajevnih organizacijah in društvih, da po svojih možnostih ne le pomagamo, temveč, da smo vključeni v kulturno življenje kraja, skratka da smo vtkani v družbo, kjer delujemo.
Lahko rečemo, da je bilo sodelovanje naše delovne organizacije z godbo na pihala Lesce vedno dobro in posnemanja vredno, saj se zavedamo, da godbeniki s svojim sodelovanjem pri raznih krajevnih prireditvah popestrijo program s svojim nastopom. Pa ne le to: posredovali smo, da je leška godba stopila v stik z godbo na pihala v Umagu, da ti dve godbi medsebojno sodelujeta in si izmenjujeta izkušnje in programe. Dvakrat so se leški godbeniki udeležili praznika grozdja v Bujah in s svojimi nastopi v Bujah in Umagu prinesli v Istro tudi kanček naše lepe slovenske pesmi, hkrati pa so si oddahnili v našem počitniškem domu na Punti v Umagu.
Obisk z nastopom je krajanom Lesc in Bleda vrnila umaška godba na pihala jeseni 1979. leta, ko se je odzvala vabilu Murke in leških godbenikov ter priredila koncert pri Družbenem centru v Lescah in pred Park hotelom na Bledu.
Poleg nas se pomembnosti medsebojnega sodelovanja zavedajo tudi druge delovne organizacije Lesc, siaj smo skupno in s polnim razumevanjem odobravali finančna sredstva za nakup novih oblek oz. uniform in instrumentov in s tem poskrbeli za lepši in bolj urejen videz naše godbe.
Prav pripravljenost delovnih organizacij Lesc, da pomagajo godbi pri premagovanju težav, je dala njenim članom novih moči in elana za delo, hkrati pa je pomoč delovnih organizacij porok godbi na pihala za njeno delo in napredovanje.
Trdno smo prepričani, da bo tudi v prihodnje sodelovanje med godbo na pihala, Murko in drugimi delovnimi organizacijami Lesc tvorilo trden most medsebojnega zaupanja, sodelovanja, medsebojne pomoči in prijateljstva.
Kolektiv Murke Lesce
Godba na pihala DPD Svoboda Lesce praznuje letos 25-letni-co svojega delovanja. V vsem tem dolgem obdobju od leta 1955 dalje so si člani godbe nenehno prizadevali, da bi ugled in kvaliteta njihovega dela rasla. lylnogo truda je balo potrebnega, da so godbeniki izoblikovali svojo skupino, si iskali prostorov, hodili k vajam ter se odrekali prostemu času, da so lahko potem nastopali v vseh krajih naše občine in izven nje. Njihovo ime ni znano samo v naši republiki — celo v širšem jugoslovanskem prostoru so leški godbeniki širili glasbeno kulturo.
Zveza kulturnih organizacij občine Radovljica je spremljala delo godbenikov in njihovega upravnega odbora ter s svojimi močmi podpirala pomembno kulturno in družbeno delovanje godbe. Z godbo vred smo bili veseli vsakega njihovega uspešnega samostojnega koncerta, njihovega sodelovanja na glasbenih revijah, na partizanskih srečanjih, na proslavah ali na turističnih prireditvah. Zato se Zveza kulturnih organizacij zahvaljuje članom godbe, njenemu dirigentu ter upravnemu odboru za delo, ki so ga v preteklih letih opravili požrtvovalno in vztrajno.
Najlepši dokaz, da je godba dosegla visoko raven izvajanja najbolj zahtevnih glasbenih del, so številna vabila na najrazličnejše prireditve in srečanja.
Vsem članom godbe, vodstvu in dirigentu Zveza kulturnih organizacij občine Radovljica čestita ob njihovem jubileju ter jim tudi v prihodnje želi uspešno posredovanje glasbene kulture.
Predsednik ZKO Radovljica: Niko Rupel
Krajani Lesc čestitajo godbi na pihala DPD Svoboda Lesce ob njeni 25-letnici delovanja.
Sekcija godbe na pihala je še danes edina, ki aktivno deluje v organizaciji DPD Svoboda Lesce.
Ob ustanovitvi DPD Svoboda Lesce leta 1923 je delovala cela vrsta raznih sekcij, tako da je predstavljala Svoboda DPD Lesce središče kulturnega, družabnega in politčnega življenja v Lescah.
Svet KS Lesce ter vodstvo družbenopolitičnih organizacij Lesc je vneslo v svoj srednjeročni program 1981—85 med drugim tudi to, da se razširi delovanje vseh kulturnoprosvetnih dejavnosti v okviru DPD Svobode Lesce. Menimo, da je edino koristno za razvoj kulturno-prosvetne dejavnosti, da vse sekcije delujejo pod okriljem DPD Svoboda Lesce. Krajevna skupnost, gospodarske in družbenopolitične organizacije bodo morale nuditi vsem sekcijam v okviru Svobode možnost za njihovo delovanje.
Prepričam smo, da je godba na pihala, ki deluje v okviru DPD Svoboda Lesce, v teh 25 letih mnogo pripomogla, da so Lesce poznane širom po naši domovini.
Želimo, da z enakim elanom deluje godba na pihala tudi v bodoče, ter ji želimo obilo uspehov.
Krajevna skupnost Lesce
Glasba
zbližuje
in
plemeniti
V letih po prvi svetovni vojni, ko je bil razvoj industrije v Lescah vse očitnejši, se je med delavstvom pokazala tudi potreba po kulturni dejavnosti. Občani Lesc — kmetje, predvsem delavci so se čutili poklicane, da svojo pripadnost delavskemu razredu, ki je še vedno bil boj s kapitalističnim izkoriščanjem, izražajo tudi z ljubiteljskim delom na področju kulturnega ustvarjanja. Na ta način so prispevali pomemben delež h krepitvi notranje enotnosti delavskega razreda, kar je bilo pri revolucionarnem nastopu in boju delavca za svojo temeljno pravico svobodnega odločanja na vseh področjih njegovega življenja in dela še kako pomembno.
Torej glasba je bila in je še vedno pomemben faktor pri krepitvi tako nacionalne, kakor tudi razredne zavesti delovnih ljudi. Glasba je odigrala v času nacionalnega prebujanja Slovencev po letu 1848 svojo veliko vlogo narodnostne buditeljice, glasba je bila v moralno oporo delavskemu razredu, ki se je bojeval s krivicami kapitalizma, danes pa ima glasba svojo osnovno poslanstvo, da duhovno bogati in s tem plemeniti delovne ljudi in občane.
V tem smislu je prispevek glasbenega življenja v Lescah vse od leta 1923 naprej vse prej kot majhen. Nemalo zaslug za to imajo tudi godbeniki, ki so s svojo aktivnostjo v kulturnem utripu Lesc živo prisotni že od leta 1955 dalje.
ZAČELO SE JE ...
... leta 1923 z ustanovitvijo D. P. D. Svoboda. Sekcije, med katerimi sta bili dramska in glasbena najbolj delavni, so s svojo vsestransko napredno dejavnostjo širile in krepile med delavstvom in naprednim prebivalstvom delavsko kulturno in revolucionarno zavest.
Vsa ta aktivnost in uspehi tedanjemu protiljudskemu režimu niso bili po volji in zato je Svobodo julija 1935 razpustil. Navkljub vsemu je bila še isto leto ustanovljena »Vzajemnost«, ki je poslanstvo Svobode uspešno nadaljevala vse do razpustitve leta 1940.
Po drugi svetovni vojni se je kulturna dejavnost pričela izražati v raznih oblikah, svoj pravi razmah pa je doživela s ponovno ustanovitvijo Svobode. Višek kulturno-prosvetne dejavnosti je bil v okviru Svobode leta 1955, saj je tedaj aktivno delovalo 11 sekcij. Kot 12. sekcijo so v tem letu ustanovili še godbo na pihala, ki je danes edina še delovna sekcija v okviru DPD Svoboda Lesce.
Zabavni ansambel Lesce
Sprva smo vadili v osnovni šoli Lesce, nato smo se preselili v prostor nad bivšo knjižnico na Žagi, po usitanovitvi Družbenega centra v Lescah leta 1963 pa smo končno prišli do prostora, v katerem vadimo še danes.«
PRVI KORAKI
Prvi aplavz so leški godbeniki »poželi« na prvem nastopu
28.	11. 1955 v osnovni šoli Lesce.
Za točki svojega prvega nastopa so si izbrali:
1.	Himna
2.	Koračnica »Olimpia«
Od 29 članov godbe na pihala jih je na prvem nastopu igralo le 22, kajti le toliko inštrumentov so imeli na razpolago.
Po prvem nastopu
Na njeni dolgoletni poti je bilo mnogo težav, ki pa ob požrtvovalnosti vseh, ki so s srcem živeli z godbo, niso bile nepremostljive.
V	nadaljevanju se bomo podrobneje seznanili s prehojeno potjo leškdh godbenikov.
PREDHODNICA
GODBE
Ravnali bi napak, če bi začeli pripoved o leških godbenikih z letom 1955, točneje 16. 2. 1955, ko se je na pobudo tedanjega upravnega odbora pri DPD Svoboda Lesce, posebno na pobudo takratnega predsednika tega odbora tov. Jaka Eržena, ustanovila v Lescah godba na pihala.
Omenjeni datum je trenutek, ko je v Lescah dozorela potreba po ustanovitvi tovrstne glasbe. Zlasti v letih pred 1955 je bilo glasbeno življenje DPD Svoboda v Lescah sila razgibano. Leščani so bili ponosni na svoj tamburaški ansambel, ki je deloval že izpred druge svetovne vojne, salonski orkester in na zabavni ansambel, ki je napravil svoje prve korake leta 1953. V njem je deloval tudi Branko Lacko, ki je leta 1955 ob ustanovitvi prevzel strokovno vodstvo leske godbe.
