Leto XXIV., št. 56 PoJtnfaja plačana * gotovini Postgebühr bar bezahlt Ljubljana, eeirtžk 9« marca I944 Preis - Cena t- L Opraroiitvoi Ljnbljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24 to serata» oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 bkliučoo zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo : UPI S. A-, MILANO_ Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Tuli je Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Weiterhin harte Kämpfe im Osten In drei Tagen 357 Sowjetpanz re im Südabschnitt vernichtet. Durchbruchsversuche an der Autobahn Smolensk—Orscha schlagen — Erneuter Terrorangriff au! Rom Aas dem Führerhauptquartier, 8. Marz. PNI». Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: zer- Südwestüch Kriwoi Rog dauern die erbitterten Kämpfe mit den in unsere Linien eingebrochenen starken feindlichen Kräften an. Eigene Infanterie- und Panzerverbande zerschlugen westlich Kriwoi Rog in vuchtigen. Gegenangriffen feindliche Kamf-gruppen und nahmen vorübergehend verloren gegangene Stellungen wieder. Westlich Kirowograd traten die Bolschewisten nach heftiger Artillerievorbereitung wieder zum Angriff an. Sie wurden unter iiohen blutigen Verlusten zurückgeschlagen. Im Raum von Swenigorodka und Schepetowka—Jampcl stehen unsere Truppen weiter in schweren wechselvollen Kämpfen. In den letzten drei Tagen wurden 357 feindliche Paneer vernichtet. Zwischen Beresina und dem Dnjepr scheiterten erneute Angriffe der Sowjets. An der Autobahn Smolensk—Orscha wurden auch gestern wieder alle Durchbruchsversuche mehrerer sowjetischer I)i-v-sionen mit hervorragender Unterstützung unserer Schlacht fKeger vor unseren Stel- lungen zerschlagen. Tausende von Toten liegen vor unseren Linien. fai Nordteil der Ostfront griff der Fetnd in mehreren Abschnitten vergeblich an. Bei Narwa machten unsere Gegenangriffe trotz zähen feindlichen Widerstandes weitere Fortschritte. Bewegungen und Bereitstellungen der Bolschewisten wurden durch Artilleriefeuer zerschlagen. Bei den Abwehrkämpfen Im mittleren Frontabschnitt hat sich die mittelrheinische 197. Infanteriedivision unter Führung des Generalmajor Wössner besonders bewährt. In Italien kam es auch gestern zu keinen Kampfhandlungen von Bedeutung. Fernkampfbaterien bekämpften Schifi'szie-le im Raum von Nettuno und schössen einen feindlichen Frachter in Brand. Nordamerikanische Flugzeuge griffen erneut Rom und andere Städte in Mittelitalien an. In einigen Stadtteilen von Rom entstanden Schäden. Unsere Jäger schössen dort und vor der südfranzösischen Küste neun feindliche Flugzeuge ab. Einige feindliche Störflugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben auf Orte in Westdeutschland. mwv iB&fu&jffs ( K porazu ameriških bombnikov nad Berlinom Berlin, i marca. Od prvega po;zkusa ameri-ških letalskih sii v oktobru 1. 1943, da z več-mj bombniškimj oddelki podnevi globlje pr oprejo v Nemčijo, sc stalno kaže vedno večji /voi, zboljšanje in ojačenje vseh sil ne m.-k e -talske obrambe. Ko je pri tedanjem napadu na mesto h we infuri: nemškim letalsko-obrambnim si-."m prvič uspelo popolnoma razpršiti severnoameriške oddelke in uničit' 121 sovražnikovih . so vodilnj ameriški in angleški politiki '.'fcušali ve. da bi prikazali tc katastrofalno -Hibo bombnikov kot nekak izjemen pojav, tem napadu so Nemci pogosto opazili, ' -ve angleško in ameriško letalsko vojno <>.':vo peti in sredstva, kako bi premagalo že i. i izredno učinkovito in uspešno nemško obrambo. Angleško letalstvo je pričelo izvajati svoje nočne strahovalne napade izključno ob najslabšem vremenu, ki je oviralo močnejši nastop nemških nočnih lovcev. Prav tako pa so Američani prihajal-; nad Nemčijo samo ob strnjeni oblačnosti ter posebno zadnje ča--'0 preizkušali načelo »dvojnega napada«, pri aterem so močnejši bembm Ski oddelk-' istočasno operirali z juga in severa proti nameravanemu cilju. Pri zadnjih clncvnih napadih so prileteli tmeriški bombniki v zaščiti lovcev, kj naj bi nrcstrcgl; napade nemških lovcev in rušilcev. S tem naj bj sc zmanjšale vedno bolj nara-čijc.če izgube bombnikov in njih specialnh saolf: na znosno mero. Ogromne letalske bitke. posebno v drugi polovici meseca februar-... pa tudj tej novi metodi ameriške letalske >jne proti Nemčiji niso prinesle jispeha. "■ločna sovražn:kova lovska zaščita nfftnreč ni m mogla ovirati napadov na bombnike. To posebno potrjujejo številke sestreljenih bombnikov v razmerju z uničenimi spremljevalnimi lovci. Dne 21. februarja je bilo sestreljenih 25 bombnikov in 8 lovcev. 22. februarja '01 bombnik in 23 lovcev, 23. februarja 42 bombnikov jn 3 lovci. 24. februarja 143 bombnikov in 23 lovcev. 25. februarja 102 bombnika in 4 lovci, 3. marca 21 bombnikov in 0 «vcev, 4. marca 21 bombnikov in 20 lovcev. Napad ameriškega letalstva na Berlin v ponedeljek popoldne kaže isto sliko, kajti po dosedanjih vesteh je bilo skupno sestreljenih 140 ameriških letal, med njim- ponovno 118 "'tfrimotr.rnih bombnikov. S tem izidom pa -+oji amerrko letalsko vojno vodstvo pred dejstvom izjalovljen ja vseh dosedanjih poizkusov, da bi z lovci zmanjšali izgube bombnikov. Obenem je tr> tudi najboljši dokaz za veliko zmožnost nemških lovcev in rušilcev, k so se ne gl ed c na sovražnikove lo vske o ddelke vedno znova metali med bombniške oddelke in jih zbijali na tla. Ob višku »berlinske letalske bitke«, kakor označuje zavezniška agitacela ponedeljkov dnevni napad na prestdni-eo Reichs, so nemški oddelki lovcev in rušil-skupno z zemeljsko protiletalsko obram-pred vsem svetom jasno dokazali svojo Janjo moč. Le deli napadajocih oddelkov so segli mestno področje Berlina. Bombe je " •■•ražnik prisilno odvrgel po večini na slepo re C o. Požare, ki so zaradi odmeta fosf ornih jn v&/.igalnih bomb nastali v stanovanjskih prede-:h prestolnice, so po večini utegnili takoj omejiti in že po par urah pogasiti. S škodo, ki so jo prizadeli, s- Američanom pač ni izplačale izgubiti 140 letal in okoli 1200 letalcev Pri tem je še potrebno upoštevati, da so Američan1 6. marca gotovo izgubili še mnogo več letal, kakor je bilo ugotovljeno v vojnem Poročilu. Nad 2S% s?«?sa8e povzročiti pažar na Balkanu Bukarešta, 8. marca. »Viatza« piše, da imajo moskovski agenti, ki se skrivajo za atlantsko listino, le namen, da bi s svojo revolucijonarno agitacijo povzročili požar na Balkanskem polotoku in vzhodni Evropi. Zato je morala Anglija izdati svoje stare politične prijatelje Poljsko, Jugoslavijo in Grčijo, čeprav so te zaradi angleških koristi žrtvovale svojo državno samostojnost. List nadaljnje, da Anglija kljub temu, da je izdala svoje prijatelje, ne sme računati na nikako sovjetsko obzirnost. libi)* tuk dan aren ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno » •Ponedeltskim J» crome Lir 36.90. Uredništvo t Ljubljana, Puccinijeva alica it. 5. — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24._ Rokopisi se ne vračajo. Kar naprej hudi boji na vzhodn V južnem odseku uničenih v treh dneh 357 sovjetskih oklopnikov — Poizkusi prodora ob avtomobilski cesti Smolensk—OrSa razbiti — Nov strahovalni napad na Rim Ftihrerjev glavni stan, 8. marca. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Južnozapadno od Krivega Roga se na-daljnj jo ogorčene borbe s sovražnikovimi silami, ki so vdrle v naše črte. Naši pehotni in oltlopniški oddelki so zapadno od Krivega Roga razbili s silovitimi protinapadi sovražnikove bojne skupine ter ponovno zavzeli mimogrede izgubljene postojanke. Zapadno od Kirovega grada so boljševiki po siloviti topniški pripravi zopet prešli v napad. Z velikimi krvavimi zgubami so bili odhiti. Na prostoru med Zvenigorod-ko, š^petovko in Janvpoiom so naše čete če vedno v težkih izprememb polnih bojih. V zadnjih treh dneh je bilo uničenih 375 sovražnikovih oklopnikov. Med Berezino in Dnjeproni so se izjalovili ponovni sovjetski napadi. Ob avtomobilski cesti Smolensk—Orša so bili tudi včeraj ponovno ob odlični podpori naših bojnih letalcev pred našimi postojankami razbiti vsi poizkusi prodom več sovjetskih divizij. Tisoči mrtvih leže pred našimi črtami. Na severnem delu vzhodnega bojišča je sovra? zaman napadal v več odsekih. Pri Narvi so naši protinapadi navzlic žilavemu sovražnikovemu odporu nadalje napredovali. S topniškim ognjem so ivi .a razbita premikanja in izhodiščne postejanke boijševikov. Med obrambnimi boji v srednjem odseku bojišča se je posebno odlikovala srednje-renska 197. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega majorja Woessner®. V Italiji tudi včeraj ni bilo nikakšnih bolj pomembnih bojev. Daljnostrelne baterije so obstreljevale ladijske cilje na področju Nettuna in s streli zažgale nek sovražnikov tovorni parnik. Severnoameriška letala so ponovno napadla Rim in druga mesta v Srednji Italiji. V nekaterih mestnih predelih Rima je nastala škoda. Naši lovci so nad Rimom in pred južno-francosko obalo sestrelili 9 sovražnikovih letal. Nekaj sovražnikovih motilnih letal je vrglo v pretekli noči bombe na kraje v za-padni Nemčiji. Finska vojno poročilo Helsinki. 3. marca. Na Aunuški ožini in na ožini Maaselkae je sovražnik napadel na sedmih mestih v moči čet. Vse napade» ponekod s pomočjo zameglitve in z močno podporo topništva ter metalcev min, smo odbili. Pri Uhtui in Rukajärviju smo na dveh mestih zavrnili sovražnikove napadalne čete. V letalskih bojih na vzhodnem bojišču so naši lovci brez lastnih izgub uničili 3 sovražnikova lovska letala. Trapa težki farni m vsisMnen toflšžn Razen pri Zvenlgoro;!ki in Šepetavki je sovražnik rapadel tudi v južnem odseku na obeh straneh Krivega Roga — Obrambni uspeh ob avtomobilski ce sti Smolensk—Orsa Berlin, 8. marca DNB. Dr.e 6. marca se je težišče zimske bitke še močneje pretorio na jug vzhodnega boj šča. Tu so nap d-li boljšev ki predvsem na področjih pri Zve-nigorodlti in šepetovki, a tudi na obeh stra neh Krivega Rcga so vrgli v boj več divizij. Za dva napadalna klina južno oi mosta so zbrali 12, severneje pa še nadaljnje 4 divizije, ki so j'h podprli s spremljevalnimi oklopniki. Naval je pripravljal s:lovit topniški in minski ogenj. Južni udanr. skupim je prej uspelo, da je uveljavila svoje množice in ob Ingulcu vdrla v nemške črte, vendar so jo Nemci prestregli na svo-j h zaprrnih postojankah. V križnem ognju načrtno razmeščenih oporišč so imeli boljševiki vel ke izgube. Tudi severno od Krivega Roga, kjer so nemške čete sovražnika po dolgotrajnih, sem in tja valujočih boj;h končno s pretisunkom le vrgle nazaj, so imele sovjetske čete zelo težke izgube. Pri Zvenigorodki je sovražni vzdrževal svoj pritisk na vsej širini bojišča. Glavne napadalne sunke, ki jih je podprl s 70 oklopniki, je izvedel med rekama GT-loj Tikič in Gornii Tikič- Nemški gorski lovci so se mu srdito upiral'. Pustili so boljševikom, da so se približali v naglici za obrambo izgrajenim cestnim nasipom, gozdnim robovom 'n globelim, jih tamkaj zbili in se potem, ko je sovražnik, nameril svoje baterije na te zaporne postojanke, umakn li na naslednje črte, da so tamkaj bekševike, ki so najprej udarjali v prazno, prestregli z novimi težkimi ognjenimi salvami. Ti premakljivi obrambni boji so stali sovražnika zelo težke izgube. Borbe na. področju južno od šepetovV.e so ozn čevali nemški protinapad. Sovražnikove s le, ki so prodrle med Izjaslavljom in Jampolom ter se razširile proti jugovzhodu in jugu. deloma pa tudi preti zapadu, so že v nedeljo trčile na naraščajoč Sleplliia eSeaizivs proti Finski Berlin. 7. marca. Pod gornjim naslovom priobčuje »Völkischer Beobachter« naslednji članek: Že nekaj dni boljševiki v Stockholmu na veliko poizkušajo potegniti s slepilnimi manevri Finsko iz vojne in jo pridobiti za sovjetsko vlado. Gre za najnovejši Krcmljcv trik, ki je bil skupno dogovorjen z Angleži in Američani, da bi sedaj politično dosegel ono. kar Sovjetski zvezi vojaško v dveh letih vojne doslej ni uspe'o. Po vesteh iz Stockholma, ki jih potrjujejo v Hcls'nkih in Moskvi, sc je sovjetska vlada poslužila finskih posredovalcev, da bi pregovorili Finsko h kapitulaciji in jo tako praktično dovcdli do samomora. Fincem so b:li sporočeni pogoji, po katerih izpolnitv: bi se Sovjeti pogajali z njimi o miru v Moskvi. Gre za naslednje pogoje: Prelom odnoša.jev z Nemčijo, »internimnjc« nemških čet v Finski »s pomočjo« rdeče vojske, ki jo naj v ta namen F'nci .spustijo v državo, umaknitev finskih čet na pris:lno mejo iz 1. 1940. enostranska izpustitev sovjetskih vojnih ujetnikov in civilnih intenrrancev ter končno privolitev finske vlade na »pogajanja« v Mcskvi o de-mob'lizaciji finske vojske in plačilu reparacij ter o bodočnost: ozemlja pri Pečengi. Prava vsebina teh predlogov je: Finska naj bo uničena in naj postane plen boljševizma V Londonu in Washingtonu poizkušajo z vsemi talmudskimi umetnostmi napraviti iz tega »milost« in »velikonotcznoe.« ter izjavljajo z naperjenim samokresom Finccm. da bi morali to (-prejeti brez ugovora Sicci pa sta Churdrl! in Roosevelt /e itak v Teheranu dokončno izročili Finsko Stalinu in :grata sedaj samo nesramno in hinavsko igro ter hočeta prikazati, da je Moskva samo zarad njunega vpliva predložila tako »ugodne« pogoje, ki pa naj v resnei pripeljejo Finsko na pot uničenja. Brezprimerna je nesramnost, če govori Sta lin v svojih popojih o »interniranju« nemških čet po F:ncih. Kakemu podkupljivemu možu Badoglijevega kova bi že utegnil" kaj takega pripisovati, da bi izdal svoje hrate v orožju in jih izročil sovražniku, toda tam se i e dovolj hitro pokazalo, da ni b:lo mogoče tega izvr- šiti. Nemški vojaki so zadnji, ki sc pustijo »internirati«. Kajpak ve to točno tudi Stalin, ki postavlja ta nemogoč' pogoj samo zato/, da bi lahko vkoraka! v Finsko, zakaj, kaj bi pomenili štiri milijon' Fincev po njihovi raz-crožitv' in za'edbi najvažnejših ključnih postojank v državi? V hipu bi jih doletela ista usoda kakor baltf&e države 1. 1940, in vendar so tedaj storile vse. da bi zadovoljile Kremelj. Finskemu narodu pa Sta!:n nc bo1 pozabil, da jc dvakrat zagrabil za orožje, da se upre bclj-ševiški tiranij'. L. 1939 so boljševiki odgnali iz vzhodne Poljske dva milijona Poljakov, ki so medtem izgnili. Enako so postopali z baltskimi narodi. V prisilivh delovnih taboriščih Sovjetske zveze je živih pokopanih 12 milijonov ljudi. Ali lahko obstoja še najmanjši dvom. kaj čaka finski Jtirimilijonski narod, če sc izroči Moskvi z zvezanimi rokami? Stalin jc v primeru Poljake odkril 6voje karte, kar je sedaj storil tudi zastran Finske. Ne išče nvru. temveč hrepeni zgolj po uničevanju. Carisfčna Rusija jc zatirala Fince in jih hotela zru-iri. boljševki pa bi jih radi iztrebili. Divje besnenje »Pravde« proti Finski ob pričetku finsko-sovjetskih »prv'h stikov« ni bilo določeno zgolj za opiašitev. temveč je bilo pravo in izpolnjeno z ono staro mržnjo, ki hoče videt' celo pepel raztresen na vse strani. Finsk parlament sc je tc dni v tajni seji ukvarjal z boljšcviikimi predlogi. Pri tem so se zavedali nevarnosti, ki groze brezobrambni in zapuščeni Finski, kajt dolga stoletja jc bilo samouvel.iavljanje napram pritisku z vzhoda sm .seI f nskt zgodovine Danes pa gre ia biti e i ne biti in v tem spoznanju je «agraoia Finska tudi 1. 1939 jn 1941 za orožje. V borbi za obstoj nroti bol jševizmu ir Scherni narod, ki odloži orožje, končnovel i«%-no izgubljen, države pa. ki gredo skupno z nemško vojsko skozi velike preizkušnjo, bodo tokrat za dolgo zagotovile bodočnost svojih narodov ter skupno uživale novo in cvetočo Evropo. Finci so pokazali, da so hraber narod Ttdi v tem nrimeru bodo vedeli, po kater poti naj krenejo. nemški odpor. Protinapadi so zadrži li juž-novzhodni in južni klin ter obkolili zapaa-nega. Južna sovjetska napadalna skupina se je zato obrnila pioti jugez,: padu. Sicor je še lahko zavzela nekaj ozemlja, vendar je njene napredujoče sile z jugovzhoda cgicz.il protinapad nemških oklopn škin oddelkov, ki so s »Pantri« in »Tigri« napadli sovr žnika v b-ku in ga vrgli nazaj. Ob tej priliki so po dosedanjih vesteh uničili 23 sovjetskih oklopnikov. 18 težkih protiletalskih topov. 8 poljskih havbic in 3 prct.tankovske topove. Na nekem drugem mestu so uničili oddelki SS, ki so enako iz obrambnih bojev prešli k protisunkom, 9 nacaljnjih oklopnikov in 2 napadalna topova. 620 pedlih je mor, 1 pustiti umikajoči se sovrazn'k na bojišču. Tudi sevemo-zapadno od Dubna je sovražnik, ki je poskušal razširiti svojo napadalno fronto dalje proti zapidu, utrpel občutne človeške in oklopn:ške izgube. Na področju pri šepetovki so izgub li boljševiki skupno 41 oklopnikov. 29 topov in mnogo ostalega orožja. Poleg tega so sestreiili lovej in protiletalsko topn štvo pri obrambi sovražnih bojnih letal jn boinbniških jat v južnem odseku 29 sovjetskih letal, dočim so izgubili sami le eno samo letale. V srednjem odseku vzhodnega bojišča -o osredotočili boljševiki svoje napore zopet v odseku na obeh otraneh avtomobilske ceste Smolenk—Orša. Po krvavem propadu svoj h napadov v prejšnjih dneh so zbrali rezerve in čete iz bližnjih odsekov, s katerimi so cd 9.20 zjutraj po težki ognjeni pripravi obnovili svoje poizkuse za proboj fronte, čeprav so napi du iz zaledja stalno dovajal; nove sile in so preko gor padlih trupel prodirali vedno novi vojaki, so vendar nemške čete vzdržale in dosegle z istočasno sestrelitvijo 22 sovjetskih oklopnikov nov obrambni uspeh. Zgolj na enem mestu ss je posrečil sovražn'ku malenkosten vdor, ki so ga Nemci s pretisunkam in v sodelovanju z n" padainimi topov; zajezili in skrčili. Boksev'ske izgube so bile še težje kakor v nedeljo, ko je nemško topništvo ponovno razbilo sovražnikove sile že na zbirališčih ali pa pri razbijanju. Krvavi spopadi ob avtomobilski cesti so prisilili boljšev ke, da. so odvzeli čete tudi z bojišča ob Lučesi, tako, d3 so tamkaj ooji zastali. Zato so bile zaman vse težke izgube. ki jih je sovražnik utrpel pri poizkusu, da bi dobil avtomobilsko cesto Orša—Vitebsk. Razen ob avtomobilski cesti so se v srednjem odseku razvili boji le še ob Berezini. Deli sveže sovjetske divizije so skušali s kratkimi, silovitimi ognjenimi udarci vdreti v nemško črto. takojšen pro-tisunek pa je pognal sovražnika nazaj- Nadaljnja krajevna podjetja so se zrušila že v obrambnem ognju. V severnem odseku so nadaljevali boljševiki severno od Pskova z bojnimi letali in močnim topn'štvom podprte napade. Enako kakor prejšnjega dne so jih Nemci tudi sedaj odbili. Pri Narvi so nemški oddelki, ki so kljub težkim ozemeljskim razmeram prešli v protinapad, po hudih bojih zavzeli nekaj ozemlja in zamašili neko vrzel v bojišču, sovražnikove protisunke pa so preprečili. Za neko oporišče, čigar posadka je odbila vse koncentrične napade, so še srditi boji. Na visokem severu so se razplamtel' boji v odseku Louhi. Zgodaj zjutraj je sovražnik. enako kakor že tìan prej, po močni topniški pripravi ponovno napadel nemške postojanke. Planinski lovci in oddelki SS so v bojih iz bližine ali pa s protisunki odbili napadalce ter zaplenili mnogo orožja. Bojni letalci 90 znova bombardirali naprave na murmanski železnicL Nekateri kolodvori južno od Kandalakše so se vžgali. Požari so se razširili tudi na polno na-tovorjene sovjetske oskrbovalne vlake. Ponoči so bojni letalci bombardali železnice na leningrajskem področju.' Dobro vržene bombe so uničile mnogo vojaškega materijala, lokomotiv ln kakih 140 vagonov. Kmetje, vaščani ! Poiščite staro ieieM in ga izročite skupnosti za blagor vas samih in za Wflgor vašega bližnjega! Ustvarjajoče kulturno delo äad!fsko predavanje urednika dr. Tineta Debeljaka V torek zvečer je v okviru predavanj Zimske pomoči govoril gosp. dr. Tine Debeljak, urednik kulturne rubrike »Slovenca«. Izvajal je: Kako naj govorimo o kulturi v današnjem času, ko pa vidimo, da jo na vseh poljih podirajo ravno »kulturniki«, ki bi jo morali graditi? Saj so današnjo revolucijo prinesli k nam v prvi vrsti psa-telji s svojimi idejami ter nravnim raz-krcjem, ki ao ga propag rali po svojih knjigah ter z njim kvarili predvsem mladino, ki je uhajala iz rok svojih vzgojiteljev, duhovnikov in učiteljev. V času, ko smo vsi verovali v avtonomnost umetnosti ter sodili o umetnosti po umetnostnih zakonih, opravičujoč pri tem nravne in idejne prvine, so umetniki sami znali vnesti v svoja dela polno otiplj ve tendenč-nosti, »razvrednotenja vseh vrednot«, zlasti kulturnih. Tradicionalni slovenski krščanski zapadno evropski kulturi so postavki nasproti na dialektičnem materia-"■izmu temelječo družbo ter začeli z revolucijo . . . Kako naj v tem času govorimo o kulturi ? V času, ko gore našS cerkve, naši prosvetni in sokolski domovi, šole in gradovi s knj žnicami in edinstvenimi slikami ter kulturno zgodovinskimi spomeniki? Vse to gcri v imenu nove kulture, novega reda in nove »človečanskosti«, ki naj zaživi iz razvalin naše stoletne kulture. »Uničevanje je kulturno delo!