ragp PREHRAMBENA INDUSTRIJA n sol o PORTOROŽ INTERNA IZDAJA »Naš glas« izdaja delovna organizacija HP Droga, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Sonja POŽAR. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska ZGP Primorski tisk, TOZD Tiskarna Jadran 1980, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XXIII PORTOROŽ, APRIL 1981 ŠTEVILKA 1 OBISKALI SO NAS... Današnje samoupravljanje vsebuje še ničkoliko golega zaupanja v strokovne službe in poslovodne organe. Delavec, ki 8 ur sledi le gibom stroja in se temu podreja, ne utegne spoznati in seznaniti se z vsem o čemer odloča. Ravno zaradi tega se morajo tisti, ki jim zaupamo zavedati svoje odgovornosti. IVAN GODEC, sekretar sekretariata republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, EMIL ŠUSTER, član sekretariata RS ZSS, VIKTOR MARINC, sekretar republiškega odbora delavcev živilske industrije, IVAN BAŽEC, presednik kraško-obalnega sveta ZSS Koper so obiskali temeljno organizacijo Delamaris — razgovoru v RDEČEM KOTIČKU so prisostvovali tudi predstavniki TOZD RIBA. Predstavniki TOZD Delamaris in RIBA so goste seznanili o ključnih problemih pri ulovu in predelavi ribe. Štiri nove sodobne ribiške ladje, ki jih pričakujemo že letos (2 bosta iz italijanske proizvodnje in 2 iz domače ladjedelnice), nam bodo omogočale količinski ulov ribe, ki bo zadostoval za sedanje zmogljivosti predelave v TOZD Delamaris. V srednjeročnem obdobju pa planiramo še 4 nove sodobne ribiške ladje. Sedanje »plavarice« pa bomo preusmerili tako, da bodo lovile na kočo. Ulov ribe na kočo: poznamo dve vrsti ribarjenja na kočo, in sicer letečo kočo in globinsko kočo. Z obliko leteče koče lovimo le plavo ribo in sicer podnevi ob lepem, to je sončnem vremenu. Z globinsko kočo lovimo le belo ribo in sicer le ponoči ob polM luni. TOZD Delamaris izvaža svoje izdelke. S svojim izvozom krije potrebe lastnega uvoza. Skladno z razvojem ulova RIBE moramo razvijati tudi tehnologijo predelave ribe v TOZD Delamaris. V srednjeročnem obdobju 1981 —85 pričakujemo bistven premik na področju predelave ribe. Op remo za perdelavo ribe skorajda ne proizvajamo doma. Še vedno pa ne vemo kakšni bodo pogoji za izvoz le-te, kar pomeni, da še ne vemo, ali bomo lahko predelavo modernizirali z uvozom tehnologije ali pa bomo le postopno sanirali obstoječo tehnologijo. V naslednjih petih letih naj bi imeli na trgu bistveno večjo ponudbo sveže in zmrznjene, očiščene in polpripravljene ribe ... Dohodkovni odnosi med dvema TOZD so takšni, da omogočajo strpno dogovarjanje o dohodku. Vendar, je poudaril predstavnik RS ZSS, hitreje in doslednejše morate dohodkovne odnose oblikovati tako, da bodo odraz skupnega dohodka na trgu. Pogovor je zavil tudi na področje svobodne menjave dela med TOZD in DSSS. V HP Drogi je v letu 1980 dosežen kvaliteten korak. Tako se stroški za DSSS ne krijejo več na podlagi realizacije TOZD, pač pa na podlagi dela, ki ga strokovne službe DSSS opravijo za posamezno TOZD. Z razvojem TOZD Delamaris do leta 1985 bomo potrebovali 200 delovnih ljudi manj. Nova tehnologija bo zahtevala višje kvalifikacije slehernega delavca, saj bo bistveno manj ročnega dela. Že letos spomladi organiziramo interno izobraževanje za opravljanje nekaterih del in nalog v TOZD Delamaris. Ta oblika izobraževanja bo postala stalna oblika in bo delovne ljudi sproti usposabljala za dela, ki jih bodo prinašali novi stroji- Zaradi takih (beri: nemoderni-ziranih, op. p.) delovnih pogojev je tudi fluktuacija (prihajanje in odhajanje delavcev v TOZD) izredno visoka. Ljudje pridejo, delajo — dokler ne najdejo drugje boljše delo. Če temu dodamo, da je izredno veliko nerešenih stanovanjskih problemov (delavec, ko pride na delo sploh ne ve, v kolikem času bo prišel do strehe nad glavo — velik pa je tudi odstotek delavcev, ki nimajo nobenega prostora, saj so njih domovi daleč v drugih republikah SFRJ), temu dodajmo premalo vrtcev, visoko ceno za privatno varstvo, najemniška stanovanja, nizke OD . .. TOZD Delamaris ni v letu 1980 mogla pristopiti k samoupravnemu sporazumu o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev, saj zagotovo ve, da določilo sporazuma v obdobju 1981—85 ne bo mogla izvajati... Zastarela tehnologija ne dovoljuje delovnemu človeku, da se seznanja z ostalimi področji dela, predvsem v svoji samoupravni, delegatski vlogi. Njegova prisotnost na delu je 8 ur posvečena le stroju. Samoupravljanje še vse preveč razlagamo vsak po svoje. Pri tem je naj hujše, da pravice vsi poznamo, dolžnosti pa se otepamo ... Tov. Ivan GODEC je prisotnim med drugim dejal: Slišali smo s kakšnimi težavami se vse otepate. Vem tudi, da jih je še več kot ste jih nakazali. Vseeno bi lahko dejal naslednje. Svobodna menjava dela v delovnih organizacijah, med DSSS in TOZD, nam je najbližja SMD. Ravno to moramo kvalitetno razvijati. Zavedati se morate, da z nizkimi osebnimi dohodki, z vsemi težavami, o katerih ste danes spregovorili, ni mogoče pričakovati višje produktivnosti in tako napredka, in ni realno postavljati si visokih planov. Predvsem morate skrbeti za delovnega človeka, to je temelj slehernega razvoja. Poudaril bi še, da je izrednega pomena srečujoče se planiranje —- vaši milijoni se morajo srečevati s tistimi, na katere računate, da vam jih bodo drugi dah. V svoji razpravi je tovarišica pred menoj dejala, da delavci niso krivi za neprestano rast cen. Res je, niso. S temi besedami je tovarišica pravzaprav povedala misel tov. Kardelja, ko je dejal, da le višja stopnja tehnologije omogoča samoupravljalcem širitev znanja za samoupravne in družbenopolitične naloge. In mi smo samoupravna družba v procesu razvoja. Razpravljalci so spregovorili o težavah v svoji TOZD, obenem pa nakazali možnosti za reševanje teh. Razgovor v Rdečem kotičku bi po moje vendarle lahko strnili z mislijo tovariša Mladenov-skega, ki je dejal: Bivši Delamaris ima 100-letno tradicijo, bivša Droga 25 let. Pregovor pravi, da velika riba požre malo ribo, pred dvemi leti smo mislili, da bo mala riba požrla veliko — pa se ni zgodilo ne eno ne drugo. Združeni v eno delovno organizacijo smo — in ubiramo pot, ki pomeni za vse usklajen razvoj in dobre medsebojne odnose. IVAN GODEC (sedi pod stensko sliko), sekretar sekretariata Republiškega sveta ZSS, s sodelavci na obisku v TOZD Delamaris Dragica Mekiš Predstavlja se TOZD Živila TOZD Živila Izola združuje delo 300 delavcev in ima svoje poslovalnice v Kopru, Izoli, Portorožu, Piranu, Luciji, Umagu, Savudriji, Bujah, Novigradu, svoje PE v Zagrebu in Puli. V statutu TOZD dosedaj nismo imeli posebej opredeljen status PE, ki imajo sedež izven sedeža matične TOZD. Sedaj pa se pripravlja sprememba statuta in takrat bomo zajeli tudi ureditev statuta PE. in tam prodajajo sadje in zelenjavo naše prodajalke. V PE Zagreb pa imamo prodajne klopi na raznih tržnicah, kjer se vrši prodaja. Ena najnovejših tržnic ki je za razliko od drugih lepo urejena in pokrita je Tržnica Novi Zagreb, kjer imamo 5 prodajnih klopi. Pula, posebno pa Zagreb sta mesti, kjer se proda ogromno sadja in zelenjave. Zato je promet na tržnici dober, posebno še v mesecih sezone. Iz Izole in Lucije se precej sadja in zelenjave proda v Zagreb, saj smo omenili, da je mesto Zagreb velik potrošniški center. Odvisna je tudi prodaja na posameznih prodajnih mestih na tržnici, (odmaknjenost, slaba vidljivost itd.), verjetno pa je tudi to, da na slabo prodajo vplivajo subjektivni faktorji. Sodelovanje med tremi poslovnimi enotami, tu vključujemo še PE v Izoli, ki ima skladišče v Izoli in Luciji, pa ni najboljše, čeprav bi moralo biti zelo dobro, saj živimo in delamo v eni sami temeljni organizaciji. Ker so enote oddaljene od Izole, je tudi ostalo sodelovanje slabše, saj ni možno vsakodnevno osebno delo, temveč le telefonsko, kar pa vsekakor ni isto. V Izoli se opravljajo vsa računovodska dela, kadrovske ter pravne zadeve ter ostala spremljevalna dela, ki so nujno potrebna za delovni proces. V TOZD Živila se moramo sicer zaradi enot, ki poslujejo izven Slovenije seznanjati s predpisi drugih republik in odloki posameznih mest, toda tolažimo se z besedami, da je lepo, če več stvari poznaš. Tako se torej dejavnost naše TOZD opravlja na slovenski obali, v Puli in Zagrebu. Povezovanje med temi enotami je v samoupravnem pogledu zadostilo pravnim normam. PE imajo v DS TOZD in DS DO svoje predstavnike, predstavniki so tudi v drugih komisijah, toda še vedno ni tistega pravega samoupravne- NOVA SKLADIŠČA TOZD Živila v Izoli vidno rastejo (o začetnih delih smo pisali v NAŠEM GLASU novembra 1980) ga in poslovnega odnosa. Prav