V	zapisniku ustanovnega občnega zbora 16. 2. 1955 — »rojstnega dne« leške godbe na pihala je zapisano:
»Na pobudo delavsko prosvetnega društva Svoboda v Lescah se začne zbirati prijave tistih, ki imajo veselje do godbe na pihala (Blech musike). Pokaže se precejšnje zanimanje, tako da je bilo v kratkem času 52 pri j avl jen cev. Dne 16. 2.1955. leta skliče predsednik Delavsko prosvetnega društva Svoboda tovariš Jaka Eržen ustanovni občni zbor godbe na pihala.
Na tem zboru razloži tov. Eržen na kratko razvoj društva Svobode pred drugo svetovno vojno in prva leta po njej, razvoj danes in v prihodnosti. Z razvojem Lesc v delavsko središče občine Radovljice je nujno, pravi tov. Eržen, da bi bilo vsekakor nujno, da se takoj pripravi načrt za teoretično poučevanje prijavljencev, čeravno še ni inštrumentov, s časom se bo že našlo inštrumente in denarna sredstva, da se jih bo nabavilo, kar se tudi vsi navzoči strinjajo z njegovim mišljenjem, sklenejo, da se takoj začne s teorijo, katero naj poučuje tov. Branko Lacko.
Zbor je mnenja, da si izbere iz svoje sredine odbor, kateri naj bi vodil delo in skrbel za razvoj. Zedinijo se za 5-članski odbor in predlagajo:
Predsednik — Jože Mrgole Tajnik — Marjan Klöckl Blagajnik — Franc Hanžič Arhivar — Janez Šarec
5.	član odbora — Janez Bertoncelj
V imenu izvoljenega odbora se zahvali tov. Mrgole za zaupanje in obljubi, da bo imel odbor vedno pred očmi, da pridemo prej ko mogoče do inštrumentov in se tako uresniči zamisel godbe na pihala v Lescah.
Predsednik »Svobode« tov. Jaka Eržen želi veliko uspeha izvoljenemu odboru in obljubi, da bo vsestransko pomagal, da se čimprej najde inštrumente.
S tem se zbor zaključi.
V Lescah, 16. 2. 1955
JOŽE MRGOLE, ki se je rodil 31. 1. 1912 v Škocjanu, je bil prvi predsednik leških godbenikov in na tem mestu ostal 13 let.
»Takoj po ustanovnem občnem zboru, katerega se je udeležilo 52 ljubiteljev te zvrsti glasbe, se je pričel prvi pouk o osnovnih pojmih glasbe ter teoretično poučevanje. Pripomniti je treba, da je bilo 75 % godbenikov popolnoma brez glasbenega znanja. V mesecu juliju, po 5 mesecih učenja not, smo končno le prišli do težko pričakovanih inštrumentov. Gasilsko društvo iz Šenčurja pri Kranju nam jih je 'odstopilo že v zelo izrabljenem stanju, tako da je imel naš dirigent Branko Lacko kar precej dela s popravili.
Seveda, navdušeni kot smo bili, smo teoretično znanje hoteli čimprej preliti v prakso in takoj pričeli z intenzivnimi vajami pod strokovnim vodstvom tov. Branka Lacka.
BRANKO LACKO, se je rodil 20. 11. 1926 v Zagrebu. Po očetovem zgledu, ki je polnih 30 let deloval v vojaški godbi, se je po končani nižji gimnaziji vpisal na vojaško glasbeno šolo in jo končal leta 1944. Do
leta 1953 se je udejstvoval v vojaški godbi, tega leta pričel igrati v leškem zabavnem ansamblu, bil član salonskega orkestra, leta 1955 pa je prevzel strokovno vodstvo leške godbe, za katero uspešno skrbi še danes.
»Na samem začetku razen zvrhane mere volje, nismo praktično imeli ničesar. Nismo
imeli inštrumentov, ni bilo osnovnega glasbenega znanja pri ljudeh, ki so se zapisali godbi na pihala, razen seveda pri tistih, ki so že prej igrali po raznih glasbenih skupinah. Cas, ko še nismo imeli inštrumentov, smo dobro izkoristili za učenje not. Čez pol leta, ko smo jih dobili, smo pričeli vaditi — 3-krat tedensko po 2 uri (enkrat teorijo in 2-krat praktično). Se prej je bilo seveda treba popraviti inštrumente, pisati note, aranžirati skladbe,...« se spominja naš sogovornik obdobja, ko je leška godba »shodila«.
»Z delom je godba kvalitetno rasla, prihajali so mladi, ki so se navdušili ob poslušanju te zvrsti glasbe. Sprva smo vse
svoje člane vzgajali sami, saj so po večini prihajali k nam mladi brez glasbenega znanja. Sele po 15-tih letih se je pričel dotok mladih iz glasbenih šol. Kljub vsemu pa nam še naprej ne preostaja nič drugega, kakor da sami poskrbimo za vzgojo novih glasbenikov za tolkala, pozavno, bas, tenor in bariton, saj se na glasbenih šolah tovrstni kader v sila skromnem obsegu oziroma se sploh ne poučuje.«
Na dejstvo, kakšen naj bi bil dober godbenik, pa svoje pripovedovanje zaključuje: »Godbenik ni nikoli toliko dober, da ne bi mogel biti še boljši. Vselej je treba težiti za kvaliteto, kajti le s trdim delom lahko pričakujemo napredek!«
Z nastopa leta 1961 ob otvoritvi obrata sidrne verige
Ob naši 10-letnici
Nastop ob dnevu mladosti v Radovljici 1. 1957 v svojih prvih uniformah
pila« našo finančno plat. Končno, ni gola parola, da smo delavski godbeniški kolektiv, saj je kar 17 godbenikov — delavcev Verige Lesce.
Leta 1971 so v pravem pomenu besede zaživeli odnosi na relaciji Zveza kulturno prosvetnih organizacij Radovljica — PDP Svoboda — godba na pihala Lesce, saj od tedaj dalje vsako leto redno na osnovi naše aktivnosti prejemamo določena sredstva.
Omeniti velja datum 4. 7. 1969, ko navežemo stike z godbeniki iz Kočevja, s katerimi sklenemo pobratenje. To je rodilo nove uspehe, saj z izmenjavo izkušenj, repertoarja ter s
Povorka godbenikov-železarjev na 4. srečanju pihalnih orkestrov SŽ 4. 6. 1977 v Lescah
PRISLUHNILI SO NAM
V letu 1957 so si s finančno pomočjo nekaterih podjetij v radovljiški občini, zlasti je bil tu pomemben prispevek leške Verige, nabavili prve uniforme. Tudi to jim je dalo novega zanosa — novega veselja do udejstvovanja in že leta 1958 so začela prihajati vabila za sodelovanje na raznih proslavah, akademijah in komemoracijah.
NOVE PREIZKUŠNJE
Na obzorju pa je bila že nova preizkušnja, na katero so se pripravljali z vso resnostjo in s čisto začetniško, amatersko tremo.
14. 1. 1959 so se namreč udeležili glasbene revije pihalnih orkestrov na Jesenicah, kjer so dobili prvo javno pismeno priznanje. Najbolj pa jim je dvignilo moralo osebno priznanje Danila Bučarja, čigar skladbo so uspešno izvajali na tem glasbenem srečanju. Tistega leta so bili s svojo kvaliteto že na tako visoki ravni, da so lahko priredili svoj prvi samostojni koncert. Po teh uspehih so se vrstila vabila in sodelovanje na raznih partizanskih srečanjih, obletnicah društev ter glasbenih revijah.
V jubilejnem letu 1965 so godbeniki proslavili 10. obletnico s samostojnimi koncerti širom po Gorenjski. Ta jubilej je bil hkrati tudi obveza za še načrtnejše delo, zastavili so si nove naloge in cilje, kot kažipot za nadaljnjo rast svojega kolektiva.
ČRNI DNEVI
Po 13 letih obstoja, uspehov in tovariškega sodelovanja na-
Srečanje godbenikov iz Kočevja
raždinu prispevajo h krepitvi vezi med pobratenima občinama Varaždinom in Radovljico. Povabijo jih, naj sodelujejo na mednarodnem festivalu godb na pihala. Čeprav dobro pripravljeni za ta nastop in že z določenimi izkušnjami vseeno odpotujejo v Varaždin z mešanimi občutki. Prvič zaidejo v mednarodno konkurenco kvalitetnih ansamblov. Tu so zbrane godbe iz Zahodne Nemčije, Italije, San Marina, Avstrije, Madžarske, Francije ter iz naših bratskih republik. Tudi ta svoj prvi mednarodni krst uspešno prebrodijo in z mnogimi pohvalami — priznanji ter za izkušnjo bogatejši odhajajo iz Varaždina.
Tako pridemo preko mnogo nastopov in gostovanj širom po naši republiki in tudi izven nje do leta 1975 in z njim do jubileja — 20-letnice obstoja godbe.
stopi kritično leto. Med godbeniki pride do raznih nesoglasij, največ zaradi zunanjih vzrokov.
»Na j več ji vzrok je bil v slabem finančnem položaju društva. Godbeniki so začeli zapuščati ta dotlej homogen in ubran kolektiv. Poleg tega smo imeli še težave s prostorom, tako da niti ni čudno, da je do kritičnega stanja prišlo. Znašli smo se pred osnovnim vprašanjem — vztrajati ali vse skupaj pustiti? — Nekateri člani ansambla smo se navkljub težkim razmeram in negotovi prihodnosti odločili, da vztrajamo in obvarujemo tradicijo godbe na pihala, ki si je s svojim 10-letnim igranjem že »ustvarila« ime. Položaj se je normaliziral, maloštevilni ansambel so okrepili novi člani in 24. 11. 1968 je bil izvoljen nov odbor našega kolektiva, ki deluje še danes«, se spominja JOŽE AVSENIK, ki je bil tedaj izvoljen za predsednika leških godbenikov in na tem mestu je še danes. Jože Avsenik se je rodil 10. 6. 1939 na Studenčicah. Kot 16-letni mladenič je pričel leta 1955 igrati pri novo ustanovljeni godbi na veliki B bas. Po 10 letih igranja na ta inštrument je »presedlal« na veliki boben, po katerem z veseljem tolče še danes.