« je rekel že svoj čas predhodnik sedanje revolucije, Bakunin in s tern nakaza!, kako se vrši »prevrednotenje vseh vrednot«, kakor se dogaja sedaj med nam:. Toda: vse kulturno delo med nami ni prenehalo, še so se našli ljudje, ki vedo, da je kulturno delo — graditi, nadaljevat; jn popravljati delo prednair.cev, vzdržati za vsako ceno kontinuitet« kulturnega ustvarjanja ter ne ugaSjt; te »večne lučke« našega življenja. »Kakor plamen skozi noč«, bi lahko rekli s pesnikom, gori v tej temi današnjih dni kulturno ustvarjanje pesnikov, pisateljev, kritikov in znanstvenikov vseh strok ter umetnikov, k:. najdejo tudi še v tem času in teh razmerah možnost navdiha in dela za narod, ki naravnost hrepeni kakor še nikdar po pisani besedi in umetnosti. Kljub uničujočemu delovanju dela naših razumnikov, kljub odsotnosti tolikih naših krajev pri konsumaciji slovenskih knjig moramo zabeležiti upr?»v čudežno dejstvo rasti našega knj ževnega trga ter ljubezni do knjig, kakršne naš slovenski človek še ni pokazal. Na tem majhnem prostoru in v teh razmerah izdajamo več knjig, kakor v mirnih časih in pisatelji nam rasto, da je veselje. Pa ne samo. da narašča število naših pisateljev, tudi njih kval'teta se je dvignila in zlasti njihov d u h se je prečistil in dobil stik z našimi najširšimi plastmi naroda. Njihova duša je šla skozi ogenj, da se je prekalila in se zazrla v narod, v njegovo nravno zdravje in samorodnosl, kar njr in nas navdaja z optimizmom in vero v boljšo bodočnost. Kdo bi ne bil vesel teh pisateljev in izdajateljev, ki v najhujšem času ne poslušajo hujskajočih glasov o »kulturnem molku« in uničevanju, temveč z ljubeznijo, z voljo in zmožnostjo, ki jo imajo, delajo, da ne ugasne tvorna moč v narodu, da ljudstvu ne zmanjka slovenskega branja, ki ga je danes dvakrat potrebno in ga tudi dvakrat tako rado jemlje v roke. Zgodovina bo priznala tej skupini in tem ljudem zaslu-ženje za domovino v času, ko io je stiskala sila od znotraj in od zunaj, ko je bila na dnu ponižanja in trpljenja, pa je našla v njihovem kulturnem delu tolažbo in up in vero v sebe, v narod in v bodočnost In v zvezi s tem delom bi rad omenil našo Zimsko pomoč. Ne samo, da predstavlja srečno prelivanje denarja od premožnih na siromašne ter tako oomaga k socialni ureditvi družbe, temveč ima posebne zasluge za kulturno delo. Zimska pomoč ie nudila podporo in nagrado kulturnim delavcem, ki ustvarjajo v tem času, ter jim tako pomaga v njihovem prizadevanju nositi težo dobe. Pa ne samo to. Zimska pomoč je zasnovala tudi svojo lastno založbo v obliki Knjižne tombole, ko je založila sedem knjig slovenskih pisateljev ter jih dala opremili umetnikom, ne da b; jim stavila omejitvene pogoje ter tako pomaga množiti vrednostne knjige na našem knjižnem trgu. Poleg tega pa je zasnovala reprezentativno delo sedanje naše kulturne tvornosti-»Zbornik Zimske pomoči 1. 1944.«. ki bo zbral doneske najboljših kulturnih delavcev, ki v tem času delajo na kulturnih področjih ter se priznavajo k tistim silam v našem narodu ki hočejo graditi, graditi in zopet graditi kljub vsem oviram. Zimska pomoč sc- ni ustrašila žrtev, ki jih v današnjih dneh predstavlja izdaja takšnega zbornika in takšnih knjig, vse pa zato, da podpre kuHurno delo kulturnikov in tudi vseh tistih udejstvovanj, ki so odvisne od slovenskega pisateljskega dela. Tako bo dala zaslužiti vsem grafičnim panogam, obenem pa postavila na knjižni trg v obliki tombole izredno pomembne knjige, pomembne po opremi in po značaju, kajti z njimi hoče počastiti med drugimi življenjske jub:leje takih sponvnov slovenskega kulturnega življenja. kakor je Jurč:čeva in Gres?orč;čeva stoletnica, sedemdesetletnica Meška in Slanšaka. šestdese+letnica Ivana Preelja in leto smrti mladega pesnika domobranca Franceta Balantiča. Zimski pomoči moramo biti za kulturno delo samo hvaležni ter ji izreči vse prznanje. Uničevanju slovenske kulture na našem podeželju moremo in moramo postaviti nasproti kulturno delo v Liubliani. izbrano in prečvščeno. kakor sa +eriaio od nas čas ter potreba ter pravica naroda. Ktsudtttachufsgen der Itoähroiigs&iistalt Abgabe von Aepleln Vom 9. bis 12. d.M. gelangen zu 1 kg Äpfel für Jugentllche von 3- bis 9. Jahren auf den Abschnitt H (Do, Mb) der Fe-bru —nährmittelzulagekarte, für Jugentli-che von 9 bis 18 Jahren auf den Abschnitt VI (Do, Mc) der Februarnährmittelzulagekarte und für Schwerstarbeiter auf den Abschnitt MTD 17 der Märznährnrttel-zulagekarte zur Abgabe. Äpfel werden abgeben: Kmetijska družba (Novi trg), und sämtliche Ankaufsgenossenschaften und Konsumvereine. Der Verkaufspreis für 1 kg ist auf 13- Lire festgesetzt. Razdeljevanje jabolk Od 9. do 11. t. m. se bodo razdeljevala jabolka po 1 kg na osebo za mladino od 3. do 9. leta na odrezek H (Do, Mb) fe bruarske dodatne živilske nakazn ee, za mladino od 9. do 18. leta na odrezek VI. (Do, Mc) februarske dodatne živilske nakaznice in za najtežje delavce na odrezek 1" T D 17. dodatne živilske nakaznice za mesec marec. Jabolka bodo razdeljevale: Kmetijska družba (Novi trg) ter vse na-bavljalne zadruge in konzumna društva po 13 lir za 1 kg. Berlin. 7. marca V obth zadnjih dneh meseca februarja in v prvih treh dneh meseca marca so izgubile komunistične tolpe v nekem odseku zapadno-albnnskega bojišča 636 padlih. 80 zadetih m 32 prebežnikov Neme so zaplenili 14 strojnic, 1 minometalo. 3 avtomatske revolverje, eno profcklopno puško in ve-I:ke množine pušk municije in ročnih bomb Tud: dokaj živine, žita živil. proppgandnega m san tetnega materijah ter rad'jsko oddajno napravo so zaplenili. Pri nizkih poletih sovražnikovih lovcev je protiletalsko topništvo vojake sestrelilo- dve letali več nadaljnjih podedovalo in zajelo ene® pilota Gorski lovci SS sc zavzeli več krajev, ki so jih imeli zasedene komun'Sti Tudi domačinsk' oddelk' so prizadeli tolpam '"zgube in zasedli več krajev, pri čemer so zasegli nadaljnji plen in dovedli ujetn'ke. Beograd. 7 marca »Novo Vreme« poroča o občutnem porazu večje komunistične skupine. ki je poizkušala pr obmejnem kraju Rav-nje vdreti preko Save v Srbijo Srbske obmejne straže so takoj ftapadle tolpo, ki je bila vržena na drugi bres pr- čemer so b:li potopljeni trije čolni, v katerh je bilo po 30 mož Komunisti so skupno izgubili okoli 100 padlih številne ranjene n 71 u'ptn'Wov ^oč-m z-vršene s pretiskem italijanskih znank "^sedilo pretiska in grb sam :majo toliko graverskih in kem'čno-tehn;čnih fines. ki so razvidne že s prostim očesom, še več na ic .-azvdn h s povečevalnim steklom, da bi se falsificati prav gotovo ne mogl: posrečit' kazovanju denarja odstranjene in da so zneski za izplačilo delavcem do decembra ]. 1943 pr padajoče mezde pripravljeni. Preodkaz družinam se bo t^koj začel Te izredne težkoče so bile odstranjene po prir~ levanju, podpori in posredovanju na vseh pristojnih nemških in italijanski! službenih mestih. Razen tega se javlja, da bo po uradni naredbi na omenjenih gradbenih krajih začela izdaja bančnih izkazov, s katerimi bodo morali delavci nakazovati svoje prihranke iz januarske mezde preko banke Nazionale del Lavoro, kakor vsi drugi italijanski delavci v Nemčiji. Kisflšsia Mohorjeva družba, Vodnikova družba, Slovenska Matica in druge založbe so se Slovencem priljubile predvsem zato. ker so jim za malo denarja darovale vel ko lepih knjig. Podobno kulturno poslanstvo bo zdaj izvršila Zimska pomoč, ki Vam bo za 10 lir podarila kopico izbranih, prirejenih ali pa na novo natisnjenih knj;g. Za Veliko noč bo izšlo okreg 8000 knj g. Vse bomo razdelili med Vas. srečne dobitnike • Mod največje živeče slovenske umetnike slikarje sodi nedvomno akademski sükar Rlko Debenjak. Ustvaril nam je si ke. ki n?s bodo vedno znova oživljale. Vodstvo Zimke pomoči je pevabilo R'ka Debenjaka, naj za knjižno tombolo ilustrira Dularjev roman »Krka umira«. Slikar bo kmalu dovršil 5 čudov tih bakrorezov: Pomlad. Poletje, Jesen, Zimo in avtorja romana. Tako sta se v sni knjigi srečala s'ikar Debenjak in nadvse nadarjeni mladi pripovednik Jože Dular. Knjiga bo Ičpo potre1 lo slovenske kulture in plemenitega, vsestranskega poslanstva Zimske pomoči. Po vsakem leta'skem alarmu mr>ra hišni starešina skrbeti za to. da se zaklonišče prezrači in pospravi. Pri tem naj kiu pomagajo stanovale: hiše. "i I NO MATICA Telefon 22-41 5 Romantična ijubavna pustolovščina v I trorah. s smučanjem, petjem tn gflasb" SOLA ZA LJUBEZEN V glavnih vlogah tenorat Johannes s leesters, Viktor Staat, Luise L'lrlch Predstave ob- 15.. 17 in 19 un KINO SLOGA tli. teden! Preko 15.000 gledalcev. Največje zanimanje 7.a film. Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Hcinrioha Georges USODA Iz tragičnega življenja oolgarskega kneza Mein'ka in njegovih otrok Sodelujejo Gisela Ulilen, "Vernei Hinz. Oskar Sima, Christian 'ayssler. dunajska filharmonija Režija: Gera v. ßolvary Predstave ob; 15., 17 tn 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Danes zadnjikrat! Zahavna komedija neverjetnih ljubezenskih sapletljajev in lova za biserom. ki se odigrava na mednarodn-ftlateltst'čni razstavi Jemiy in s^su-oc* v fraki? V glavnih vlogah Gusti Huber, hanrie« HeeSter« Hilde Hilrlebranri Paul K eni p I t. d. Predstave oh- 16 tn 19.15 url Gospodavsivo — Racionalizacija v gradbeni stroki. Poročilo dunajskega preizkusnega ur^da za gradbeni material vsebuje zan.mive podatke o novih vrstah gradbenega materiala ip o novem načinu gr-dnje stanovanjskih hiš, ki se bo razvil po vojni- Zavod se ne pe-ja samo s preiskavo prinesenih vzorcev gradbenega materiala, temveč proučuj tudi nove nač ne gradnje, pre zkuša nove ,'rste gradbenega materiala in nove načine gradnje hiš. V ospredju so nove vrste gradbenega materiala, ki je izredno laliek in nudi obenem znatno zaščito toplote. .\rovi sistem: gradnje h š gredo za tem, da ie deli hiš iz.elajo v tvornicah in hiše po-tjrn s mo montirajo, za kar je na stavbi-iču treba le malo strokovnih moči. Izdelala je bila posebna dunajska t pa enorod-o nske zas.lne hiše, za katero je treua le J600 do 4000 kilogramov gradbenega ma-eriala. Tako hišo je mogoče postaviti v najkrajšem času, in sicer v nekaj urah Gradbena stroka je ona p^ncga tehnike, pri kateri je odstotek človeškega dela pr gotovem objektu sorazmerno največji. Spričo gigantsk.h nalog, ki jih bo treba izvršiti po vojni v gradbeni stroki, se mora delovni postopek v tej stroki iz temelja reorg nizirati in rac onaliziraU Zavod vrši obsežne poizkuse tudi za racionalizacijo gradnje vel kih gradbenih objektov s čim večjo mehan zacijo dela jn s čim večjo uporabo strojev. Poročilo na koncu citira svoječasno izjavo državnega ministra dr. Todta, ki je dejal, da bo morala Nemčija po vojni povečat' proizvodnjo stavbnih strojev v takem tempu, ki bo pre kos 1 razvoj proizvodnje letal in topov v sed nji vojni. = Betonske ladje za promet na Donavi. V neki južno madžarski ladjedelnici so pričeli graditi rečne ladje po 1000 ton iz betona. Taka ladja bo dfclga 72 metrov, široka pa 10 metrov. Brzina teh l: d j je predv dena do 11 milj na uro. Ladje bodo lahko plule tudi v Črnem morju- = Ureditev trgovine s perutnino v Srbiji. Srbska centrala za živino, mlako in maščobe je izdala naredbo o oddaji in pro-da;'i perutnine v letu 1944. ki se nanaša na kokoši, race, gosi in purane. Za vsako okrožje, vsak srez in vsako občino bo v sporazumu s kmetijskim in prehranb^n m ministrstvem predpisano, koliko bo treba odiatj perutnine. Odkupna cena bo znašala za kokoši 54 dinarjev za kilogram žive teže, prodajna cena v nadrobni prodaji pa bo 74 din. = Gospodarske vesti iz Rumunije V prvih desetih mesecih preteklega leta se je donos rumunsk h trošarin dvign i na 13 9 mili arie lejev nasproti 5 1 v istem razdobju prejšnjega leta. kar je deloma posledica višjih davčnih stopenj, p tud' posledica narasle potrešnje. Tako se je spričo postopnega ukinjenja v racioniranju že v prvh desetih mesecih lanskega leta po-trosn a jedilnega olj povečala za 38%. potrošnja sladkorja za 16% in moke za 7-'V-Rumunska narodna banka je izdala ukrepe, ki gredo za tem, da bo vj^oioče v pre- Ukinjenje banovinske trošarine na sodo za proizvajanje aluminijevega o&sida Na osnovi čl. 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943 št. 4 in smatrajoč za potrebno, znižati produkcijske stroške domače industrije, je prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik odredil naslednje: Tarifni postavki za kavstično sodo v čl. 2. uredbe o banovinskih trošarinah z dne 1. aprila 1937 (Službeni 1'st št. 33 — 1937) se doda naslednja opomba: »Kavstična soda za proizvajanje aluminijevega oksida je oproščena skupne banovinske trošarine.« Ta naredba je stopila v veljavo z objavo v »Službenem listu« 8. t. m. Uvozno carinjenje papirja za tiskanje na rotacijskih strojih Na osnovi člena 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, štev. 4. in v zvezi s poobla-st'tvijo iz postavke 445 uvozne tarife k zakonu o obči carinski tarifi kraljevine Jugoslavije je prezident pokrajinske uprave divizijski general Rupnik odredil naslednje: »Ugodnosti iz pripombe k tarifni številki 445. uvozne tarife k zakonu o ob«^ carinski tarifi se podaljšuje tudi za leto 1944. metu le ena vrsta bankovcev istega nominalnega zneska. Zato se vzamejo iz prometa dosedanji bankovci po 1000 lejev, ki so rjave barve, obenem bo b^nka izdala nove bankovce po 5000 lejev. = švicarske ladje v marsejski iuki. Pred dnevi smo poročali, da v bodoče švicarsko pomorska laòje ne bodo mogle kr-cati bL ga v genovski luki. Medtem je švicarskim oblastvom uspelo najti nadomestek za Genovo v Marseilleu. šv carske prekomorske ladje se ustavlja;© najprej v Lizboni, od tam pa bodo v bodeče vozile do marssillske luke. kjer bodo izkrc le blago, namenjeno za Švico, in nakladale švicarsko izvozno blago za prekomorSke dežele. = Racioniranie kruha na Portugalskem. Portugalska vlada je morala uvesti racio-niranja že za različna živila (olje in sladkor) in potrošne predmete (milo). Sedaj bodo uvedli racioniranje kruha. Obenem pa bodo izdani predpisi o kakovosti moke za pečenje kr-uha in o izmletju pšenice. =z Ameriške tvornice aluminija ustavljajo proizvodnjo zaradà pomanjkanja premega Kakor perečajo [z Zedinjenih držav, je tam 14 velikih tvoraic aluminija (oč skupnega števila 60) ustavilo obratovanje. To so predvsem tvora ce, ki so n-i-vez ne na kalorične električne centrsle. Fr proizvolnji aluminija so potrebne znatne količine električnega toka. šte/ lne ameriške velike kaKrične centrale pa n:. -;"o v zadnjem času vedno večje težkoče z cobavami premoga, zato so mor: le tvornice aluminija, ki so priključene na ta'c.* centi ale, ustav t; obratovanje. DELAV&a VESTNO? Ankctz o protikonfjnističnila predavanjih V enem izmed prej šn j in čiankov mišega »Delavskega vesinika« smo ugotovili, da so se protiKOmuriieLična p.edavanja obnesla r.ad vse pričakovanje. To ugotovit' v opazovalcev je sedaj v polni meii p t.dila ne-daviio izvršena anketa med poslušalci predavanj. Predvsem je Ir. goceno pr znan e Volivcev s'-rrüh. da je uila uvo. bi takih predavanj potrebna in koristna. Saj je iziuid kakih 6-OJO oddanih vp.a.alnih listov do-brJi 3t» % vsebovalo odločno potrd Ln odgovor na vprašanje o j»oìre.,i ia ur.icsin:) t» predavanj. S tem je jasno pove "an j, da os je našemu delavstvu po dolgi, p.edogi '..obi komunistične stiahovade naj njim si no zahotelo, da. sliši enkiat tudi drago plat zvona. Razlog, zakaj se je med delovnim lju 1-stvom vzbudila ta želja, ja na dani. Ys k pameten, trezen in razsoden č ove k jc vi lei in občutil grozanski prepad, ki zij m?d lepimi besedami komunistov te: njihovimi uničujočimi in razdira jočimi de anji. Marsikdo se je že leta 1942. globoko zamislil na', dejstvom, da komunisti brezvestno uničujejo naJSe narodno premoženje in ubijajo ncuše ljudi. Vsakdo je moral sp znati, da je bila ona toliko hvalisana borba OF proti savojcem le zločinsko slepomišenje, kar se je po Innskem 8. septembru tudi javno izkazalo poetala p'i je usodna "a cieset in desettisoče naših ljudi. To je dejstvo, ki ga ne more spiaviti s sveta še tako bo. neča komunistični-', agitacija. Pravno spričo tega spoznanja, podprtega z ugotovljenimi lejstvi in z lastnim izkustvom, je delovno ljudstvo rado prisluhnilo predavateljem, kj so jim pojasnjevali, kako je komunizem samo v besedah lep, v dejanjih ja odvraten in strašen. Na pieda-vanjih je delavec zvedel za na. g'ob'je notranje razlcge, ki tirajo komuniste na brezdušno uničevanje. Nositelji hr-bovske zablode so protinarouni izgubljenci, ki jih je vzgajala kominterna samo k zloč nom. Nj hovo stremljenje je usmcr,eno k edinemu cilju: k svetovni revoluciji, ki naj vse noioče podvrže strahovladi klike komunističnih mogotcev. Delavec je spoznal, da vodi komunistično J početje načrtno najprej k popolnemu osiro-maàenju, k propadu vseh gmotnih in duhovnih pri looitev, da vodi v neizbežen propad, iz kater ega bo moralo zopet ìavno delovno liu stvo z napo:-om vseh svojih sil dvigniti človeštvo, da bo zopet živelo človeka vredno življenje- Tega raebojnižke-ga načina borlie delavstvo ne olob .-va, saj ve, koiiko napom bo potrebno, preden se bo popravila tako brezvestno povzročena škoda. Komunistično vol stvo pa je prežeto z mislijo uničevanja, ker ti »osrečevalci naroda« sami še nikoli niso ničesar delali, ker njihovih lic še nikoli ni orosil plemeniti pot trdega dela. Kaj vedo ti prenapeti fanatiki, koliko Jcla bo poti-ebno, preden se zgrade vse naše vasi, naše .àole tn domovi proervetnega iela? če bi le od daleč slutili vrednost de-a, ne bi ktiri'i svojih ?ločfnsk'h kresov ravno v poslopjih, kl jih je zgradil ves narod s svojimi žulji in prispevki. Zato in še iz mnoro rirurrih rr>.~l~gov se je na^ delovni človek odvrnil od zločincev ki pustošijo in pobijajo vse vprek po naši iepi domovini. S pravičnim ogorčenjem je cbrnil hrbet morilcem in njihovemu div-jažtvu. Danes je ni več rile in agitacije, ki bi delavca, mogla vpreči v voz kominte ne. fsdasio delavstvo Kakšen je v pi-aiui »Lelzv^ki raj«, ki ga tako bobneče obeta komunizem delavstvu po svetu, da bi ga vpregel v svoj voz. najbolje kr-žejo razmere v Sovjetski Ru ij:. Tum »j si komunisti prilaslili p; av vso m.