Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 25. marca T938 MARIBORSKI . m. leto xn. qnx^ ilii i. i iiiLim—uii mmn\ mn m m i —nBinrrnr Cerm 1 Dtn Uredništvo in nprava: Maribor, Grajski trg 7 7 Tel. uredništva in upravo 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri / Velja mesečno prejeman opravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po cenika / Ogla-*e sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« ▼ Ljubljani / Postni ček. rac. št* 11.409 99 JUTRA Naša industrija Na včerajšnjem občnem »boru Zveze ^ustrijcev za dravsko banovino v Ljubljani so se v okviru posameznih poučil sprožili ter razodeli vsi oni proble-m‘> ki v sedanji situaciji globoko segajo Y Zmelje našega industrijskega gospodarstva. Nedvomno bi bilo treba spričo agrarne •^sivnosti slovenskih pokrajin vso posebno paržnjo posvečati predvsem raz- v,°iu tujske industrije. Naša dežela jepre siromašna, da bi si izgradila tujsko industrijo iz lastnih moči. Saj gre tudi za državne interese ter izražajo naši industrijski krogi upravičeno zahtevo, da Priskoči naši tujski industriji na pomoč tudi država z rednimi proračunskimi sredstvi. Slovenija ne more pač preživljati vsega svojega prebivalstva in je pasivna. Radi tega mora naš človek iskati zaslužka predvsem na dveh področjih Produkcijske tvornosti, to je v industriji in pa v tujskem prometu. Spričo tega ni Ua mestu, da se delajo težave pri izgra-ievanju starih podjetij in ustanavljanju uovih industrij. Ta zahteva je tem bolj utemeljena, ker je v zadnjem času nastopil precejšen zastoj v povpraševanju po raznih industrijskih izdelkih in- je ta zastoj občutila predvsem naša lesna industrija, saj je izvoz našega lesa v Anglijo skQraj povsem zaostal in je tudi Nemčija °raj popolnoma prenehala z uvozom ,,aŠega iesa. Podobni pojavi pa so natopil; v zunanji trgovini in na notranjem ;j£u, saj n. pr. povečana produkcija na-s,k Premogovnikov še vedno ni dosegla vi%e produkcije pred krizo. Motnje pa so se pojavile tudi na polju redltne politike. Pogoji za uspešno delovanje podjetij in razvoj industrijskega Gospodarstva so pametno urejene kreditno razmere. Danes je v naši državi se Vedno polovica denarnih zavodov pod Zaščito ter je naša industrija še vedno ze-‘° navezana na kredite pooblaščenih denarnih zavodov, zlasti pa pri Narodni , anki, ki naj bi predvsem podprla lesni 12voz v Italijo. Klirinški sistem naj bi se ukinil, ker so se kliringi preživeli in ker Povzroča visoki aktivni saldo nekaterih kliringov vznemirjenje v gospodarskih krogih. Tako je v novih trgovinskih pogodbah med Francijo in Belgijo ukinjen kliring ter je uvedeno plačevanje s svobodnimi devizami, kar naj bi se doseglo udi pri Nemčiji, ki zavzema v naši zunanji trgovini prvo mesto, pa tudi pri 'taiiji, k; zavzema drugo mesto. Brezuspešni so bili tudi apeli industrij-aev proti povišanju davkov. Ta misel se J_e naglašala na vsedržavni industrijski konferenci, vendar pa brez uspeha. — Ukinjen je bil sicer davek na čevlje, vendar pa se je kot nadomestilo pojavil podani skupni davek na usnje. Finančni bunister je izjavil v okviru proračunske jahate. da ne prinaša novi finančni zakon nobenih novici davčnih bremen. No-Vi finančni zakon ne prinaša olajšav do-Sedanjih davčnih bremen ter določa celo Poseben davčni dodatek za obrestno in Utnortfeacijsko službo za nameravano !l0tratije posojilo, ki bi ga porabili za javua dela in državno obrambo. Razen eSa pa so na vidiku še nekatera nova davčna bremena in povišanje taks. Težnje naše slovenske industrije se odražajo v resoluciji, ki povdarja predam sledeče' momente: Banska uprava Uuf nudi pri vseh pomembnih vprašanjih. k; se nanašajo na industrijske interese bjdustrijskim korporacijam možnost yv8f*i ega Sodelovanja. Pri reševanju uvčnfb vprašanj naj bi se zaslišalo mne-0fe industrijskih korporacij, saj je dav- Goring in Ribbentro v Beograd BEOGRAD, 23. marca. Maršal Herman Goring prispe semkaj na krajši razvedrilni