»NI NAM ŽAL, DA SMO VZTRAJALI!«
»Da si je godba na pihala od teh težkih časov opomogla, imata nemalo zaslug kolektiva Verige in Murke, ki sta »okre-
skupnimi samostojnimi koncerti uspeh ni mogel izostati.
Združitev Verige Lesce v SOZD SŽ ni le korak naprej v gospodarskem smislu, pomeni pomembno spremembo tudi na kulturnem področju. Kot pretežno delavski kolektiv smo pod okriljem Verige dobili priložnost, da navežemo stik z godbami železarskih središč — Raven, Štor in Jesenic. Tako se od leta 1976 vsako leto udeležujemo srečanj pihalnih orkestrov Slovenskih železarn. Letos smo organizatorji in gostitelji srečanja — 17. 5. 1980 — Leščani.«
Spomladi leta 1971 dobijo priložnost, da z nastopom v Va-
Predsedniki pihalnih orkestrov SŽ — Štore, Lesce, Jesenice in Ravne na enem izmed vsakoletnih srečanj
u mvrm,
Koncert ob 20-letnici
Dirigent Branko Lacko prejema zlato GALLUSOVO značko ob 20-1 etnici
Kraji gostovanj v naših 25 - ih letih:
v Sloveniji:
Bled, Brezje, Kranj, Radovljica, Kamna gorica, Jesenice, Draga, Begunje, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Stara Fužina, Kranjska gora, Ravne na Koroškem, Zasip, Mošnje, Škofja Loka, Zapuže, Dvorska vas, Žirovnica, Gorje, Kropa, Dovje — Mojstrana Tržič, Kočevje, Store, Podnart, Črnomelj, Grosuplje, Ribnica, Metlika, Bohinj, Škocjan.
izven Slovenije:
Crikvenica, Buje, Umag, Babiči pri Umagu, Varaždin, planinske postojanke :
Stol, Lipniška planina na Jelovici, Pokljuka, Begunjščica.
20 let izkušenj
20 let obstoja je jubilej, ki že ima svojo težo, posebej, če je bila pot, po kateri je stopal leski kolektiv, posejana z uspehi, katere so dosegli s trdim neumornim delom in nenehnim odpovedovanjem.
Zlasti pa se je dejavnost le-ških godbenikov razmahnila v zadnjih 5 letih. Najlepše potrdilo njihovi kvaliteti so številna vabila na proslave, koncerte, srečanja in tekmovanja. V letu 1978 posnamejo z RTV Ljubljano polurno praznično oddajo »Praznična budnica«. Za ilustracijo: V letih 1975—1979 so nastopili 346-krat in imeli 447 vaj, kar pomeni letno 158 nekajurnih »stikov« z ljubiteljsko dejavnostjo oziroma z drugimi besedami — biti z inštrumentom na vaji ali na nastopu skoraj vsak drugi dan v letu.
Prijetni spomini jih vežejo na sodelovanje z godbeniki »Naše sloge« iz mesta Babiči pri Umagu, s katerimi si vsakoletno izmenjujejo obiske.
Naštetih dejstev ne gre jemati kot samohvalo in trkanje po prsih, gre zgolj za pokazatelj zrelosti nekega kolektiva, zrelosti, ki je dozorevala 25 let — to ni trenutek za počivanje na lovorikah, je čas, da si smelo zastavljajo nove cilje in jih s prizadevnostjo, ki je pri godbenikih tudi danes ne manjka, tudi uresničujejo.
Težka artilerija
Sodelovanje na »Dnevih turizma« v Umagu
Sestav pihalnega orkestra v jubilejnem letu
DIRIGENT	POKLIC	ZAPOSLEN	STANUJE
Branko Lacko FLAVTA PICOLO	uslužbenec	zavarovalna skupnost Triglav Kranj	Radovljica
Jože Povšin	analitik časa	Veriga Lesce	Ribno
KLARINETI			
1. Danilo Starič	avto-ličar	obrtnik	Radovljica
2 j Marko Legat	študent		Lesce
3. Jure Erman	študent		Radovljica
4. Jože Povšin ml.	študent		Ribno
5. Zvone Bukor	učenec		Radovljica
6. Franc Prešeren	orodjar		Jesenice
7. Janez Jeram	učenec		Radovljica
8. Milan Avsenik	strugar		Hraše
9. Drago Zupanc	šofer	obrtnik	Radovljica
10. Viktor Mrak	tehnik	Turist progres Radovljica	Lesce
11. Stane Pogačnik	receptor	Hoteli — Bled	Brda-Lancovo
12. Janez Medja	tehnik	ŽTP Lesce	Žirovnica
13. Matjaž Ferjan	učenec		Radovljica
KRILNICE			
1. Edi Gilenšek	analitik	Železarna Jes.	Radovljica
2. Miha Štalec	profesor	šolski center za blag. prom. Ljubljana	Ljubljana
3. Janez Zupan	delovodja	Vezenine Bled	Selo-Bled
4. Janez Kosmač	zastopnik	zavarovalna skupnost Triglav Kranj	Radovljica
5. Marko Povšin	učenec		Ribno
KORNETI			
1. Viljem Felicijan	tehnik	Veriga Lesce	Lesce
2. Jože Terek	delavec	Elan Begunje	Hraše
SAKSOFONI			
1. Vinko Rupar	šofer	Žito Lesce	Lipnica
2. Jože Mrgole	upolkojenec		Lesce
3. Franc Valant	orodjiar	Veriga Lesce	Begunje
4. Jure Slivnik delavec TENOR — BARITON		Elmont Bled	Zapuže
1. Stanislav Lužnik	upokojenec		Br ezni c a
2. Franc Beguš	ključavničar	Veriga Lesce	Lesce
3. Janez Legat	ključavničar	Veriga Lesce	Lesce
4. Iztok Šorli	receptor	Hoteli Bled	Lesce
5. Ivo Šmon	elektrikar	Elektro Žirovnica	Žirovnica
TROMBE			
1. N.iko Podgornik	ključavničar	Veriga Lesce	Lesce
2. Marjan Klöckl	orodjar	Veriga Lesce	Lesce
3. Niko Podobnik	delovodja	Veriga Lesce	Lesce
4. Anton Iskra	učenec		Radovljica
POZAVNE			
1. Jože Humerca	učitelj glasbe	osm. šola Lesce	Smokuč
2. Franc Habjan	uslužbenec	SGP Gorenje Radovljica	Radovljica
3. Slavko Rauh	skladiščnik	Viator Jesenice	Lesce
4. Martin Oorenčič	delavec	Veriga Lesce	Lesce
ROG			
1. Jože Kocjančič	profesor glasbe RTV Ljubljana		Lesce
BASI			
1. Jože Črnilec	ključavničar	Veriga Lesce	Lesce
2. Franc Slakonja	strugar	Veriga Lesce	Lesce
3. Jože Podgornik	kovač	Petrol Ljubljana	Lesce
TOLKALA			
1. Jože Avsenik	delavec	Veriga Lesce	Lesce
2. Franc Dolžan	elektrikar	PEP Ljubljana	Žirovnica
3. Ante Vukovič	upokojenec		Radovljica
4. Darko Bukor	učenec		Hlebce
5. Mirko Derling	elektrikar	Elektro Žirovnica Radovljica	
6. Viktor Hrovat	sedlar	Elan Begunje	Begunje
Člani, ki delujejo že 25 let pri godbi na pihala DPD Svoboda Lesce:
1.	Branko Lacko
2.	Marjan Klöokl
3.	Viljem Felicijan
4.	Janez Kosmač
5.	Niko Podobnik
6.	Danilo Starič
7.	Jože Povšin
8.	Franc Prešeren
9.	Janez Legat
10.	Jože Mrgole
11.	Vinko Rupar
12.	Franc Slakonja
13.	Jože Avsenik
Za izdajo pripravil in uredil BOJAN RAUH s pomočjo članov odbora godbe na pihala DPD SVOBODA Lesce in arhivskega materiala.
PA ŠE TO!!!
Budnica za prvi maj. Po nastopu v Lescah je treba čimprej v Radovljico. V naglici, ko »baše« svoj veliki pripomoček v avtomobil, bobnar pozabi na strehi avtomobila tolkalo in note. Ko pride v Radovljico, opazi usodni primanjkljaj osnovnih sredstev. Po načelu — Pomagaj si sam, kakor veš in znaš — je pomagal buditi Radovljičane s pestjo (na boben).
Ladja v pristanu
»Dvignimo sidro!-«
Razvedrilo po težkem delu
Nadomeščanje izpihanih kalorij
Leto 1953: Leski salonski orkester se predstavi
Iz STOPA: »Napoved sporeda za 1. maj 1978«	Godbeniki — peki?
»Še bomo kovali uspehe!«
Pod bremenom odgovornosti — blagajnik, dirigent, predsednik
Bratsko srečanje Babiči pri Umagu — Lesce
Nastop na najvišji ravni
Sklepi samoupravnih organov
S to številko časopisa bomo pričeli objavljati važnejše sklepe samoupravnih organov. Res, da bodo mogoče nekateri sklepi že malo zastareli, glede na izid številke, pa vseeno menimo, da je časopis Veriga najbolj brano informativno sredstvo in bo tako dosežen naš namen, da bi bil vsak delavec čimbolje informiran. Ne bomo objavljali sklepov vseh samoupravnih organov, kajti to bi bilo preobsežno, ampak sklepe delavskih svetov in samoupravnih organov na ravni delovne organizacije. V tej številki bodo zajeti sklepi samoupravnih organov, sprejeti v obdobju od 10. 3. do 10. 4. 1980:
V tem obdobju so bili samoupravni organi precej aktivni in so sprejeli naslednje sklepe:
Delavski svet delovne
organizacije:
Seja je bila 26. 3. 1980 ob 16.30 v dvorani delovne organizacije.
—	Predlog stabilizacijskih ukrepov, ki se nanašajo na vso delovno organizacijo — splošni ukrepi, splošni del in učinki stabilizacijskih ukrepov, se ponovno obravnava na prihodnji seji.