č in oblast ter so z b.utalno grozovitosijo uničili ne le vse svoje idejne nasprotnike, temveč tudi vse, o kale; ih so meidli, da bi mogli kdaj postati nosiilci neko.nunisti ne miselnosti. Prav nikogar torej ni. ki bi jih mogel ovirati, da ne bi i2wed-li svojih »c& c-čujočih« načrtov glede delavstva in postaviti OLlalemu s\retu vzor, Iiako naj delavstvo živi Nad dvajset let so imeli komun sti čz^a v Sovjetski Rusiji pred sedanjo vojno. A kaj so storili za delavstvo? Se po dvajsetin letih njihovega režima je živel sovjetski delavec v materialnem pogledu mnogo slabše in v duševnem pogledu mnogo bolj zasužnjeno kakor v kateri koli nekomu;« stični državi. Da se je msd vojno stanje sovjetskega delavca le še v vsakem prgledu poslabšalo. jc na dlani, saj daje sklicevanje na vojne potrebe boljševiškim vlastodi-žcem ie še nove izgovore, da delovno ljudstvo še bolj izzemajo in tlačijo. Namesto obeane »diktature proletariata je komunistična klika v Sovjetski Rusiji uvetüa najbolj brutalno diktaturo nad pro. IcUiriatom. Naše delavstvo ima na. svojih piedavrnjih, ki mu jih prireja Delavska pratikomunistiCna akcija, dovolj prilike, spoznati bedno življenje delavstva v SSSR. Delavstvo je bilo tam v resnici najgrSe prevarano ln izdano. Nobene svojih obljub mu komunistični mogotci niso izpolnili. Delav-s.vu niso pripravili niti lažjega niti boljšega življenja. Frav not>enega vpliva nšma sovjetsko delavstvo na obrate, v katerih dela, še manj pa na krajevno ali celo državno politiko. Mnogo bolj od kapitalizma jih »v imenu države« izžema in tlači komunizem. Eno glavnih sredstev za strahovanje delavstva so v SSSR delavske strokovne organizacije. Koliko so komunisti ravno o teh govorili in še govore po svetu! Povsod uče, da so močne strokovne organizacije z vodstvom, svobodno izvoljenim od delavcev ln delavk, neobhoden pogoj za zboljšanje delavskega položsja in za oču vanje pribor jenih pravic. V Sovjetski Rusiji pa so le.av-ske strokovne organizacije, ki so seveda za vse delavce obvezne, le p°siušno or°dje državnih oblasti, komunistične stranke in ia. sti boljše viške politične policije, proslule GPU. Kakor v nobeni drugi sovjetski instituciji tudi v delavskih strokovnih organizacijah ni niti govora o svobodnih volitvah vodstva. Vse njihove funkcionarje določajo organi komunistične stranke v sporazumu z GPU in vedno samo iz vrst zanesljivih komunističnih strankarjev. Na'o^a s: okorne organizacije ni ta, da bi ščitila včlan e-no delavstvo in zastopala njegove koristi. Strokovni organizaciji je p-iverjona predvsem naloga, da z vsemi srcdsrvi priti ka rta 6im večjo storitev svoìih "l^nov in med njimi že v kali za t re vsak o'*pir proti neznosnemu telesnemu izčrpavanju in duševnemu tlačanstvu. Fovratriki Iz Sovjetske Rusije soglasno označujejo vprav to zlorabo irs+'t'iel'vi f?) eno najgrsdh komunističnih izif i nnd df?ovnim ljudstvom. vzgoje Preäsvanje rekttqa Glasbene akMetófe J. Betetta V okvira Zimske pomoči organiziranih predavanj predstavnikov našega kulturnega življenja je v nedeljo zvečer govoril v ljubljanskem radiu g. Julij Betetto, rektor Glasbene akademije v Ljubljani. Ko preživlja naša Iep3 slovenska domovina čase, kakršnih Je ni b:lo v njeni zgodovin', ko {vcrijo njeno obličje požgane gomačije, ruše-v ne šol, cerkva in društvenih domov, ko pla-ka na tisoče mater, mož, deklet in otrok za svojim: dragimi, ko srečavamo na ljubljansk:h ulicah stotine uničenih eksistenc, žrtev slovenskemu narodu tuie ideologije, je naravno, da se v okvru spodbuja oče in tolažilne akcije Z'mske pomoči sliši tudi glas prve slovenske glasbene :nstitucije. kateri je poverjena važna panoga splošne kulture — g'asbena v;:>oja najšir in p'astl slovenskega naroda. Odreši naše Glasbene akademije dc. slovenskega naroda se v ničemer ;asneje ne zrcalijo k"kor v po&matranju na'og in principov glasbene vzgoje, po katerih si prizadeva Glasbena akademija izpolnjevati svojo kulturno misijo v nor^du, kateremu služi. Da oblikujemo iz otroka človeka, poštenega in p'emenitega do* svojega bližnjega, ne za-do"ča da mu obudimo samo smisel za praktično stran živčen ja Ta bi bila najboljši vir za čustva egoizma in materializma. Privzgojiti mu moramo predvsem tudi smise! za lepote žvljenja. Zato stremi moderna pedagogika za tem da pride otrok čim prej v dotiko z lepimi umetnostmi, predvsem z glasbo: G'asbena v?goia je ena najvažnejših panog oblikovanja otroške ps he. Na tem popri šču ima učitelj vse pclnr, možnosti pridob:vati STca zaupane mu mladine. S prikupnostjo melodij in harmonij vsaja v otroško dušo od vsega početka čut in s misel za lepoto. urejenoct in ubranost in s tem zavest, da je za srečno m obstanka vredno ž:vl?enje treba nekaj več kakor samo vsakdan ;e telesne hrane C'lj in namen glasbenega neuka ter glasbene vzgoje naj v skladu z načeli grške etike ne obstoji samo v pridobivanju tehnične spretnosti. Njen pomen je vse glcblj'" in plemenitejši, ki naj dobi izraza v privzgoji in izkrista^ziranju čustva in snr'la za lepoto in p'cm en i t ost. G'asbena vzgoja nai ne bo Privileg malega» izbranega družabnega kroaa Ona mera biti dostopna vsakomur brez izjeme. S tem je podana bistvena značilnost za ideje moderne p a:bene vzgoje: spoznanje, da je vsak normalen individui dosier,en glasbeni vzgoii. Univerzalnost glasbene vzgoje je ena najučinkovitejših sredstev za obujanje smisla za skupnost Vzemimo le eno samo panogo iz celotnega kompleksa glasbene vzgoje: zborno petje. K;c povsod ga ne srečavamo! V .šoli. cerkvi, koncertih, društvih, pr prireditvah slavnostnega In družabnega značaja. V utemeljitev tega naziranja nai služi sledeče zgodovinsko dejstvo: Izrevolucion'ranje v dotedanjega glasbenega življenja. ki postaj no smrti J. S. Bacha, po letu 1750 vedno očitneje :n katerega iniciator je bil Janez Anten Stamitz v dobi, v kateri je bil razum k'.i- ureievaln5 princip tako- rekoč še'e odkrit, je imelo svoj izvor v zavestni odmakn'tv- od i -ega reMgiozno-univerzalnega socialno skup-nostnega. v poudarianju osebnosti in individualnosti. To' revolucionarno gibanje je naš1 o izraza v odklanjaju oblik polifonije, kontra-punktičnega stila, v iznaid'jivosti nove. glasbeno ustvarjanje presnavlja:oče dinamike, v poudarjanju vodilne mc'od'je v zgornjem glasu. Ta preosnova stila jc spremenila tudi bistvo flasbene vzgoje in pouka. Vpliv glasbene arfistlke je postajal vedno učinkovitejši, umetni'ka strokovna izobra;:ba odločilno merilo. Res ie, da so posamezni preminentnlki se opogumili ter dvignili svoj veto proti pogubnim vplivom novega filasbenovzgojnega nazi-Tanja. J. J. Rr,usseau je bil v tej dobi negacije splošne glasbene vzgoje eden njenih najbolj vnetih zagovornikov. V snrslu antičnega Platonovega naziranja sta Herder in Goethe dvign'la svoj glas ter priznavala vplivu g'a=be-ne vzgoje v pedagogiki fundamentalno vlogo. Humboldt jn Zelter v Nemčiji. Pestalozzi in Nageli v Svici. Wi'helm in Hu'Iah v Frano'ji in Angliji so utemeljevali upravičenost :n nujnost g'a.'.bcne vzgoje za splo'nost in glasbe no doživljanje. Toda vpliv novo nastopaioče struje postaja vedno jačji in vsa ta, celo s praktičnimi dokazi podprta prizadevanja so «siala le sporacfčni poizkus; brez odločujočega, splošnega uspeha. Kult glasbene artistike je zakrivil, da ie proti koncu 19. stoletja postala splošna, vsemu narodu dostopna glasbena vzgo 'a skoroda nepoznan pojem Mali skupini ljubiteljev glasbe stoji nasproti glasbi odtujena množica naroda, izročena na milost in nemilost vplivom g'asbenega kiča, ne da bi se zavedala neizmernih vrednot na etičnih principih zgrajene glasbene vzgoje. To katastrofalno nasprotje je napotilo odgovorne osebnosti in ustanove k prepotrebnemu razmišljanju, kako zajezti vpliv glasbene ar-tistrke ter ustvariti protiutež v splošno narodni. vsakemu dostopni glasbeni vzgoji. Načelo grške etike je pričelo počasi zopet pridobivati na svoj: vrednosti: »Smoter g'asbenega pouka naj ne bo samo v zunanjem pridobivanju tehnične spretnosti, temveč za vse, ki poučujejo glasbo mora bit vodi'na misel, da je njih glavna naloga vzgajati mladino k člcn'ečanstvu po glasbi.« Splošne vzgojne :deje. postaviti v središče zan'man;a celega človeka z vsemi njegovimi sposobnostmi dojemanja, so se kot naravna reakcija pričele uveljavljati vedno intenzivneje. Priznavajo primat njegovih ustvarja iočih sposobnosti, razvojne možnosti fantazije ter važnosti enakomerne nege vSeh človečkih sposobnosti. Odklan;ajo pretirano for-siranje enostransko razumniške usmerjenosti duha Duševnost in čustvenost naj najdeta istočasne poudarka v goj'tvi organ -kega odno sa do telesn'h vaj kot n pr. gimnastika napram ritmiki in plesu maternega in tu iih jezikov napram poeziji, ročn» spretnosti napram slikarstvu. kiparstvu itd Prav posebno važna naloga pripada glasbenim e'ementom. ker se vse njih raznolike notranje sile združujejo v rodovitno sintezo. Za vzgojo b:stvena izjava velikega misleca Goethe ia : »Zato smo s: izmed vseh možnih zamish' izbral i glasbo kot element naše vzgoje kajti le od n;e vodijo enako usmerjena pota na vse strani,« pridobiva polno veljavo. V 20 stoletju s n se v pravcu omenjenih pe-dagr/:k:h na zi ran i Izvršile izdatne reforme, katerih vpliv je posege tudi v naše s'ovenske glasbenovzgojne prilike Prvi jugos'ovan'ki kenzervatorij v Liubljani, ustanovljen od Glasbene Matice leta 1919 ter prevzet v dr^ žavno' upravo leta 1926 ie bil leta 1939 z zakonom o umetnikih šolah preustrojen v G as-beno akademijo ter njej priključeno Srednjo glasbeno šolo. v dve insftuciji. katerih učni načrti so sestavljeni na podlagi modernih pe-da goško-praktičn 'h izkustev vsega profesorskega zbora, katerega člani so se izobraževal doma in v tujini. Zavoda nudita vsestransko glasbeno vzgojo, katere vir tvorijo izoblikovanje s'uha. improvizacija, individualen pouk in tako izrazita muzikalnost, da sta in"trument in «las le zunanji sredstvi za dosego ustaljene glasbene predstave. Prav posebna skrb se posveča glasbeni vzgoji slušateljev pedagoškega oddelka, k-' ga po-sečajo bodeči profesorji glasbe za srednje šole in učiteljišča. V smislu čuta za skupnost' predvidevajo učn: načrti gojitev komorne glasbe. zbornega petja, orkestralnih in ansambel-skih vaj. Tudi ples in ritmika, tuji jeziki ter strokovno znanstveni predmeti so sestavn: deli učnih načrtov. Da je namen in naloga Glasbene akadenrje, poleg obogatitve glasbeno umetniške kulture, tudi pripravljati in do najvišje stopnje izobraževati produktivne in re-produktivne umetnike, je razumljivo. Vstop v Glasbeno akademijo in Srednjo glasbeno šota, ki naj služita glasbeni kulturi in vzgoji slovenskega naroda, je dovoljen vsakomur brez izjeme ako ustreza za uspešen razvoj potrebnim sprejemnim pogojem. Malokateri narod je tako muzikalen in glasbo ljubeč kakor s!o>-venski. Ljubezen do glasbe je globoko usidrana' v njegovem bistvu in visoko število gojencev dovoljno opravičuje obstoj in potrebo našega zaveda. Tud; danes poseča Glasbeno akademijo. Srednjo glasbeno šolo in z njima pod isto-streho dc'uioèo šolo Glasbene Matice preko 1000 gojencev, kar pomeni gotovo rekord. Nič čudnega ni. ako gleda naš mali narod s ponosom na proeentualno veliko število svojih produktivnih in reproduktivnih um e tn :kov. katerih večina je bila vzgojena v na'ih učnih prostorih. Sinteza naših gla&beno-vzgojnih prizadevanj je vzgajati k g'asbenemu življenju ter k doživljanju v lepoti in duševni plemenitosti. Važnejše kot nepotrebno kopičenje znanstvene tvarine ter nepo£?lobl:cn: študij sam i zarad; tehnike je biti vodnik k osebnemu, sodelujočemu doživljanju glasbenega dogajanja in s tem istočasno v iskanju lepote in eticn'h vrednot Ta norma naj- velia ne samo g'ecle poklicne temveč glede vsake resne glasbene izobrazbe. PoglabPati. posplošit1 in usmerjati vso glas- beno vzgojo v slovenskem narodu bo tudi T bodočnosti ena prvih nalog Glasbene akademije. To kulturno misijo pa bo mogla vršiti le tedaj, ako ji bc oblastveno priznana potrebna eksekutiva. Dokler bo smelo vsako društvo, da celo vsak privatni učitelj glasbe krojiti svoje poučevanje brez vsake kontrole in odgovornosti, bo težko v polni meri zadostiti zahtevam in potrebam enotno usmerjene splošno narodne glasbene vzgoje. Glasbena akade-mija kot prvi glasben ovzgojni slovenski zavod naj bi bila centrala, iz katere bi morala pronicati iniciativa do najmanjšega slovenskega kulturnega otočka. Ona bi morala opremljena s potrebno zakonito polnomočjo. onemogočati porazno škodljivi vpliv nespoGobnih privatnih učiteljev glasbe Po končani vojni bo potrebno posvečati posebno pižnjo odnosom s sorodnimi kulturnimi zavodi drugod, kar bo brezdvomno, obogatilo torišče glasbeno vzgojnih izkustev. To je le mali izrez iz kompleksa nalog, ki spadajo po svoji strokovni in vseb nski važno-v delokrog Glasbene akadenvje kot institucije v službi slovenskega naroda V razmerah pa, kakor «o omenjene v uvodu, v razmerah, ko čakajo tisoči slovenskih brezdomcev, oropani v potu obraza prigarane-ga skromnega doma. nujne pomoči, da rešijo vsaj golo življenje, se mora Glasbena akademija zavedati še ene naloge karitativnega značaja Akcija Zimske pomoči je zajela najširše plasti javnosti, da more ped deiizn »bedite usmiljeni in usmiljenje boste d ose Ji« zbrati sredstva, s katerimi skuša blažiti največjo b?-do. Zimska pomoč je v sedanji narodni stiski nujno potrebna in upravičena ustanova• katero podpirati je s\>eta dolžnost tudi Glasbene akademije. To naziranje pa iasno ugotavlja tudi stališče, ki ga zavzema rektorat odnosno senat Glasbene akademije proti dogodkom, ki se sedaj v narodu vrše. sklicujoč se na božično poslanico z dne 23. decembra 1913.. ki nosi podpise zastopnikov vseh slo\-entk'h kulturnih. socialnih in gospodarskih ustanov. Rektorat in scr.at Glasbene akademije pozivata vse glasbenike ter bivše in sedanje gojence in slušatelje, da se po svojih močeh ob vsaki priliki stavijo plemen temu hotenju Zimske pomoči na razpolago. Spomin na pogreb Josipa Jte.r£ča Tisto leto. ko je Jurčič umrl sem bil v šestem razredu ljubljanske reake. Žalostna novica, ki sc je razširila 3. maja 1881 po Ljubljani, da ie umrl prvi slovcn'k; romanopisec, komaj 37 let star, je zbudila bridko zavest, ko'iko je z Jurčičem zgubil s'ovenski narod. Zlast- mladina je to predobro čutila Bilo je proti večeru, ko sem šel z očetom v prvo nadstropje takratne Narodne tiskane na Kongresnem trgu. V mali sobi je ležal Jurčič na mrtvaškem odru. obdan z mnogimi venci. Do'go sem stal pred obličjem pokojnikovim in :skrcno priznam, da sem žalostno gledal vanj. Cela procesija ljudi je kropila Jurčiča, zlasti pa ni bilo dijaka, k: se ne bi bil prijel pos'ovit Da. dijak; smo bili tjfeti čas veliki idea'isti in smo visoko čislali slovenske psatelje. Hoteli smo' se tudi vidno oddolž ti ter smo nabrali nrccei denarji za vcnce Zb:r ka na ljubljanski realk: je bila zadostna za prav len venec s s'ovenskirm trakov: Po-ebna delegacija ga je ponesla k mrtvaškemu o iru Tudi takratni naši gimnazijci so položili venec na Jurčičev mrtvaški oder, toda njih drektor Jakob Smo'ej je odločno prepovedal da bi venec nesli pri za'nem sprevodu. Iz solidarnosti zatorej tudi realčani nis:> nesli venca. pač pa smo vsi sk'enili, da se v velikem zboru udeležimo pogreba. Vse pcklrnicne vence so nato nesli pri pogrebu us'užbenci Narodne t:skame našega je vzel v svoje reke tiskarn:<"ki uradnik Armič. Pogreb Jov'pi Jurčiča je bil zares ve'icastcn, tako po udeležbi kakor ro pieteti. Med nešte-tm: častile: je bilo zlasti mno"o mlad:nc. Tudi naš direktor dr. Mrhal je prišel na Kongresni trg, da si ogleda žalni sprevod. Saj razumete, da omen'am to pač le zato. ker vidi dijak v svojem dirckto-ju najvišjo avtoriteto 'n da po njeni navzočnosti presoja pomen dogodka Ko smo prikorakali na pc' ona-lišče k Sv. Krištofu in položili nokojnka v grob. je bila že popolna tema. Tem boli čustveno se je vseh prisotnih dojmil nagnAn' govor, s katerim sc jc od mrtvega pri jate! ia ponovi! dr. Va'entin Zarmk odvetnik, politik in pisatelj. Govor je b:l kratek, jedrnat, prepričevalen, češ: če bi bil Jurčič sin ve' kega naro.'a. bi bil nemara deležen svetovne slave, a kot sin majhnega slovenskega rodu naj bo vsaj od nas -«.mih prisrčno ljubljen. Ta želja se je izpolnila. * Avgusta 1882 so na Jurčičevem domu na Muljavi odkrili spominsko ploščo Slavnostni govom:k je bil pokojnikov prijatelj p'satelj Janko Kersnik, notar z Brda pri Lrkovici Slavnosti na Mu'javì se ni mollo udc'ezitl kaj dost1 ljudi iz Ljubljane, ker takrat še n; b Io dolenjske železnice. Na sedanjem Krekovem trgu. na prostoru, kjer stoji zdai Mo tni dom. je b;lo pripravljenih za ljubljanske ude'cžence prav zarana kak h 30 koèij in izvo'ckov Po troje in četvero oseb na vsakei i vozu je od-dr Inlo no D ilcniski cc.iti Ljub fan k? m'a-dine ka:pada ni bilo po'eg. pot je bila pač draga. Vendar je b'la mladež zastopana po Usnzh Z'rn«he n^mosi bo mur'lo ne 5#? rr naš sazlašrt? eist, temveč ft?-i razolejalj topovski iz--treV-:i. pa ko-akajo SS vo'ak; s p '"kami. pripravljenimi za strel. Ž va e greje'o misli, te spiasene golobice. na ton'em soncu p'ato.n^ma. tem pogo sreie se pojavlja v duhu Sokratova nesmrtna podoba Zares, dandanes imamo več povoda kakor kdaj koli prej. da se spominjamo tega nravnega reformatoTia trškega naroda učenika modrosti, dobrega genija, ki je z razumom premagoval nera^um. zmedo in miselni razkrci tedanjih razumnikov :n jih učil, da človek lahko doseže tud: nravno gotovost, stopi na trdno miselno točko v drvenj" in spreminjanju vseh stvari okrog sebe. V času. ko je žive! ta po srcu preprosti in duhovno visoki človek ie zavla^a'a na Grškem z i itna 'dejna zmeda Povzročili so jo sofi-s t i. Kdo so bil' sofist-'? Če jih hočemo raz-umeti. moramo najnre' spornet' v nrav' podob — sobe. kajti mi. ki se d^ndan^s šteiemo med inte'ektualce smo v>tj boli aü mani duhovni sorodniki sof"'ctov Tanka sofistična plast v tedanji grški družbi — to je današnja široka plast inteligence, sloja, ki bi moral -zmed vseh drugih družben;h s'ojev najbol- razVrčc-vari med resničnim in neresničnim, dobrim in zlim. mogočim in nemogočim, dopustnim in nedopustmm Tudi sofisti so iz z-gate, v katero je priveda grško mi^l'enie tako ;mer.o vana naturna filozofija prešli k duhovnim kriterijem vendar so izgubili sleherno me-i'o v t:stem hipu. ko se jim ie zde'o. da so nravo merilo našli Niihov ps-ho'o"k; sublektivizem je povzročil težko miselno zmedo in vsi spoznavni "In nravn; kriteriji so se tako zme Hi, kakor so zmedeni v svetu današnje »inteligence«. Prvi povpočitelj te ve'ike zmede in - tem vsega sofističnega tavanja v stvareh spoznanja in nravnega zadržanja ie bi1 Protagora ;z Ahdeie Rod:l se je le+a 480 pr Kr Usoden preobrat v grškem mitlienju in čustvovanju je začel z enim samim odločilnim stavkom: »Č'o-vek je merilo vseh stvari- teh. ki 6o. v ko'ikor so. in onih. ki n:so. v kolikor niso.