tako imajo svoje predstavnike PE tudi v družbenopolitičnih organizacijah, le redko pa se udeležujejo sestankov teh, ker je oddaljenost prevelika. Zbore delavcev sklicujemo kot delne zbore in tako imamo tudi opredeljeno v našem statutu. V praksi je tako, da skličemo štiri delne zbore, katerih glasovi se nato seštevajo. Vprašanje pa je, predvsem za zbore .na slovenski obali, kdaj jih sklicati. Trgovine naj se ne bi zapirale, zvečer po delu (po 19. uri pozimi ali 20. uri poleti) pa delavci težko pridejo na zbore. V Puli in Zagrebu je ponavadi zbor delavcev ob 12. ali 14. uri, ker tam ne delajo v izmeni. Določena gradiva za obravnavo ali pošiljanje raznih obvestil ali zapisnikov, moramo pri nas poslati v 30 trgovin, ter nato še po več izvodov v PE. Delegacije imamo v naši TOZD organizirane po občinah. Delujejo delegacije za zbor združenega dela ter za samoupravne in- Mešano podjetje IF API HP »DROGA« Portorož, s TOZD DELAMARIS, RIBA in BLAGOVNI PROMET je z italijanskima firmama AMBRIA PEŠCA iz Gra-deža in FRIGORIFERO LAGUN ARE iz Marano Lagunare, sklenila pogodbo za odkup hladilnice v Devinu in formiranje mešanega ita-lijansko-jugoslovanskega podjetja IF API s sedežem v Trstu. Delovanje mešanega podjetja je predvideno v skladu z Osimskim sporazumom in izvajanjem Tržaškega sporazuma. Naša udeležba v mešanem podjetju je 50 %, od tega vsaka od omenjenih TOZD po 1/3, 50 % udeležba pa je italijanskih firm in sicer vsaka po 25 %. Za nakup hladilnice in formiranje mešanega podjetja smo zagotovili 550 milijonov lir in sicer 15 % lastnih sredstev, 15 % kredit Splošne banke Koper, 70 % pa iz združenih sredstev za pospeševanje maloobmejnega sodelovanja. Soglasje naših pristojnih organov za formiranje mešanega podjetja smo pridobili, potrebna finančna sredstva so že prenešena v tržaško banko, pridobiti pa moramo še soglasje pristojnih italijanskih organov za vlaganje v mešano podjetje, to pa pričakujemo v tem mesecu. Mešana družba IF API s. r. 1. — Industrija del Fredo, Acquacol-tura, Pešca, Itticoltura, bo opravljala svojo dejavnost v ribiškem naselju pri Devinu, kjer poseduje 3200 tonsko hladilnico. Hladilnica stoji na terenu površine 9160 m2 in je locirana ob morskem kanalu tako, da je možna manipulacija z ribo direktno iz ribiških ladij. Poleg hladilnice stoji tudi opuščena mehanična delavnica, ki se jo lahko adaptira v proizvodni oddelek. Mešana družba bo poslovala po predpisih italijanske zakonodaje in je registrirana za sledečo dejavnost: — ribolov, gojenje rib in školjk, — zmrzovanje, skladiščenje, dodelava in pakiranje vseh vrst rib, rakov, školjk, sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, semen in zelišč, — trgovina s prehrambenimi izdelki, — izvoz in uvoz prehrambenih izdelkov, tudi v okviru Tržaškega sporazuma, — izdelovanje in promet z ribiškim materialom in drugim repro-materialom, — nudenje hladilniških uslug, — cestni in pomorski promet blaga V okviru navedene dejavnosti lahko HP DROGA sodeluje z mešano družbo s celotnim proizvodnim programom, odvisno od poslovnih interesov, vključijo pa se lahko tudi druga podjetja agroživil-ske dejavnosti. Martin Kokalj Poslovna enota ima v svoji se stavi vodjo, PE Zagreb tudi ko mercialista, ter nekaj delavcev \ administraciji, vendar samo toliko, kolikor je nujno potrebne za nemoteno tekoče delo. Vse ostale px>sle se opravlja v ma tični TOZD. PE imajo skladišča ter tržnice. V Puli je samo ena tržnica Delovna nedelja V nedeljo, tisto prvo po novem letu, ko so si nekateri šele oddihovali od napornih novoletnih dogodkov, ali se pripravljali na ponedeljkovo delo; drugi zopet, teh je bilo manj, začeli uživati dopust, ki jim je po »nesreči« ostal iz leta 1980 — smo delavci TOZD Živila že delali. Delali smo tudi v soboto, (trgovine in skladišča) vendar s skrajšanim delovnim časom, v nedeljo pa smo prijeli za delo vsi. Tudi delavci iz administracije. Po trgovinah in v skladiščih smo popisovali vse, kar imamo — opravljali smo inventure. Na delavskem svetu smo se namreč dogovorili, da bodo inventure v nedeljo. Razlog za tako odločitev je bil v tem, da ne bomo zapirali trgovin ob delovnih dnevih. Izkazalo pa se je, da dan po novem letu ni najboljši za inventure. Poslovodje so namreč nabavljali manj blaga ravno zaradi inventure, lačnih kupcev v ponedeljek pa je bilo nič koliko. Kljub temu bomo tudi v prihodnje opravljali inventuro ob nedeljah. Tako bodo naše trgovine vse dneve odprte. Albina Škapin toresne skupnosti, ki se nato združujejo v konferenco delegacij. Te delegacije, kot tudi konference delegacij slabo delujejo, ker so velike prerazporeditve delavcev ter tudi velika fluktuaci-ja. Vse to skupaj z obsežnimi gradivi vpliva na neaktivnost in neučinkovitost delegacij. INDUSTRIJA n »ol i PORTORO/ Dejavnost in delo v naši temeljni organizaciji je torej raznolistno. Upamo, da bomo v bodoče več ponudili na vseh področjih, da bo poslovno, samoupravno in družbeno-politično delo boljše. Navsezadnje je vse odvisno od nas. Albina Škapin ZA NAMI JE LETO 1980 Čeprav smo že krepko zakorakali v leto 1981, je prav, da podamo dokončni obračun poslovanja za leto 1980. Leto 1980 je bilo leto stabilizacije. Leto, ki je nalagalo gospodarstvu večjo organiziranost, skrbnejše gospodarjenje. To je bilo tudi leto, kjer so bili sprejeti določeni sistemski ukrepi, ki so bolj ali manj vplivali na samo poslovanje, kot SO: — pospeševanje izvoza — omejevanje uvoza — devalvacija dinarja — neurejeni odnosi pri določanju prodajnih cen — podpovprečna oskrba tržišča z nekaterimi surovinami ipd. Vsi ti našteti pogoji poslovanja so vplivali tudi na poslovanje v DO HP Droga za preteklo leto. V nekaterih temeljnih organizacijah smo to občutili pozitivno, v drugih temeljnih organizacijah pa negativno, glede na to, kako je poslovanje temeljne organizacije orientirano (pretežno uvozno, izvozno, ipd.). No, ne glede na vse te pogoje poslovanja, je DO HP Droga zaključila poslovno leto 1980 ugodno. To isto ocenjujemo več ali manj za vse temeljne organizacije, razen morda temeljne organizacije Riba in Kmetijska proizvodnja. TOZD Riba je v letu 1980 poslovala pod vplivom sanacije izgube iz leta 1979, vendar še vedno z istimi kapacitetami, kar pomeni, da še niso doseženi planirani rezultati produktivnosti (večji ulov). TOZD Kmetijska proizvodnja še vedno posluje z omejenimi in zastarelimi nasadi. Nova investicija v nasade se bo pojavila s svojo realizacijo šele v naslednjih letih, do tedaj pa ta TOZD posluje na robu rentabilnosti ob stalni skrbi, da bistveno ne povečuje proizvodnih stroškov. V tabeli št. 1 so podani zbirni podatki o doseganju prihodka, dohodka in čistega dohodka v DO HP Droga, kjer lahko ugotovimo, da je DO dosegla visoko realizacijo ter s tem posredno tudi čisti dohodek nasproti letu 1979 ali pa nasproti planu za leto 1980. V tabeli št. 2 je podana delitev dohodka za DO, kakor tudi za vsako temeljno organizacijo. Tu lahko ugotovimo, da je struktura delitve čistega dohodka na sklade ugodnejša za leto 1980 nasproti letu 1979: 1979 1980 % % Bruto OD 74,00 58,63 Sklad skupne porabe 8,84 8,86 Drugi skladi (rezervni in poslovni) 14,51 28,82 Na tako strukturo so delno vplivala tudi določila družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Teh določil so se temeljne organizacije pri-državale, saj beležimo prekoračitve samo v TOZD Začimba, Delamaris in Živila, kar prikazuje tabela št. 3. V teh temeljnih organizacijah, ki so presegle določila družbenega dogovora, pa ugotavljamo predvsem: — nizko povprečje osebnih dohodkov, ki je pod povprečjem SR Slovenije — visoko ali razmeroma visoko akumulativnost za sklade predvsem TOZD Začimba in TOZD Delamaris) Glede na ugodno delitev čistega dohodka za leto 1980 so se posamezni zbori delavcev v TOZD odločali, da v smislu 20. člena Družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, namenijo del dodatnih sredstev za sta- novanjsko izgradnjo, ter tako rešijo nekatere potrebe po stanovanjskih enotah v TOZD. Kakor lahko ponovno ugotovimo, je doseženi finančni rezultat za leto 1980 ugoden. Obenem se pa moramo zavedati, da bomo morali v tem letu, letu 1981, opreči vse sile, če bomo želeli doseči rezultate, kot v letu 1980, oziroma če jih bomo želeli pre-seči. Glavni računovodja Branko Rojc ZBIRNI PRIKAZ UGOTAVLJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA Realizacija Porabljena sredstva DOHODEK Obveznosti iz dohodka Čisti dohodek Soline 139.752.552,63 48.250.069,78 91.502.482,85 10.314.200,85 81.188.282,00 Začimba 772.147.547,26 672.099.509,15 100.048.038,11 47.911.601,67 52.136.436,44 Sudest 218.387.099,45 