—	V izvršilni odbor delavskega sveta SOZD SŽ je bil imenovan Pejič Jure, dipl. oec.
—	Program samoupravne delavske kontrole za leto 1980 je bil potrjen.
—	Poročilo o delu poslovnega odbora in njegovih sklepih za pretekli mesec je bilo potrjeno.
—	Potrjene so bile višine izplačil, ki bremenijo OD, materialne stroške in sklad skupne porabe, in sicer:
1.	Osebni dohodki pripravnikov
—	s srednjo izobrazbo 70%
—	od I,—IX. 1979 — 4.820 din;
—	z višjo izobrazbo 90 % — od I,—IX. 1979 — 6.197 din;
—	z visoko izobrazbo 105 % — od I,—IX. 1979 — 7.230 din.
Osnova se lahko poveča do 20% glede na ugotovljeno učinkovitost po merilih za količino, kvaliteto in gospodarnost.
2.	Dodatek za deljen delovni
čas
—	za prekinitev do 2 uri 8%
—	od I— IX. 1978 — 23 din;
—	za prekinitev nad 2 uri 16 %
—	od I—IX. 1978 — 47 din.
3.	Dnevnice
—• za čas odsotnosti 8—12 ur 3 % — od I,—IX. 1978 — 183 din;
—	za čas odsotnosti nad 12 ur 4,5% — od I,—IX. 1978 — 275 din;
—	za čas odsotnosti 6—8 ur, če potovanje traja 2 uri pred začetkom ali po koncu delovnega časa 2,2% — od I,—IX. 1978 — 134 din;
—	za enodnevno potovanje v oddaljenost nad 40 km, ki se ne morejo uvrstiti med naštete 1,18 %
—	od I,—IX. 1978 — 70 din;
—	za službena potovanja v tujino v višini, ki velja za II. skupino dnevnic za službena potovanja v tujino v skladu z zvezno uredbo in odločbo.
a)	Izdatki za službena potovanja v tujino obsegajo nadomestila za prenočišče in prehrano, nadomestilo prevoznih stroškov in nadomestilo drugih stroškov v zvezi s službenim potovanjem. Upoštevajo se tudi stroški za podaljšanje viz, morebitna naknadna nabava viz, nujni PTT stroški in podobno. Če je v posameznih državah predpisano plačevanje stroškov za obvezni zdravniški pregled ali plačevanje vhodnih in izhodnih administrativnih taks, obsegajo potni stroški tujine tudi te izdatke delavcev proti predložitvi ustrezne dokumentacije oz. pismene izjave. Prav tako spadajo morebitne bančne provizije za menjanje valut, realizacij čekov, kreditnih pisem in drugih vrednostnih papirjev med službene stroške.
b)	O potrebi službenega potovanja v tujino odloča pooblaščena oseba oziroma organ, določen s splošnim aktom OZD. Službeno potovanje v tujino ni mogoče opraviti z drugimi sredstvi sporazumevanja.
c j Delavci DO imajo za službeno potovanje v tujino pravico do povračila za prenočišče in prehrano v obliki dnevnic. Kot čas službenega potovanja v tujino se šteje čas od prestopa meje, oz. od vzleta letala iz zadnjega jugoslovanskega letališča ali odhoda ladje iz zadnjega jugoslovanskega pristanišča v tujino.
č) V primeru predložitve plačanega hotelskega računa za prenočišče, se prizna delavcu DO 70 odst. dnevnice, stroški prenočišča pa se poravnajo iz sredstev OZD. Kolikor delavec ne prenočuje, se dnevnica zmanjša za 30 odst. 100 odst. dnevnice pripada le tedaj, če je delavec prenočil, pa ni predložil računa za prenočišče. V primeru, da ima službeni potnik brezplačno zagotovljeno hrano in prenočišče oz. sta hrana in prenočišče vračunana v vozno ceno, se zmanjša dnevnica za 70 odst.
d)	Dnevnice so pod enakimi pogoji enake za vse delavce.
e)	Vrsta prevoznega sredstva se odreja v potnem nalogu.
Za potovanja v območju maloobmejnega prometa 25 odstotkov dnevnice za tujino, če potovanje ni daljše od 8 ur.
Skupna masa izplačil za dnevnice ne sme presegati z zakonom predpisanih omejitev.
4.	Stroški prenočevanja
—	na podlagi predloženega računa od največ 5,5 odst.
od — I— IX. 1979 — 378 din;
—	brez predloženega računa 2,2 odst. — od I,—IX. 1979 — 151 din;
5.	Kilometrina
—	za prevoženi kilometer 30 odst. od cene 13,50 din
za liter super bencina in se med letom ne spreminja 4,05 din
6.	Terenski dodatek
—	za vsak dan 2 odst. — od I,—IX. 1978 — 111 din;
Dnevnica in terenski dodatek se izključujeta.
7.	Nadomestio za ločeno življenje
—	za mesec 40 odst — od I.— IX. 1978 — 2.223 din;
8.	Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela
—	delavec prispeva na mesec sam 1,5 odst. — od I.—IX. 1979 — 103 din.
Razliko do polne cene prevoza s sredstvi javnega prometa krije OZD, isto velja tudi za delavce, ki se vozijo z lastnim prevoznim sredstvom.
—	Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se povračilo obračuna v višini 10 odstotkov od cene 13,50 din — liter bencina za kilometer, vendar ne za relacije krajše od 2 km
1,35 din
9.	Regres za prehrano med delom
—	na zaposlenega na mesec do 8 odst. — od I.—IX. 1979 — 550 din;
—	za delavca, ki je več kot
5 ur dnevno na delu izven sedeža TOZD oz. DSSS in mu ne pripada dnevnica ali terenski dodatek	26,00 din
Točke 10., 11. in 12., ki se nanašajo na regres za letni dopust, nagrade ob upokojitvi in jubilejne nagrade se preložijo na naslednjo sejo.
V odbor za ljudski odpor in družbeno samozaščito se imenuje tov. Mojca Duh, razreši pa se tov. Rezka Urbanc.
DS DO daje soglasje delegaciji za delavski svet SOZD SŽ, da glasuje za vse točke pozitivno.
Seje delavskih svetov po TOZD in DSSS so bile od 24. 3. do 26. 3. 1980
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
—	Vsi tozdi so sprejeli stabilizacijske ukrepe, ki se nanašajo na njihov TOZD.
—	Vsi delavski sveti TOZD in DSSS so potrdili sklepe o združevanju delovnih nalog.
—	Delavski sveti TOZD in DSSS so določili enotni datum
	Izvoljeni so bili naslednji delegati:	
	V DS SOZD SŽ:	
1.	Černe Lenart	DSSS
2.	Janša Rado	vzdrževanje
3.	Košir Rudi	kovačnica
	V samoupravno delavsko kontrolo:	
1.	Legat Urban	vzdrževanje
	V zbor interne banke SOZD SŽ:	
1.	Kozamernik Marjana	DSSS
2.	Harinski Jože	sidrne verige
3.	Ulčar Miro	orodjarna
volitev v samoupravne organe SOZD SŽ, dne 28. 3. 1980, ki so že izvedene.
V TOZD sidrne verige so izvedli tudi referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD, ki je bil sprejet j 72,18 odst. vseh zaposlenih.
—	Delavski sveti TOZD in DSSS so potrdili samoupravni sporazum o združevanju in namenih uporabe sredstev skupne porabe v SŽ v letu 1980 in načrt oblikovanja porabe združenih serdstev sklada skupne porabe, ki zavezuje našo delovno organizacijo v znesku 126.147,70 din.
—	Delavski sveti TOZD so sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv v občini Radovljica in imenovali delegate v skupščino sklada, in sicer:
Vrednost izmeta je v letu 1979 dosegla 1,59 odst. vrednosti proizvodnje, kar je nekoliko nad povprečjem 1975—1979, vendar gre na račun natančnejšega zbiranja podatkov.
Poslovni odbor je odobril naslednja finančna sredstva raznim organizacijam in društvom:
Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo
Seja je bila 24. 3. 1980. Obravnavali so stanovanjske zadeve in na podlagi soglasja prizadetih TOZD dovolili zamenjavo stanovanjskih prostorov med Francem
• Krajevni	organizaciji	ZZB NOV Radovljica	2.000.—din
Krajevni	organizaciji	ZZB NOV Lesce	2.500,—din
Krajevni	organizaciji	ZZB NOV Zasip	1.500.—din
Domicilni odbor gorenjskega vojnega področja Škofja Loka — izvedba pohoda na Porezen	1.000.— din
Društvo upokojencev Žirovnica —
akcija za novi prapor	1.000.— din
Krajevna organizacija RK Lesce	1.000.— din
Radioklub Lesce	2.000.— din
Nogometni klub Lesce	2.000.— din
Šahovsko društvo Lesce	3.000.— din
Osnovna šola Lesce — atletska sekcija	2.000.— din
Osnovna šola Lesce — 8. razred —	ekskurzija	2.000.— din
delegat za TOZD verigama namestnik
delegat za TOZD vijakarna namestnik
delegat za TOZD kovačnica namestnik TOZD sidrne verige
delegat TOZD vzdrževanje namestnik TOZD orodjarna TOZD TIO
Felicijan Vili Pfajfar Alojz
Stiperski Marjan Krničar Marjan
Kozamernik Janez Krivec Milan
Pristov Matjaž
Avsenik Milan
—	Delavski sveti TOZD in DSSS so sprejeli predlog, da vsaka TOZD nameni za realizacijo drobnih investicij po 300.000 din, TOZD vzdrževanje dodatno za nabavo elektromotorjev še 500 tisoč din in DSSS za drobne investicije 200.000 din.
TOZD sidrne verige je poleg zgoraj navedenega sklepa sprejel še naslednji sklep: »-Predlog za realizacijo investicije proizvodni prostori v TOZD sidrne verige se nameni 2,000.000 din. Izdela se elaborat s poudarkom na povečani izvoz in poiščejo sredstva do višine 12,000.000 din za dokončno realizacijo projekta.«
—	Delavski sveti TOZD so sprejli povečanje plana kadrov v DSSS za enega izvajalca, in sicer za delovne naloge »sekretar samoupravnih organov in DPO«.