« Ta stavek ne pomeni začetka skepse v grškem mišljenju zakaj skepsa se je pojavila že prej: ie to tako rekoč zakonita senca slehernega dogmarično urejenega mišljenja in ne bo rnkdar izgin la s sveta, dokler bo le obstaia'a kakršna koli miselna dogma Toda Protagerov usedn stavek pomeni preobrat v relativizem Če je človek merilo vseh stvari teda i je resn ca zadeva vsakokratnega in vsakega človeka: v tem primeru je n; resnice k' bi bila sn'n'no veljavna ;n za vsakogar obvezna in tudi ne resnice. k: bi se"a'a prrfc- -r» dine*» pr štora Potemtakem velja za bo'ncg človeka druga resnica kakor za zdravega za s tegi d-u-ga kakor za lačnega Tak teoretičen re'at v^zem je nujno vodil k slabim praktičnim posledicam. Sofisti so se močno razš rili Kalna voda je najboP prijala ta'-';ml • čovekim ribam Op'"-jeri -o se z vso močj • govorništva jn so v del v prepričevanju ed:n? smoter svoje dvomlj:ve učenost'. Če ie vse relativno, lahko v/a-neš katero ko'? ideio in ii s spretne zg^orn^itjo nridr.biš čim ve* nr:sta"ev Norv^Šk- F'o'of H i or t f»La er'ce de la verite«) pravi: »Na oredek demokratke je bil v tem. da so u'ica tr«. č'o"-e'ka zbir ' šea ime'a vedno vc>!jo važnost; 1-doT j" ho4e' meti moč. je mora' ob-vladati t"1 zb;-a!:rča i" takemu namenu if sofi st'ena doVt-;na o re'ativnost: resn'cc. pr^lnrta z zgovornostjo in didekt'ko. najbolj odpirala in o'ai'cva'a pota So^zem je iiostal umcbiost prepričevanj žon^rranic z breznomembnimi besedam1. Iskate''i res.niee so pos'al' ad'okati. zavi-dalo ie kr-'i Sitvo silogizma. b^sed z dvojnim smirionv T1' •>' v'id toži. da so celo po-tvar:ali smise1 be^d « N: li prem»- fMozof ko povrne skepse. relativisti ih no^'edov na resnico in na nravne norm^, ljubezen do ziovornega nre"ri"-evan"a in žom»'iranje s si'o"izmi. pa d;alekt;k\ ki samo-vcljno ro tavlia nekatere podmene iz teorije za »znanstvena« dognanja — n;so le to naibolj razširjeni poiavi v nekaterih inte'igenč-nlh vrstah tistih vrstah, ki so pripraviicle pot nravnemu razkrolu in revolucionarnemu razkolu nagega naroda? Gr?ki relativizem je pe.gnal v skrajne posledice Gorgia ki ie učil. da ni n:če>sar če bi kai b'lo. ne more č!ovek tega spoznati, in če bi tud; ka; snemal ne mor< teg: po^-clat-;n dni«:m razbiti Take »dok'r n"« b' mo-ale čo p ^ta^ejo rrerrč^nie vndine narodne pia st: ra5^*roi:t: Gr'k- nr tc el'ih tod',; so e odtehtane s prorv*tom ar'k wnost n Mte-ature ter z dni trm o' tn'mi zrak ki Sr> pričali da je narod zdrav in trden v svojem jedru. Zoner razkrajajoč o miselnost sofistov je vstal iz njihovih Iastn h vrst veliki Sokrat. Tudi on je prav kakor sofisti nasprotoval pretiranemu zanimaniu za f žično naravo, 6pomi-njajočo nas na t'ste vrste naturalizma, k' smo ga mi. razumniki 20 stoletja, podedovali od prej "n-'c*1 stole'ja Toda za razliko od površ-n'h in k'ene^avih fMozofòv svojega časa, od razumnikov ki so sprcm'njali z'ato kritičnega uma v vulgarni drobiž, v dcmago'ko zapeljevanje lahkovernih množic, ie bil Sokrat izrazito konstruktiven mislec. Ta neugnano živahni oraoova'cc Ijud' in življenja je zavrgel pogubni re'ft!;vizem svojih tovarišev. Ni mogel verieli. da b' bila vse samo prevara in videz ;n da bi v svetu, ki tvori podlago vsega človeškega de ionia :n nehanja. nc b'lo nič trdnega in občeve'javnega. Nasproti individualizmu sc?-f:stov ie postavi! spVno. obeevc1 javno za-no-vo, »logos«. zsraien na opazovnih dejstvih ki iih ie s svo "o Iz Platona z^ano metodo kritično primer:?.l med seboj ter skuša! najti in združiti to. k-r je tem dejstvom skupno. Spoznal je. kakor n-avi Hjort. da ne more ve'jati nobeni metoda, k'ne podredi posebnega splošnemu, dela celoti. To spoznanje je ustvarilo podlago Platonovi filozofiji jn preprečilo duhovni razkroj grškega naroda Sokrat je vrnil antiki in s tem tudi vsej zapadni kulturi vero v možnost resničnega jn zanesljivega znanja v možnost, da si človek najde trdna, od lastne samovolje in od samovolje drugih neodvisna merila: da' mu je preprčanje. da ostaja bistvo stvari, njih -deja četudi se spreminjajo obPkc kakor ostaja drevo, čeprav odpada listje n kakor ostajajo Ijud'e. dasi človek umir< O^ znanj* je kren;l Sokratov bistri duh k nravn"^-' bo'enju :n je tudi tu zavrgel raz-knria'r rrht'v'zem prepričan, da pravilno spa znavanje vodi tudi voljo in odloča o njenem 'zra7u - deianju. Napak bi bilo. če bi gledali na Sokrata kot človeka, k: misli, da je mogoče z umovanjem vse doseči. Tak napačen nazor o Sokratu je imelo razsvetljenstvo, v veri v »prosveto« in njene »čudeže« je tavalo evropsko razumništvo malone vse 19. stoletje in mnogi tavajo še v naših dneh. Sokrat je podredil človeka njegovemu »da;mon!u«, notranjemu glasu, ki ni samo glas razuma, marveč vsega njegovega b:stva. Sokrat je bil učitelj Platona in zato začetnik tistega mogočnega in nesmrtnega vzgona k pravi. osnovnočloveški religioznosti. kakoT jo predstavlja pri Platonu Eros, v Kantovi filozofiji pa ideal svobodne osebnosti. Ta osebnost, ki je v nas samih, je vzor, ki nam pomaga uravnavati smer našega dejanja in nehanja. pa ne po relativnih potrebah in zahtevah naše spremenljive samovolje In spremenljivih vnanjih razmer, marveč po občem, za vse sprejemljivem idealu, ki je povzdign:en nad čas in minljive smer naJega življenja. Sokrat je vrnil mišljenju vzgojno funkcijo, pokazal je, da -imajo ideje svoje korenine izven nas in da so zato zvezane z gotovostmi, kakor nam jih ne more nuditi naše osebno ali strojarsko gledanje na svet. Ne rclarivnost spoznav in dejan', marveč idealna obveznost idej in teženj k dobremu in lepemu sta tista trdna točka, ki jo iščemo v diru in zmed' sveta. Tako je bil Sokrat veliki uc'telj grškega in z njim vsega zapadnega sveta Kam bi prišli narodi, če bi se v zmedi, ki jo povzročajo neodgovorni. demageški relativisti, ne pojavljal vendo znova eenii človeka ki opozarja na neuere večne neminljive vrednote kakor so ljubezen, dobrota, nrvvni odgovornost ideal 'vobodne osebnosti itd. Zares, s to ded ščino SokratOvega duha evropska kultura stoji in pade; ena je včleniena v kričanstvo. prav kakor v vse izraze humanima: njo potrebujejo vsi narodi, same ne mednarodno revolucionarno gibanje s svojim »idealom« termitskega kolektiva. Kronika * Državni pogreb bivšega prezidenta Finske. Bivšega prezidenta finske repubLke Swinhufvuda bodo pokopali v četrtek 9. marca na pokopališču v Luhumakiju. * BcUunskj škof umrL V Bollunu je umrl škof Giosuè Cattai ozzi, nadškof v Bei-lumi in Feltreju- Pokojnik je bil rodom iz Coitala pri Vidmu na Furlanskem ter je učakal starost 81 let. Nad 30 let svojega življenja je preživel kot škof bellunske škofije. * poroka. V ponedeljek 6. marca sta se poročila na Vrhniki g. Ivan Kogej, posestnik, gost;lničar in trgovec v Postojni in gič. Olga T u r k o v a, posestnica in go-stilničarka na Vrhniki. Za priči sta bila g. SI - v ko Kogej, trgovec v Postojni in g. Anton Türk, uradnik in posestnik v Orehku. Ugledni par je poročil borovniški župnik g Ciril Jerina. Iskreno čestitamo! * Pet sto Italijanov se je zadušilo v predoru. Iz Neapija poročajo, da je vlak, s katerim se je vozilo 509 potnikov, obtičal v nekem predoru. Zaradi dima iz dimnika lokomotive se je v predoru zadušilo nad pet sto ljudi. * Viktor Emanuel je brzojavil abesinske-mu cesarju. »Deutsche Adria Zeitung« poroča, da sta pred nekaj dnevi izmenjala brzojavki izdajalski kralj Viktor Emanuel in abesinski cesar Haile Se'asie- Brzojavki sta bili zelo prisrčni. * »Mi plešemo, medtem ko krvavi domovina«, V Milanu so prijeli nad sto maskira-nih oseb, ki so se v kostumih udeležile raznih plesnih prireditev. Neko skupino masid-ranih veseljakov so spodili na ulico z napisom: »Mi plešemo, medtem ko krvavi domovina«. * Velik požar v skladiščih žita v Baslu. V poslopjih Grano Werke A. G- v Baslu v Švici je nastal velik požar, ki je divjal vso noč od sobote na nedeljo in še v nedeljo dopoldne. Nastala je velika škoda, ki je še niso mogli oceniti, * Ogenj v tvoruici copat. V Fagagni na Furlanskem je nastal v tvornici copat ogenj, ki je povzročil 12.000 lir škode. Vzrok požara je bila neka napaka v dim-Iiiku. * Na> smrt obsojeni plenilci. Po straho-valnem napadu na neko južno nemško mesto so trije inozemski delavci porabili priliko, da so začeli pleniti po tujih stanovanjih. 47-Ietni Marius Berry je ukradel iz poškodovanega avtomobila več predmetov. Bil je prijet na licu mesta. Nadalje so zasačili pri plenitvi tudi 191etnega Nikolaja Kondollania in 22 letnega Andreja Dadcpula. Oba sta bila zasačena v trenutku, ko sta hotela odnesti iz neke porušene hiše več kosov obleke in tok za pištolo. Vsi trije plenilci so se morali zagovarjati pred sodiščem v Lienzu, ki jih je obsodilo na srait. u— Novi grobovi. Za vedno je zapustil svojce gosp. Franc Vesel. Njegovo truplo leži do četrtka ob 11. dopoldne na domu v Petrarkovi ulici 8, pogreb pa bo v četrtek ob pol 17. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminila je ga. K a t i n k a G i 11 y, roj. škerbinec. Za nio žalujejo rodbine Gilly, Csonka in dr. čadež. K večnemu počitku bodo rajnko spremili v četrtek ob 17. iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. — Dne 23. februarja je v Korit-nici pri Ilirski Bistrici umrla ga. Amalija Tomšičeva. Za njo žalujejo družine Tomšičeva, Jelinčičeva in Raffova. Dobro ženo in mater so položili k večnemu počitku na domačem pokopališču. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, preostalim svojcem pa izrekamo naše odkritosrčno sožalje. u— Gospe Osetovi v spomin smo prejeli iz šiške naslednje vrstice: Niso še ovenele rože na gomili nepozabne in zaslužne šiškarice ge. Marije Pušarieve, že je zopet zapel mrtvaški zvon. Vedeli smo, da je težko zbolela ga. Osetova, vendar nas je presenetila vest, ki je prispela iz zdravilišča, da gospe Daj-Damove ni voč med živimi. Bila je to markantna pojava ki je v teku desetletja neutrudljivo dan za dnem cb najzgodnejših urah in ob vsakem vremenu tekala po šišenskih ulicah in hitela z električno v središče mesta. Velikopotezna. obdarovana z bogatim poslovnim duhom in mravljično delavnostjo je pokoj na razumela umstveno gospodarici in s sodelovanjem svojih domačih dvigniti podjetje do zavidljive višine. Kadar koli si jo obiskal v njenem delovnem kabinetu, si jo našel prezaposleno in v vodnem živahnem poslovnem pomenku. Bila je pravi vzor marljivosti in delavnosti žene gospodarice in gospodinje. Mimo tega ni zanemarila dolžnosti najboMše matere in pri- jateljice svojima hčerkama ge. Justi in Berti. Njena dejavnost je našla pot tudi v šišensko javno življenje. Bila je podpornica in velika dobrotnica šišenski ljudski knjižnici in pevskemu zboru, živo zanimanje in ljubezen je gojila za našo dobro knijgo, do naše lepe pesmi, do narodnih šeg in običajev. Ob slovesnih prilikah smo občudovali njeno lepo narodno nošo. Nepozaben nam je vtis njenega lika plan-šarice na neki dobrodelni ljudski prireditvi. V svoji pestìi narodni noši. nasmejana in okitena z nebroj srčki iz lecta in vezen n, opremljenimi z narodnimi izreki, se je mladostno sukala v prijaznem pomenku okoli miz in delila spoininčke iz svoje bogate zaloge v cekarju. »Vsak do bi srce. Danes mora imeti vsakdo dve srci!« je bilo njeno geslo večera. Draga gospa! Odpočij se po trudapolnem življenjskem potu! Mr, oni mir, ki ga svet ne n- yre dati, naj lebdi nad Teboj! M-O. u— Naša na,jodiičnej§a operna in koncertna pevka gdč. Valerija Heybalova bo sodelovala na velikem simfoničnem koncertu. ki bo pod vodstvom dirigenta Fer-da Herzoga v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 19. v veliki unionski dvorani. Gdč. Heybalova uživa pri nas kot umetnica veliko spoštovanje in ima tudi velik sloves, zato je odveč vsaka beseda, ki na.i poudarja njeno umetniško kvaliteto. Vsako zaupano pevsko vlogo izvede tako dovršeno, da jo je veselje poslušati. To velja tako za gledališki oder, kakor tudi za koncertno dvorano. Na ponedeljkovem koncertu bo pela priznane Škerjančeve samospeve: Beli oblaki. Počitek pod goro in Vizija. Ti Škrjančevi samospevi so najbolj priljubljeni izmed njegovih tovrstnih del. Na koncertu bodo prvič izvajani ob spremlje-vanju polnega simfoničnega orkestra. Poleg gdč. Heybalove bo sodelovala violinistka Jelka Staniče va. Izvajala bo Bruchov violinski koncert s spremljevanjem orkestra. V osta,lem bomo slišali Sibeljusovo Finlandijo, Debussy.jevo Malo suito in Wagnerjevo predigro k operi »Mojstri pevci Norinberški«. Vse tri skladbe izvaja veliki simfonični orkester Zveze godbenikov, ki priredi koncert na korist Zimske pomoči. O ostalih točkah koncerta prihodnjič. Opozarjamo, da bo pred prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, kjer se dobi tudi podrobni spored. u— Glasbena akademija. Na sporedu javne produkcije, ki bo 10. t. m. ob 17.30 uri v veliki filharmonični dvorani, so pevske, klavirske in violinske skladbe. Nastopili bodo gojenci in gojenke: Francelj R., Gröbming M., Krulj Št.. Kamušič S., Lobe D., Pertot D„ Pokorn D.. Skrbinšek M in Stanič J. Sporedi se prodajajo v Matični knjigarni po 6 in 3 L. u— Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejme v službo razkuže-valca (dezinfektorja), ki je dovršil predpisani dezinfektorski tečaj in ima strokovni izpit. Reflektanti naj se zglase osebno v omenjenem uradu najkasneje tekom 14 dni. S seboj je treba prinesti osebne listine in spričevala o strokovni izobrazbi in izpitih. u— Licitacija zapadlih predmetov bo v ponedeljek 13. marca t. 1. ob 15. uri v mestni zastavljalnici na Poljanski c. 15. u— Namesto venca na grob pok. Rudolfu Dejaku je g. Franc Kocmur daroval Društvu vojnih invalidov 100 Lir. u— Društvu slepih daruje Lir 100 g. Franja Golob v počastitev spomina svojega pokojnega soproga. u—Kdor še ni jedel jabolka »Kalvil«, ta sploh ne ve, kaj je dobro jabolko. Hitro povprašaj pri Gospodarski zvezi, ako ima še kaj te vrste jabolk na razpolago. Jabolka se prodajajo brez nakaznic. u— Bratec Branko in sestrica Mica, priljubljena ilustrirana zgodba za našo deco, je pravkar izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge. Ne pozabite dopolniti »Police za male«, najbolj zaželjeno zbirko mladinskih slikanic, ki je narasla že do sedmega zvezka. u— Angleško-slovenski slovar prof. Šker-Ijeve je pravkar izšel in ga dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Še-lenburgqya ul. 3. u— Diiake-inje srednjih šol opozarjamo na instrukcije vSeh predmetov. Oddelki za nižješolce in viš.ješolce. Ločene skupine po razredih. Izbira predmetov po želji. Specijalni tečaji matematike, klasičnih in modemih jezikov. Prvovrsten pouk, najboljša priilika in jamstvo za uspešno do-vršitev razreda. Specijalne strokovne instrukcije za srednJe šole, Kongresni trg 2/II. u— Kitaristi! V tisku je šola kitarske solo-igre, ki jo je napisal g. Hladky Karel. Poleg lestvic, kadenc vsebuje 38 etud. 23 narodnih pe&mi in zgodovino kitare. Predprodajna cena 45 Lir. Naročila sprejema pisarna glasbene šole Sloge do 18. t. m. Ne čakajte zadnjih dni! Izberite primerna darila za Jožice in Jožete že danes, dokler je še izbira — pri tvrdki: »JUGOPATENT«, Gosposvetska cesta št. 1—3, LJUBLJANA (zraven trgovine Stupice). J-445-1 »♦♦♦♦♦♦•••♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦»♦♦«»»♦♦»♦♦»»♦♦♦♦t»«' Z Gorenjskega Smrt na jugovzhodnem bcj.šču. Dne 10. decembra 1. i. je padel na jugovzhodnem bojišču 32 letni naddesetnik Rudolf Sirnič iz Celovca. Pokopali so ga na bojišču. Predavanja o Indiji na Korošcem. Nemška izobraževalna ustanova, za Koroško bo priredila sirom dežele več predavanj o Indiji. Dne 7. marca so imeli takšno predavanje v št. Vidu ob Glini, naslednji dan v Velikovcu, 10. marca pa bo predavanje v Lienzu. O Indiji predava Julius Pauly, Iii je sam prepotoval deželo ter prinesel s tega potovanja lastne fotografske posnetke. Nesreča pri smučanju. 131etni učenec Janez Kolcnik iz celovške okolice se je pri smučanju ponesrečil in si zlomil levo nogo. ZJravi se v celovški bolnišnici. S štajerskega 1 Sestanek štabnih vodij v Mariboru. Pro- šle dni je bil v Mariboru sestanek štabnih vodij štajerskega Heimatbunda. Zvezni vodja Steindl je govoril ob tej priliki o aktualnih vprašanjih ter pokazal na naloge, ki jih bo treba izvršiti v bližnji bodočnosti. Odlikovanja. Z železnim križcem 1. razreda je bil odlikovan naddesetnik Rudolf Reš, isto odlikovanje 2. razreda pa je bilo podeljeno vojaku Štefanu Klemncu. Zlata poroka v Rogaški Slatini. Upokojeni polkovnik Oskar Huber in njegova soproga sta obhajala pred kratkim v Rogaški Slatini zlato poroko. Tovariški večer v Središču. Na obmejni postaji v Središču so priredili prošle dni tovariški večer, katerega sta se udeležila predstavnika iz Gradca in Maribora. Med prepevanjem pesmi in predavanji so se povabljeni gostje tako prijetno počutili, da so zbrali 500 mark prostovoljnih prispe\ kov za Zimsko pomoč. Pravljična igra v Konjäeah. Konjiška šolska dekleta so priredila v dvorani konjiškega Heimatbunda predstavi dveh pravljičnih iger, ki sta prinesli mnogo veselja in užitka mladim srcem. Najprej so otroci gledali predstavo pravljice »Sv'njsk, pastir«, nato pa igro »Krojaček - junaček«. Obe predstavi sta prinesli 164 mark vstopnine; denar je bil izročen podpornemu fondu za Zimsko pomoč. Pester popoldan v Slovenski Bistrici. Slovenjebistriška dekleta so priredila te dni pester popoldan, na katerem so razstavila tudi svoje izdelke. Obiskovalci so ob tej priliki prisostvovali tudi pravljični igri. Nesreča na graškem k°lodvoru. 63-letna Amalija Klanjškova iz Maribora ie padla tako nesrečno na graški postaii, da si je zlomila nogo v spodnjem delu. Odpeljali ao jo na vseučiliško kliniko v Gradcu. Iz Trsta Poziv proizvajalcem ml; ka v tržaški, goriški in istrski pokrajini. Prehran jev Ini zavod v Trstu, Gorici in Puli je iz al razglas, s katerim v»bi vse proizvajalce mleka, naj pitspevajo mleko, ki je potrebro predvsem novorojenčkom, otrol-om v prvih letih starosti ter bolnikom. Oklic pravi, da prehranjevalni zavol v Trstu ne dvomi, da bodo proizvajalci miei ca storili svojo dolžnost. Rejcem krav, ki bodo oddajali stalne količine mleka, bo zavod pomagal s tem, da jim bo dodeljeval posebno krmo za molzno živino. živilske nakaznice je tržaški prehranjevalni zavod razdelil potrošnikom za mesec marec, april, maj in junij. Komur ne bi bila takšna nakaznioa dostavljena na dom, naj se javi po 8. marcu pri pristojnem uradu. Kondenzirano mleko prejmejo v Trstu otroci do 3 let. Delili ga bolo v soboto 11. marca ter bo veljala dosa 10.50 lir. Planinci spominu dr. Julija Kugyja. Za sredo 8. marca je bila napovedana počastitev spomina dr. Julija Kugyja. Spominski govor ima predsednik tržaškega odseka Julijske planinske družbe, ki je organizirala počast:tveno prireditev. »Vsakega nekaj«, pod tem geslom uprizarjajo te dni na odru Rossettijevega gledališča v Trstu zabavno predstavo s pevskimi, plesnimi in glasbenimi točkami. Med drugim nastopata znana radijska pevca Alda Mangini in Alfred Clerici. Demografsko stanje Trsta dne 5. in 6. marca: 15 rojstev, 28 smrtnih primerov in 2 poroki. Smrtna ko^a. Te dni so umrl v Trstu 841etna Antonija Baje vd. Jeras, 81 let na Frančiška Purič vd. Godnič, 441etna Antonija Pavlet č, 621etni Herman Dan. 791et-na Ana Bečaj, 691etni MikLvž Nahič- <9-letna Ivanka Petrončič-Vovk, 391etn. Josip Gabana, 51etni Marijan Geč. 631etna Ana Bekan-Bratovič, 681etna Viktorija Doplicher, 691etni Franc Škerlavaj, 851et-ni profesor Ivan Kante in 8 letni Martin Jurjevič. Himen. V Trstu so se poročili trgovec Viktor Oolaiera in gospod nj i Albina Mi-ietič, mornar Hermin 2erovec in Mvija Noemi Pereson Nenadna smrt zadrtega priseljenca, ie dni je pripotoval v Trst s svojo družino 521etni Josip Stefani, priseljenec iz Zadra. Zvečer je šel skupno s svojo hčerko k pristanku po neke potrebščine, ki jih je rešil pred bombardiranjem iz Zadra v Trst. Ko je pomagal peljati stvari na nekem ročnem vozičku- mu je nenadno postalo slabo. Kmalu za tem je izdihnil. Zdravnik dr. Okorn je ugotovil, da je umrl zaradi srčne kapi. Obstrcljen slikar. Nekaj dni sem se m i-di v Trstu slikar R hard Bstianutto. Prispel je iz Gorice, kjer ga je pred meseci obstrelil neznanec, ko se je ponoči vračal domov. V Trstu bo pr čel na novo s svojim slikarskim delom. Od dobljenih ran je že precej Okreval. Ročna bomba ni igrača. 