177.928.764,54 40.458.334,91 19.444.599,95 21.013.734,96 Gosad 291.175.764,44 237.058.556,55 54.117.207,89 22.750.237,05 31.366.970,84 Kmet. proizvodnja 26.418.353,95 10.194.649,05 16.223.704,90 4.371.337,05 11.852.367,85 Argo 294.786.320,03 243.339.199,95 51.447.120.08 14.741.341,45 36.705.778,63 Delamaris 674.130.505,57 489.873.744,46 184.256.761,11 46.110.472,70 138.146.288,41 Riba 60.754.109,31 21.721.077,12 39.033.032,19 8.595.578,25 30.437.453,94 Živila 435.855.903,57 380.717.363,39 55.138.540,18 8.156.005,50 46.982.534,68 Blag. promet 194.571.096,12 107.278.275,44 87.292.820,68 13.577.574,65 73.715.246,03 DSSS 75.024.155,49 31.714.235,91 43.309.919,58 4.503.676,30 38.806.243,28 Skupaj DO 3.183.003.407,82 2.420.175.445,34 762.827.962,48 200.476.625,42 562.351.337,06 Skupaj 1979 2.380.387.179,98 1.911.254.605,68 469.132.574,30 132.495.446,89 336.637.127,41 % 133,72 126,63 162,60 151,31 167,05 Plan 1980 2.831.321.000,00 2.239.896.000,00 591.425.000,00 158.271.000,00 433.154.000,00 % 112,42 108,05 128,98 126,67 129,83 ZBIRNI PRIKAZ RAZPOREDITVE ČISTEGA DOHODKA Čisti dohodek Bruto OD Stanovanjski prispevek Sklad skupne porabe Drugi skladi Soline 81.188.282,00 22.437.759,00 1.485.733,55 5.283.957,00 51.980.832,45 Začimba 52.136.436,44 17.680.465,30 1.143.462,70 6.685.072,70 26.627.435,74 Sudest 21.013.734,96 12.339.798,00 784.379,15 1.746.034,95 6.143.522,86 Gosad 31.366.970,84 21.636.560,45 1.286.875,35 2.045.117,15 6.398.417,89 Kmet. proizvodnja 11.852.367,85 9.033.297,25 598.085,90 1.236.168,65 984.816,05 Argo 36.705.778,63 20.209.424,25 1.320.086,20 3.416.456,65 11.759.811,53 Delamaris 138.146.288,41 79.125.465,50 5.173.103,15 13.286.955,50 40.560.764,26 Riba 30.437.453,94 27.574.627,20 1.885.640,70 181.667,40 795.518,64 Živila 46.982.534,68 36.318.530,70 2.488.567,15 2.780.000,00 5.395.436,83 Blag. promet 73.715.246,03 52.512.661,90 3.471.899,40 6.574.183,40 11.156.501,33 DSSS 38.806.243,28 30.856.587,85 2.044.591,50 5.596.498,08 308.565,85 Skupaj DO 562.351.337,06 329.725.177,40 21.682.424,75 48.832.111,48 162.111.623,43 Skupaj 1979 336.637.127,41 249.118.596,80 17.055.563,55 29.776.860,57 48.855.510,29 % 167,05 132,36 127,13 163,99 331,82 Plan 1980 433.154.000,00 295.929.000,00 20.717.000,00 24.945.000,00 91.563.000,00 % 129,83 111,42 104,66 195,76 177,05 KAZALCI RASTI OD PO DRUŽBENEM DOGOVORU ZA LETO 1980 PO ČLENU 8. Povprečni bruto OD 1979 Povprečni bruto OD 1980 Planirana rast. doh. na pr a m 1979 (r) Možni odstotek rasti OD glede na plan (p) Dosežena rast dohodka 1980 (Md) Možen odstotek rasti BOD (Pd) Dejanski porast mase OD 79/80 Odstotek izvoza Preseg mase čez dogovor Soline 12.175,35 14.383,20 0,20 13,60 111,45 62,67 34,71 5,10 — Začimba 10.251,25 10.833,60 0,33 22,20 49,08 26,22 36,88 0,50 10,66 Sudest 8.485,50 11.554,10 0,77 40,50 111,75 58,78 46,01 20,39 — Gosad 7.744,75 10.482,85 0,55 30,50 59,75 40,68 30,79 39,16 — Kmet. proizvodnja 9.781,95 11.405,70 0,24 18,72 43,95 26,52 20,24 — — Argo 8.149,25 11.079,75 0,10 13,10 98,70 59,02 34,19 0,32 — Delamaris 8.045,40 10.686,85 0,14 15,22 56,53 35,72 38,44 28,43 2,72 Riba 11.168,95 12.556,75 0,72 35,00 74,71 41,63 11,81 — — Blag. promet 11.836,60 15.684,80 0,24 15,72 65,50 35,10 32,49 3,25 — Živila 8.407,35 10.329,00 0,17 16,60 29,89 23,70 40,62 — 16,92 DSSS 10.291,90 13.824,65 0,04 16,00 30,24 povp. DO 24,92 — — Skupaj DO 9.397,85 12.074,66 26,07 20,27 62,60 36,40 32,36 11,1 — O združevanju OZD nasploh Ob predlogu združevanja agroživilskih in hotelskih OZD kraško-obalnega območja tJSvt*’ v VSE MANJ VELJA MISELNOST: Žensko in moško delo — tovarišica ABRAMIC Lucija uspešno opravlja dela viličaristke Svoje delo in sredstva v družbeni lasti lahko delavci združujejo v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja. Motiv takih odločitev pa mora biti vedno in izključno le večja kakovost poslovanja za same delavce, ki združujejo in za družbo v celoti. Kako, s kom in kdaj bodo de- lo in sresdtva združevali, odločajo delavci sami. Da pa bi se lahko odločali o tem, morajo razpolagati z ustreznimi podatki o »potencialnih združevankah«, t. j. o organizacijah združenega dela, ki naj bi se združile v novo obliko. Teoretično je »tržišče združevanja« zelo veliko, saj so na teritoriju SFRJ verjetno delavci vsake organizacije združenega dela pripravljeni združevati se, če le vidijo v tem primerno ekonomsko ali drugačno prednost zase in za družbo v celoti. Zato je za vse te subjekte pomembno združevati se s tistimi, pri katerih je za združevanje ugotovljen perspektivno maksimalen skupni interes. Seveda je samo ocena primernosti združevanja premalo, da bi se lahko odločali o tem. Zato je treba izdelati ustrezne raziskave, iz katerih bi dobili podatke o kadrovskih, tehnoloških, organizacijskih, tržnih, razvojnih in drugih karakteristikah ter delovnih organizacij, ki bi služile za ugotavljanje in argumentiranje potencialnih skupnih interesov, oblike integracije, organizacijskih rešitev znotraj nove integracije in temeljev poslovne politike, ki bi do realizacije teh skupnih interesov lahko pripeljali. Nekatere splošne karakteristike velikih gospodarskih organizacij, ki lahko predstavljajo cilj združevanja V uvodu je bilo navedeno, da je motiv in temeljni cilj združevanja lahko le boljša kakovost poslovanja in to za same delavce, ki naj bi se združevali in za družbo kot celoto. Kakšno boljšo kakovost poslovanja lahko nudi večja organizacija v odnosu na zaposlene delavce in družbo? Verjetno je na prvem mestu to, da predstavlja večja organizacija večji organiziran in aktiven potencial znotraj družbe. Na gospodarske organizacije deluje veliko zunanjih faktorjev, ki se jim te skušajo po eni strani prilagajati, po drugi pa jih skušajo menjati. Ta dinamika pogojuje gospodarski razvoj družbe. Večje gospodarske organizacije lahko to lažje dosegajo saj jim večja ekonomska moč daje možnost večjega vpliva na tržišče, državne in družbene institucije, ekonomsko politiko ipd. V pogojih slabo organizirane družbe je taka. organizacija jiostala monopol, ki je vladal na trgu. Danes pa si take organizacije ne prizadevajo več toliko za dosego tr-žiščne svobode, kot za direkten vpliv na družbeno planiranje in ekonomsko politiko. Večja gospodarska organizacija je torej pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o bodočih usmeritvah dosti pomembnejši dejavnik od manjše. Seveda nosi večja organizacija tudi večjo odgovornost za tako dogovorjene naloge. Pri velikih gospodarskih organizacijah nastane še cela vrsta medsebojno odvisnih kvalitet, ki jih tudi narekuje ekonomska moč. Take organizacije so sposobne akumulirati velika sredstva, ki jih investirajo pretežno v avtomatizirano tehnologijo. Taka tehnologija ima za posledico masovno proizvodnjo, ki se lahko realizira samo na velikem trgu. Ta trg pa masovno proizvodnjo sprejme samo, če je po relativno nizkih cenah. Za nizke cene pa so pogoj visoka produktivnost, specializacija, standardizacija in tipizacija poslovnega procesa ter izdelkov za kar vse pa je vsaka družba še kako zainteresirana. Seveda pa visoka produktivnost ne pride sama od sebe. Za dosego tega je potrebna še dobra tehnična delitev dela, ki zahteva visoko stopnjo koordinacije in sinhronizacije v komuniciranju. Zgraditev tega lahko omogoči obsežen kadrovski potencial, ki se običajno v takih organizacijah zbira. Ta potencial zbran v ekonomskih in tehnično tehnoloških službah pa je tudi nosilec nujnih razvojnih raziskav saj je v praksi velikih gospodarskih organizacij očitna ko- relacija med nivojem raziskovalne dejavnosti in rentabilnostjo poslovanja. Zanimivo je, da v praksi velikih organizacij te službe rastejo počasneje od rasti ekonomske moči celotne organizacije. Znotraj večjih gospodarskih organizacij je omogočen tudi obstoj trenutno nerentabilnih majhnih organizacij. Čeprav je dolgoročno gledano tako stanje sicer negativno moramo priznati. da je v socialističnih pogojih poslovanja, seveda, če ne traja predolgo, to lahko velika prednost, saj omogoča zaposlenost in garantira tudi delavcem teh manjših organizacij vsaj minimalno življenjsko raven. V okolju ker deluje torej predstavlja večja gospodarska organizacija garancijo stabilnejše ekonomske in socialne strukture. Velike organizacije zahtevajo tudi velika tržišča. Često se dogaja, da domači trg ni v stanju sprejeti vseh izdelkov. Zaradi tega in pa zaradi prednosti, ki jih daje vključevanje v mednarodno delitev dela, so take organizacije običajno tudi izvozno usmerjene. S tem pa postanejo tudi in strument delovanja zunanje politike družbe iz katere izhajajo. Glede