—	Delavski sveti TOZD so potrdili blagajniške maksimume.
—	Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb je posredoval v javno obravnavo »dopolnitev 163. a člena pravilnika o delovnih razmerjih, in sicer se ta člen razširi s tem, da se uvrsti še naloga »urejanje tovarniškega prostora in zelenic«.
V tem obdobju je potekala tudi javna razprava na smernice razvoja TOZD za obdobje 1981— 1985, ki se sprejemajo na zborih.
Poslovni odbor
Seja je bila 7. 4. 1980. Na njej so člani poslovnega odbora obravnavali poročila o službenih potovanjih, poročila o doseženi proizvodnji, komercialno poročilo in finačno poročilo. Obravnaval je tudi letno poročilo o izmetu.
Hafnerjem in Miljo ter Otilijo Pungerčar.
Poleg stanovanjskih zadev v zvezi z ocenitvijo stanovanjskih razmer prosilcev za dolgoročna stanovanjska posojila in prosilcev za dodelitev stanovanj je odbor obravnaval in sprejel sklepe v zvezi z dodelitvijo študijske pomoči za Ivana Ferjana in izredno plačanega dopusta za tov. Remala Alibegoviča.
Odbor za sistem delitve OD
Seja je bila 7. 4. 1980, kjer so obravnavali predlog izplačilne vrednosti točke za marec 1980.
Pripravila Zdenka Arh
Zahvale
Ob moji 50-letnici se zahvaljujem tozdu vijakarna za čestitke, lepe želje in darila.
Enako se zahvaljujem tudi gasilskemu društvu Veriga Lesce za darilo, ki mi bo v drag spomin. Še enkrat hvala vsem skupaj!
Štefan Stiperski
Ob ločitvi z delovnim kolektivom tozd vzdrževanje se iskreno zahvaljujem družbenim organizacijam in organom upravljanja za prejeto priznanje in knjige. Posebno se zahvalim sodelavcem, v katerih sredini sem vrsto let živel in delal, za vse izrečene čestitke in darila.
Celotnemu kolektivu tozd vzdrževanje želim še naprej obilo delovnih uspehov, vsakemu posamezniku pa mnogo osebne sreče.
Še enkrat vsem najlepša hvala.	Slavko Lipuš
Osnovni organizaciji sindikata vijakarne se najlepše zahvaljujem za darilo ob mojem življenjskem jubileju. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi izročile lepo darilo in izrekle prisrčne želje.
Pepca Kuščar
Ob boleči izgubi moje drage mame Kristine Majer se iskreno zahvaljujem sodelavcem DSSS za izraze sožalja in za podarjen venec.
Posebna hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Tomaž Majer z družino
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD verigarne za denarno pomoč, posebno hvala tistim, ki so mi izrekli sožalje.	Lizika Osterc z družino
Ob boleči izgubi dragega očeta Alojza Cizelj se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD Vijakarna za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebno zahvalo sem dolžna ožjim sodelavcem in sodelavkam (pakovalnica in skladišču gotovih izdelkov, ter OO TOZD Vijakarna) za denarno pomoč.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Ivanka Kovač z družino
April — mesec brigadirjev
En dan v letu je posvečen tudi brigadirjem. Čeprav je to
1.	april, ne smemo misliti, da gre za šalo, kajti mladina je že v prvih povojnih letih pokazala, kaj pomeni »-enotnost« mladine.
1.	aprila 1946 se je namreč začela prva mladinska delovna akcija, in sicer gradnja mladinske železniške proge Brčko— Banoviči. Po vojni je bila domovina gospodarsko zelo uničena. Prostovoljno delo je eden izmed dejavnikov hitrega gospodarskega razvoja, zato smo po vojni uvedli še mnogo drugih akcij, na katerih je sodelovalo na tisoče mladih iz vse domovine in pomagalo graditi porušeno Jugoslavi jo.
Po nekaj letih obnove so mladinske akcije malo zamrle. Leta 1958 smo začeli graditi avtocesto bratstvo-edinstvo, iki je povezala Ljubljano s Skopjem z moderno cesto. Na tej akciji, ki je trajala nekaj let, je sodelovalo točno 501.596 brigadirjev iz vse domovine.
Omeniti pa velja še druge akcije, ki so bile organizirane, kot Šamac—Sarajevo, Sava, Morava, Beograd itd., na katerih je sodelovalo tisoče mladih.
Do leta 1972 potem ni bilo večjih akcij, tega leta se je v Sloveniji pričelo obujanje mladinskih brigad. Organizirana je bila MDA Kozjansko, ki je leta 1974 dobila zvezni značaj, kot prva zvezna MDA v Sloveniji po 16 letih. Kasneje je zvezni značaj dobila še akcija Posočje.
Mladinske delovne akcije niso samo naloga mladinske organizacije, temveč postajajo sestavni del družbenih dogajanj, predvsem na področju enakomernejšega regionalnega razvoja in ne navsezadnje vzgoje mlade generacije, zato so že vsem znane trditve, da je akcija šola samoupravljanja, šola
življenja, krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in prav gotovo zvesta pripadnost TITU in ciljem naše samoupravne družbe in neuvrščene politke.
Po podpisu družbenega dogovora v letu 1976, ko smo uredili financiranje MDA in poudarili -samoupravno organiziranost, so MDA doživele izreden razmah. Iz leta v leto se veča število akcij in s tem tudi število udeležencev, hkrati pa tudi osnova za kvalitetno rast vseh področij življenja in dela na MDA.
Velik razmah so doživele tudi lokalne MDA, ki jih organizirajo OK ZDMS ali pa tudi same OO ZSMS.
V	Sloveniji poteka vsako leto več republiških akcij. Letos bo tudi naša občina dobila republiško MDA v Bohinju, kjer bo mladina gradila -oz. pomagala pri obnovi mladinskega doma.
Po razrezu je dobila O K ZSMS Radovljica letos republiško akcijo Istra 1980 v mesecu avgustu, mora pa dati tudi 10 brigadirjev na akcijo v Bohinj v juliju ali avgustu.
V	sodelovanju s pobratenimi mesti, bo v juliju sestavljena brigada »Bratski gradovi«, ki se bo verjetno udeležila zvezne MDA, za katero bomo verjetno potrebovali 10—15 brigadirjev.
Tudi v imenu brigade je prišlo do sprememb. Letos bo brigada krenila pod nazivom Anton Dežman-Tončeik, kasneje bo verjetno ustanovljena enotna mladinska delovna brigada Narodni heroji, ki ho gotovo nadaljevala tradicijo dobrih udeležb na akcijah, saj je brigada na zadnjih dveh zveznih akcijah v Titogradu in še na akciji Bodrim j e—Kolubara	dosegla
naj višja priznanja akcije.
Emir Mulalič
• •
Rezultati testiranja verig pri TUV
V mesecu januarju in februarju so bili dokončani preizkusi naših snežnih verig še na kopni cesti v Münchnu.
Podatki so zanimivi, zato navajam rezultate preizkusov v celoti, tako na snegu kot kopni cesti. Cestišče je bilo asfaltirano.
Test je obsegal dimenzije vseh devetih grup od velikosti 145-1— do velikosti 185-15.
Analiza nam kaže naslednjo sestavo jekla:
C — 0,16 %
Si — 0,22 %
Mn — 1,0 %
S — 0,018 %
P — 0,017 %
Cr — 0,40 %
Ni — 0,60 %
Mo — 0,070 %
Globina cementacije 0,25 do 0,35 mm, trdota od 48—56 HRc.
Na razpolago za preizkus smo imeli :
a) Sneg
Vozilo	Veriga	Zaviranje 30 km/h	Torno št.	Vlečna sila speljevanje	v teku
Golf	brez verige	40,3 %	0,40	2.270 N	830 N
Golf	Polar	52,8 %	0,65	3.830 N	2230 N
Golf	Rival	47,2 %	0,54	4.070 N	2630 N
Golf	Rival super	47,8 %	0,55	3.370 N	1870 N
BMW	brez verige	34,3 %	0,34	2.530 N	530 N
BMW	Polar	41,0 %	0,48	5.670 N	3170 N
BMW	Rival	41,5 %	0,49	4.530 N	2730 N
BMW	Rival super	41,2 %	0,48	5.300 N	3600 N
b) Kopna asfaltna cesta					
Vozilo	Veriga	Zaviranje 50 km/h		Bočno zanašanje	
Golf	brez verige		82,9 %		75,5 %
Golf	Polar		36,3 %		37,8 %
Golf	Rival		48,7 %		43,8 %
Golf	Rival super		37,9 %		36,1 %
BMW	brez verige		82,3 %		85,8 %
BMW	Polar		58,5 %		56,2 %
BMW	Rival		58,7 %		56,0 %
BMW	Rival super		59,3 %		50,3 %
VW Golf	BMW
teža praznega vozila — 770 kg	1.310 kg
dovoljena skupna teža 1.180 kg	1.770 kg
osna razdalja — 2.400 mm	2.470 mm
zaviranje — polno obremenjen 77—80 %	76—85 %
velikost kolesa — 145 SR 13	175 SR 14
Dimenzijske probe in kontrolne meritve so bile v redu. Členi so bili zadosti okrogli, ostrih robov, ki bi škodljivo vplivali na pnevmatiko, ni bilo.
Pri vožnji po suhi cesti s hitrostjo 80—100 km/h se na no-
beni verigi ni pojavila prekomerna obraba niti ni prišlo do loma člena. Tudi ploščati člen iz pravokotnega materiala, ki ni varjen, je dobro zdržal celoten test in ga ni potrebno variti.