dopust po končanem plebiscitu v Nemčiji 15. aprila. Istočasno se bodo pričela jugo-slovensko-nemška pogajanja v svrho povečanja lesnega izvoza iz Jugoslavije v Nemčijo. Koncem aprila, oziroma začetkom maja prispe v Beograd nemški zunanji minister von Ribbentrop, ki bo ob tej priliki informiral predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča o stali- i šču Nemčije k posameznim problemom ev j ropske in svetovne politike. Iz Beograda pojde Ribbentrop v isti misiji v Budimpešto, Bukarešto, Sofijo, Atene ter Ankaro, j Hodža pripravita vlado narodne koncentra desnice do skraine levice PRAGA, 23. marca. V notranje-politič-nem življenju Češkoslovaške se pripravljajo velike spremembe. Kakor znano, si je vlada dr. Hodže v zadnjem času prizadevala, da bi povdarila notranjo konsolidacijo vlade z razširjenjem sedanje vladne koalicije. V to svrho naj bi se še nadalje angažirali nemški aktivisti, vendar pa so najnovejši dogodki povzročili, da sta nemška obrtna stranka ter nemarksistična nemška delavska skupina prešli v Henlei- novo stranko sudetskih Nemcev. Sedaj pa so sledili tudi nemški agrarci, ki jih vodi dr. Spina, in ki so se tudi priključili Hen-leinu. Doznava se, da so se k temu odločili tudi vodilni nemški krščansko socialni krogi, ki jih zastopa v praški vladi dr. Mayr-Harting. V taboru čeških strank je zbudil ta razvoj močno reakcijo in so v teku pogajanja, da se formira vlada na rodne koncentracije od desnice do skrajne levice. Smotki otmotUi tudi škaf v JUm LONDON, 23. marca. Po poročilu »Daily Telegrapha« iz Dunaja je bil aretiran tudi škof v LJnzu dr. Gfollner. — Graškega škofa Pavlikovskega so zopet izpustili, vendar pa se nahaja še v domačem zaporu. Ravnatelj zoološkega v'rta v Linzu dvorni svetnik Herz je izvršil samomor. Bivši zvezni predsednik Mik-las ostane do svoje smrti v svoji palači in se mu prizna letna dosmrtna apanaža 10.000 šilingov, prav tako državni avto In šofer. Potrjujejo se vesti o poroki dr. Schuschnigga z grofico Fuggerjevo, rojeno grofico Czernin. Sf ma je testeni m d - (utrnita aveaa se§e utikfy PRAGA. 23. marca. Kriza sudetskih I zveze od 1926, je odstopil. Poljedelska nemških aktivističnih skupin je sedaj iz- zveza se je vključila v Henleinovo stran-bruhnila v polni meri. Minister Spina, ki ko sudetskih Nemcev, je bil v vladi kot zastopnik poljedelske' Jtatifa umika svaje eete m Mi§e RIM, 23. marca. V zveZj s pogajanji, ki se vodijo z Veliko Britanijo, so se pričeli vračati v Italijo odredi italijanskih čet v Libiji. Zdi se, da je to prvi dokaz dobre volje naprain Veliki Britaniji, ker je Italija obljubila, da bo zmanjšala število čet v Libiji. Doslej so prispeli iz Li- bije v Napolj parobrodi »Piemonte«, »Ca labria« ter »Umbria«. Napovedan je tudi prihod drugih parobrodov, ki takisto pre važajo v Italijo kontingente čet iz Libije. Doslej je prispelo iz Libije 15 častnikov, 111 podčastnikov ter 3656 vojakov. čna obremenitev industrije dosegla že lani mejo zmogljivosti. Tudi naj banska uprava ublaži predpis o skupnem davku na poslovni promet in naj tudi pravilno uredi vprašanje banovinske trošarine na obutev. Tudi naj banska_ uprava v interesu razvoja elektrifikacije ter pospešene domače Industrijske delavnosti ukine trošarino na električno energijo ter naj pred izdajo važnih gospodarskih zakonov nudi gospodarskim korporacijam priliko, da zavzamejo k zakonskim načrtom svoje stališče. Težnje obmejnega narodnega delavstva. Letošnji občni zbor mariborske podružnice Narodno strokovne zveze nam je žarko osvetlil neumorna prizadevanja te zlasti za naš obmejni Maribor pomembne in prepotrebne stanovske organizacije našega nacionalnega delavstva. Stremljenje upravnega odbora NSZ je šlo za tem, da se mariborska podružnica sanira ter da se zanimanje za organizacijo dvigne na dostojno višino. Organizacijsko delo je bilo poživljeno s številnimi izleti, božičnico ter obdarovanjem revnih delavskih otrok in ustanovijo tiskovnega in predilniškega