odnosov do trga ima večja organizacija v odnosu na manjšo tudi prednost, da razpolaga z obsežnejšimi materialnimi in kadrovski resursi, ki jih lahko preko sodobne marketing koncepcije usmerijo k vplivanju na potrošnike: na primer lažja orientacija na trg relativnih ne-potrošnikov (z raziskavami trga, ekonomsko propagando, di-verzifikacijo izdelkov, diferenciranjem cen ipd.). Dober marketing je tudi pogoj za kvalitetno spremljanje in predvidevanje gibanja potreb in možnosti na trgu in s tem tudi pogoj za dobro planiranje. To pa omogoča delavcem, da proizvajajo le tisto kar trg zahteva, se pravi, da ne trošijo delovnega časa in sredstev zastonj. Ker predstavljajo večje organizacije na trgu tudi večjo avtoriteto imajo prednosti običajno tudi na nabavnem trgu. Večje količine pri nabavi blaga namreč omogočajo dosego boljših nabavnih pogojev pa tudi dolgoročno zanesljivost poslovanja s partnerji. Pogost pojav v velikih organizacijah je tehnološka povezanost poslovanja med manjšimi organizacijami znotraj te. Taka povezanost daje med drugim tudi možnost boljšega dimenzioniranja in s tem tudi izkoriščanja kapacitet. Zaradi večje možnosti investiranja so velike gospodarske organizacije zelo pomemben dejavnik tudi pri vzpostavljanju pogojev za hitrejši napredek nerazvitih ali manj razvitih področij. To so predvsem nekatere bistvene splošne lastnosti večjih gospodarskih organizacij, ki lahko predstavljajo splošen skupni interes in cilj združevanja. Konkretni interesi in cilji pa se lahko definirajo šele takrat, ko imamo na razpolago splošno sliko o poslovanju posameznih delovnih organizacij, ki naj bi se v tem primeru združevale. Srečko Gombač LETOŠNJI ULOV CIPI,JEV v portoroškem zalivu je bil skromnejši kot smo predvidevali LETOS MANJ CIPLJEV Vsakoletni ulov cipljev v Portoroškem ribolovnem rezervatu smo začeli zadnje dni januarja. Ulovili smo 22 ton cipljev, kar je manj kot prejšnje leto (1980 cca 30 ton). V glavnem so bili prodani ciplji na celotnem območju Slovenije, v Zagrebu, Splitu, Puli in manjša količina tudi v Trstu. Obstaja opravičen sum, da je določena količina cipljev ušla iz mreže, zaradi napake pri vleki mreže na suho, kar je posledica zelo težavnega terena v portoroškem zalivu (cel kup razne navlake na morskem dnu). No, ulov se nadaljuje do konca marca, in sicer z ulovom ovčic, volpin, šparov, obstaja še vedno tudi možnost ulova cipljev. V lanskem letu smo imeli skupnega ulova v rezervatu še cca 42 ton. Vlado Požar Cenejši prevozi delavcev Racionalizacija prometa s ciljem zmanjševanja sredstev za potne stroške Pri poslovanju delovnih organizacij povzročajo iz leta v leto večje težave tudi cene pogonskih goriv, kar ima za posledico vse večje stroške, ki jih je za prevoze treba kriti. Še posebej je to občutno pri lokalnih vožnjah, ki jih delavci opravljajo z lastnimi vozili. Tu smo delavci žrtve dvakrat: — kot člani kolektiva DO, ki mora plačevati potne stroške za celo vrsto neracionalnih oziroma premalo izkoriščenih voženj in — kot posamezniki, ki morajo po eni strani vožnje opravljati, da ne bi trpel delovni proces, po drugi strani pa ga omejena sredstva za kritje teh stroškov oškodujejo, saj mora del stroškov kriti iz lastnih sredstev. Večine voženj ne moremo ukiniti, saj so za delovni proces, vsaj dokler DSSS in Blagovni promet ne začneta delati pod isto streho, nujne. Lahko pa bi te vožnje racionalizirali tako, da bi pretežni del stroškov odpadel. Lahko bi to na primer dosegli tako, da izvedemo na področju kurirske službe naslednje ukrepe: — nabavimo dva službena furgona, — določimo fiksne proge, — določimo fiksne vozne rede, — ukinemo vožnje z lastnimi vozili. Z uvedbo službenih fur-gonov (npr. Zastava 435 K) bi odpadla uporaba pri vatnih vozil kurirjev. Ti furgoni lahko peljejo poleg voznika še sedem potnikov ali preko 500 kg tovora. Ta vozila trošijo malo goriva, so relativno poceni in imajo precejšnjo uporabnost. Določitev fiksnih prog in voznega reda bi zagotovilo redno kroženje vozil z namenom pojavljanja na določenem mestu ob določenem času. To bi delavcem dalo možnost, da si planirajo kdaj bodo kam odšli in kdaj se bodo vrnili. Proge bi lahko bile: DSSS Portorož, Blagovni promet. Kmetijska proizvodnja, Začimba, Soline in nazaj ter DSSS Portorož, Blagovni promet, Argo, Riba, Živila, Delamaris, Koper SDK ali kaj podobnega. Furgone bi vozili kurirji. Seveda bi bilo potem nujno reorganizirati prevzem in razdelitev poštnih pošiljk. Nemogoče bi bilo, da bi kurirji pošto prevzemali ali predajali po posameznih pisarnah. Na vsaki postaji bi moral biti organizirana hitra predaja in prevzem pošiljk. S tem bi lahko omogočili dokaj hiter prevoz potnikov in pošiljk med posameznimi delovnimi enotami na Obali, dnevno pa bi vsaka od postaj imela najmanj 3 prihode in odhode ob zmernem tempu vožnje (povprečna hitrost 40 km/h s 15 minutnimi postanki na postajah). Po uvedbi takih prevozov bi morali s sklepom samoupravnega organa točno določiti komu in v kakšnih primerih se bodo še lahko izjemoma izplačevali potni stroški! Srečko Gombač ŠTIPENDIJE, ŠTIPENDIJE, ŠTIPENDIJE ... 111 ———i« —p Starši in učenci preberite! Za učence v zadnjem razredu osnovne in srednje šole se ponavadi pojavi vprašanje: KAM PO KONČANI ŠOLI? Za neketare srednješolce tega vprašanja ni, saj so se že veliko prej odločili, da se bodo po končanem šolanju zaposlili. Vsem tistim, ki so se odločili nadaljevati s študijem pa ostane kup nerešenih vprašanj. Med te prištevamo tudi vse osnovnošolce. Tu se torej začne. Pričnemo premišljevati: Na katero šolo naj se vpišem? Kaj me veseli? Naj se odločim za šolanje v bližini domačega kraja ali daleč od doma? Kako naj rešim denarne zadeve?... Ko rešimo nekaj vprašanj, poskušamo na vsak način najti še kak dinar, teh danes nikoli ni preveč pa tudi žep očeta ali mame je danes precej obremenjen. Oziroma se naokoli in skušamo dobiti štipendijo. Tudi mi bi vas radi obvestili, da naša delovna organizacija tudi letos razpisuje štipendije za poklicne, srednje, višje in visoke šole. Posredujemo vam pregled nad temi razpisanimi štipendijami. TOZD DELAMARIS je za letošnje šolsko leto razpisal: za poklic strojni ključavničar avtomehanik mizar klepar ribiški tehnik 5 štipendij 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 4 štipendije TOZD KMETIJSKA PROIZVODNJA: za poklic sadjar-vinogradnik 5 štipendij 12 štipendij TOZD RIBA: za poklic ribič TOZD SUDEST: za poklic dipl. ing. živilske tehnologije (višji letnik) dipl. ing. kemijske tehnologije (višji letnik) živilski tehnik 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija TOZD ZAČIMBA: za poklic živilski tehnik DSSS: za poklic administrativni tehnik ing. org. dela dipl. pravnik dipl. ekonomist dipl. ing. živilske teh. dipl. ing. kem. tehnolo. 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija MINIBUS IMV — 2200 D Kaj storiti, kadar mora na pot skupina ljudi iz podjetja ali ustanove? Kaj napraviti, kadar je potrebno pripeljati skupino turistov do letališča, hotela ali železniške postaje; ali pa jih peljati na izlet? Premalo ljudi za avtobus, preveč za osebno vozilo! Na vsa našteta vprašanja so konstruktorji IMV odgovorili z eno samo besedo: MINIBUS. Število sedežev 11 + 1 Celotna dolžina 5276 mm Celotna širina 1890 mm Celotna višina 1990 mm Prostor za tovor 3560 X1580 X1530 mm Teža praznega vozila 1700 kg Dovoljena skupna teža 2800 kg JUS M. NO. 010, decimalna oznaka 1—641 KAJ in KAM morate vložiti za prijavo na razpisano štipendijo? Prijave na razpisane štipendije naše delovne organizacije bomo sprejemali v KADROVSKI SLUŽBI V PORTOROŽU. Dostaviti pa nam morate naslednje: — izpolnjen obrazec 1,65 PRIJAVA ZA ŠTIPENDIRANJE (dobite ga v knjigami) — potrdilo o premoženjskem stanju (izdali vam ga bodo na Davčni upravi na občini, kjer imate stalno bivališče. — družinski list, ki vam ga izda Matični urad v občini stalnega bivališča. — zadnje zaključno spričevalo, kandidati, ki so že študenti, pa potrdilo o opravljenih izpitih. Radi bi vas obvestili, da bo v začetku marca, vsaj tako so nam obljubili, izšel SKUPNI RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ delovnih organizacij Slovenije, kjer bodo navedene razpisane štipendije le-teh. Tudi za te razpisane štipendije morate dostaviti zgoraj navedena dokazila. Starši zaposleni v DO HP DROGA, opozorite svoje osmošolce in srednješolce na razpisane štipendije. S svojimi prijavami boste pomagali tudi nam, saj se lažje odločamo, pri izbiri, za kandidate s stalnim bivališčem v bližini kraja TOZD in DSSS. Opozoriti vas moramo, da bomo razpisane štipendije za ribiškega