161etn= Dan lo Vovk iz Trsta je našel ročno bombo, s katero se je hotel igrati. Bomba pa se razpo-čila in ga poškodovala po vsem telesu, zlasti pa na levici. Ponesrečenega dečka so prepeljali v tržaško bolnišnico. Goreti je pričelo zaradi slabega dimnika v nekem stanovanju v Rossettijevi ulici 67. G siici so ogenj pogasili, škoda na srečo ni velika. žrtev napada. V nedeljo so v Trstu pokopali fašista Georgia Pitacca. ki je bil napaden v Diljah pri Trstu. Piiacco je podlegel dobljenim poškodbam. Motena pojedina. Družba 40 oseb je naročila v neki tržaški gosti ini krepko pojedino, katero so nameravali go.tje použiti za zaprtimi vrati. Smola in nesreča pa sta hoteli, da se je pojer ina zan.leiüa čez pe lici jsko uro, zaiadi česar so pot. kali na vrata policijski oa-gani. Zas.čili sj goste za polno mizo in prijeli ne samo nje, temveč tudi gostilničarja, ki jim je servirai m so, kruh, močnate jedi in drugo brez živiisk h rakaz-nic. Policijski organi so ob tej priliki p e-iskali k.čmarjeve shran.be ter zaplenili pra/ znatne količine živil. 400.000 lir vredno konfekcij ko blago ukraden0. Drzna vlomilska in tatinska druščina se je vtihotapila v prostore tvrd-ke Viljem Genel na trgu Sansovino. Odnesli so večje količine konfekcijskega blaga, vrednega okoli 400.000 lir. Policija poizveduje za zlikovci. Iz Hrvatske Pom^č za vojne oškodovance. Ura ini list je objavil zakon, lei predvideva, prosto razix>lfgcnje z javnimi in zasebnimi poslopji za nastanitev vojnih oškodovancev. Nadaljnji zakon pa daje vojnim oškodovancem in po letalskih napadih prizadetim pira-vico razpolaganja s stavbnim materialom, z gospodinjskimi predmeti, s tkanin mi in usnjem, ki jih imajo tigovci na zalogi. Pri- ta.ino«i izrednih sodišč je b:la s Po-glavr.ikovo odredbo razš.rjena tudi na tatvine, plenjenje in drage premoženjske de-likte, storjene v evakuiranih predelih ali ob času letalskega r.larma. Hrvatsko-albansko društvo v Sarajevu. V svrho čim tesnejših kulturno-političmh vezi med Hrvatsko in Albanijo so tudi v Sarajevu ustanovili Hrvatsko - albansko društvo. To je na Hrvatskem druga ustanova te vrste. Prvo hrvatsko-albansko društvo je bilo ustanovljeno v Zagrebu Smrt hrvatskega ustašega borca, župan liškega okrožja major J urea Frkovič je bil na poti iz Sušaka v Sin j na.pa.ien oi nekega ameriškega letala ter ubit z ist.el-kom iz strojnice. Frkoviča so pokopali v Gospiču cb veliki udeležbi domačega prebivalstva. Pokojnik je bil eden najstarejših ustašev ter se je udeležil njihove vstaje v Liki že leta 1932. Hrvatska operna pevka na Švedskem. Iz nemških listov povzemamo, la je bila povabljena na gostovanje v Stockholm hrvatska operna pevka Gjurgja Halper. Pela bo Tosoo, Desdemono in Carmen. Razen tega bo na.'?tot«. Veseloigra v štirih dejanjih. Prevel Al. Ben-kovič. Osebe: Nagodè, bogat kmet — Cesar, čimžar, njegov svak — Lipah, Stefan, veliki hlapec — Drenovec, Reza, velika dekla — P. Juvanova, Gabrova Lizika — V. Ju-vanova, Ožbč, voznik — Blaž, Ròbas, kmet na Pustem vrhu — Peček, Lena, njegova žena — Rakarjeva, Nace, Anžč, njuna sinova — Raztresen in Brezigar, Mina, uta-pec — Korošec, Metka, dekla — Mazov-čeva. Režiser: M. Skrbinšek. Scena: A. Ger-lovičeva. Kostumi: J. Vilfanova. Prihodnji teden bosta v Drami dve premieri: Kleistova komedija »Razbiti vrč« v režiji prof. O. šešta z I. Cesarjem v glavri moški vlogi in Cankarjeva »L.>pa Vida« kot spominska predstava ob 25 letnici pisateljeve smrti. Naslovno vlogo bo igrala M. šaričeva. Delo je zrežiral Ciril Debevec OPERA: Četrtek, 9. marca ob 18.: Melodije srca. Opereta. Izven. Cene od 40 Lir navzdol. Petek, 10. marca: Zapito. J. Gregore: »Melodije srca«. Opereta v treh dejanjih. Peli bodo: Zupan, Baukarto-va, Barbičeva, Sancinova, Japljeva, Slav-čeva. P. Kovič, Gorinškova, P. Juvanova. B. Sancin, M. Sancin, Poličeva, Milčinski, Koširjeva, Bajde, Pianecki, Simončič, Bošt-jančič i. dr Dirigent: J. Gregore. Režiser: E. Frel;h Koreograf: P. Golovin. Vodstvo Opere se abonentom oprošča, ker zaradi stalnih obolenj v vrsti prvih so-pranistk ni moglo v zadnjih tednih razvijati opernega repertoarja po določenem načrtu in so iz tega razloga izpadle predstave za abonente. Opera pripravlja trenutno 3 premiere: »Gorenjskega slave k a«, »Don Juana« in »Fausta«, ki boti o izvajane do konca tega meseca. Abonenti red- Četrtek dobe svojo predstavo v Operi zopet v četrtek, 9. t. rr. in bodo nadaljne predstave za obonente tekle zopet v redu. Jddajnislia skupina Jadransko Primsrje RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 9. MARCA 7.00—7.10: Poročiia v nomščini. 7-10 Io 9.00: Jutranji pozdrav; vmas od 7 30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9-10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12-00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30-—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Veseli zvoki za p'e-mor. 14.00—14,10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini, napove 1 sporeda. 17-15—18.00: Dobra volja v duru in molu. 18.45—19.00: Narodopisno pi e Tavanje; Anton Moskun: Narodni običaji pred in po rojstvu otroka v Dobrepoijski kotlini. 19.00—19.30: Slovenska gasba; igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. šija-nec. 19.30—19.45; Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Za Zimsko pomoč govori ravnatelj Ciril Debevec- 20.0rl do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.C0: Slavne overture. 21.00—22.00: Vr.kemu nekaj. 22.00—22.10: Poročila v nemščini, 22.10—22.30: Plesna glasba; igra Duš m Prevoršek s svojimi solisti. Klavirske skladbe slovenske mladine Hvalevredno se množi slovenska mladinska klavirska literatura. O tem smo s? prepričali že ob lanskem večeru slovenskih 1 mladinskih klavirskih skladb, ki je zbudil živo zanimanje vseh ljubiteljev mladinske glasbene tvornosti. Prof. Zorka Br.adače-va pa je sprožila posrečeno misel posebne produkcije svojih gojenk in gojencev z izvajanjem izbranih mladinskih klavirskih sklado. Na snrselno izbranem sporedu so bili Pavčič in šantel, škerjanc in Koporc, Adamič in Osterc, Ramovž in Tome. Premrl in šivic, Miheičič in M. Sancinova, Mir k in ščekova, Bravničar, Hrovatin in Gregore- Nekatere skladbe so težjega znača-a, zato pa je treba tem bolj upoštevati uspehe mladih- nadarjenih izvajalcev ter izvajalk. Razen tega je še pripomniti, da ni klavir idealno usoglašen. Ob vseh omenjenih skladbah se je lahko do dobr.a ogrela mladostna glasbena fantazija, ki začuti v njih glasbeno odlično izražene doživljaje ter razpoloženja in jih tudi prizadevno podaja. Skupno je nastopilo 19 gojenk in 1 gojenec. Med njimi se opažajo s!cer precejšnje razlike v znanju, spretnosti in uspehih. veničar pa so vsi nastopajoči izpričali obilo plemenite vneme in nadarjenost'-, pa tudi smisla za skrbno pripravljeno, ubrano izvajanje. S tehničnim znanjem in ročno spretnostjo ter smislom za lepö oblikovanje tonov izstopajo predvsem Lid'ja Neu-berger, Beatrice škeranc, Mirjana Turèi, Mara Fakin in Miklavčič Mirjam, ki jo že dobro poznamo s prejšnjih produkcij. Pohvalno je omeniti v dne sadove vztrajnega, smotrnega glasbenega pouka poS vodstvom prof. Zorke Bradačeve. Ob nastopu nadarjenega glasbenega naraščaja nismo razbirali samo pozitivnega znanja kot posledice pravilnih glasbeno vzgojatn načel in stremljenj, temveč tudi toplo vzgojitelj'čino srce, ki utripi je za napredek plemenito usmerjenega glasbenega naraščaja. Zelo prijetno je presenečenje, ' ki ga je s svojo zdravo pobudo pripravila prof. Bradačeva vsem ljubiteljem mladinske glasbe, predvsem pa staršem, ki so se na suočnji produkciji lahko prepričali o stalnem glasbenem izpopolnjevanju svojih otrok Mala filharmonična dvorana je bila polna občinstva, ki je izražalo nadarjenim z-vajalkam toplo priznanje. Snočnja produkcija je nedvomno sprožila pobudo posnemanja vrednega sm'selnega sestavljanja produkcijskih sporedov naše matične glasbene šole. Recitacijski večer V torek zvečer je priredil tukajšnji lektorat Nemške akademije v srebrni dvorani Uniona redtacijsko-glasbeni večer. Vodja lektorata, prof. dr. S w o b o-d a je mogel v svojem otvoritvenem nagovoru pozdraviti odlične predstavnike nemških vojaških in policijsk:h oblasti ter organizacije Todt, zastopnika prezidenta pokrajinske uprave, vršilca dolžnosti mestnega župana Jančigaja, odposlanca Slov. akademije znnosti in umetnosti i- dr. Prebral je tudi pismo, ki ga je poslal lektoratu znani pisatelj Bruno Brehm, po rodu Ljubljančan; v pismu obeta, da pride - do-giednem času obiskat svoie rodno mesto. Spored večera s^ tvorile pesniške recitacije ge Margarethe G r ii g e r: med njimi je zavzemala osrednje mesto liubka »Pravljica o melodiii«. delo v Lnib'jsni živečega pesnika Heriberta G r 0 g e r j a. Lirično navdihnjena proza, ki pripoveduje o usodi lepe melodije, o njeni poti skozi življenje Cptič, goslač, postiljon, urar jo posnemajo), je originalna tudi za to, ker jo ilustrirajo muzikalni vložki, ki smo j"h med recitacijo slišali na klavirju. Poleg tega obširnega dela je ga Griigerjeva brala ali recitirala pesmi Delle Grazie, Ril-keja, Schiller ja, Goetheja, Vilhelma Buscha in Chr. Morgensterna. Zadnja dva avtorja sta bila zastopana z vrsto kratkih, zdaj izrazito epigramatskih, zdaj humorističnih pesmi z ironično ali satirično noto. Recita-terko odlikujejo prikupen nastop, lep, vseh čustvenih prelivov zmožen glas. očitna jezikovno predavalna kultura in zmožnost inteligentnega vživetja v poezijo. Po zaslugi teh kvalitet je nud la poslušalcem resničen užitek. Večer je bil prirejen tako, da je vsako skupino pesmi uvajala kakšna klavirska skladba. Tako smo slišali v izvedbi odličnega pianista troje Schumannovih kompozicij in po eno Schubertovo in Beethovnovo. Tako glasbeno sodelovanje je dajalo recitac'jskemu večeru večjo pestrost in je povečavalo sprejemljivost za lepe poetične učinke. Torquato Tasso • Stiristo'ctnica rojstva pesnika Torquata Tassa obuja spomin na eno najznači'nejših člove-šk;h in. umelni-'k h os.bno^t IHijc na prehodu renesanse v barok Nek teri. ki -o zaverovani v Preporod ;?a imenujejo »pos'ednji pesnik renesanse«, kar zveni otožn kakor vzdih za časi. ki so jih <,pevali s tolik m hrepenenjem Gob:neau. Merežkovskij 'n eam 'vicar-»ki profesor Burckhardt Drugi pa vidijo v Tassu prvcaa pesniki baroka zato nc obsevajo njegove tragične malone Hork'h'-tskr no stave z večern m marveč z jutmnj"m svitom-bil je znanilec novcea razdobja. Torquato Tasso je ime. k: je tri stoletja vzbujalo pozorno zinimnnje; vsaka doba v je tega nesnikr raziara'a Pr svoje. mnog; so ga vpletali v svoje perni'kc ali dramatike vpise, i sam Goethe ga je počastil s tem, da ga je storil za junaka svoje tragedije. Iz legend o pesniku »Osvobojenega Jeruzalema« je obdelal tiste, ki so se zdele najbolj mikavne. Današnji življenjepisci Tassa so mnogo vzdrž-nejši in zato tudi zanesljivejši, kakor So bili zadnji veliki oboževalci Tassa: romantiki. Torquato Tasso se je rodil 11. marca 1544 v Sorrentu kot sin tajnika neapeljskega kneza. Njegov oče je bil sam rodoviten pesnik. Ko je bil neapeljski knez Sanscverino strmoglav-Ijen. sta morala zapustiti deželo stari in mladi Tassos ostala je samo mati. ki pa so jo bratje zatrupili. da bi jim ne bilo treba izplačati dote. Torquato je spremljal očeta preko Rima v Urb'no in se je nanos'ed nastanil v Padov:, kjer je študira! pravo. Tu je začel pesnikovati. S posvetilom svoje pesnitve »Rinaldo« bratu ferarskega vojvode kardinalu Luigiju d'Ente, si je pridobil njegovo naklonjenost in kardinal ga je sprejel na svoj dvoT. Tako ga je Tasso spremljal v Francijo, vendar se na tej diplomatski poti ni nič kaj obnesd: preveč je opazoval, preodkritef govoril Vzlic temu ga je Alfonz II. d'Este sprejel na ferrarski dvor. kjer je živel kot poet in ljubimec lepih žena Cela stoletja sc verovali, da 9i je nakopal vojvodovo jezo. ker se jc spustil v ljubezenske odnose z njegovima dvema sestrama, toda novejša raziskavanja So ovrgla to legendo. iz katere je črpal tudi Goethe. Nenrmo življenje na dvoru, ljubezenske strasti in naporno delo z velikim epom »Gerusalemme Liberata«, vse to je jelo krhati Tas-sovega duha. Začela se ga je lotevati neke vr-te versk" blaznost- celo patrom inkvizitor->em ie tožil sam sebe da ni zadosti goreč v ver Pri tem pa je trpel na hud: ošabnesti, na močni egocentričnost: ; bil je v vsem nestanoviten in :ZTC.ino razdražljiv Nekega večera, ko je go'crii z vojvodovo sestro Lucrezio dT. tc, ,-.c mu jc zazdelo, da neki sluga vohuni, in ga je zabodel. Zaprli so ga v samostan, vendar je od tam pobegnil, se napotil peš v Rim in nato v Sorrento, napoved pa je dosegel vojvodovo odpuičanie in se je spet vrnil v Ferrare. A zdaj ni več imel miru. Ko je prišel navzkriž z vojvodo, ga je le-ta da! vreči v umobolnico, k-' je bila tiste čase podohneiša ječi: tu je ostal Ta^so sedem let Še danes ni degnano, zakaj se ie ferrarski vojvoda tolikanj razhudi! nad pesnikom, da mu sedem let ni maral odpustiti. Medtem je izšlo njegovo poglavitno delo »Osvobojeni Jeruzilem«. Vzbudiio je izredno po-zemost in mnoge bojevite odmeve, tem bo'.j. ker so ga nekateri bolj cenil- kakor Ariosta Naposled so Tassa na posredovanje cesarja Rudolfa Avstrijskega in paneža Gregorja XIII. Ie izpustili; na svoj dvor ga je odvede! knez Vineenc Gonzaoa V Mantovi so ga snrejcli z velikimi častmi. Temu vladarju je Tas^o posveti! svojo tragedijo »Torrismondo«. A niti na dvoru v Mantovi n: vzdržal. Odšel je na skrivaj v Rim in nato spet v Neapelj. Odtod ga je zvabil veliki voivoda Ferdinand Medici v Florenco. kjer so ga čakale velike časti. Nato so ga povabili v Rim, kjer je bil odlično nastanjen v Vat;kanu. Papež mu je priznal najvišje pesniško odlikovanje: kronanje na Kapitolu. Toda Tas^a zda.i ni več nrikala slava, v svoji verski gorečnosti se ie vedno bolj odnvkal vsemu posvetnemu hvaležen in telesna izčrpanost sta ga vrgli v posteljo. preden je bil kronan Umrl je v samostanu Sant' Onofrio na Gianiculu. kjer je mar-, sikak rimski literarno zainteres"'ran popotnik ob'ska! niegovo sobo. Pokopali so ga v aprilu 1 15Q5 Bil je star šele petdeset let. a duševno skrajno postaran. S Tassovim imenom ni združena samo ?1ava njegovega velikega spisa »Osvobojeni Jeruzalem«. marveč tudi sloves manjšrh pesnikih de!, posebej še ljubavnih sonetov. Bü jc pesnik izrednega pomena za svojo dobo. Skrmtsstiii V kron'ki francoskih kraljev zija vrzel. Vsakdo pozna Ludovika XVI., nesrečnega vladarji. ki ni mogel zadržati francoske revolucije :n ga ie ta zato gnala pod giljotino Ko pa ie minil Napoleonov čas. je Komi sledil brat Ludcv ka XVI., to je Ludovik XVIII. Vprašat' je moramo kje je osta! Ludovik XVII.? '/•_ :erri vprašanjem tiči neka skrivnost Ludo-v . XVI. je imel s svojo ženo Marjo Antei-nctto dva sina, od katerih je starejši umrl leta 17S9 Ostal je drug: s:n. ki se jc rodil 1785. in 'p: moral podedovat' krono ter predstavljati V - .'Ijestvo Kot taksnega sn ga pr/nali Bur-nei. ki so med revolucijsko strahervado po-p gnili v tujino. Prejel je 'ine Ludovik XVII T :-da s kraljevo rodbino vred je padel tud: ta . ček jnkobincem v reke in sc ga imeli tnno-w k la v svoji oh'asti Dne 10. junija 1795 »veravlja ne«';- protokol njegovo smrt. Ta pro-r :ol pravi doslovno: »Umrl je Louis Charles f net. star deset let in dva mescca. bivajoč v npleskih stolpih, sin Louisa Capeta. zadnjega ':a Francozov, in Marije Antoinette Avstrij-Pckojn; se je rodil v Versailles su :n umrl d včerajšnjem ob 3. popoldne.« Mnogi so se zadovoljili s to ugotovitvijo, - ateri na jo izpodbijajo še de današnjega . Zgodilo naj b: se bilo tole: Leta 1833.» so Francozi že davno imeli spet kralja (in -•.er Louisa Phiüppa Orleanskega), se je v rizu pojavil nek: pruski urar po imenu Nsun-č. rff in navedel, da je on kralj Ludovik XVII. pretendenti na francoski prestol To n- bilo nič nenavadnega kajti že prej so b:!i pojavili trije pretendenti, k; so trdili •:• o sebi. Eder. izmed teh ie bil umrl leta 2. v ječi. drugi je leta 1830. med julijsko olucijo izginil brez s'edu. tretjega so ob- - lili na dvanajst let ječe,, pa je ušel in se avil pozneje v Angliji Tudi Naundorff ni ' sreče. Leta 1836. so ga izgnali; odšel je Molandsko in je tam 1845 umrl. Odtlej se bavil: z osebnostjo tega spandauskega rja zfast' francoski zgodovinarji, a tudi po ne; Burboncev so se morali z njo baviti it? ga nekateri smatrali za navadnega sleparja, 2; 7.1. pustolovca, tretji pa za pravega -kra- Pcsledica so bili ne^tcvilnj spori. A sedaj francoski pisatelj Castolo*. kakor sam meni. oTično razčisti! to »Naundorffovo afere«, undorff naj bi bil po njegovem v resnici Ludovik' XVII. Castelot je ugotovil to po metodah, ki so malo neobičajne, pa jih ne moremo kar tako zavreči. Dan potem, ko so usmrtili Robespierre, pravi Castelot. so našli v njegovi miznici molitve-nik Marije Antoinette, v njem pa v majhnem ovitku šop las. Zraven je bila pripomba »dau-phinovi lasje«. Ta relikvija je bila po Castelo-tovih navedbah do danes v rokah ene ;n iste rodbine, o njeni pristnosti ne moremo dvonvti. Prav tako ima neka druga rodbina šop las, ki izvira z Naundorffove glave Castelot je oba kodra ponesel prof. Locardu, da bi ju ta kemično preiskal. Locard, vodja lyor.skega policijskega laboratorija, je z mikroskopom in drugače ugotovil, da izvirata oba kodra z iste glave Tcreja sta bila Naundorf? in dauphin v resnici ena in ista oseba, namreč kralj Ludovik XVII. — tako zaključuje Castelot Temu n: mnogo oporekati, a vendar bedo še nadalje skeptiki, ki se bodo vpraševali, ali izvirata oba kodra v resnici s prestolonaslednike ve odnosno Naundorf fove glave. Da bi podal dokaz za to, bo Castelotu vsekako težko: tu je pač treba verjeti izročilu. Če sprejmemo še to, tedaj si moramo biti na jasnem, da so že med revolucijo krožile ve*>ti, da otrok, ki je bil umrl v Templu, ni bil dauphin, temveč neki neznani deček, ki so ga bili vtihotapili kraljevini zvesti ljudje. Že tedaj je pripovedovala na primer žena čevljarja Simona, ki jc bil dauphinov čuvar, da je neki rojalistični agent po imenu Gènes Ojardias zamenjal oba dečka, da bi mogel rešiti kraljevega sina. Prav tako je treba omeniti, da je ob Naun-dcrffovem pojavni izjavila nekdanja dauphinc-va pestunja, da imata dozdevni Ludovik XVII in bivši kraljevi sin :ste znake Naj je bilo kakor koli. vsekako jc imela Naundorffa za pravega prestolonaslednika. Vendar to seveda še ni dokaz za pravilnost njegovih trditev, čeprav je holandska vlada Naundorffa. ko je prl-bežal na njeno ozemlje, priznala za Ludovika XVII. / Ne manjka torej oprijemkev, ki podpirajo Castelotova dognanja. Naundorff je bil bržkone zares to, za kar se jc izdajal. Pa kaj to pomaga! Čas je že davno se! preko prostora, na katerem je stal nekoč ta Odisej med Bour-bonci, ljudski t-pomin ga ne pozna več. Sedaj je stopil za trenutek pred javnost, a koga danes to še gane? judsko gibanje na Švedskem Glavni ravnatelj švedskega državnega statističnega urada v Stockholmu dr Ernest Höijer je objavil zanimiv pregled ljudskega gibanja v zadnjih časih na Švedskem. Od sredine 19. stoletja do drugega desetletja našega veka. pravi v svoji knjižici, je znašalo število živorojenih otrok v tej deželi 130.000 do 135.000. Odtlej s« jc število porodov razen v lerih okrog 1920 stalno manjšalo in je doseglo leta 1933. najnižje stanje. Medtem ko se je okrog sredine prejšnjega stoletja na vsakih 1000 prebivalcev rodilo 32 otrok, jih jc bilo leta 1909 le 26. leta 1933, po 251etnem padanju, pa samo še 13,7 na 1000 prebivalcev Še v Nemčiji, kjer je bilo opažati podobne pojave, se je omenjenega leta rodil na 1000 prebivalcev 1 otrok več. Francija se je mogla tedaj ponašati celo s 16.2 poroda na 1000 prebivalcev. Zanimivo pa jc, da z nazadovanjem porodov ni šlo sporedno na- Znana je živalska telesna mimikrija, ki eri na to. da bi žival očuvala in prekrila i sovražniki. lahko bi pa tudi govorili o neki vrsti duševne mimikrije, pri kateri nastopajo živali skoraj kakor igralci. Pem spadata na primer pojav, da se žival pretvarja, kakor bi bila mrtva, in tako zvana živalska hipnoza. O omenjenem pretvarjanju pravi dr. Abshagen z zavoda za medicinsko^ zoolcgijo na vseučilišču v Rigi, -'a gre istotako za neki zaščitni ukrep, ki opazujemo zlasti pri pikapolonicah, pa eli mnogih drugih žuželkah, kakor kobili-'i. stenicah in pajkih. To vrsto negibno-bi psiho'ogiéno smatrali za katalepsijo, nje, ki ga dosežemo, če postane žival ■ aibna, upogljiva kakor vosek, v zmanj-ni meri sposobna refleksov na dražljaje, bčutljiva za bolečine in nesposobna, da noprav la svojo lego. Pred mlado sivo vrano so položili pri ne-m poskusu mrtvega, kataleptičnega in ihno gibajočega se govnača, da bi u goli, v koliko varujejo ta različna stanja želko pred žalostim koncem v vranjem odcu. Vrana je okljuvala najprvo giba-o se žival, potem se ie lotila kataleptiČ-e nazadnje pa mrtve. Če so postavili brz-v mrežo križnega pajka, je prihitel ta hrošču in ga otipal, če se je hrošč prekat ga je pajk takoj ovil. v katakptično jnje pogreznjenega brzca pa je večinoma gel 'iz mreže. Mr 1 živalsko hipnozo in tem, da se Židi blinijo mrtve, so neke določene zveze. raziskovalec Schwandtner je že pred dol-n časom opozoril na živalsko, hipnozo. : lagal je živali za nekaj časa na hrbet jih tako pridržal, potem je ugotovil, da v tej legi ostale, ko jih je spet izpustil, vali zapadejo tedaj v neko svojevrstno rujoče stanje, v katerem se ne morejo braniti in niti ne morejo uiti. V prejš-h časih so takšno stanje primerjali s .