tečaja. Letošnje volitve obratnih zaupnikov so prinesle NSZ precejšnje ojačenje. Organizacija je imela v preteklem poslovnem letu mnogo opravka s pritožbami v raznih podjetjih kjer so naši delavci zapostavljeni, tako da svojih obratnih zaupnikov niso mogli voliti. Zlasti je bil zanimiv referat strokovnega referenta, iz katerega je razvidno, da delavstvo še vedno podcenjuje pomen in nujnost stro kovnih organizacij ter pomen obratnih zaupnikov, ki imajo pravico posredovanja in ki zastopajo ne samo delavske, temveč istočasno tudi državne koristi. Skrajna in nujna potreba je, da se čim-preje prirede posebni tečaji za delavske zaupnike. V tem tečaju naj se določijo smernice, po katerih bodo odslej vršili delavski zaupniki svoje funcije v vseh panogah ter v okviru težkega narodnega programa. Najglasnejša pa postaja vsekakor zahteva našega delavstva po njegovih upravičenih socialnih pravicah. — Strokovne organizacije, med temi v prvi vrsti naša Narodno strokovna zveza, so poklicane, da vodijo organizirano borbo za zboljšanje delavskih pravic ter zboljšanje socialne zakonodaje. Bosanskim rudarjem zvišane mezde za 5°/o. Po večdnevnih pogajanjih med delodajalci in delojemalci, katerim je prisostvoval tudi odposlanec ministrstva, so predstavniki rudarskih podjetij pristali na 12°/o zvišanje rudarskih mezd. Ker so rudarji bili deležni v jeseni 7% poviška, jim sedaj primaknejo še ostalih 5%>. Delavski zastopniki s tem povišanjem niso zadovoljni in so v posebni deklaraciji izjavili, da sprejmejo to povišanje mezd samo pod gotovimi pogoji. Splitski Okrožni urad v milijonskem deficitu. Koncem tekočega meseca bo upra va splitskega OUZD razpravljala o poslovanju urada v preteklem letu. V kolikor je doslej znano, je splitski Okrožni urad zaključil preteklo poslovno leto z 915.000 deficita, dočim je znašal deficit v letu 1936 še nad 1.600.000 din. Deficit toi. mačijo kot nujno in neizogibno posledico številnih stavk, ki jih je preživela Dalmacija v zadnjih dveh letih. Stanje se je v preteklem letu znatno zboljšalo in se zdi, da bo finančna stran v bodočem letu povsem sanirana. N<>vj Pokojninski zavodi. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je sporazumno z ministrskim svetom definitivno sklenilo, da se bodo ustanovili novi Pokojninski zavodi v Zagrebu. Beogradu in Sarajevu. Po drugih banovinskih mestih pa bodo ustanovljene le poslovalnice teh zavodov. Znano pa še ni, kakšno področje bo dodeljeno tem novim zavodom. Sigurno je, da ostane Dalmacija še nadalje v območju ljubljanskega Pokojninskega zavoda Dalmacija v novem stavkovnem valu. V dalmatinskih rudnikih bauksita in železne rude so tamkajšnji rudarji že deli časa v mezdnem gibanju. Rudarji zahtevajo 20°/o povišanje dosedanjih mezd. PMetia Plebiscit »Kmetski list« piše v št. 11: Ne mislim tu na avstrijski plebiscit, ko se bodo Avstrijci izjavili za ali proti priključitvi k Nemčiji. Ne, tega plebiscita nimam v mislih, temveč onega iz Stranic pri Konjicah. Stranice so namreč srečna občina. Pred kakimi desetimi leti je umrl velik dobrotnik in zapustil za popravilo zanemarjene šole 75.000 dinarjev. G. župnik in še nekateri drugi možje se pa sedaj zavzemajo, da bi se s tern denarjem ne popravila šola, temveč da naj se zgradi »Prosvetni dom«. Ker ni med merodajnimi gospodi enotnosti, je oblast odredila plebiscit. Nedavno se je izvršilo glasovanje, ki mu je prisostvoval tudi sreski načelnik. V stari šoli so se zbrali. Na eni strani davkoplačevalci, kmetje in obrtniki, na drugi pa g. župnik in gospod učitelj. Velikanska večina kmetov je glasovala proti g. župniku za popravilo šo-. Groza me je spreletavala ob mi-!