tehnika nudili pod posebnimi pogoji, ker je šola daleč v Zadru, poleg tega pa bomo uveljavljali tudi pravico do razlike do štipendije iz združenih sredstev. Starši, posebno pa učenci in dijaki, prijavite se! Vesna Šabec Kava, ali jo poznamo? Kava je doma iz Etiopije, kjer še danes divje uspeva. Od tod je prišla najprej v Arabijo, od tam pa se je uživanje kave kmalu razširilo po vsem mohamedanskem svetu. Močnemu širjenju uživanja kave je namreč pomagal tudi prerok Mohamed, ki je svojim vernikom prepovedal uživanje alkohola, zato so se pa tem bolj vrgli na pitje kave. IZ PRELEPEGA BELEGA CVETA nam narava podarja črno poživilo — kavo ... V Evropo so kavo zanesli Turki, ki so pri neuspelem obleganju Dunaja leta 1683 morali prepustiti zmagovalcem tudi precej kave, ki je niso utegnili odnesti s seboj. Kava si je potem kot modna pijača utirala pot vsepovsod, čeprav so uživanje kave ponekod celo prepovedali. »Kofetarji« pa se za take prepovedi niso menili in pili kavo naprej. Dandanes pridelujejo kavo že v preko dvajsotih deželah južne poloble, največ v deželah Južne Amerike (Braziliji, Argentini, Mehiki, Salvadorju, Gvatemali, Kolumbiji), pa v Južni Afriki (Slonokoščena obala, Kamerun, Gabon in drugod) in v Indoneziji in Indiji. Pridelek kave ocenjujejo na približno osemdeset milijonov vreč, v vsaki vreči pa je šestdeset kilogramov kave. Tako bi znašal letni pridelek približno 240 milijonov kilogramov! Ker imajo države uvoznice na zalogi dvaindvajset milijonov vreč še stare kave, je seveda padla cena kavi tako kot že dolgo ne. Kave je torej dovolj in po nizkih cenah. Seveda pa surova kava za kuhanje še ni uporabna. Pred uporabo jo je treba še spražiti. Surova kava je trda, zelenkasto sive barve in brez pravega duha in okusa po kavi. Okus in duh dobi šele s praženjem, ker šele pri praženju nastajajo snovi, ki dajejo kavi duh in okus, zaradi česar je dobila kava toliko oboževalcev po svetu. Kava spada med nasladila. Med nasladila prištevamo vse tisto, kar nam sicer ni potrebno, pa vendar uživamo to vsak dan, še več kot je treba. Kava spada tudi med poživila. Med poživila pa štejemo tiste snovi, ki v zmernih količinah poživljajo, delujejo poživljajoče na naš organizem. Med taka poživila štejemo: kavo, čaj, kakav, alkohol, tobak. Že majhna količina, npr. skodelica kave, čaja, kozarec vina, tablica čokolade, prežene občutek utrujenosti in poživi, zato ni čuda, da se je uživanje poživil, med drugim posebno kave, tako močno razširilo. Ko zaužijemo skodelico kave, pride v krvni obtok tudi kofein, ki je v kavi. Že nekaj minut potem, ko smo zaužili kavo, se nam zato skodelica kave po izdatni jedi tako prija. Po skodelici kave bije srce močneje in hitreje in tudi pljuča delajo močneje. Pri tem se žile v možganih skrčijo, razširijo pa se v srcu in okoli njega. Notranja presnova se poveča in kmalu čutimo močnejše delovanje ledvic. Krvni pritisk se poveča približno za desetino. Srčni ritem se najprej upočasni, potem pa hitro naraste in je po eni uri precej nad normalnim. Tako pitje kave prija tistim, ki imajo prenizek krvni pritisk, ni pa za tiste, ki imajo previsok krvni pritisk. Skodelica ča- ja prija tudi tistim, ki imajo migreno. Pri prekomernem pitju pa se seveda pokažejo tudi neželeni učinki. Preveč kave povzroča motnje spanja; ker kava povečuje izločanje želodčnega soka in kisline, kava ne prija tudi tistim, ki imajo vneto sluznico ali imajo čir. Kava tudi ni za tiste, ki imajo kronično previsok pritisk. Kave naj bi se izogibali tudi tisti, ki imajo težave s srcem. Sicer pa so mnenja, da dve ali tri skodelice kave na dan skorajda ne morejo škodovati. Kofeina v kavi je zelo malo. V surovi kavi ga je od 0,60 do 2,8 odstotka (kar zavisi od tega, od kod je kava) ali v povprečju 1,20 odstotka. Tako je v 9 do 10 gramih kave le okrog 0,10 grama kofeina. Pri kuhanju pa preide v kavo le približno tri četrtine vsega kofeina. V Ameriki so ugotovili, da v treh od štirih pisarn uslužbenci že navsezgodaj popijejo skodelico kave, da bi lažje delali. Raziskave so pokazale, da kava res podvoji delovno sposobnost, če jo pijejo v pravih merah .Ugotovili pa so tudi, da če pijemo kavo zapored, dve ali tri skodelice, to zmanjšuje delovno storilnost. Še o kuhanju kave. Kuhanje kave ni tako preprosto, kot bi si lahko mislili. Pri nas sta v navadi kuhanje na turški način in ekspresne kave. Pri ekspresnem načinu kuhanja je kava manj škodljiva za živce in srce. Pri tem načinu kuhanja preide manj kofeina v kavo, ker je količina vode majhna. Kofein se v vodi topi pri osemdesetih stopinjah v razmerju en gram na 5,5 tisočink litra vode. Ker vza- mejo pri tem načinu kuhanja le malo vode, se raztopi le malo kofeina, več pa je v kavi aromatičnih snovi, ki dajejo kavi prav njen značilni okus in duh. Po francoskem in ameriškem načinu pa vzamejo zelo dosti vode in na ta način potegnejo iz kave ves kofein. Kava je sicer manj okusna, ima pa več kofeina v sebi. Pri turškem načinu kuhanja kave pa suho kavo najprej na ognju malo popražijo, da močneje zadiši, potem pa kavo zalijejo z vrelo osladkano vodo, največkrat pa kar z vodo brez sladkorja in ponudijo sladkor posebej. Pri tem načinu ima kava močnejši duh in okus in tudi kofein se v celoti izloči. Ko kupujemo kavo, se srečujemo z vrsto imen: santos, minas, rios, brasil, mocca, kenijas in druge. Ta imena so ponavadi imena dežel, pokrajin, od koder je kava. Od naštetih vrst so prve štiri najbolj znane vrste iz Brazilije, mocca pa je najboljša kava iz Etiopije, kenijas pa iz Kenije. Vsaka kava pa ima poseben okus in duh. Tako kot vino. Šele z mešanjem posameznih vrst dobimo mešanico, ki nam tako prija ali pa tudi ne. Od tega je odvisna tudi naša pripomba, da je kava res odlična. (IZ NEDELJSKEGA) ZAHVALA Ob smrti moje drage none Serafine izražam hvaležnost delavcem TOZD Blagovni promet in delavcem TOZD Začimba za izraženo sožalje. Zahvaljujem se za podarjeno cvetje, denarno pomoč, ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Zoran Pocrnja Oktobrske poplave v Sečovljah O lanski oktobrski poplavi v sečoveljski dolini smo že poročali v 4. novembrski številki NAŠEGA GLASU. Danes vas želimo seznaniti, da je škoda nastala v nasadih hrušk, breskev in vinogradih. Poškodovani so bili stebri in ograja na melioracijskem sistemu. Skoda v mladem hruškovem nasadu je nastala na površini 42 ha in znaša približno 380.000,00 din. Pri 20 % sadik so delno (bile) vidne korenine ali pa je (bil) nezasut koreninski vrat, pri 70 % sadik pa je trstika ob deblu izruvana ali zlomljena in drevesa so (bila) nagnjena); le 10 % sadik je bilo nepoškodovanih. Poškodovani so (bili) tudi železobetonski stebri na 800 m dolgi ograji, škoda je ocenjena na približno 300.000,00 din. Dragica Mekiš ŽALOSTEN POGLED NA SADIKE mladih hrušk, katerim je oktobrska ujma nasilno izruvala korenine PRVE MLADE ŠKOLJKE (pedoči po domače) bomo lahko poskušali že letos v poletnih mesecih 0 normiranju delitve dohodka Verjetno najpogostejša aktivnost ljudi je delo s ciljem zagotoviti si materialne možnosti za življenje v tem času in pa vnaprej, z željo, da bi se te možnosti vedno bolj bogatile. Poleg samega dela je pri zagotavljanju teh možnosti pomembna tudi uporaba sredstev za delo in predmetov dela ob ostalih pogojih poslovanja. To so resursi, ki jih v nekem trenutku imamo na razpolago za nadaljnje preoblikovanje v novo dobrino. Lahko pa te resurse, ki so nam v nekem trenutku na razpolago, zelo različno trošimo. Gospodarno trošenje teh vodi v bogatenje in stabilnost materialnih možnosti za življenje, negospodarno pa te možnosti zožuje. Za neko delovanje pravimo, da je organizirano takrat, ko je s prisilo ali pristankom elementov onemogočen tak nastop, ki ni v skladu s ciljem delovanja. To pomeni, da so odnosi med vsemi elementi natančno določeni in obvezni. Temu rečemo tudi dobra organizacija. Med organiziranim in neorganiziranim delovanjem obstaja bistvena razlika v tem, da daje organizirano delovanje boljše rezultate. Navedeno je bilo, da morajo biti s prisilo ali pristankom doseženi določeni odnosi. To pomeni predvsem, da morajo vsi subjekti v organizaciji biti seznanjeni s temi odnosi, da bi jih sploh lahko izvajali. Od razvoja organizacijskih sredstev in načinov komuniciranja je odvisno v kakšni obliki bo podana informacija o konkretnih odnosih. Normalno je, da teži vsaka družba k temu, da si zagotovi poleg čim kvalitetnejših materialnih možnosti za življenje v tem času tudi še boljše ali vsaj enake možnosti za v naprej. Zato država kot organizacijska oblika uveljavlja za vse subjekte znotraj nje določene splošne