-'panjem, a med njima je bistvena, razlika, ; jti hipnotizirane žival: močno dihajo in kažejo sploh veliko razburjenost. Ptice obračajo na primer glavo, da si ogledajo ok-1:co, gosi in kokoši kljuvajo pičo, drozg prestrašeno vrešči. Najrazločneje se kaže živalska hipnoza ali »akineza«, kakor jo imenujejo s strokovnim izrazom, pri pegasti sovi. Ptica zavzame najprvo obramben položaj s tem, da se postavi na pel na hrbet in stegne noge s kremplji proti opazovalcu. Potem zapade hitro v stanje nekakšne omotice in negibnostl. Tedaj jo lahko vzameš iz kletke, ne da bi poskusila pobegniti. Oči so ji zaprte, a vendar skrbno opazujejo, kajti če približaš prst njeni glavi, se zgane, kakor da te hoče ugrizniti. V isto področje spadajo tudi tako zvana »nadomestna dejanja« pri živalih. Pogosto lahko opazujemo, da se živali, ki so jim vse poti do smotrnega zadržanja, ravnajo popolnoma nesmiselno. Pri tem gre po raziskavah zooioga prof. dr. Hansa Kriega iz Monakova za tisto, pogosto neumljivo vedenje, ki zbuja vtis prave resignacije. «Miši in mali polhi, ki so se ujeli v past, so se na primer potem, ko so jih vzeli lz pasti, pričeli čediti ali pa so se lotili hrane. Nekaj so pač morali storiti in v svoji nebogljenosti so se spravili na vsakdanje nagonske posle, čeprav niso b'li prikladni njihovemu položaju. Videti je neke spored-nosti h kričanju in jokanju ljudi, ki zadobi včasih tudi značaj nadomestnega dejanja. Kričanje učinkuje kakor nekakšno mamilo in nam napravi mučen položaj znosen. živalsko hipnozo so skušali razložiti kot posledico preplaha, toda potem je uspelo hipnotizirati tudi živali brez velikih možganov. Ker so pa veliki možgani sedež vseh duševnih dogajanj in torej tudi strahu, je videti, da je ta razlaga netočna. Poskusi bi kazali, da gre za navaden refleks na mehaničen dražljaj, ki ga povzroča trdno držanje živali, kajti refleksi se lahko izzovejo tudi pri živalih brez velikih možganov. Nerodno je le to, da so pri nadaljnjih poskusih hipnotizirali živali tudi tako, da se jih sploh niso dotaknili, a še manj, da bi jih tiščali. Znanost stoji tor-jj tudi v tem pogledu še pred marsikakšno uganko. zadovanje števila prebivalstva — a to zavoljo tega. ker je bilo število smrtnih primerov majhno. Tako je sredi preteklega stoletia na 1000 prebivalcev umrlo še 21 oseb. v začetku tega stoletja 15 oseb, leta. 1933. pa «uno 11,2 oseba. Presežek rojstev je znašal v primeri s smrtmi torej v preteklem stoletju 11. leta 1933. pa sc je znižal pa 2.5. Za primerjavo naj navedemo. da je isto leto v Nemčiji znašalo število porodov 14.7. stevi'o smrtj 11.2, prosežek porodov pa 3.5, tako da je bilo stanje ugodnejše kakor na Švedskem. Od leta 1933 dalje '"e opaziti tudi na Švedskem — kakor v Nemčiji — neki preobrat na bolje. Število porok se jc na Švedskem od leta 1931. do 1939. povečalo skoraj za 40 odstotkov, z j njim pa tudi število porodov Slabotna porast I se je pokazala že 1. 1935., v naslednjih letih je i šla krivulja počasi navzgor. Leta 1939. so našteli 15.4 poroda na 1000 pTcb:valcev. v letih 1940. in 1941. sc je pojavilo sicer neko nazadovanje, toda L 1942 je število porodov znašalo spet 17.7, To pomeni v primeri z letom 1933. porast za 25 odstotkov ali v absolutnih številkah od 85.000 na 113.000. kar je od 1.1922 najvišje število sploh. Ker je umrljivost od 1. 1933. malenkost narasla, je znašal presežek rojstev samo 2 odstotka, potem pa je bilo opaziti neko nazadovanje smrtnih primerov, zlasti 1. 1942., tako da je znašal življenjski indeks 7.8 na 10C0 prebivalcev. Nasproti letu 1933. navajajo to kot velik napredek. V Nemčiji je zna'al življenjski indeks 1.1939. n. pr. 10, 1. 1941 pa šc vedno 8 6. Ugodnejši razvoj, ki ga je opažati na Švedskem v zadnjem desetletju, se ne deli enakomerno na deželo. Mesta, ki so drugače kot prva začela omejevati porode, so po i 1933. spremenila svoje vedenje. Medtem ko so tega in naslednjega leta imela samo 11.5 poroda na 1000 prebivalcev, jih je podeželje prekašalo s 14.8 poroda. V mestih je znašal presežek porodov mani nego 1, v Stockholmu pa je bilo več smrtnih primerov nego porodov. Po 1.1934. pa se je število porodov v švedskih mest'h začelo dvigati in jc znara'o 1942 n. pr. 18.2 na 10O0 prebivalcev, s presežkom 9.3 Sam Stockholm je dosegel 1942. presežek 5500 porodov, d očim je imel še 1. 1932 primanjkljaj 500 porodov. Podeželje je s 17.3 poroda na 1000 prebivalcev doseglo presežek 6.3 in je zaostajalo torej za mesti, kar je zanimivo, ker je drugod sicer v splošnem opa ziti, da podeželje v tc:n pogledu prekaša mesta. Kot vzrr.k navajajo povečanje števila porok po mestih, a to je spet po-lcdica velikega doseljevanja m'adih ljudi, zlasti žensk, s podeželja v mesta. L. 1810. jc prebivalo po mestih 10 odstotkov švedskega prebivalstva danes pa že 40 odstotkov, če nit; ne prištejemo mestom podobnih naselij pred pravimi mesti. Samo v teh naseljih živi nad milüon ljudi Da 9e posebno ženstvo seli s jwxlc/elja v mesta. nam drastično, kaže dejstvo, da izkazujejo švedske vasi na 1000 moških samo 834 žensk, do čim je po mestih na 1000 mošk-h 1174 žensk. Tako sc mnogo vaščanov sploh ne mo- re poročiti, zato število porok na deželi nazaduje in zato so ta dejstva eden izmed najvažnejših problemov švedske demografske politike. Vlada si prizadeva na razne načine, da bi cdpTavila vzroke, ki ogražajo še vedno porast. prebivalstva. V ta namen je sestavila razne preiskovalne komisije in sprejela razne predloge, ki naj bi stanje izboljšale. Med drugim je omeniti tu reforme o oskrbi nosečih žensk, podpiranje mater in otrok. posoj;!a novopero-čencem do 1000 kron. ki naj se vrnejo v petih letih, dalje nove zaščitne odredbe za ženske v poklicih, ki se hočejo poročiti, manjša davčna obremenitev družin z večiim številom otrok, pred vsem pa ukrepe, ki naj preprečijo dedno bolni naraščaj. Že 1. 1934. je švedska poslanska zbornica po nemškem vzgledu sprejela sterilizacijski zakon, ki so ga 1941 izpopolnili in ki pravi, da se naj z duševno boleznijo, slaboumnostjo in podedovanimi boleznimi udarjene osebe sterilizirajo, v nekaterih primer h celo brez njihovega privoljenja. Tako so od 1 julija 1941. do 30 junija 1942, torej v enem letu sterilizirali 1099 oseb, izmed teh 717 zaradi slaboumnosti. Kar <-e tiče obdavčenja, gre stremljenje za tem. da S- družine z majhnimi dohodki in večjim številom otrc>k dobivale sploh neke določene podpore, družne z manjšim številom otrok in samci cnrrema samice pa naj bi zato tem več plačevali. Za uresničenje tega predloga bi morala država prispevati letno okres 300 milijonov kron. to pa začasno ni mogoče. Kako se bo švedsko ljudsko gibanje obnašalo za naprej, dr. Höijer ne more povedati Izboljšanje, kj ga je opazovati od 1. 1933, kaže pač ugodno, krtična pa bodo leta od 1955 do 1960 če naj število švedskega prebivalstva ne nazaduje, bo treba doseči isto število porok in porodov kakor 1. 1942., a šele tedaj, če bo podeželje sledilo mestom glede števila otrok, se bo lahko obnovila normalna porast. h'ajfcGSJ reasrzs! kr-sj v Sreistj! Evrspi Meteorološki zavod r.a D.,naju je ugotovil, da je najhladnejši kraj S.ednje Evrope naselbina Lunz na Nižje Avst- i jskem. Kraj leži 1300 na nad morjem, vendar pa v globeli 150 m. Tam zabeli ž jo vsako let . najmanj 50 stopinj mre za. Hotel v baraki V nekem mestu blizu Diisaeldarfa so aa-gleški teroristični bombniki poruäfc vse hotelske zgralbe. Zdaj nameravajo tam zgraditi hotelsko barako s 30 dvojnimi sobami za tujce. Rekordna dividenda Beersova družba, največje diamantno nodjetje na svetu, razglaša, da bo plačala svojim delničarjem za L 1943. doslej največjo dividendo, namreč TOoistotno. Leta 1342. je znašala dividenda 40 odstotkov in že tedaj je to pomenilo svojevrsten rekord. Zepet rosrska kača Človek bi mislil, da letni čas ni kaj ptV meren za takšne vesti, ki spadajo bolj ▼ .lobo kislih kumaric, in tudi razinuljiviii dogodkov drugačne vrste na svetu danes menda ne manjka — a vendar poročajo i» Kodanja, da pripravlja skupna danskih znanstvenikov za povojni čas odpravo na visoko morje, ki naj bi rešrlla vpraéanje o obstoju morske kače. To je vsaj nje glavni namen. Me li tem ko je odprava »Dana« v letih 1928. do 1930. dokončala raziskave o potovanjih jegulj, ki se zadržujejo ▼ zgornjih morskih plasteh, se hoče nova odprava posvetiti globinam do 10 km, ki so še malodane neraziskane in kjer se nemara mudi morska kača. Odprava »Dana« je namreč naletela na joguJje Ličinke, ki so bile po 184 cm dolge. Ce sprejmemo domnevo, da se te ličinke razvijajo kakor navalile jegulje, lahko sklepamo, da je dozorela žLval dolga 20 do 30 m. Možno je. da živi ta ogromna jegulja pozneje samo v velikih globinah, Calco da je doslej niso mogli ujeti. Nova odprava pa jo hoče spraviti na svetlo. Ker so velike jegulje ličinke našli v bližini južnoafriške obale, domnevajo danski učenjaki, je morska kača istovetna z veliko jeg-u'jo, ki živi tam v največjih globinah morja- To ni izključeno, kajti v teh globinah nas čakaio še marsi-kal:šna presenečenja, kakor nam kaže odkritje iz 1. 1338. Neki ribiški parn k je nav šel telaj v bližini ji žncafriske cfca'e poi-drug meter dolgo ribo iz neke vrste, o kateri je znanost menila, da jc izumrla že pred 80 milijoni let. Vodoravno; 1. gržki zgodovinar, 7. f-kio-men, ubog. 11. del kolodvora, 16. zi tersità naprava, 17. egipčanski in s rijski sult n ki sli je osvojil Jeruzalem, 20. pc'jski p i_ delek, 21. orožje, 23. vz.očni veznik, 21. spoj, vesilo, 2G. hr<;st; krajevno ime, 27. števnik, 28. sčeiii strelu, 33. velika liba 32. obrtnik, 34. grška črka, 35. shram' a za krmo, 37. iznajditelj dinamita, 38. moš o ime, 40. zemljepisni pojem, kos v morje potisnjene celine, 42. iz ccl"gn, poln. veli kan-orjak, 45. telava'.no povelje, 47. državno postavljen uradnik za sestavljanje javnih lutin, 49. vas p i Ljubljani, E0 število, 52. evropska reka, 54. kos (nikoli celota,), 55. oblika pomožnega gtegolr, 56 češki skladatelj, 58. neumen, 60. žar, sijaj, 62. mlečni izrlelek, 63. roka v Srbi i. 65. velikanski, vpliven, mečan. 68 n 1 dič domače živali, 69. ptič, 70. lesera po o ia, 71. kl'ca, poganjek, zep^edek. Navpično: 1. stareg ški pesnik, 2. rajski vrt, 3. stvar, zadeva, 4. pritok Uraia, 5. del kolesa, 6. kanalni zaimek, 7. plemič, 8. pred og, 9. roeknirano živilo, 10. število, 12. pesem, 13. ocena, 14. cdìju 'en neprijazen, 15. vojaški p.cgletl, 18. gae-dba- štev. ni material. 19. soro .nik, 22. samozavesten, zavedajoč se svoje vrednosti, 24. krmilo, vodilo, 25. račun v gos .lini, 28. cvetni prah. 29. velika rita 31. pogonsko sre lstvo, 32. cblikr- pomožnega giag ;la, 33. glavno mesto baltska države, 35. začimba, 38. kraj v Istri, niže Trsta, 39. veznik. 40. p gin. smrt, 41. del trikotnika, 43. velika pcsoca, 44. kemična prvina, 46. področje, stroka, urad, 43. del stavita, 51. prometno sredstvo, 53. del dneva. 55. moči, saos .bnc-sti, 57. cima, poganjek, 59. čut, 61. vodna naprava, 62. del teniöke igre, 64. japorska mein, 65. osebni zaimek, G6. njega, 67. p.edlog, 68. kazalni ztimak (mnež.). Rešitev križanke štev. 18 Vodoravno: 1. Abeslnija. 7. no, 8. Iv. (van), 9. en, 11- dol, 13. pl.(ural), 14. Pan, IG. sla, 17. Rim, 18. ro. 19. gol, 21. pot, 23. kos, 25. Di, 26. ko, 27. ob, 29. Barcelona, Navpično: 2. en, 3. sod, 4. NI. 5- Iv. (van), 6. Atlantida, 9. ep, 10. narod, 12. ol, 13. pl.(urnl), 15. Nil, 16. sop, 19. g;ob, 20. po, 22. od, 23- koc, 24. sol, 26. kr. (aljevi), 28. bo. Lojze Zupane: .Ko so se na damakih klobučkih pojavila pe-i a. sem si kupil naočnike... Prav za prav to niso naočniki, ki bi mi jih -dpisa zdravnik zaradi opešanega vida, ne, ■ ' o j i naočniki so opremljeni z navadn;mi stekli, •!aviti zgolj zaradi teh nesrečnih peres, ki ustvarjajo modo. Ne, nič ni pomagalo. Vse zaman. Tiščala je svoje in nazadnje je med jokom zacepetala z nožico ob tla in zatrmcglavila : »Kupiti mi g-3 nočeš, to je vse.. Seveda tisti tvoji kvartinčki . Ampak do boš vedel, imela bom pero na klobuku, pa če mi ga kupiš ali ne. če ti je prav ali ne.« Poln besa sem udari! s stisnjeno pe6tjo po mizi in zatulil ko ranjen bik v areni: »Jaz sem glava v hiši, raaaazumceccš? Kar sem rekel, sem rekel! In pri tem be r*=talo!« Stopila je te. no k meni. Solze so ji šc visele v lepih očeh. toda priliznjeno se jc nasmejala in me pobožala po pleši: »Oh. žiži. kdo pa pravi, da ti nisi glava? Toda jaz sem — krona ...« * Nape! sem šobo jn več ko ted^n dni nisem spregovoril z ženo. Potem jc nekega dne ona prva prekinila mučen molk: »Žiži, idejo imam .. .« »Da?« sem vprašal ves radoveden. »Kdaj bomo zaklali Makseljna?« Makselj je naš petelin. V žepu sem ga prinesel lansko leto domov, ko je bil še majhno, nebogljeno p:šče. Sam sem ßa spital in je krotek, da mi jč iz roke Ponosen sem nanj. ker je lep in jxstaven. Pa tudi on jc ponos dvorišča in omiljen pn:a vseh kokedajsk na našem in sosedovem dvoriščnem pašaluku. L'ganil sem ženino namero »Aha. žc vem. zakaj želiš) Makscljnu smrt!« sem sknil. »Toda to idejo sj kar izbij iz glave.« Žena se mi je maščevala. Ko sem nekega večera dobre volje prestopil prag domače hiše, mi je udarila pa uho molitev hčerke Ančke: »O Bog. razsvetli pamet na-'emu papanu in vdihni vanj misel, da se bo odločil in Makseljna — zaklal...« * Po tem se je lepega dne pričela bitka. Opoldne sem prišel domov k obedu, teda žene nisem našel v kuhinji. Pogledal sem v sebo — tudi tamkaj je ni b:lo. Tisti čas se je z dvorišča dvignilo kričanje: »Drži ga!« »Oh. neroda. že spet ti je ušel.« »Skoči vendar za njim! Krepko g» primi! »Za vrat ga zagrabi, za vrat!« »Jezas, že spet mi je ušel.« »Hihihihihihi!« »Čakajte, poizkusila ga bom zlepa privabiti k sebi«, sem zdajci razločil ženin glas. »Na, na, Makselj! Nà, na, na ...« Skočil sem k oknu in pogledal na dvorišče. Sredi dvora je čepela moja žena in stegovala roko proti upehanemu petelinu, ki je postrani mežikajoč pogledoval koruzo na ženini dlani. »Hop, pa je naš!« je vzkliknila. •»Zdaj ga pa le krepko' drži, da ti ne bo spet ušci!« se jc kakor iz helikona razlegal g"as tete Agate. O Bog. vse žensko sorodstvo prav do četr tega kolena je bilo zbrano na dvorišču in se drenjalo okrog petelina. Žena, hčerka, tete. strine, ujne ... vse so tiščale v petelina, ki se je divje otepal in jezno kurukal. Preden sem mogel odpreti usta in vpaašati. kaj nameravajo z mojim nrljencem, se ;e že zgodilo. Z zmagoslavnim nasmehom n:; zadovoljnih obrazih so se ženske odstranjeval ? cd petelina — vsaka pa je — kakor lovec zažcieno trofejo — držala v roki pero iz petelinovega repa... Makselj je zdaj ves oskubljen Skriva sc po kotih, brezrepi spaček, da Hi ga ne videle njegove kokoškice. Moja žena pa ima n :u pero. hčerka ima na baretkj pero, ' :ri. t-''-»a, svakinja, tašča., v o s- na v. ic 1, ca, krožnike, pokriva '. .. poveznjanc cvc: .ične lončke — prin- i Zdaj tudi di i a nv r.t * i1 m s v. ju n naočnikov. Z s-i:;r. «-cm oh,.roži! ?v< ja oči. kajti člove>< rk: Ii nc vč kdaj Ah. saj ne bum povedal vsega! Teta .Vata. strine, ujne. ta:ča. ne. preveč jih je n ja,-. ?em v manjšini Zmerom sem bil /.a pametno -strategijo, zato mi dovolite, da poßtavlm — piko. Ponovitev posne' V kron:ki francoskih kraljev zija vrzel. Vsajat- pozna Ludovika XVI., nesrečnega vladarji. ki ni mogel zadržati francoske revolucije n 2:i e ta zate gnala pod giljotino Ko pa je •:! Napoleonov čas. je Korzu sledil brat Ladov'ka XVI., to je Ludovik XVIII Vprašat' jc moramo kje je ostal Ludovik XVII.? 7 :cni vprašanjem tiči neka skrivnost Lndo-. XVI. je imel s svojo ženo Marijo Anto"-rto dva sina, od katerih je stare;"i umrl leta 17$9 Ostal je drugi s:n. ki se ic rodil 1785. in - moral podedovat krono ter predstavljati 'Ijestvc Kot takšnega so ga priznali Bur-ici. ki so med rcvolucijsko strahov ado no-:nili v tujino. Prejel je 'ine Ludovik XVII 7 -aa s kraljevo rodbino vred je pade! tud: ta ick --.knb'ncem v roke in se ga imeli ran.o- - ala v svoji ob'nsti Dne 10. junija 1795 i'.eravlja nek' protokol njegovo smrt. Ta pro- al pravi doslovno: »Umrl je Louis Charles net. star deset let in dva mescca. bivajoč v an'eskih stolpih, sin Loui-a Capeta. zadnjega . ':a Francozov, in Marije Anto-inette Avstrij-Pokojn- se je rodil v Versaillessu ;n umrl ' včerajšnjem ob 3. popoldne.