Na osnovi teh preizkusov smo dobili poseben certifikat, kjer je potrjeno, da so vsi trije tipi verig: Rival super, Rival in Polar
ocenjeni kot zelo dobri, se lepo montirajo in imajo vse karakteristike, ki jih zahteva solidna vožnja. Prav zato se lahko označijo z žigom kvalitete in var-




Überwaehungs Verein Bayern. S tem je naš preizkus zaključen, ponovil pa se bo občasno na posameznih dimenzijah in na zahtevo TÜV, ki sedaj garantira našo konstantnost kva-litete.	Franc Legat
Inovacije v letu 1980
V prvih treh mesecih letošnjega leta je služba za inova« cije prejela 7 raciomalizacijskih predlogov :
1.	Predlog št. 1/80, Rozman Janez — služba STK.
Predlog obravnava izboljšavo postopka pri kovičenju in de-mointaži krožnih žag s segmenti (tozd orodjarna).
2.	Predlog št. 2/80, Žagar Marjan — tehnolog DSSS.
Predlog obravnava zamenjavo štancanih kavljev s členski-mi kavlji pri verigah.
3.	Predlog št. 3/80, ing. Ha-rdnsiki Jože, tozd orodjarna..
Predlog obravnava izdelavo utopov za stiskanje tulke pri obesnih kompletih iz zeklenih vrvi.
4.	Predlog št. 4/80, Panker Franc, tozd sidrne verige.
Predlog obravnava dograditev pri vakuumsko žarilnih pečeh Herdiok erhoff.
5.	Predlog št. 5/80, Jelenc Stane, tozd vzdrževanje.
Predlog obravnava predelavo brusilnih strojev v brusilnici orodjarne.
6.	'Predlog št. 6/80, Tomažič Marjan, tozd kovačnica.
Predlog obravnava izboljšavo orodja za krivljenje locnjev za žične spone.
7.	Predlog št. 7/80, Bohinc Staine, služba STK v tozd TIO.
Predlog obravnava nov način izdelave bata 714 75 0004 za PRDS.
Komisije za delovna razmerja po tozdih so dokončno odločale o posebnih nadomestilih na osnovi predlogov, ki jih je sestavila strokovna komisija za inovacije na svoji 3. redni seji.
Predlogi po tozdih so bili obravnavani, kakor sledi:
TOZD kovačnica, dne 18. 3. 1980
1.	Predlog št. 36/75, ing Lunar Franc — tehnolog DSSS.
Predlog obravnava novo izvedbo zapore za kavlje po DIN 689. Za omenjeni predlog je bilo določeno posebno nadomestilo (zadnje) na osnovi ustvarjenega prihranka za 3. leto koriščenja predloga v višini din 7.456,60. S tem izplačilom prenehajo pravice predlagatelja do posebnega nadomestila.
2.	Predlog št. 9/76, Kralj Janko — tehnolog DSSS.
Predlog obravnava nov način izdelave klina IMT 9 - 11 X 44. Za omenjeni predlog je bilo določeno posebno nadomestilo, na osnovi ustvarjenega prihranka za 1. leto koriščenja predloga
v višini 11.838,60 din. Na osnovi določil pravilnika o inovacijah ima predlagatelj še pravico do dveh nadomestil (letno) za svoj predlog.
TOZD verigama, dne 28. 2. 1980.
Pri tozd verigama je tam zaposleni Železnak Stanislav predložil tri predloge za ureditev in mehaniziran j e nekaterih del v tozdu. Ti predlogi so:
1.	Predlog št. 18/79, predlog obravnava napravo za merjenje in rezanje verig.
2.	Predlog št. 22/79, predlog obravnava napravo za odvijanje verig.
3.	Predlog št. 23/79, predlog obravnava napravo za zvijanje zaščitnih verig v kolobar.
Vsi trije predlogi so le ideje, kako naj bi se rešili ti problemi in ker ni še dokončne rešitve, kdaj in kako se bo pristopilo k realizaciji vseh treh predlogov, je komisija za delovna razmerja pri tozd sprejela sklep o dodeljevanju enkratnega po sebnega nadomestila v višini 500 din za vsak predlog. Pravice predlagatelja se bodo šele uveljavile po izvršitvi in realizaciji predlogov.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Poročilo 10. seje skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Z DNE 10.4.1980 V LJUBLJANI
Kadrovske vesti
ZA MESEC MAREC 1980
Novosprejeti delavci:
Splošni sektor:
TOZD verigama: TOZD sidrne verige: TOZD TIO:
Pergar Jožica Mohorič Milan
Zakšek Danilo, Hladnik Stanislav Boršič Franc
Dnevni red je obsegal 12 točk. Poleg gradiva, ki smo ga obravnavali v okviru občinske skupščine in delegati v delovni organizaciji, je bilo zanimivo poročilo republiškega poslovnega sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence v letu 1979 ter usmeritve za leto 1980.
V letu 1979 je republiška skupnost iz sklada odobrila Samoupravni stanovanjski skupnosti Radovljica 14,320.000 din posojila za izgradnjo 31 stanovanj (enosobnih, garsonjer) v Lescah, Gor-
(Nadaljevanje s 6. strani)
TOZD vzdrževanje, dne 22. 2. 1980.
1.	Predlog št. 15/79, Veren Bela, tozd vzdrževanje.
Predlog obravnava izboljšavo na kompresorjih nove kompre-sorske postaje. Za omenjeni predlog je bilo določeno enkratno posebno nadomestilo v višini 5.000 din.
2.	Predlog št. 16/79, Veren Bela, tozd vzdrževanje.
Predlog obravnava izboljšavo na dvigalu LAMA v novi kom-presorski postaji. Za omenjeni predlog je bilo določeno enkratno posebno nadomestilo v višini 3.000 dim.
3.	Predlog št. 17/79, Veren Bela, tozd vzdrževanje.
Predlog obravnava izboljšavo na krožni žagi TOS v remontni delavnici. Za omenjeni predlog je bilo določeno enkratno posebno nadomestilo v višini 3.000 din.
TOZD orodjarna, dne 28. 2. 1980.
1. Predlog št. 1/80, Rozman Janez — kontrolor DSSS.
Predlog obravnava izboljšavo postopka pri kovičenju in de-montaži krožnih žag s segmenti v tozd orodjarna. Komisija za delovna razmerja pri tozd orodjarna je določila enkratno posebno nadomestilo za predlog v višini 2.000 din.
Strokovna komisija je na 4. in 5. redni seji pripravila naslednje predloge za obravnavo komisijam za delovna razmerja po tozdih:
TOZD kovačnica
V	obravnavo predloga 23/75 in 39/75. Predloga 24/79 in 25/79 sta bila zavrnjena. Za predlog 26/79 je potrebno pospešiti delo na realizaciji predloga. Predlog 17/78 je izročen službi SVD, da ugotovi umestnost predloga.
TOZD sidrne verige
V	obravnavo predlogi 20/79, 21/79 in 4/80. Za predlog št. 27/79 je zahtevano dodatno pojasnilo od predlagateljev.
TOZD orodjarna
V	obravnavo predlog 5/80. Za predlog 3/80 je komisija ugotovila, da ne spada v njeno pristojnost, in ga je odstopila strokovni službi v obdelavo.
Na koncu bi še obvestil člane kolektiva, da bo v bodoče vsake tri mesece posredovano poročilo o delu na inovacijah.
Albin Lampe
jah in Bohinju. Kljub vsestranski prizadevnosti članov stanovanjske komisije, se gradnja še ni pričela. Samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica namreč še ni predložila ustrezne dokumentacije za sklenitev posojilne pogodbe, ki je potrebna za koriščenje teh kreditov.
Delegati skupščine so se zavzemali, da bi se delavcu dodelilo ustrezno stanovanje še pred upokojitvijo, oz. se pri delitvi, upokojenca izenačilo z aktivnimi zavarovanci.
Skupščina je sprejela sklep, da se dokončno uskladijo pokojnine in se povečajo še za 3,5% od 1. 1. 1980 dalje. Povečajo so vse pokojnine, kjer se ni upošteval v pokojninsko osnovo osebni dohodek iz leta 1979. Valorizacija pokojnin v letu 1979 znaša 25,2% (izplačano: 1. 7. 1979 10% + 1. 1. 1980 10% + 3,5% = 23,5 %).
Pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 se povečajo na znesek din 7.393, borcem z dopolnjeno polno pokojninsko dobo 35 let (ženske) oz. 40 let (moški) pa na znesek 7.759,40 din. Pokojnine borcev so odmerjene od zajamčene pokojninske osnove 8.694 din.
Zaposleni borci NOV pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 imajo pravico do borčevskega dodatka, če ne dosegajo osnove OD 8.576 din.
V naši DO nimamo zaposlenega borca, ki bi bil upravičen do tega dodatka.
Mejni znesek najnižjega pokojninskega prejemka bo od 1. 1. 1980 znašal 3.631 din, tj. za zavarovance s polno pokojninsko dobo.
Ce starostni, invalidski ali družinski upokojenci ne prejemajo zajamčenega zneska, lahko vlože zahtevek za prejemanje varstvenega dodatka, če izpolnjujejo ustrezne pogoje, ki so predpisani s Statutom in sklepi skupščine.
Pripomnim naj, da imajo pravico do invalidnine za telesno okvaro 30 % in 40 % samo zavarovanci, ki so pridobili pravico do 13. 1. 1967.
Dodatek za pomoč in potrežbo
starostnim invalidskim in družinskim upokojencem se od 1. 1. 1980 poveča na
2.270 din (za pomoč pri opravljanju vseh življenjskih potreb).
1.440 din (za pomoč pri opravljanju večine življenjskih potreb).
Višina regresa bo izplačana v enkratnem znesku 750 din z junijsko pokojnino.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1979 je znašal 7.393 din.
Valorizacijski količniki (za pokojnino), za preračun osebnih dohodkov na raven osebnih dohodkov iz leta 1979 so naslednji:
leto	količnik
1966	897,2
1967	812,4
1968	741,5
1969	644,0
1970	537,3
1971	450,0
1972	382,1
1973	329,9
1974	262,6
1975	210,0
1976	181,7
1977	152,6
1978	125,2
1979	—
Skupščina je tudi sprejela sklep o najnižjem in najvišjem znesku pokojninske osnove (ne pokojnine). Najnižja osnova 3.945 din, najvišja pa 22.918 din.