obvezne načine obnašanja. Tako tudi glede koriščenja resursov. Je pa država preveč heterogena skupina, da hi lahko za vsak konkreten subjekt znotraj nje bil predpisan identičen način obnašanja. Zato se na nivoju države v glavnem izdajajo le splošni predpisi, za konkretno urejanje teh odnosov pa so zadolžene manjše organizacijske enote. Tako je tudi z koriščenjem resursov. Za vse subjekte veljajo splošni predpisi (Ustava, ZZD, ZDR ipd.), ki urejajo odnose načelno, konkretne rešitve v npr. OZD pa mora zagotoviti ta sama in sicer v sklepu tako imenovanega avtonomnega prava OZD. Da bi si zagotovili kvalitetne materialne možnosti za življenje sedaj pa tudi za čimbolj še vnaprej, moramo torej v OZD določiti in sprovajati take odnose oziroma obnašanja, ki bodo vodili k dosegi tega cilja. Posebej je to pomembno pri razporejanju novoustvarjene vrednosti — dohodka. Delno to rešujejo v družbi kot celoti z ZZD, Zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka in drugimi predpisi, delno pa je treba to storiti s predpisi znotraj OZD. Akt, ki naj bi ga mi oblikova- li je torej naš, lasten predpis (DO), s katerim bomo določili obveznosti in pravice vseh nas pri razporejanju dohodka. Ko v aktu samem to določimo, smo dolžni poskrbeti tudi, da bo ta informacija razumljiva čim širšemu krogu. Zato je treba v aktu najprej povedati, kaj je dohodek, kako do njega pride, kakšna so temeljna stališča, ki jih družba postavlja kot izhodišča pri delitvi ipd. Zato akt ne bo imel samo normativne funkcije, pač pa tudi informativno. Kako pride do dohodka v naši DO je treba čimbolj konkretno opredeliti, da bo bralcem akta jasna razlika med družbeno ekonomskimi pogoji ustvarjanja dohodka DO. Te razlike pri pogojih ustvarjanja pa implicirajo razlike tudi pri delitvi. Predvsem je pomembno opredeliti načine pridobivanja dohodka, vrste dohodka v odnosu na njegovo družbeno-ekonomsko vsebino, opisati najpomembnejše potrebe za zadovoljevanje katerih se vir določa pri delitvi dohodka TOZD, kaj vpliva na odločitve o tem, za kaj bomo na-konkretna merila za tako raz-menili določen delež dohodka, porejanje, stopnjo obveznosti meril in sankcije za neizvrševa-nje tako dogovorjeno politiko. To so nekatera od pomembnejših izhodišč, ki jih je treba pri izdelavi samoupravnih aktov o delitvi dohodka opredeljevati in upoštevati. Srečko Gombač Nasad školjk v portoroškem zalivu Glede na ugodne razmere na območju Portoroškega ribolovnega rezervata za tovrstno proizvodnjo hrane, smo si v TOZD Riba že v razvojnih programih leta 1978 zastavili nalogo pristopiti k školjkar-stvu in ribogojništvu na tem prostoru. Znane so nam bile pozitivne izkušnje na tem področju, ko je v preteklosti v Kmetijski zadrugi Lucija že obstajala določena proizvodnja školjk prav na tem prostoru. V sedanjem času so naši napori usmerjeni na obnovo ribiške flote vsaj z najnujnejšimi objekti tako, da smo programe školjkar-stva in ribogojništva opredelili na kasnejši datum, v sodelovanju z »M. B. P. — Portorož« pa smo veeno podpirali določene raziskave na tem področju, seveda v okviru razpoložljivih sredstev, ki smo jih imeli na razpolago zelo malo. Za eksperimentalni program gojenja školjk, ki nam ga je ponujala »MBP Portorož« se takrat nismo mogli odločiti, ker nismo bili v stanju, da bi odvojili tako velika sredstva (takrat cca 3.000,000,00 din) v te namene. V okviru razgovorov, pri ustanavljanju mešanega podjetja v Devinu -— Italija, smo prišli v kontakt z enim izmed največjih gojiteljev školjk v Tržaškem zalivu, ki nam je svetoval najprimernejši sistem za vzpostavitev tovrstne proizvodnje, tako samega nasada kot opravil okoli gojenja školjk. Pripravljen je bil tudi praktično pokazati delo in seznaniti naše delavce tako, da bi se čimprej naučili uspešno opravljati ta dela. Za to ni zahteval nikakršnega plačila, ker je svoj interes videl skozi promet teh proizvodov v okviru mešane firme, kar nam je zagotovilo plasman v izvozu celotne proizvodnje, katere ne bi uspeli prodati na domačem trgu. Tako smo lani, septembra 1980, pristopili k izdelavi zahtevane opreme (vse v lastni režiji), ki se sestoji iz plavajočega sistema pla-stificiranih plovkov, medsebojno povezanih v paralelne vrste z vrvmi, na katere smo kasneje obesili seme školjk (dagnje ali po domače pedoči). Vsaka vrsta plovkov je posebej vsidrana na dnu. Tako je nastal prvi eksperimentalni nasad, ki zajema površino cca 5000 m2 (pet dvojnih vrst plovkov p0 cca 110 m). V celotni nasad smo vložili 50 milijonov starih din kot opremo, za delo okoli nasada bomo uporabili že pri nas zaposlene delavce — čuvaje v ribolovnem rezervatu, vključevali bomo lastni »Mikrobiološki laboratorij — DSSS« za potrebne analize tako vode kot samih školjk ter po potrebi oz. za konkretne naloge vključevali v delo tudi »Morsko biološko postajo Portorož«. Celotno investicijo smo ovrednotili na cca 100 do 120 milijonov starih din, zagotovili pa smo sredstva iz naslova lastne amortizacije in razpoložljivih sredstev, sredstev »Živinorejske poslovne skupnosti« Slovenije (katere smo člani), iz naslova združenih sredstev za razvojne naloge ter sredstva obalne in občinske raziskovalne skupnosti. ZAKAJ EKSPERIMENTALNI NASAD: Odločili smo se, da postopno uvajamo to vrsto proizvodnje in sicer v I. fazi z eksperimentalnim nasadom ob iztoku kanala »Lera« pred sečoveljskimi solinami na oddaljenosti od obale približno 300 m, v katerega smo vložili okoli 10 t semena školjk. Pričakujemo končni proizvod v količini od 40 do 00 t tržnih školjk. Eksperimentalni nasad pa potrebujemo zato, da definiramo glede na pogoje v tem »akvatori-ju« vse faze dela v nasadu (kdaj in kolikokrat presajanje, kdaj lovljenje semena itd.) tako, da v nadaljnjih dvajsetih programiranih nasadih ne bi prišli pred nerešljive uganke oz., da se prepričamo, da je zastavljeno delo v redu. ZAKAJ UVOZ SEMENA IZ ITALIJE: Znano nam je, da se v priobalnem pasu v samem portoroškem rezervatu lahko nalovi oz. bolje povedano »nastrže« dovoljna količina mladih školjk, zdravih in ravno tako kvalitetnih, če ne še kvalitetnejših od italijanskih v tržaškem zalivu, problem pa je v tem, da so te školjke »divje rojene«. Divje rojene pomeni, da niso rojene vse v istem času, so različne velikosti itd., to pa ne zagotavlja prvo-klasne končne proizvodnje (prva klasa pomeni školjke vse iste velikosti, v istem času polne itd.), zato se školjke oz. trose (seme) za take nasade lovi v samem nasadu, tako, da izpod školjk napeljemo vrvi, na katere se seme prime v času »osemenjevanja« in tako se razvija v istem obdobju in zelo enakomerno. To nismo bili v stanju narediti, ker nasadov še nismo imeli in smo zato seme uvozili iz tržaških nasadov, cca 10 t v vrednosti 4 milijone Lit. Za konec dodajmo še to, da smo prepričani v uspeh tega dela, kar je pokazal tudi razvoj tega eksperimentalnega nasada v zadnjih mesecih, školjke dobro rastejo, enkrat smo jih že presadili in že planiramo izdelavo opreme za nove nasade. Prve tržne školjke pa pričakujemo konec letošnjega poletja. Vlado Požar, TOZD Riba Glavne poslovne aktivnosti SOZD HP SOZD HP in njene DO so v letu 1980 nadaljevale z učvrščeva-njem medsebojnih družbenoekonomskih odnosov in položaja na tržišču. Glavne skupne aktivnosti v SOZD so bile usmerjene na naslednja področja: 1. Priprava elementov in sporazuma za srednjeročni plan razvoja SOZD v obdobju 1981 —1985. Predlog je izdelan in predložen v razpravo. 2. Nadaljevanje že začrtanih nalog z razvojno tehnološkega področja. Priprava skupnih projektov: Pivki kvas, Pleurotus, Dehidracija, Transfer tehnologije Fundomentalne in aplikativne raziskave v okviru skupne razvojne skupine (KIBK, Hmeljarski inštitut). 3. Usklajevanje sorodnih proizvodnih kapacitet. (DROGA-KOLINSKA). Pivovarska industrija, HP Pivovarna Laško, TALIŠ — Pivovarna UNION. •Izdelan skupen sporazum o sodelovanju v obdobju 1981— 1985. 4. Na področju tržišča so bile vse aktivnosti usmerjene v zagotovitev surovin in repromate-rialov za nemoteno proizvodnjo, predvsem pa: 4. 1. Vodenje celotne politike uvoza in predelave kave za SR Slovenijo. Združenih je bilo 13,3 mio US za skupen uvoz kave. Izdelana je koncepcija uvoz in predelavo kave za naslednje srednjeročna obdobje s ciljem kontinuirane preskrbe, predvsem slovenskega tržišča s kavo in kolonialnim blagom. 4. 2. Zagotavljanje kritičnih surovin za potrebe DO HP in ostalih OZD s področja živilske industrije — organizacij skupnih nabav. Sladkor, olje, ostale surovine. Povezovane s surovinsko osnovo. 4. 