« Mnogi so se zadovoljili s to ugotovitvijo, .'ter? na jo izpodbijajo še do današnjega Zgodilo naj b: se bilo tole: Leta 1833.» so Francoz: že davno imeü spet kralja fin rr Louisa Phi':ppa Orleanskega), se je v ■ ni pojavi! neki pruski urar po imenu Naun-if ;n navedel, da je on kralj Ludovik XVII. pretendenti na francoski prestol To n: bilo nič nenavadnega kajti že prej so - b:li pojavili trije pretendenti, ki so trdili o sebi. Eden izmed teh je bil umrl leta 2. v ječi. drugi je leta 1830. med julijsko ciuci jo izginil brez s'edu. tretjega so ob-5- lili na dvanajst let ječe,. pa je ušel in se a vil pozneje v Angliji Tudi Naundorff ni •1 sreče. Leta 1836. so ga izgnali; odšel je Molandsko in je tam 1845 umrl. Odtlej se bavil: z osebnostjo tega spandauskega rja /'asti francoski zgodovinarji, a tudi po ai e: Burboncev so se morali z njo baviti it1 ga nekateri smatrali za navadnega sleparja, g: za pustolovca, tretji pa za pravega kra-Pcsledica so bili ne^tcvilnj spori. A sedaj Francoski pisatelj Castclot. kakor sam meni. an č ti O' razčistil tc »Naundorffovo afere«, andorff naj bi bil po njegovem v resnici Ludovik XVII. Castelot je ugotovil to po metodah, ki eo malo neobičajne, pa jih ne moremo kar tako zavreči. Dan potem, ko so usmrtili Robes;r'erra. pravi Castclot. so na "li v njegovi miznici molitve-nik Marije Antoinctte. v njem pa v majhnem ovitku šop las. Zraven je bila pripomba »dau-phinovj lasje«. Ta relikvija je bila po Castclo-tovih navedbah do danes v rokah ene ;n iste rodbine, o njeni pristnosti ne moremo dvonvti. Prav tako ima neka draga rodbina šop las, ki izvira z Naundorffove glave Castelot je oba kodra ponesel prof. Locardu, da bi ju ta kemično preiskal. Locard, vodja lvonskega policijskega laboratorija, jc z mikroskopom in drugače ugotovil, da izvirata oba kodra z iste glave Tr.re;a sta bila Naundorf? in dauphin v resnici ena in ista oseba, namreč kralj Ludovik XVII. — tako zaključuje Castelot Temu n: mnogo oporekati, a vendar bodo še nadalje skeptiki, ki se bodo vpraševali, ali izvirata oba kodra v resnici s prestolonaslednike ve odnosno Naundorff ove glave. Da bi podal dokaz za to, bo Castelotu vsekako težko: tu je pač treba verjeti izročilu. Če sprejmemo še to, tedaj si moramo biti na jasnem, da so že med revolucijo krožile vesti, da otrok, ki je bil umrl v Templu, ni bil dauphin, temveč nek' neznani deček, ki so ga bili vtihotapili kraljevini zvesti ljudje. Že tedaj je pripove-dova'a na primer žena čevljarja Simona, ki je bil dauphinov čuvar, da je neki rojalistični agent po imenu Gčnes Ojardias zamenjal oba dečka, da bi mogel rešiti kraljevega sina. Prav tako je treba omeniti, da je ob Naun-dcrffovem pojavu izjavila nekdanja dauphino-va pestunja, da imata dozdevni Ludovik XVII in bivši kraljevi sin :ste znake Naj jc bilo kakor koli. vsekako jc imela Naundorffa za pravega prcstolonaMedn:ka. Vendar to seveda še ni dokaz za pravilnost njegovih trditev, čeprav je holandska vlada Naundorffa. ko je pri-bežal na njeno ozcm'je. priznala za Ludo-vika XVII Ne manjka torej oprijemkev, ki podpirajo Castelotova dognanja. Naundorff je bil bržkone zares to. za kar se jc izdajal. Pa kaj to pomagal Čas je že davno še! preko prostora, na katerem je stal nekoč ta Odisej med Bour-bonci, ljudski opomin ga ne pozna več. Sedaj je stopil za trenutek pred javnost, a koga danes to še gane? judsko gibanje na Švedskem Glavni ravnatelj švedskega državnega statističnega urada v Stockholmu dr Ernest Höijer je objavil zanimiv pregled ljudskega gibanja v zadnjih časih na Švedskem. Od sred'ne 19. stoletja do drugega desetletja našega veka. pravi v svoji knjižici, je znašalo število živorojenih otrok v tej deželi 130.000 do 135.000 Odtlej sc- jc število porodov razen v lefh okrog 1920 stalno manjšalo in je doseglo leta 1933. najnižje stanje. Medtem ko se je okrog sredine prejšnjega stoletja na vsakih 1000 prebivalcev rodilo 32 otrok, jih jc bilo leta 1909 le 26. leta 1933, po 251etnem padanju, pa samo še 13,7 na 1000 prebivalcev Se v Nemčiji, kjer je bilo opažati podobne pojave., se jc omenjenega leta zadevanje števila prebivalstva — a to zavoljo tega. ker je bilo število smrtnih primerov majhno. Tako je sredi preteklega stolctia na 1000 prebivalcev umrlo še 21 oseb. v začetku tega stoletja 15 oseb, leta 1933. pa «imo 11,2 osebe. Presežek rojstev je znašal v nrimeri s smrtmi torej v preteklem stoletju 11. leta 1933 pa se je znižal na 2.5. Za primerjavo naj navedemo. da je isto leto v Nemčiji znašalo število porodov 14.7. število smrtj 11.2. presežek porodov pa 3.5, tako da je bilo stanje ugodnejše kakor na Švedskem. Od leta 1933 dalje ;e opazit; tudi na Švedskem — kakor v Nemčiji — neki preobrat na bolje. Število porok se je na Švedskem od leta 1931. do 1939 povečalo skoraj za 40 odstotkov, z rodi! na 1000 prebivalcev 1 otrok ve!. Fran- j njim pa tudi število porodov Slabotna porast ci ja se je mogla tedaj ponašati celo s 16.2 po- j se je pokazala že 1. 1935., v naslednjih let h je roda na 1000 prebivalcev. Zanimivo pa je. da i šla krivulja nočasi navzgor. Leta 1939. e o na z nazadovanjem porodov ni šlo sporedno ma- gnarla je živalska telesna mimikrija, ki ri na to. da bi žival očuvala in prekrila :1 sovražniki. Lahko bi pa tudi gov orili o neki vrsti duševne mimikrije, pri Irateri nastopajo živali skoraj kakor igralci. -'eni spadata na primer pojav, da se žival pretvarja, kakor bi bila mrtva, in tako -.vana živalska hipnoza. O omenjenem pretvarjanju pravi dr. Abshagen z zavoda za medicinsko- zoologijo na vseučilišču v Rigi, 7a gre istotako za neki zaščitni ukrep, ki opazujemo zlasti pri pikapolonicah, pa ài mnogih drugih žuželkah, kakor kobili-stenieah in pajkih. To vrsto negibno-bi psihologično smatrali za katalepsijo, nie, ki ga dosežemo, če postane žival ibna. upogljiva kakor vosek, v zmanj-: meri sposobna refleksov na dražljaje, •bčutliiva za bolečine in nesposobna, da noprav la svojo lego. "red mlado sivo vrano so položili pri ne-n poskusu mrtvega, kHaleptičnega in hno gibajočega se govnača, da bi ugo-;li, v kck'ko varujejo ta različna stanja Seiko pred žalostVm koncem v vranjem odcu. Vrana je okljuvala najprvo giba-o se žival, potem se ie lotila kataleptič-. nazadnje pa mrtve, če so postavili brz-v mrežo križnega pajka, je prihitel ta hrošču in ga otipal, če se ie hrošč Dre-- al, ga je pa jk takoi ovil. v katakotično ■nje poarozr.jenega brzca pa je večinoma r gel iz mreže. Mf 1 živalsko hipnozo in tem, rta se Židi h! ini jo mrtve, so neke določene zveze. raziskovalec Schwsndtner je že pred dol-n časom opozoril na živalsko hipnozo. ;agal je živali za nekaj časa na hrbet jih tako pridržal, potem je ugotovil, da v tej legi ostale, ko jih ie spet izpustil, ••ali zapadejo tedaj v neko svojevrstno irujoče stanje, v katerem se ne morejo braniti in niti ne morejo uiti. V prejš-h časih so takšno stanje primerjali s ; an jem, a med njima je bistvena, razlika, : jti hipnotizirane žival: močno dihajo in kažejo sploh veliko razburjenost. Ptice obračajo na primer glavo, da si ogledajo ok"1;co, gosi in kokoši kljuvajo pičo, drozg prestrašeno vrešči. Najrazločneje se kaže živalska hipnoza ali »akineza«, kakor jo imenujejo s strokovnim izrazom, pri pegasti sovi. Ptica zavzame najprvo obramben položaj s tem, da se postavi na pel na hrbet in stegne noge s kremplji proti opazovalcu. Potem zapade hitro v stanje nekakšne omotice in negibnosti. Tedaj jo lahko vzameš iz kletke, ne da bi poskusila pobegniti. Oči so ji zaprte, a vendar skrbno opazujejo, kajti če približaš prst njeni glavi, se zgane, kakor da te hoče ugrizniti. V isto področje spadajo tudi tako zvana »nadomestna dejanja« pri živalih. Pogosto lahko opazujemo, da se živali, ki so jim zap^e vse poti do smotrnega zadržanja, ravnajo popolnoma nesmiselno. Pri tem gre po raziskavah zooioga prof. dr. Hansa Kriega iz Monakova za tisto, pogosto noumljlvo vedenje, ki zbuja vtis prave resignacije. «Miši in mali polhi, ki so se ujeli v past, so se na primer potem, ko so jih vzeli iz pasti, pričeli cediti ali pa so se lotili hrane. Nekaj so pač morali storiti in v svoji nebogljenosti so se spravili na vsakdanje nagonske posle, čeprav niso b:li prikladni njihovemu položaju. Videti je neke spered-nosti h kričanju in jokanju ljudi, ki zadobi včasih tudi značaj nadomestnega dejanja. Kričanje učinkuje kakor nekakšno mamilo in nam napravi mučen položaj znosen. živalsko hipnozo so skušali razložiti kot posledico preplaha, toda potem je uspelo hipnotizirati tudi živali brez velikih možganov. Ker so pa veliki možgani sedež vseh duševnih dogajanj in torej tudi strahu, je videti, da je ta razlaga netočna. Po skusi bi kazali, da gre za navaden refleks ra mehaničen dražljaj, kj ga povzroča trdno držanje živali, ko jti refleksi se lahko izzovejo tudi pri živalih brez velikih možganov. Nerodno je le to, da so pri nadaljnjih poskusih hipnotizirali živali tudi tako, da se jih sploh niso dotaknili, a še manj, da bi jih tiščali. Znanost stoji torà j tudi v tem pogledu še pred marsikakšno jiranko. šteli 15.4 poroda na 1000 preb:valcev. v letih 1940. in 1941. sc je pojavilo sicer neko nazadovanje, toda 1. 1942 je število porodov znašlo spet 17.7 To jx-meni v primeri z letom 1933. porast za 25 odstotkov ali v absolutnih številkah od 85 000 na 113.000. kar je od 1. 1922 najvišje število sploh. Ker ie umrljivost od 1. 1933. malenkost narasla, jc znašal presežek rojstev samo 2 odstotka. pate m pa je bilo opaziti neko nazadovanje smrtnih primerov, zlasti 1. 1942.. tako da je znašal življenjski indeks 7.8 na 1QC0 prebivalcev. Nasproti letu 1933. navajajo to kot velik napredek. V Nemčiji je zna'al življcnj-ki indeks 1.1939. n. nr. 10, 1. T941 pa še vedno 8 6. Ugodnejši razvoj, ki ga je opažati na Švedskem v zadnjem desetletju, se ne deli enakomerno na deželo. Mesta, ki so drugače kot prva začela omejevati porode, so po i 1933. spremenila svoje vedenje. Medtem ko so tega in naslednjega leta imela samo 11.5 poroda na 1000 prebivalcev, jih je podeželje prekašalo s 14.8 poroda. V mestih je znašal presežek jiorodov mani nego 1, v Stockholmu pa ie bilo več smrtnih primerov nego porodov. Po 1. 1934. pa se je število porodov v švedskih mest:h začelo dvigati in jc znara'i 1942 n. pr. 18.2 na 1000 prebivalcev, s presežkom 9.3 Sam Stockholm je dosegel 1942. presežek 5500 porodov, docim je imel še 1. 1932 primanjkljaj 500 porodov. Podeželje je s 17.3 poroda na 1000 prebivalcev doseglo presežek 6.3 in je zaostajalo torej za mesti, kar je zanimivo, ker je drugod sicer v splošnem opa ziti, da podeželje v ton pogledu prekaša mesta. Kot vzrok navajajo povečanje števila porok po mestih, a to je spet posledica velikega doseljevanja m'adih Hudi, zlast; žensk, s podeželja v mesta. L. 1810. jc prebivalo po mestih 10 odstotkov švedskega prebivalstva danes pa že 40 odstotkov, če nit- ne prištejemo mestem podobnih nase'ij pred pravimi mest:. Samo v teh naseljih živi nad milijon ljudi Da se posebno ženstvo seli s podeželja v mesta. nam drastično, kaže dejstvo, da izkazujejo švedske vasi na 1GGÖ moških samo 834 žensk, dočim je po mestih na 1000 moških 1174 žensk. Tako sc mnogo vaščanov sploh ne mo- re poročiti, zato število porok na deželi nazaduje in zato so ta dejstva eden izmed najvažnejših problemov švedske demografske politike. Vlada si prizadeva na razne načine, da bi odpravila vzroke, ki ogražajo še vedno porast . prebivalstva. V ta namen je sestavila razne preiskovalne komisije in sprejela razne predloge. ki naj bi stanje izboljšale. Med drugim je omeniti tu reforme o oskrbi nosečih žensk, podpiranje mater in otrok, posojila novopem-čencem do 1000 kron. ki naj se vrnejo v petih letih, dalje nove zaščitne odredbe za ženske v poklicih, ki se hočejo poročiti, manjša davčna obremenitev dmžin z večjim "tev;lom otrok, pred vsem pa ukrepe, ki naj preprečijo dedno bolni naraščaj. Že 1. 1934. je «vedska poslanika zbornica po nemškem vzgledu sprejela sterilizacijski zakon, ki so ga 1941 izpopolnili in ki pravi, da se naj z duševno boleznijo, slaboumnostjo in podedovanimi boleznimi udarjene osebe sterilizirajo, v nekaterih primer h celo brez njihovega privoljenja. Tako so od 1 julija 1941. do 30 junija 1942. torej v enem letu sterilizirali 1099 oseb, izmed teh 717 zaradi slaboumnosti. Kar <-e tiče obdavčenja, gre stremljenje za tem. da K- družine z majhnimi dohodki in večjim številom otrok dobivale sploh neke določene podpore, družane z manjšim številom otrok in samci orrroma samice pa naj bi zato tem več plačevali. Za uresničenje tega predloga bi morala država prispevati letno okreg 300 milijonov kron. to na začasno ni mogoče Kako se bo švedsko ljudsko gibanje obnašalo za naprej, dr. Höijer ne more povedati Izboljšanje, kj ga je opazovati od 1. 1933. kaže pač ugodno, krtična pa K/do leta od 1955 do 1960 če naj število švedskega prebivalstva nc nazaduje, bo treba doseči isto število porok ;n porodov kakor 1.1942., a šele tedaj, če bo podeželje sledilo mestom glede števila otrok, sc bo lahko obnovila norma na porast. NaffrciJ mrzsl fcraj Meteorološki zavod na D n ju je ugotovil, da je najhladnejši kraj Sedije Evrope naselbina Lunz na Nižje Avstrijskem. Kraj leži 1300 m nad morjem, vendar pa v globeli 150 m. Tam zabel :ž jo vsako let najmanj 50 stopinj m it za. Hotel v baraki v nekem mestu bliža Düsseldorfs so gleški teroristični bombniki poruäH vse hotelske zgraibe. Zdaj nameravajo tam zgraditi hotelsko barako s 30 dvojnimi sobami za tujce. Refcordaa ßivMesida Eeersova družba, največje diamantno codjetje na svetu, razglasa, da bo plačala svojim delničarjem za L 1943. dos'.ej največjo dividendo, namreč 70odstotno. Leta 1042. je znašala dividendo 40 odstotkov in že tedaj je to pomenilo svojevrsten rekord. Zepst tmtdka kača Človek bi mislil, da letni čas ni kaj pLfc-meren za takšne vesti, ki spodnjo bolj v lobo kislih kumaric, in tudi razburljivih, dogodkov drugačne vrste na svetu danes menda ne manjka — a vendar poročajo iz Kodanja, da pripravlja skupna danskih znanstvenikov za povojni čas odpravo na visoko morje, ki naj bi rešila vprašanje o obstoju morske kače. To je vsaj nje glavni namen. Me .1 tem ko je odprava »Dana« v letih 1928. do 1930. dokončala raziskave o potovanjih jegulj, ki se zadržujejo ▼ zgornjih morskih plasteh, se hoče nova odprava posvetiti globinam do 10 km, ki so še maloclane neraziskane in kjer se nemara mudi morska kača. Odprava »Dana« je namreč naletela na jegulje Učinke, ki so bile po 184 cm dolge. Ce sprejmemo domnevo, d* se te ličinke razvijajo kakor na-valne jegulje, lahko sklep -ano, da je dozorela žival dolga 20 do 30 m. Možno je. da živi ta ogromna jegulja pozneje samo v velikih globinah, laico c!a je doslej niso mogli ujeti. Nova odprava pa jo hoče spraviti na svetlo. Ker so velike jegulje ličinke našli v bližini južnoafriške obale, demne-vajo danski učenjaki, dr. je morska kača istovetna z veliko jegujo, ki živi tam v naflvečjih globinah mocja- To ni izključeno, kajti v teh globinah nas čakajo še marsi-kalršna presenečenja, kakor nam kaže odkritje i z 1. 1038. Neki ri*:iški parnk jc na<-šel telaj v bližini j,t žncafriSke cfca'e poldrag meter dolgo ribo iz neke vrste, o kateri je znanost menila, da je izumrla že pred SO milijoni let. Križanka štev* Vodoravno; i. griki zgodovinar, 7. fkio-men, ufcog. 11. del kolodvora, 16. zi ars ia naprava, 17. egipčanski in srijski sult n ki ši je osvojil Jeruzalem, 20. po jski p i. delek, 21. orožje, 23. vz.oč/ii veznik, 2t. spoj, vezilo, 2G. hr:st; krajevno ime, 27. števnik, 28. sie7i strelu, 30. velika riba 32. obrtnik, 34. grška črka, 35. .ohram' a za krmo, 37. iznajditelj dinamlta, 38. moš .o ime, 40. zemljepisni pajom, kos v m>.je potisnjene celine, 42. iz cclnga, poln, <4 veliltan-orjak, 45. telava ".no povelje, 47. državno postavljen uradnik za sestavljanje javnih lUtin, 49. vas p i Ljubljani, 10 število, 52. evropska reka, 54. kos f nikoli celote, i, 55. oblika pomožnega g'rgol-, 53 češki skladatelj, 58. neumen, 60. žar, .sijaj, 62. mlečni iz lelek, 63. reka v Srbi i. 65. velikanski, vpliven, močan. 68 nT dič domače živali, 69. ptič, 70. lesena po o.ia, 71. klica, poganjek, zrplcdek. Navpične: 1. starog š'-:i pesnik, 2. raj. ski vrt, 3. stvar, zadeva, 4. pritok Urala, 5. del kolesa, 6. kanalni zaimek, 7. plemič, 8. pred og, 9. raci'nira.no živilo, 10. število, 12. pesem, 13. ocena, 14. cd! iu "en neprijazen, 15. vojaški pregled, 18. g.adbo- ni material, 19. sc,ro inik, 22. samozavesten, zwe ajOč se sva j.; vrednesti, 24. krnilo, vodilo, 25. račun v ges Ini, 28. cvetni prah, 29. velika rita, 31. pogonsko sre .stvo, 32. cblikR pomožnega glagila, 33. glavno mesto baltske države, 35. začimba, 36. kraj v Istri, niže Trsta, 39. veznik. 40. p gin, smrt, 41. del trikotnika, 43. velika posoda, 44. kemična prvina, 46. področje, stroka, urad, 48. del stavka, 51. prometno sredstvo, 53. del dneva. 55. moči, so os baos^i, 57. cima, poganjek, 59. čut, 61. volna naprava, 62. del temäke igre, 64. japoaska mero, 65. osebni zaimek, €6. njega, 67. p.edlog, 68. krozalni zaimek (mnež.). Rešitev križanke štev. J S Vodoravno: 1. Abe3inija. 7. no, 8. Iv. (vari), 9. en, 11- dol, 13. pL(ural), 14. Pan, 16. sla, 17. Rim, 18. ro. 19. gol. 21. pot, 23. kos, 25. Di, 26. ko, 27. ob, 29. Barcelona, Navpično: 2. en, 3. sod, 4. N I. 5- Iv. (van), 6. Atl-mtida, 9. ep, 10. narad, 12. ol, 13. pl.funti), 15. Nil, 16. sap, 19. giob, 20. po, 22. od, 23- koc, 24. sol, 26. kr. (aljevi), 28. bo. t. -ize Zupane: P .o so 6e na darnskih klobučkih pojavila pe-3, sem si kupil naočnike... Prav za prav to niso naočniki, ki bi mi jih rdpisal zdravnik zaradi opešanega vida, ne, •"•ii naočniki so opremljeni z navadnimi stekli, lončke — prin' v.-p Zdaj tudi di na naočnikov. Z ria kajti človtf a'k: 'i Ah. saj ac bom povedal vsr-ga! Teta A«»ata. strine, ujne. ?n:ča. nc. preveč jih je ;n ja.: >em v manjšini Zmereir, sein bil /a pametno strategijo, zato mi dovolite, da postavim — piko. :u pero, hčerka . '• . a. ?fvrna 1- «-»gt <> s- na -.'■ ■ji \ v.'., poveznjirnc c ve t. k'ne iv vet r.t- . sem oborožil ne vč kdaj : m s veje ojm oči. MIodo Juiro mmmmmmmmmmmmmmmmmmmwmammamLPiMmmjmmmma^mmmmmmmmmmmmmm Drago Kocjančič, dijak: SirjiKakova sreča Konec Kako se je zjutraj začudil, ko je. opazil poleg sebe bat in dve prgišči zlata Sprva je misiiJ, da »e mu sanja, potem se je spomnil vsega, kar je bil doživel, in se odpravil na pot. Začel je s plezanjem, ki pa je bilo zelo težavno, ker je bila stena navpična. Ko je prišel do polovice, je močno zagrmelo in bliski so švigali tik mimo njega. Smrdelo je po žveplu in slišalo se je rožljanje verig. Vendar je plezal brez strahu dalje in dalje proti vrhu. Po poti pa ga je spremljalo treskanje. ki je naraščalo, čim bolj se je približeval gradu. Ko je prispel na vrh. je bil takšen peklenski trušč, da ga ni bilo moč prenašati. Z vseh strani ga je obsipal ogenj, vrhu tega sta še grom in izzivalno hehetanje čarovnice večala zmešnjavo. Siromak se je odločno zagnal v ogenj in prišel s tem iz žarečega kroga, ki ga je obdajal. Zgorel pa ni zato, ker ga je nevidni kralj varoval in ga poškropil z blar-goslovljeno vodo, da mu peklenski ogenj ni mogel do živega Ko je prišel iz kroga, je pogledal, če ima še bat in zlsito, nakar je junaško krenil v grad. Komaj je naredil nekoliko korakov po hodniku, mu je pritekel naproti velik črn pes, lei je hotel zalajati, da bi opozoril nanj svojo gospodarico čarovnico. Toda siromak je hitro zavihtel bat in pes je obležal mrtev. Iz psa pa je izlete! črn krokar, ki se je pripravljal, da bi zakrakal in posvaril čarovnico pred nepovabljenim gostom. Urni sirom i k je zavihtel bat in tudi krokarja pokončal. Toda iz krokarja je zletel netopir, k; je imel prav tako namen opozoriti čarovnico na nevarnost. Siromak netopirja ni mogel doseči. 2e je mislil, da je izgubljen, ko se mu je bat nenadoma sam izvil iz roke in netopirja ubil. Toda smola: komedije še ni bilo konec, namesto netopirja je priletel hrošč, namesto hrošča muha, namesto muhe komar, ki ga je siromak ulovil in zmastil. Iz komarja je padlo spet jajčece, ki ga je pa siromak na veliko srečo istotako utegnil zmastiti. Kajti če bi jajčece pusti!, bi se iz njega izleglo deset ostudnih pošasti, ki bi ga prav gotovo pokončale. Vse to pa se je zgodilo tako hitro, da še do pet ne bi prešteli. Tedajci se je zaslišalo kašljanje in porogljiv smeh in nekdo ga je s paličico neusmiljeno suni! v hrbet. Ko se je presenečeni siromak obrnil, je videl samo čarovnico, ki je bila grša od samega vraga. Konec nosu se ji je debeli! v ponosno kumaro, na kateri ji je čepela'velika bradavica iz bradavice pa so poganjale tri kocine. V ustih ni imela čarovnica nič zob. Oči so se ji v zelenkastem svitu hudobno lesketale. Bila je grbava in oblečena v haljo, na kateri so bile narisane sänne čarovnice, jahajoče na brezovi metli. V rokah je imela paiico. da se je nanjo opirala. To pa ni bila navadna palica, kajti čarovnica je z njo tudi čara la. La : je imela dolge in razpuščene. da se obraz ni dobro videi. Siromak se je vsega tega silno prestrašil, po drugi strani pa je besnel od jeze. ker ga je ta grda spaka tako nesramno lopnila po hrbtu. In sedai se mu še reži... Fej! Čarovnica pa ni tako mislila. V glavi so se ji stikale vse drugačne mi-sIL Vprašala ga je: »Kai hočeš tukaj v mojern kraljestvu? Če ne izpolniš, kar ti naročim, boš mora! umreti!