Poročilo o delu sodišča združenega dela je bilo vzorno, kvalitetno in razumljivo pripravljeno. Pereč je zaostanek plačila prispevkov zasebnih obrtnikov v štajerski regiji. Na področju pokojninskega zavarovanja prevladujejo spori o priznanju pokojninske dobe (posebna doba, benifici-rana doba), pravica do starostne pokojnine, priznanje statusa kmet — borec).
Na področju invalidskega zavarovanja prevladujejo spori za priznavanje kategorije invalidnosti, priznanje pravice do drugega ustreznega dela, telesne okvare itd.	L. Svete
S 1. 1. 1980 se uskladijo zneski invalidnin za telesno okvaro.
Stopnja	Telesna okvara	Nesreča Poklic, ob. din	Bolezen
1	100 %	711	497,70
2	90%	640	448,00
3	80%	570	399.00
4	70%	497	347,90
5	60%	427	298,90
6	50%	357	249,90
7	40%	283	198,10
8	30%	215	150,50
Nogometni klub »Veriga«
Minilo je leto dm!i, odkar smo prijavili tudi mi moštvo za mali nogomet. Tekmovali smo v II. B občinski ligi. Po prvem in drugem delu tekmovanja simo zasedli I. mesto in se uvrstili v »A« ligo, katero sestavlja 12 najboljših moštev občine Radovljica. Odigrali smo 22 tekem, od tega 21-krat zmagali in enkrat izgubili. Razlika v golih je bila 192 :28.
Priprave za nastop v »A« ligi smo že začeli. Vadimo skupaj z rekreativci ob ponedeljkih in četrtkih v osnovni šoli. Vemo, da nas letos čakajo težji nastopi, zato so tudi priprave temu primerne.
Imamo nekaj težav z igriščem in opremo, toda upamo, da bomo do pričetka tekmovanja te težave odpravili. Poudariti moram, da nam je do sedaj veliko pomagala komisija za šport in rekreacijo na čelu s tov. Francijem Vovkom. Veliko pomoči smo imeli tudi od publike, ki jo se-
stavljajo predvsem delavci naše delovne organizacije.
Ponosni smo, da z uspehom zastopamo našo delovno organizacijo na nivoju občine.
Moštvo Verige bodo letos zastopali :
Silvo Vodišek, TOZD vzdrževanje Janez Kobal, TOZD vzdrževanje Ivo Zupan, TOZD vzdrževanje Franc Tajnikar, TOZD vzdrževanje
Pavel Ovsenik, TOZD vzdrževanje
Tomo Bagi, TOZD vzdrževanje Vinko Robnik, TOZD vzdrževanje Dušan Erjavec, TOZD vzdrževanje Dragan Đorđević, TOZD sidrne verige
Jože Stale, TOZD sidrne verige Nikola Milojević, TOZD kovačnica
Slavko Primožič, OTK
Stane Cotelj, DS SS
Edi Vidmar, TOZD orodjarna
Tomo Bagi
Prišli iz JLA:
Komercialni sektor:	Pejič Jure
Prekinili delovno razmerje:
Čekerlič Radomir Pergar Dušanka, Zemljič Martin Ribač Momčilo'
Ferjan Franc
Kovačevič Dane iz TOZD orodjarna Avdič Ekrem iz TOZD sidrne verige
Rodili so se:
Pfajfar Alojzu in Stani iz TOZD verigama — sin Alojz Pertnač Martinu iz TOZD vzdrževanje —• sin Marko Knavs Vinku iz TOZD vzdrževanje — hči Tina Bagi Tomu iz TOZD vzdrževanje — sin Ožbej Globevnik Janezu iz TOZD vzdrževanje — sin Anže
Kadrovski oddelek
TOZD vijaikama: TOZD verigama: TOZI| sidrne verige: TOZD TIO:
Poročili so se:
NESREČE V I. ČETRTLETJU
V marcu se je ponesrečilo deset delavcev:
Vukalič Ismeta Dedič Smail Jagodic Vinko Vrečko Ivan Kejžar Jože Uhaj Neživ Žijan George Mali Marija Kragelj Franc Janškovec Marjan
TOZD vijakama TOZD vzdrževanje TOZD vzdrževanje TOZD vzdrževanje TOZD vzdrževanje TOZD verigama TOZD verigama TOZD verigama TOZD kovačnica TOZD orodjarna
V prvem četrtletju letošnjega leta smo imeli dvajset nesreč pri delu. V primerjavi z lanskim letom je to za 29 % manj. Če primerjamo nesreče po dnevih smo lani v 1. četrtletju porabili 15 dni na eno poškodbo, letos 12,7 dni.
Nesreče po TOZD
	1979	izg. dnevi	1980	izg. dnevi
DSSS	3	21	—	—
orodjarna	—	—	1	3
vij akarna	2	79	3	26
verigama	9	114	6	99
kovačnica	7	116	2	26
sidrne verige	6	42	5	83
vzdrževanje	7	137	3	17
TIO	2	33	—	—
SKUPAJ:	36	542	20	254
Ambulanta prve pomoči je v prvem trimesečju 1979 posredovala 1.052-lkrat, letos 1.676-krat, in sicer:
	1979	1980
Urezi in ubodi	100-krat	120-krat
Opekline	17-krat	22-krat
Udarnine in stiskanim:	21-krat	53-krat
Odrgnine	27-krat	53-krat
Glavoboli in zoboboli	179-krat	354-krat
Tujki v očeh	31-krat	56-krat
Želodčne slabosti	24-krat	96-krat
Prehladi in bolečine grla	76-krat	88-krat
Previjanje poškodb	231-krat	273-krat
Merjenje krvnega pritiska	169-krat	271-krat
Ostale intervencije	177-krat	290-krat
	1,052-krat	1.676-krat
V primerjavi z istim obdobjem lani je to za 23 % več intervencij.
V istem obdobju smo letos zabeležili 3 začetne požare, lani pa 7.
Iz SVD
1 M			PLANINA ?OD Ratitovcem	fcOMHKJUA U/KS£M6(/« NORVEŠKA	PEVEC OFA1LIH		NOVI SAD ITAL HA	OSLOVO 06LASA N7E	M £ STO V NCTQ.AN7, DALMACIJE	NEMČIJA	PP.!?0'/EÌ>, PESNITEV	JUNAK SHAKESP. tragedije	SAMOGLAS- NIK	❖ ❖
	/1 A 1		►											T
	A J	MESTO V ALbANUl								?EČ			45 ČUKA	
		PRIZOR IZ PQ.ePo.osT. ŽIVLJENJA								PREDLOG			NIŠ	
	▼							PREDLO^			LJUBKOV. Ì, IME.			
								EGIPČAN. S0.OSIŽ			AV&TQIJ, polZOČEV, AGENCIJA			
ZENSKO				SOKOATOVA ŽENA	SA MOČ,LASNI*		Poa.DE NONE			Panne* del v TOZD				
					PEVKA ONDINA									
							CENTRALNI KOMITE			P0.IIMEU DEL v ISSS				
ZELEZNl £' eaizisče v HßVAT«, KI									KRATICA ZA OPOMRO			VJESNIK U san Edu	OKRAJ. ZA LITER.	
													OSEDA IZ DlbLIJE	
RAZTEGLJIV TftAK														
									ŠKOTSKO MILILO					
L A Ki TA M			AVTOMAT. TELEFON. cewTft/u/i				NORDIJSKI IZKAZ ZA SMUČI				UMHL\ SEKRETAR OZN			
			NEMŠKI ME 6ČANS. FIU020F											
SOČASNI«		OTO Z l/ TAHITIJU					PREMETEN. navihanec				7>LOD			
VEČANJE					NEON	VOTI AK DOMAČIN V ATUKl	ELEMENT			Angleška METLA		NIKE LJ		
											ILAZlSKoV.	SVETOVNI PRVAK v Desereaofc,		
PREHOD SKo2 i' ZEMEU7C KO 7>ovrsze Z VRTANJEM							VISOK Consul v&M						TELIČEK	BANAH MAZAČ
							DRAG KAMEN							
SAMOGLAS- NIK		NAMAZA VOU.VEIZA	STISNJENA •PESU					IME DEL, V DS SS	TOvAßuA AIK. ■PGAO V ZEMUNU					
			UTEŽNA MEHA											
									DANSKI OTOK					
BEKA V SOVJET. ZVEZI					TOZD v TV G									
					EGIPČANSKI ÒOC,									
VULKAN HA OTOKU MINDANAO				OZEU.&otL, MEČ						ODTIS STOPINJE v SNEGU				
				RAZLIČNI ČRKI										
V0.WMB.U IH IME PtLEDSED, 2>2. TOZD VZDQ.Z E»/.										CIPRSKO ODPORNIŠKO Gigante				
										SAMOGLASNIK				
SESTAVIL E, S,	KREPČIUM PIJAČA					ZAJEČAH			INVENlT (o KLAJŠAuo)				Polmer. KROGA	
Program kina Radovljica
OD 30.4. DO 4.6.1980
KARATE IZ HRAMA ŠAOLIN, bongkonški barvni film, 30.
4.	ob 20. uri, 1. 5. ob 18. uri
ORKA — KIT MORILEC, am. barvni film, 1. in 6. 5. ob 20. uri, 4. 5. ob 18. uri
KLUB OSAMLJENIH SRC, am. barvni zab. glas. film, 2. 5. ob 18. uri, 4. in 7. 5. ob 20 uri
ZVEZDA JE ROJENA, amer. barvni film, 2. 5. ob 20. uri,
3.	5. ob 18. uri
KONG-FU BORCI ZA SVOBODO, bongkonški barvni film,
3.	in 5. 5. ob 20. uri
ZADNJI STREL, am. barvni western film, 8., 10. in 12. 5. ob 20. uri
DOŽIVLJAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA, amer. barvni film, 9. in 13. 5. ob 20. uri, 11. 5. ob 18. uri
OBRAČUN DVEH POŠASTI, jap. barvni, fantastični film, 10. 5, ob 18. uri, 11. in 14. 5. ob 20. uri
SAFARI EXPRESS, ital. barvni pustolov. film, 15. in 19. 5. ob 20. uri, 18. 5. ob 18. uri
Koncert godbe na pihala DPD «■SVOBODA« Lesce, 16. 5. ob
20.	uri
PUSTOLOVŠČINE BARONA MÜNCHAUSENA, zah. nem. barvni fantastični film, 17. 5. ob 18. uri, 20. 5. ob 20. uri
KARMEN IZ GRANADE, španski barvni film, 17., 18. in 21.