3. Vodenje skupne strategije ekonomskih odnosov s tujino s ciljem bilansiranja potreb najnujnejšega uvoza za potrebe DOHP z izvozom lastnega blaga ali pa združevanjem sredstev na osno- vi 67. in 68. člena ZDP. Med se-bojno združevanje sredstev zara- STABILIZACIJA IN KADRI V neki DE sta bila šef in delavec. Ker je delavec odšel opravljat druga dela in naloge, je ostal šef sam. To pa zelo grdo izgleda, namreč, če neki šef nima podrejenih. Zato je pri tem šefu hitro dozorela želja po tajnici. In odločil se je, da si jo poišče. V neki drugi delovni enoti pa so se ravnokar ukvarjali s stabilizacijskim ukrepom: racionalnejše izrabe delovnega časa. Ugotovili so, da imajo za nekatere delavce premalo dela in sklenili, da bodo iskali rešitev v prerazporeditvi določenega števila teh v delovne enote, kjer so pač večje potrebe. To je zvedel prej omenjeni šef. Hitro je stopil v akcijo in eni izmed delavk te DE predlagal, da bi prišla k njemu za tajnico. Prepričeval je vse po vrsti, kako je tajnica njemu potrebna in kako brez nje ne more več naprej. In uspelo mu je. Delavka je prišla v novo DE, da bi opravljala nova dela in naloge. Toda najsi je še tako iskala, teh novih del in nalog ni in ni bilo. Kot pridna delavka se je zato v novem položaju počutila precej neugodno, saj je bila navajena hoditi na de- lo zato, da bi tudi kaj naredila. Vendar, ta njena navada očitno ni bila v skladu z mnenji šefa in tistih, ki so premestitev odobrili. Njej pa je bilo vseeno hudo. Zato si zapomnite: ne skušajte se stabilizacijsko obnašati, ker boste s tem povzročili kup problemov sebi, delavkam kot je zgoraj omenjena, organom upravljanja in osamljenim šefom. CE VERJAMETE ALI NE — ZGODILO SE JE V NAŠI DO!! di uvoza najnujnejših reproma-terialov. Planiranje in vodenje prioritet v okviru SISEOT in VII. enote ter dogovarjanje z drugimi enotami, predvsem pa z XI,. enoto (interesno združevanje sredstev — predvsem kava in ostalo blago). 4. 4. Povezovanje blagovnih tokov s pomembnejšimi sistemi s katerimi HP sodeluje (UPI, CEN-TROPROM, MERCATOR, EMONA, PTK itd).Skupni nastopi. 4. 5. Skupni sejmi (7 v Jugoslaviji, 3 v tujini). 4. 6. Organizacija izgradnje skladišč (nakup v Zagrebu). 4. 7. Obravnavanje skupne politike cen in dohodkovnih odnosov s trgovino. 5. Združevanje sredstev za skupno poslovanje (50 milijard S. din). 6. Skupni izobraževalni programi. Seminarji .izdelava izobraževalnih programov, prakse in profilov poklicev. 7. V okviru poslovne strategije bo SOZD HP stremel predvsem za realizacijo naslednjih ciljev: 1. Krepitev vloge SOZD HP kot nosilca živilsko predelovalne industrije v Sloveniji ter njegovega položaja na tržišču v Jugoslaviji in izvozu. 2. Modernizacija proizvodnje in specializacija po osnovnih grupah asortimana. 3. Krepitev kvalitetnih dejavnikov razvoja (preusmerjanje v višjo stopnjo predelave in izdelkov) . 4. Bilansiranje uvoza z izvozom (povečanje izvoza od 8 % na 20% CP). 5. Trajna zagotovitev surovin in embalaže. 6. Zmanjševanje stroškov poslovanja na vseh področjih poslovanja. 7. Nadaljnjo širitev SOZD s ciljem komplementiranja asortimana in uslug. 8. Krepitev poslovnih funkcij z najustreznejšo delitvijo dela med SOZD, DO in TOZD ter krepitev HP Univita, kot DO skupnega pomena. TOVARIŠICA MATILDA CELIIAIt JE ODŠLA V POKOJ V TOZD SOLINE je delala dolgih 18 let. Požrtvovalno in vestno. Opravljala jc mnoge funkcije samoupravljalke. Za vsakogar jc našla toplo besedo in polno mero razumevanja. In tako kot je bila sama skromna in poštena tako je tudi njeno pisemce za NAS GLAS, ki se glasi takole: »Ob upokojitvi še enkrat lepo pozdravljam vse zaposlene v TOZD Soline in jim želim še veliko delovnih uspehov. Istočasno se bivšim sodelavcem iskreno zahvaljujem za spominsko darilo.-« Matilda Celhar Odgovor anonimnemu pošiljatelju PLAVAJOČI SISTEM PLASTIFICIRANIII PLOVKOV medsebojno povezanih v paralelne vrste z vrvmi, na katere obesimo seme školjk — na sliki: nasadi školjk TOZD Ribe v sečoveljskem zalivu Kot v vseh TOZD naše DO, tudi v TOZD Blagovni promet na vidnem mestu visi rdeč poštni nabiralnik. Zaljša ga etiketa z napisom »Prispevki in predlogi za Naš erlas.« Odgovorni za izdajanje tega priljubljenega lista dan za dnem kukamo skozi zastekleno linico in žalostno ugotavljamo, da naši sodelavci niso kdovekako razpoloženi za pisanje in javno kritiko; le-ta se še vedno raje potika okrog vogalov in je z njo tako, kot z otroško igrico imenovano »telefon«; prvi v vrsti otrok šepne sosedu na uho besedo, ta jo šepne dalje in na koncu vrste se izcimi popačenka, ki jo je včasih še izgovoriti težko. Ondan pa se je uredništvu le nasmehnila sreča: v nabiralniku se je svetlikalo nekaj belega! Hajdi po ključek, da odkrijemo sporočilo in avtorja, ki ga je gnala k pisanju čista, neskaljena zavest! Toda glej ga kljukca, v nabiralniku sta bili samo dve popolnoma prazni pisemski ovojnici. No, smo rekli, nič ne de: prispevek je prispevek in nanj je treba odgovoriti. Nastalo pa je vprašanje, kako odgovoriti, kajti glede na to, da ne na ovojnicah ne v njih ni bilo nič pismenega lahko sklepamo, da je pošiljatelj nepismen in torej tudi odgovora ne bi znal prečitati. Potem smo to misel ovrgli: če bi bil nepismen, ne bi niti vedel, čemu služijo poštni nabiralniki. Dragi anonimni pošiljatelj, kaj te je privedlo do tega, da si oddal kar dve prazni ovojnici? Ali so tvoje muke tolikšne, da niti besed nisi našel, s katerimi bi jih popisal, pa si se raje poslužil tistega znanega izreka, da kdor molči, devetim odgovori? Če je tako, katerih je teh devet? Ali pa si morda imel v mislih frazo »zgovoren molk«? Če je tako, si bil zelo zgovoren, saj si nam dal jasno razumeti, da nimaš česa povedati, čeprav komaj verjamemo, da nimaš vsaj majčkeno besednega zaklada. Da sta te gnala pri tem ravnanju stabilizacijska vnema in pregovor »molk je zlato« ne verjamemo, saj se nisi obnašal preveč stabilizacijsko; zmečkal si dve novi ovojnici z okenci za naslov prejemnika, kar nikakor ni v duhu varčevanja z materialom. Iz vsega tega lahko sklepamo edinole to, da si nam hotel povedati, kako nimaš početi kaj pametnejšega. Predlagamo ti, da začneš marljivo delati. Za začetek se loti pospravljanja predalov — morda boš našel kakšno rabljeno ovojnico in nepopisan list papirja, pa nam napiši kaj konkretnega. Sonja Požar predsednica uredniškega odbora SLEHERNI MED NAMI IMA PRAVICO biti točno, pravočasno in razumljivo obveščen o vseh pomembnih zadevah, ki vplivajo na naše delo in življenje Glede na to, da je na današnji stopnji razvoja našega političnega in ekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja obveščanje postalo ozko grlo za nadaljnji razvoj, še posebej za učinkovito delovanje delegatskega sistema — je prav gotovo priložnost in čas, da bi ljudi ne glede na delovna mesta in na njihove zasluge v preteklosti morali ocenjevati tudi po njihovem demokratičnem, samoupravnem in človeškem vedenju danes, po njihovi pripravljenosti, da bi delovnega človeka in občana obveščali resnično, pravočasno, popolno in razumljivo. Drugačno vedenje je škodljivo in v nasprotju s statutom ZKJ ter normalnim kodeksom vedenja človeka v naši socialistični samo upravni družbi. Čim »više«, na odgovornejšemu mestu je kdo, tem strožje je treba ocenjevati njegovo nesamoupravno, nedemokratično, birokratsko in mizantropsko vedenje, strožje je treba ocenjevati njegovo kratenje resničnih informacij delovnemu človeku in občanu na vseh ravneh družbene organiziranosti. Temu vprašanju morajo vse družbenopolitične organizacije, zlasti še Zveza komunistov, posvetiti po sebno pozornost. Vse kaže, da je treba ustrezno moralnopolitično ukrepati proti vsem nosilcem nedemokratičnega in nesamo-upravnega vedenja, ne glede na to, za koga gre. Verjetno bomo morali vgraditi ustrezna določila v statut ZKJ o odgovornosti članov ZKJ na vodilnih mestih, na vseh področjih, za resnično, pravočasno in razumljivo obveščanje delovnih ljudi in občanov kot samo-upravljalcev. Podobne določbe bodo verjetno zaželene tudi v statutih drugih družbenopolitičnih organizacij. Ljudje so nagnjeni k temu, da identificirajo ves sistem z ravnanjem tega ali onega posameznika. Kakor pravijo v Črni gori — zaradi »Jovana zasovražijo tudi svetega Jovana«. Batrič JOVANOVIČ: Izpopolniti institucije, ki varuje pravice delovnih ljudi, OB/OD 5/80, stran 14. Odbori za obveščanje Zveza sindikatov Slovenije, Odbor za obveščanje je vzpodbudila in organizirala že III. srečanje »OBVEŠČANJE V ZDRUŽENEM DF-LU«, ki je bilo novembra 1980 v Krškem. Naloge sindikata na področju obveščanja izredno omenja tudi Zakon o združenem delu (člen 546., 548., 549. in 550). Ravnotako statut Zveze sindikatov Slovenije (sprejet