« »Bomo videli, grda spaka!« .je zavpil siromak. »Danes boš razmotal volno, ki se mi je včeraj zapletla. Ako tega ne storiš, te ubijem ali pa začaram v kamen, katerega bom vrgla z gore v dolino.« To rekši ga je odpeljala v ne'-"1 sobo. Izročila mu je volno, zaklenila v • .. in odšla Soba, v kateri ;e bil zaprt, je imeia samo eno okence, pa še tisto ie bilo tako majhno, da si ga lahko z dlanjo pokril. Nasproti oknu je bila zaklenjena omara. Siromak je dvignil kij in udaril po omari, da se je s truščem razletela, iz nje pa so ee vsule knjige, klobuki, kotli, človeške lobanje, palice in druga takšna navlaka. Tedaj je zaškrtala ključavnica in v sobo je stopila čarovnica. »Sedaj mi je pa zadosti! Ce mis! da se boš iz mene r. Tval, se zelo mo Zacoprala te bom v imen in tam bos lahko mislil svoje f -:>e misli!« Toda čarovnica je slabo r .-etela. Komaj je to spregovorila, že jo je dobila po glavi, da se ji je kar zablisi alo. »Kaj, ti misliš, da ms boš kar tako? Hokus pokus, hočem da...!« več ni utegnila govoriti, ker je dobila po glavi s tako močjo, da je obležala mrtva na tleh. Iz nje pa je priletel črn krokar — njena duša in izginil skozi linico. Siromak je hitro zapustil sobo in šel iskat žezlo, katerega je kmalu našel. Komaj ga je vzel v roke, se je ves grad strese!. Vse se je nekam zavrt i k) in ko se je krnet zavedel, je bil v neki lepi dolinici, sredi katere je stal dvorec. Ob vznožju dvorca je bila vasica z belo cerkvico. Nenadoma se je znašel z žezlom v roki pred grajskimi vrati Kar se vrata odpro in iz dvorca stopi kralj. Oh. kako je bilo siromaku nerodno! 2e se je obrnil, da bi ušel. ko kralj spregovori: »Ne hodi odtod, moj rešitelj! Nisem še pozabil, da te moram nagraditi. Zato ti rečem, da pojdi z menoj!« — »Ah, kaj to!« se je branil siromak, »saj je vseeno, če sem vas rešiL Malenkost!« »Kaj, malenkost?« se je začudil kralj. »Mar si zastonj lezel po strmih pečinah med gromom in bliskom? Mar si se zastonj mučil. da si ubil čarovnico in nazadnje rešil še mene večnega zakletstva? To ti bóm povrnil!« Siromak pa je dejal: »Kako naj grem z vami, ko sem tako strgan in umazan? Saj se mi bodo vsi smejali in dejali: Ta je takšen, pa si upa prestopiti prag palače! Ne in ne, jaz z vami ne grem!« Končno pa se je moral vendarle vdaii. Stopila sta v oblačiInico, kjer mu je kralj podaril najlepšo obleko, ki je bila posuta z briljanti in zlatom, staro pa je moral vreči na smetišče. Tedajci se je siromak spomnil .da ima žezlo. ki ga mora izročiti kralju. Kralj ga je z veseljem sprejel in ga nato peljal v zakladnico. Tam mu je dal toliko zlata in dragih kamnov, da jih je peljal kar na vozu. ko se je vračal proti domači vasi. Tam si je kmet zgradil grad, v katerem je bival do svoje smrti. Okoli gradu je dal narediti ograjo iz suhega zlata. Živel je dolgo, če je že umrl pa ne vem. Nekoč sem ga šel ;skat, da bi z njim govoril o važnih rečeh, pa ga nisem našel. Le kos zlate ograje sem dobil. Ta kos pa sem dal v muzej in zanj sem dobil mnogo denarja. Ce pa tej zgodbi ne verjamete, pojdite v muzej in se boste prepričali. Marija Grošljeva: Ss-ilöbsta sigssska Pridrvi nas cela čreda, da je večji strah in zmeda, čez ravnice v drzni dir preko zank- pasti, ovir; v hrib in dol se plazimo, vse, vse pregomazimo Jeklo noša je obleka, v srcu bistri um človeka, izpod neba grom in strela sta se v našo past ujela; žrela z njima so • nabita, v hudi uri se sprostita. (131 irei) men; v alpski kombinaciji: Otto v. All-men; v četvorni kombinaciji: Otto v. All-men; pri ženskah: v smuku: Hadi Schlun-egger; v slalomu: Anette Meyer ter v alpski kombinaciji: Erika Paroni-Dasche. Pri francoskih smučarskih prvenstvih pri Briancen-u so doživeli prireditelji in gledalci redko presenečenje V tekmovanju najboljših smučarjev v smuku je zmagal neznani in povprečni tekmovalec Mus-sat (Pariz) v času 2:03,3 pred zadnjim prvakom Jeanom Blancom, ki je bil s časom 2:11.3 drugi. Prvak v slalomu je postal Laffergue, Vignole pa v alpski kombinaciji pred zmagovalcem v slalomu. Prvak v teku je ostal stari francoski prvak Gindre, ki je presmučal progo 18 km v času 1:06.44. Alpski mojster Vignole si je priboril še naslov prvaka v skokih s skokom do 41 in 43 m; drugi je bil Thiel-liere. čigar sestra Susanne je letos prvakinja v smuku. U 9GLASI Kdor tft* Hužbe pi»e» rs*Xo Desedo L —.30, s» dri. la prov. takso —.60, f» dajanje naslov» ali šifro L 2-— Naj manj S) iznos za te oglase je L T.—. — Za fcenltve ln dopisovanja Je plačati «a «ako besedo b 1.—, za vse druge oglase I» —.60 aa besedo. z* dri in pro?, takso —.60. ra dajanj» naslova ali Šifro L 3.—. Najmanjši Iznos cs t» oela.«« J* t« tO-—■ !_: biububmii —— !■» — Tekme, gnil, fcaš&e... Iz nogometnega vrveža pretekle nedelje, o katerem smo nekaj prvih podatkov in štev.lk že objavili v ponedsljakoin D.o- bižu«, so nam zdaj na razpolago še nekatere nove podrobnosti: V prvenstvenem tekmovanju onstran Postojne se je v vseh skupinah začel povratni de! tekmovanja po točkah. V skupini »,Tadranskega primorja« so bili to nedeljo prikrajšani za najteže pričakovano srečanje, in sicer med vodilno Ampeleo ter staro in že tolikokrat proslavljeno Triestino, ki ie bilo iz tehničnih razlogov odgodeno. Da oa le niso bili brez vsake senzacije, je poskrbela tržaška enajstori-ca Ponziane. ki je to nedeljo zabeležila prvo zmago v vsem tekmovanju ter podrla moštvu iz Vidma malone zadnje račune, da bi še prišlo v poštev za najboljše mesto. Podrobni izidi v tej skupini so bili naslednji: Ponziana—Udinese 1:0. Tržič—Cormone-se 1:0 in San Giusto (Trst)—Gorica 2:0. V lombardijskj skupini so igrali: Ambrosiana—Pro Patria 2:0, Ciemonese— Milano 0:0. Varese—Ataianta 3:0 in Brescia—Fanfulla 1:0, Favorit za končnega zmagovalca je zmerom bolj Ambrosiana. V Liguriji in Pjemontu so bili zabeie-ženi naslednji izidi za točke: Torino—Novara 3:1, Alessandria—Cuneo 1:1, Liguria —Gennova 3:1, Juventus—Casale 5:1 in Biel lese—Asti 3:0. V tej skupini Torinu skoraj ne bo mogoče odvzeti prvega mesta. V ostalem pa je prvenstveno tekmovanje na zelenem polju tudi drugod, pc Ev-iTrpi spet v polnem razmahu. Evo. nekaj brzojavnih podatkov! Švica. Vodilno moštvo s tabl.ee Lausanne je gostovalo v Baslu ter izgubilo tekmo proti FC Baslu z 1:2, vendar kljub temu še ostalo na prvem mestu, odkoder ga bržkone ne bo izpodrinil nihče več. Posamezni nedeljski izidi so bili: Youngs Boys —Grasshoppers 0:0; Servette (Ženeva)— Chaux de Fonds 2:0; Cantonal—Biel 1:1; FC Basel—Lausanne 2:1. Španija. Espanoi—Valencia 0:3; Atletic Aviacion—Dep. La Coruna 4:2; Granada— Sevilla 2:1; Castel Ion—Barcelona 3:0; Real Sociedad—Sabadell 0:1; Vigo—Athletic Bilbao 3:2. Francija. V Franciji je bilo največ zanimanja za pokalne tekme. Ler.s. Reims, Nancy in Guyenne so se kvalificirali za predzadnje kc!o. V Belgiji je prvi s tabele Antwerpen premagal drugeplasirano moštvo Ander- chta s 3:0. FC Antwei-pen ima sedaj 38:3, Anderlecht pa 32:16 točkam. Podrobno bili glavni izidi naslednji: SC Brügge—Forestoise 1:2; Berchen—Liersche SK 1:1; Gantoise—Olympic Charleroi 3:2; Lyra—Beerschot 2:3; FC Antwerpen—Anderlecht 3:0. Medmestna tekma med Dunajem in Budimpešto. ki je bi'a deločona za nedeljo 28. marca -na Dunaju, je bila odgodena na poznejši čas. Pri švicarskih smučarskih prvenstvih v Ostardu so si naslednji mučarji priborili naslove prvakov: v teku na doige proge: Max.Müller; v skokih: N. Stumpf; v smuku: P. Kaufmann: v slalomu: Otto v. Al- 1 1 ' I 3 Tel. < 40 i * * C äatg« 88 i : D K V A ► ► < < PREMOG • : G O M B A € QledaHäka H KUHaRICA. srednjih let. išče mesto kot gospodinja le eni osebi. — Ceni. ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Srednjih let«. 5338-1 GOSPODIČNA, stiira 22 let, želi zaposlitve za nekaj ur dnevno kot varuška 1—2 otrok. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Otroška pored-nost«. 5310-1 POSTREŽNICO ^^ iščem za dopoldanske ure. Ponudbe nr. ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«. 5320-la KUHARICO spreme takoi prvovrstni gostilna v središču. Plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5312-la SLUŽKINJO, pošteno. sprejme takoj ugledna gostilna. Plača 400 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5511-la GOSPODINJSKO pomočnico, zmožno ki:he in vseh gospodini.-kih del, iščem proti dobri plači in hrani. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5336-la KUHARICA, ki opravlja tudi vsa druga tlela. se sprejme k boliši družini z dobro hrano. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5 361-la POSTH1ŽNICO iščem od 9 do 12 za vs.iV. dan. Plača dobra. Vprašati dnevno od 1 f do 16. Naslov v ogl. odd. lutra. 5362-la PERICO ?:> pran:e dvakrat mesečno ščem. Dobra hrana in plača. Vprašajte dnevno od 14 do 16. Naslov v oglas, odd. Jutra. 5*63-1.-. KPOIAŠKEGA pomočniki za \eliko delo sr>reirr.e Rešetič. Cesta soške divizije 14 5367 -1 a Tkal-.kega MOJSTRA za automr-t-statve sn-eine m >. Ponudbe na ogl. odd. Intra« pod : »Tovarna v Liitbl^ri« 5345-la P.piVSKEGA pomočnik.' <'obrrga delavca. sf-cime takoi salon Gi'id. Koneresni tre 6. 5352.li STVT1 ISKO pomočnico, zmožno boliše-gi l'eli, spreime salon Au-evštfn. Gaieva R — Go-endično iz M^nbora. Vi V'i v ponedeljek v tem salonu, orosim, da se no-novno oglasi. 5*57 la K? IH A RiCO, ki zna dobro kuhati in onrn vliiti gos^odinisV.i deli ter ima dobra priporočila. sDrf'tnc boliš- dr'i?i ni treh od-?sliii oseb. Hrana in oskrba zelo dob r-. Nastop takoi ili do zadnjega marca. Predstaviti se od 15 do 18. Naslov v o-l o-U tu^a 53RS-1.1 POSTPF^NTCO. nridno nošteno. iščem od T 30 do 11. Plačam 3^0 lir. Naslov v ogl. odd. lutra. 5386-1 a "OSTRFŽNICO. txišt;no. spreimem za do-ro'dr-e ali po dogovoru. — Tržaška cesta 45. pr't'ičie. KUHARICO, katera opravlja «a hišna dela, iščem k dvema osebama. Hrana in stanovanje prav dobra in zadostna, plača 400 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5377-la •'OS ' 1'FŽNICO, z znanjem kuhe, išče tričlanska odrasla družina za takoj. Ugodni popoii. Na-slov v ogl. odd. Jutra. 5369-ta POMOČNIKA ali vajenca za strojarsko stroko takoj sprejmemo. — Naslov v ogl. odd. lutra. 5396-la Jßrodam 2 PRAŠIČA. jcsenca, za rejo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5283 6 MISI. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji K A NC, Židovska 1. 5254-6 MARMORNA KREDA bela, kalijev karbonat 0, 00. 000. 0000. Plasticol, Sintexpomice, karbolinej -katran, olje za jermena • stilno na zalogi" »Petro-nafta«. Ljubljana, Ciril-Me-todova 35a. prej Tyrseva. J-376-6 PRAVE JUTA VREČE lepe. dokler zaloga traja, ugodno naprodaj : »Pc-tro-nafta«, Liubl,ana. Ciril-Mc-todo\a 35a. prej Tyševa. 1-3-7-6 OMARO ZA.OBLEKE, preprosto, ter nizko za pe-r:!o prodam*. Naslov v ogl odd. Jutra. 5260-6 «PORTNI VOZIČEK, g'obok. predvojni, prodam. Poizve se pri hišniku D-j-D.imj. 5365-6 ŠIVALNI STROJ, mn'ko kolo ter tri nove oichove fotel'e prodam. — Naslov v ogl. odd. lutra. • 5342-6 KABEL, 35X2. cca. 200 m, prodamo. Cenj. Donudbe na »Sc-kotex«. Tekstilna industrija. Ljubljana Gutsmanova ulica 30. 5346-S Kuhinjsko KREDENCO, rabljeno, in železno poste-lio prodam. Od 9 do 12. Komcnskega 24. dvorišče. 5353-6 GOIZFRICE št. 43. nove. dvoini podplati, prodam. 0:!ed od 11 do I*. Nežič. Polikova ulica "'T. KAVNI SERVIS, zelo lep. za šest oseb. ka-kovoftni, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 53'8-6 PRODAM : namizni prt. serviiete. kvačkane čipke ter novo prrprogo-fkač. vse predvoino blago. Naslov v ogl. odd. lutra. 5383-6 2 para ČEVLJEV št. 37. črnih, nizkih, p-o-dam. Hišnik. Pnrmova 41. 5 380-6 KRASNO SPALNICO, javorievo, moderni slog. prodam. Ogled od 13 do T5. Naslov v ogl. odd. lutra. 5378-6 MOTOR, nnveiši model. 200 rem. nrod-T^. O''led od 10 do 12. Mirie 2. 53T2.6 FR 4NCOSKO salonsko garnituro, odlično ohranjeno, in manišo garnituro iz mahagonija. brez prevleke, zaradi pomaniki-n:a prostora t.ikoi prodam. 0"!ed popoldne. Naslov v ogl. odd. IutM <370 6 FRIZERJI. POZOR! Aparat za traino kodranie. libro ohranien, prodam. — Njslov v ogl. odd. Tut'j. S39*-6 PI.ASČ za železničarja fza v službo) poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Tutr?. 539S-6 ŠIVALNI S TROT Sinaer. pogrez!:iv. in Singer I roiišVi ninrodai. Ivan lax in sin. Bleiweisova CTvrJe. ČRNO OBLEKO. dobro ohranjeno, z« srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5392-6 POSTELJO iz mehkega lesa. afrik žim-nico, posteljno omarico in mizo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5391-6 OTROŠKO POSTELJO zi 4—10 letnega, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5390-6 Kupim SREBRNINO < o v a n c e in druge predmete ter dragocenosti v^ake vrste kupimo. — Takojšnja gotovina. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica številka 12. hmmmmiimimuh 5374-1 a va) 56. 5393-6 TRICIKEL, trpežen, kupi Kovač. Bohoričeva 5. 5293-7 SREBRN DENAR, srebrne predmete ter različne dragocenosti kupim. — Plačam najvišjo dnevno ceno. Ponudbe prosim poslati na ogl. odd. Jutra pod »Srebro«. 5267-7 STROJE, vsakovrstne, rabljene, staro orodje za gradbeno in drugo stroko, ponudite tvrdki Ileršič. Liubliana. Rimska cesta 13. 4918-7 ZNAMKE sedanjih Pokrajinskih izda' tudi kompletne garniture, kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra Pod »Po kra'inski«. 4077-7 Denar za STEKLENICE vseh vrst in damižanke (balone), kovine in druge predmete dob:te pri Met-iia, Gosposvetska c. 16. ki plači naibolje. 3989-7 ZNAMKE kompl. zbrko ali pos.» mezne partije, tudi pre-fcomorske, kun;rn. Ponv.d be pod »Znamke, na ogl odd Jutra 3524 7 STEKLENICE različnih vrst kupuičmo. Dobro plačamo. Na Va?o željo )ih prevzemamo na domu. B. Guitin. Vodnikov trg 2. 1-318 M—7 OVČJO VOLNO, kroiiške, pletiliske in šiviljske odrezke kupuje vsako mnoiino »Juguvolna«, Citil-Metodova (prei Tyr-ševa) 41. nasproti sv. Krištofa. f—374—7 A.N41UK, ČASOPISE in REVIJE, raznovrstne, kupujemo. ICnjig'i^a^ Janez Dolžan. Ljubljana. 3tr:tar-■jeva 4 J-375/7 ŠIVALNI STROJ. Singer ali Pf^ff. najbolje ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrsten«. 5364-7 POHIŠTVO kupim za trisobno stanovanje. prvovrstna in moderna izdelava. Eventu»."iO pride v poštev tudi oprema posimezne sobe. Ponudbe s točnim opisom in navedbo cene poslati na ogl. cdd. lutra pod »Bal:.«. 554? " HI ADILN1K, električen, kupim za ni.,'o gospodinjstvo. v brezhibnem stanju. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. lutra pod »Frigidaire«. 5341-7 FOTOAPARATE vseh znank, nove in rabljene. stalno kupujemo po najvišiih cenah. Partume-riia »Veneus«, palača Bata. '348-7 ZNAMKE, celotne zbirke ali posamez-pjrtiie. ter sedanje Pokrajinske. kompletne serije, kupim. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Zbirka«. 53 19-7 PISALNI STROJ, portable, kupim takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eiika ali Ideala. 5356-7 ŠIVALNE STROJE vseh vrst kupimo Plačamo dobro. Trgovina Og'cd. Mestni trg 3. vhod skozi vežo. 5355 7 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, kupim takoj. Ker ga nujno potrebujem, plačam zanj event. tudi 2000 lir. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajna kupčija". 5560-7 ŠIVALNI SI ROJ. pogrezljiv. kupim takoj in plačam res dobro. Znamko stroia in navedbo cene je poslati na ogl. odd. lutra pod »Nebotičnik«. 50^3-7 BAROČNI .SALON, pozlačen, antično garnituro, kupim. Točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi posamezno«. 5W2-7 PREPROGO, preprosto, ali kaj podobne ga. kupim. Samo dubro ohranjeno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5379 7 ODPADKE od pletenin, tkanin in bom baža kupuje po naisišiih cenah vsak petek ves dan »Žegoza«. Gallusovo na-brpz'e 33 S-$Q-.7 Sobo odda OPREMLJENO SOBO takoj oddam gospodični. Rožna ulica 19. 5354-23 OPREMLJENO SOBO, s souporabo kopalnice, v sredini mesta, oddam s 15. marcem rednemu gospodu. Ponudbe na oglas, odd. Jutta pod »Poseben vhod«. 5554-25 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam brezplačno ženski, ki bi nekoliko ur tedensko pomagala v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5371-23 Sobe išče DVE SOBI. prazni, moderni, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrida 1000 lir«. 5550-23a SOBO z eno ali dvema postelja ma iščem. Cena ni važna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in mnogo odsotna«. 5589-23a Stanovanja •00 LIR NAGRADE plačam ter odstopim moje sedanje stanovanje dotične-mu, ki mi priskrbi dvosobno. prazno stanovanje s kuhinjo, v središču mesta ali pa v bližini. Ponudbe in pojasnila : Pred škofijo št. 15'iII. 2. vrata levo. 5347-21a 3 sobno KOMFORTNO stanovanje z vrtom, garažo in telefonom, v neposredni bližini Mestnega doma. zamenjam za istotako stanovanje na periferiji, prednost Mirje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obojestransko ugodno«. 5388-21a 5 sobno KOMFORTNO stanovanje zamenjam takoj ali kasneje za istotako 3 do 4 sobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«. 5387-21a PARCELO ali NJIVO. za cca. 60.000 lir. s hipo. teko tudi za več. kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P.ircelita«. 5381-20 ZLATA KNJIGA Dekleta in žene — edinstvena z zanimivo, poučno vse bino, je pravkar izšla. Pri. merna za darilo. Dobi se povsod. 4915-37 Pozor! ZNANSTVENIK psiholog — Moder — se naha;a v Liubljam. Trste-makova ulica l/I, levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove značaj in prihodnost. Razloži vam astrološka in hiromantska vprašanja. Pišite mu ali pa se osebno javite dnevno od 14 do 17; ob nedeljah tudi od 10 do 12. M-536-37 VASE ROKAVICE in usnjene čevlje, vse izdelke iz usnia barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemai Hai-rula. Mestai trg 11. J—340—M—37 DAME ! Dams-ci česalni salon Frank zepet redno zaposluje dobre moči ter izvršuje traino on-dulacijo s starimi preizkušenimi prepaiati. Se priporoča salo ( 15 Harry Koff: 50 Kriminalni roman Lobato se je zasmejal, med tem ko sta se Eliza in Azima hihitali v ozadju. »Pre-teto uren dečko ste, komisar!« je dejal. »A najprej bi rad vedel, kdo je morilec? Salvador kakopak! Eliza me hoče gotovo le naplahtati, ko trdi, da ne?« »Tudi jaz bi bil do zadnjega prisegel, da je Salvador.« je Braun odvrnil, »dokler ga nisem imel v pesteh in ga nisem mogel zaslišati. Pri zaslišanju pa mi je postalo .jasno- da sem ge vdajal veliki zmoti. Kkra-tu pa se mi je nekaj zasvitalo. obsule so me misli, ki sem jih prej v svoji zaverovanosti spet in spet nezavedoma odrival. Posebno nekaj, kar sembilsnoči opazil in kar ni samo po sebi prav za prav nič pomenilo, v luči mojih novih misli pa je mahoma dobilo velik pomen, me je spravilo na pravo pot. Bila je takorekoč — negativna ugotovitev. Da nekoga ni bilo tam, kjer se je drugače — vsaj ob tistem času — vedno nahajal In da se je baš po tem zlata kepa> znova pojavila. Davi sem se napotil k tistemu človeku m mu, ko sem bil prej zaslišal še eno pričo, v brk zabrusil, da je storilec.« »še vedno govorite v ugankah,« se je pritožil bankir. »Za Boga, povejte nam vendar že ime!« »Sami morate priti na to- takisto, kakor sem prišel jaz. Saj vas bo najbrže tudi zanimalo.« Braun je vzel iz žepa zapisnik. Bile so izpovedbe Marije Odowaldove pri zaslišanju. »Dajte, cavalheiro. preč tajte te izpovedbe.« Lobato je vzel list v roko. Eliza in Azima sta mu gledalj čez ramo. »Nu — in?« je vprašal Lobato, ko je končal. »Emilio je bil Marijin ljubček. Upala je, da se bo z njo poročil. Njen oče je to celo želel.« »Tako. je Emilio pa ni k?