5.	ob 20. uri
SVATBA, amer. barvni film, 22. in 26. 5. ob 20. uri
JESEN BREZ CARJA, japonski barvni krim. film, 23. in 28.
5.	ob 20. uri
MUPPETKI GREDO V HOLLYWOOD, 24. 5. ob 18. in 20. uri, 25. 5. ob 18. uri
STOPAJ ALI UMRI, angleški barvni pustolovski film, 25. in 27. 5. ob 20. uri
TAJNA ŠVICARSKE BANKE, amer. barv. krim. film, 29. in 31. 5. ob 20. uri, 1. 6. ob 18. uri
F.I.S.T., ameriški barvni film, 30. 5. in 2. 6. ob 20. uri
JUNAKI DISNEYLAND A, am. barvni film, 31. 5. ob 18. uri,
1.	6. ob 16.30, 4. 6. ob 20. uri
ŽIVI BILI PA VIDELI, jugosl. barvni film, 1. in 3. 6. ob 20. uri
Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, smo dobili 90 rešitev.
Izžrebani so bili naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Ivanka Meglič, druga 110 din Rozka Onič in Marjan Tomažič, tretja 80 din Mitja Koman in Franc Kragelj.
Rešitve za današnjo križanko nam pošljite do 5. maja 1980.
1. Elan, 2. LIP, 3. Veriga
Marjan Burgar — olimpijec
Olimpiada, to je cilj, o katerem sanjajo mnogi športniki, le redki pa so, ki se jim ta želja tudi uresniči. Eden izmed tri tisoč udeležencev, oz. eden izmed sedemnajstih Jugoslovanov, ki so se udeležili letošnjega srečanja najboljših športnikov v Lake Pla-cidu v ZDA, je bil tudi član našega kolektiva MARJAN BURGAR.
Ne vem, če ga je treba posebej predstavljati, saj ga večina pozna; pa vendar. Marjan se je posvetil športu, biatlonu, ki je pravzaprav mlada športna panoga in med ljubitelji športa manj poznana. To je zimsko športni mnogoboj, sestavljen iz smučarskega teka in streljanja z malokalibrsko puško. Proga je dolga 20 oziroma 10 km, tekmovalci, ki ves čas nosijo puško s seboj, med tekom pridejo štirikrat na strelišče ter skupno dvajsetkrat stre-
ljajo. Tekmovalci streljajo leže in stoje na daljavo 150 m. Za vsak zgrešen strel dobi tekmovalec dve minuti kazenskega pribitka. Končni čas tako izračunajo s seštevanjem čistega smučanja in pribitkov zaradi zgrešenih strelov.
To je pravzaprav dolg uvod, saj imam vendar namen pisati o Marjanu Burgarju in ne samo o biatlonu. Dela v TOZD TIO, pravzaprav odkar je dokončal osemletko, saj je bil najprej vajenec, potem finomehanik, nato pa je ob delu dokončal tehnično srednjo šolo strojne stroke.
Za tek se je navdušil že v osemletki, tako da teče že od petnajstega leta. Nekako pred petimi leti je prišel do spoznanja, da bi večje uspehe lahko dosegel v biatlonu, saj je razmeroma dober strelec. Sledili so naporni treningi teka, streljanja in ob tem na litre pretečenega znoja. Trenira praktično celo leto. Brez programiranega treninga je pravzaprav le od srede aprila do konca maja. Preteči popoldne po opravljenem delu 15—30 km, resnično ni šala. Nekako pol leta ga ni na delovnem mestu. Takrat je seveda tudi trening intenzivnejši, saj trenira dva do trikrat na dan. Na leto tako preteče nekako 1.500 km na suhem, 1.500 km na rolkah ter
2.000	km na snegu. Ob tem pa kot biatlonec pri polni obremenitvi naredi še okoli 3.500 strelov v posebne za biatlon prirejene tarče. In uspehi? Zadnjih nekaj let doma praktično nima konkurence, saj je zadnja štiri leta redno osvajal naslov republiškega in državnega prvaka.
Ti sicer suhoparni podatki mnogo povedo, vendar je treba vedeti, da šampioni ki osvajajo medalje na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah, so predvsem severnjaki in sovjetski tekmoval-
ci, ti pretečejo še mnogo več —
8.000	do 9.000 km na leto.
Vrnimo se k olimpiadi. Tako, kot verjetno vsak udeleženec, je tudi Marjan to manifestacijo športa in prijateljstva, ki zadnje čase žal dobiva tudi vse večje politično obeležje, doživljal po svoje. Zadovoljen je bil s svojim nastopom, saj je bil med vso zbrano svetovno elito v teku na 20 km petintrideseti, na 10 km pa osemintrideseti. Rezultat bi bil lahko še precej boljši, če si ne bi zaradi treh zgrešenih strelov prislužil šest minut kazenskega pribitka. Zadovoljen je bil tudi z bivanjem, prevozi, prehrano in vzdušjem v olimpijski vasi, čeprav je bila prav na račun bivanja in prevozov, predvsem s strani novinarjev, izrečena marsikatera pikra.
Se bi lahko pisali o olimpijadi, saj je bil pripravljen Marjan povedati še marsikaj zanimivega. Govorila pa sva tudi o razmerah v tekaškem športu pri nas, ki se počasi, vse prepočasi urejajo. Razmere in odnosi so sicer po njegovem precej boljše kot pri skakalcih, obenem pa tudi slabše urejene kot pri alpincih. Tudi tu je še vedno nekoliko prisotno klu-baštvo in razdrobljenost.
Toliko o Marjanu. O njem bomo verjetno še slišali, saj je s sedemindvajsetimi leti pravzaprav sedaj na vrhuncu športne kariere. Udeležba na olimpijskih igrah mu je dala le še novih moči in spodbudo za naprej.
Franci Vovk
Sezona zimskih športov se počasi bliža koncu. Alpski smučarji so se v okviru občinskih sindikalnih prvenstev med seboj pomerili v nedeljo, 2. marca, v veleslalomu. Na Kobli se je v lepem sončnem vremenu zbralo kar 472 smučarjev in smučark iz 73 OOS občine Radovljica. Na treh trdih in dobro pripravljenih prograh so moški tekmovali v petih, ženske pa v štirih starostnih kategorijah.
V ekipi Verige je nastopilo 50 tekmovalcev in le ena tekmovalka Silva Pisek. Ob dejstvu, da se jih je za tekmovanje prijavilo kar 85, je to vsekakor premalo. V ekipni konkurenci moških smo zasedli drugo mesto, vendar s precejšnjim zaostakom za Elanom. V konkurenci ekipno skupaj, kjer se upoštevajo uvrstitve tako moških kot žensk, smo bili tretji.
Za boljšo ekipno uvrstitev nam manjkajo predvsem uvrstitve pri vrhu v posameznih starostnih kategorijah. Najprijetneje sta letos presenetila Jože Ambrožič, ki je zasedel 2. mesto in Silva Pisek, ki je bila četrta. Oba sta premagala mnoge smučarje oziroma smučarke, ki so bili prejšnja leta mnogo pred njima.
Lani in predlani smo v tekmovanju za najboljši športni kolektiv zasedli drugo mesto. Letos bomo to zelo težko ponovili. Za prvo mesto slej ko prej ostaja prvi favorit tudli letos Elan. Za drugo mesto bo, tako kaže, tekla borba
predvsem med LIP, Verigo in morda še Iskro iz Otoč, Vezeninami in GG z Bleda.
Rezultati v konkurenci posameznikov v veleslalomu so bili že objavljeni na oglasni deski, zato poglejmo le ekipne uvrstive:
Moški: 1. Elan Begunje (114 točk — 57 nastopajočih), 2. Veriga (66 do 51), 3. LIP Bled (55—37), 4. Obrtniki Radovljica (38—13), 5. Plamen Kropa (28—18), 6. Sukno Zapuže (25—10) itd.
Ženske: 1. LIP Bled (38 točk — 11 nastopajočih), 2. Elan (25—5), 3. Vezenine (24—10), 4. Obrtniki Radovljica (23—4), 5. Iskra Otoče (20—5),... 16,—17. Veriga (8—1) itd.
Skupaj: 1. Elan 139, 2 LIP 93, 3. Veriga 77, 4. Obrtniki Radovljice 61, 5. Vezenine 47, 6. Iskra Otoče 43, 7. Iskra Lipnica 38, 8. UKO Kropa 31, 9. GG Bled 29, 10. Sukno Zapuže 28 itd.
V	tekmovanju za najboljši šport, ni kolektiv, kjer se upoštevajo ekipne uvrstitve v 12. športnih panogah, je po smučarskih tekih in veleslalomu trenutna razvrstitev naslednja:
1. Elan 235 točk, 2. LIP Bled 193 točk, 3. Veriga 125 točk, 4. Vezenine Bled 102 itd.
Franci Vovk
20 NOVIH SMUČARK
V	dneh od 25. februarja do 3. marca, je na smučiščih Zatrnika potekal začetni in nadaljevalni tečaj smučanja, ki ga je organizirala naša komisija za športno rekreacijo. Tečaja se je udeležilo 20 članic in en član našega kolektiva, vsi so uspešno opravili prve zavoje na snegu.
Po mnenju smučarskih vaditeljev Zadravca in Kunšiča, ki sta vodila tečaj, lahko že drugo leto na prvenstvu Verige v veleslalomu pričakujemo tudi večjo udeležbo žensk.
F. V.
VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franci in Torkar Mitja. Odgovorni urednik Torkar Mitja
Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenja sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska: Tiskarna Ljubljana.