na 9. kongresu) določa, da mora sindikat ustvarjati družbenopolitične možnosti za objektivno in učinkovito informiranje delavcev (39. člen, 26. točka). Po akcijskem dogovoru v Krškem je prva naloga sindikata ustanoviti ODBORE ZA OBVEŠČANJE, ki bodo v vlogi družbenega organa vodili politiko obveščanja ter izvajanja dogovorjenih nalog s tega področja. Odbor naj sestavljajo neposredno izvoljeni delegati, ki jih predlagajo osnovne organizacije zveze sindikatov. Praviloma naj ima vsaka TOZD dva delegata v odboru za obveščanje, enega naj predlagajo družbenopolitične organizacije, enega pa samoupravni organi. Delavski sveti TOZD-DSSS dokončno potrdijo imenovane v odbore za obveščanje. Dogovor iz Krškega priporoča vključitev v odbor delegata iz KK SZDL, kjer se TOZD oz. DSSS nahajajo. Odbore za obveščanje naj bi praviloma imeli na ravni delovne organizacije. Odbor izvoli izmed članov svojega predsednika. ODBOR JE SAMOSTOJEN, ODGOVOREN SINDIKATU, NJEGOVE SKLEPE SO DOLŽNI IZVAJATI VSI ZADOLŽENI! Uredništvo internih glasil (to je do sedaj uredniški odbor) je izvršno telo odbora za obveščanje, ni delegatsko sestavljeno (kar je obvezno za odbore za obveščanje), deluje kot strokovno-posvetoval-ni organ, sestavljajo ga delavci, ki so za obveščanje zadolženi na podlagi svojih delovnih nalog, ter drugi sodelavci v procesu obveščanja. Uredništvo je za svoje delo odgovorno odboru za obveščanje in seveda prek njega izdajatelju, to je v združenem delu organizacija zveze sindikata (v HP DROGI bo to najverjetneje Konferenca OOZS), s čimer se ukinja dosedanja praksa njegove odgovornosti delavskemu svetu ali kateremu drugemu organu. Izvršni odbori v OOZS morajo tako čimprej pristopiti k evidentiranju dveh članov iz TOZD-DSS za odbor za obveščanje delovne organizacije. Dokončno naj kandidate verificira DS TOZD-DSSS, svoje predloge pa dostavi Konferenci OOZS, ki bo v prihodnje izdajatelj NAŠEGA GLASU. Organizatorka obveščanja Dragica Mekiš DOBRO SEZNANJENI TRDIJO, da je pranje »kaset« za ribe v kuhani vodi najtežje delo v TOZD Delamarisu (na sliki) Z A II V A L A Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega očeta, se iskreno zahvaljujem delavcem IIP-Droga — DSSS za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in pospremitev na njegovi zadnji poti. Marija Bratina ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta, BOŽIČ LUCIJANA se zahvaljujemo vsem delavcem delovne organizacije HP-Droga, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo najožjim sodelavcem ter vodstvu TOZD Riba za darovane vence ter za vse kar so naredili v teh najtežjih trenutkih za nas. Eufcmija Božič ZAHVALA Ob prerani tragični smrti našega dragega sina Marina se iskreno zahvaljujem delavcem TOZD Blagovni promet in delavcem TOZD Začimba za izraženo sožalje. Hvala za podarjeno cvetje, za izraženo sožalje in hvala vsem, ki ste ga tako polnoštevilno pospremi- li na njegovi prerani zadnji poti. Pio Kmet ZAHVALA Kolektivu HP DROGA, posebno pa še ožjim sodelavcem, se iskreno zahvaljujem za besede sožalja in za cvetje, ki so ga položili na grob mojega očeta Antona Markežiča. Cvetka Batelič v imenu družine in sorodstva 27. APRIL DAN USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE 1. MAJ - PRAZNIK DELA Vsem delavcem HP DROGE, njihovim družinskim članom in poslovnim sodelavcem iskreno čestitamo! Družbenopolitične organizacijo Samoupravni organi Poslovodni organi Uredništvo NAŠEGA GLASU Novi skladiščni prostori TOZD Blagovni promet je sklenila sporazum z Blagovnim terminalom »ŽITNJAK« iz Zagreba o poslovnem sodelovanju. Pri tem poslovnem sodelovanju gre za skladiščne prostore za skladiščenje Droginih proizvodov v velikosti 2.140 m-’ zaprtega skla-diščega prostora. Sporazum obvezuje Blagovni terminal »ŽITNJAK« Zagreb za vskladiščenje blaga, registriranega pod firmo HP DROGA PORTOROŽ, čuvanje blaga in opravljanje ostalih dogovorjenih nalog vezanih na skladiščenje blaga. Poslovno sodelovanje dveh organizacij dela temelji na skupnih potrebah, na graditvi skupnih dolgoročnih interesov in delitvi dohodka, ki izhaja na podlagi skupnega poslovnega sodelovanja. Dosedanja skladišča v Zagrebu TOZD Blagovni promet HP Droga tako ne koristi več. V tem skladišču je bilo zaposlenih pet delavcev, ki z novim poslovnim sodelovanjem prehajajo v delovno organizacijo Blagovni terminal »ŽITNJAK« Zagreb. TOZD Blagovni promet je dolžna, na podlagi tega sporazuma, zavarovati skladiščeno blago. Sporazum o tem sodelovanju je sklenjen za nedoločen čas, vendar s pogojem, da niti eden podpisnik sporazuma ne more tega pre Kiniti v naslednjih petih letih. Blagovni terminal »ŽITNJAK« in TOZD Blagovni promet se bosta o vseh skupnih zadevah in nadaljnjem sodelovanju dogovarjala sprotno. Sporazum o poslovnem sodelovanju Blagovni terminal »ŽITNJAK« Zagreb in HP DROGA PORTOROŽ TOZD Blagovni promet je začel veljati 1. 1. 1981. Odprema blaga se vrši še naprej z našimi kamioni. V delovni organizaciji HP DROGA ostanejo še naprej zaposleni vodja skladišča, pomočnik skladiščnika, administrator in trije šoferji. Naloga teh ljudi je, da odpremljajo blago našim kupcem po nalogu prodajnega referenta ter razporejajo in naročajo blago v centralnih skladiščih za potrebe tega prodajnega področja. TOZD Blagovni promet, oziroma delovna organizacija HP DROGA je s tem skladiščem pridobila zadostno skladiščno površino in si tako omogočila nadaljnji razvoj na tem področju. Brane Knep Dragica Mekiš France Prešeren: MEMENTO MORI Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka. Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje nas ne odkupjo kupi zlata, ne odpodi od nas življenja tata veselja hrup, ne pevcev pesem sladka. Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta in od veselja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori. Znabiti, da kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prti nam pred koncem dneva molče trobental bo: »Memento mori!« HUMOR IN ČRNI HUMOR KAJ SO POVEDALI ODPADNI' PAPIR Generalni direktor: »Sam ne zmorem vsega!« Pomočnik generalnega direktorja: »Vedno sem prvi na tapeti!« Svetovalec: »Jaz nisem nič kriv!« Direktor TOZD: »Vse je odvisno od mene!« Pomočnik direktorja TOZD: »Drugi ga lomijo!« Šef službe: »Kaj jaz morem?« Vodja oddelka: »Samo jaz naj delam!« Referent: »Bodo že videli, ko me ne bo!« KV delavec: »Kaj si pa mislijo zgoraj?« Sindikalni funkcionar: »Vedno sem pomoč v sili!« Pred meseci je delavski svet skupnih služb sprejel sklep, da bomo ves odpadni papir zbirali na enem mestu in ga nato prodajali, izkupiček pa dodelili sindikatu za njegovo dejavnost. Marsikje v DSSS so očitno mnenja, da ima sindikat že dovolj denarja in papir pridno mečejo v — smeti! 8. MAREC Janez: Kaj boš dal letos ženi za osmi marec? Tone: Osem rdečih nagelj čkov — še ti so letos tako dragi, upam, da bo vesela. Janez: Res sreča, kaj bi šele bilo, če bi žene slavile 31. marca! PORTOROŽA IM KE OD NEKDAJ SO PORTOROŽANKE SLOVELE AL' LEPŠE KO V DROGI BILO NI NOBENE, NOBENE B’LO S KRZNOM TAKO OKRAŠENE KOT V HIŠI UPRAVNI DEKLETA ,IN ŽENE. ZA STABILIZACIJO VSE SE BORIJO, DA ŠPARAJO S KURJAVO SI KRZNO KUPIJO. Alietto 8. MAREC Odkar vsi že dobro pomnimo Se dan žena praznuje Marca spomladanskega In to je prav, da se ga veselimo. Mnoge ženske narodnosti raznih Aktivno so posegle v življenje Roke pridne nikdar ne počivajo Enkrat v letu na ta praznik Cvetje rdeče jim poklanjamo, želimo sreče. Dan ta res jim vse prehitro mina Ampak kljub vsemu je vredno živeti, Neki cilj pred seboj neprestano imeti. Žene, iskrena vam zahvala Enoglasno moški svet priznava Napore, žrtve vaše cenimo vsi A dan žena, naj še naprej živi! PZ SREDNJEROČNI PLAN TOZD DELAMARIS Govori se, da so v TOZD DELAMARIS v srednjeročni plan vključili tudi popravilo dveh puščajočih ventilov na radiatorjih v menzi. Lej no, kdo bi si mislil. Saj je komaj nekaj let odkar puščajo! Solinar April mesec je moj dan na solino se podam, če vreme lepo bo sol bom delal celi dan. Fond me čaka že od lan, upam, da je dosti slan, morje naše čisto je sol bo rasla bela iz nje. Le brez sonca ni soli veter mora pihati, sonce veter je moj plan srečen jaz sem solinar. Sonce peče me močno znoj obliva mi telo, sol sem spravil na piacal čakam jutri sončni dan. Slanica je slana noga mi razjeda, zdravilo ne pomaga noga je še vedno cela. Solinarji pravijo mi sol slano delamo, če sol slana dosti ni jo dodatno solimo. Pivo dobro se prileže tudi dobra cigareta, hrana vedno je enaka za kosilo kalandraka. Feliks Jereb (kalandraka — krompirjev golažl SOLINE SPOMLADI — pozabljen vagon na zarjavelih tirih