> da sem tako sam sredi visokih skal n> ko sem se spomnil onega begunca, ki ga ie zver razmrcvarila. A misel, da Srem y svobodo, mi je pregnala stra-ho-Ve- Odslej me ne bodo več ustavljali in Se zadirčno obregavab: 7" Kuda pošol? (Kam greš??) hn, •--Sem Prer™sHl vse nevšečnosti taborišča, se nikoli več ne bi mogel vrniti tja. Ob jutranji zori sem se dvignil. Najprej sem si ogledal položaj. Dolgo sem zrl tudi v smeri taborišča, a videl sem samo obrise zidovja, vse drugo je zakrivata Jutranja megla. Na nasprotni strani gore se je razprostirala dolina, ki pa najbrž nj bila obljudena. Po kompasu sem določil smer do druge gore ter se spustil navzdol, Radi prepadov je bila pot težavna in nevarna. Vendar sem srečno prispel v dolino, iz katere sem se kmalu začel zopet dvigati. Proti večeru zagledam daleč na pobočju, kamor sem se bi! namenil, veliko čredo ovac. Tedaj mi šine v glavo, da bi si od blizu ogledal pastirja. Previdno sem se bližal. Vedel sem namreč, da so taki pastirji radi zverin oboroženi in da lnjajo v pomoč tudi pse. Kmalu sem opa-2,1 Pastirja, stoječega na skali, od koder Jo mogel pregledati vso čredo. Samo en Greben me je še ločil od njega. Tedaj Sem se oglasil v nadi, da me utegne °Pozoriti na morebitno nevarnost. Odeval se je ter gledal v smeri prihajajočega glasu. Ko sem se prepričal, da ni •^varnosti, sem stopil na plan, da me je mogel opaziti. Pričel me je klicati in me ■menoval v kirgiškem jeziku prijatelja. Več ga nisem razumel. Ko sva se drug •drugemu približala, sva se pozdravila, Kakor se pozdravljajo mohamedanci. Pr- vi sem pozdravil jaz, on mi je nekoliko Preplašeno odzdravil. Videl sem, da je y zadregi, saj ni mogel vedeti, kdo sem 1n česa iščem tod. — Džennan. Tako sem se mu predstavil, kajti to Ulle je bilo tod najbolj znano. Poskočil je veselja. Ponovno me je imenoval prijatelja ter se izrazil, da Rusov ne mara. Pokazal mi je nato pot do kraja, kjer naj Sa počakam. Sam pa je začel s psi sprav Ijati čredo skupaj. Po poldrugi uri hoda sem prispel do pečine, ki je ob njej stala visoka in močna ograja, zraven nje pa Cfn šotor z dokaj slabo streho. Kmalu za menoj je prignal pastir čredo, ki je štela Par sto ovac. 3b njegovi popevki so ovčice voljno stopale v svoje zavetišče za ograjo. Čredo sta zaključila psa, stopajoča tesno skupaj. Vse to me je močno zanimalo, a naj-oolj sem bil vesel prijaznega človeka. Pastir je vzel iz surove kože napravljeno posodo, da pomolze ovce. Kmalu se je vrnil s polno posodo mleka. >i!o ga je ■okrog 6 litrov. Med tremi kamni je zakuril ogenj ter postavil nadenj bakren kotel z mlekom. Tudi na zvesta čuvaja mislil. V skledo jima je nadrobil kru-Ja’ ki ga je polil s svežim mlekom. Večerja je bila hitro pospravljena. Tudi *\ieni je pomudil kruha, pozneje še mleka. Nisem se branil, glad se je že pošteno oglašal. Nato je začel pripravljati peko kruha. Nasul je v skledo moke, prilil mleka, osolil ter umešal. Da bi dodal kvasa, nisem opazil. Nad ogenj je položil železno Ploščico in nanjo za prst debelo testa. Ko je bilo po eni strani pečeno, je obrnil se na. drugo. V kratkem času je tako spe cel celo vrsto kolačev. Pozneje sva še V mali nizozemski vasi Gronsveldu, ležeči v ozkem jugozapadnem delu nizozemske države, tesno ob belgijski in nemški meji, biva mož, ki je nekoč sodeloval pri dogodku svetovnozgodovinskega pomena. Gospod Pinkhaers je poljedelec. ima okoli štirideset let in mora pridno delati, da preživlja sebe in svojo družino. V prijazni hiši stanuje s svojo sedemdesetletno materjo in s teto. ki ni nič manj v letih. Pred dvajsetimi leti pa le bil Pinkhaers vojak pri nizozemski obmejni straž’, ko je okoli in okoli nevtralne Nizozemske divjala svetovna vojna. Službo je vršil na obmejni postaji Eysden nasproti Belgiji, ki je bila takrat v nemških rokah. Imel .ie nalog, da ne spusti na nizozemska tla nikogar brez potnega lista. Ker takratni nemški cesar Viljem in njegovi generali niso imeli potnih listov, jim je zabranil prehod čez nizozemsko mejo in je odprl verigo šele takrat, ko so zahtevali, da jih internirajo. Tega dogodka in svojih razgovorov s cesarjem se Pinkhaers še natančno spominja. V pogovoru z nekim časnikarjem je poljedelec Pinkhaers pripovedoval, kaj je vojak Pinkhaers tistega zgodovinskega jutra doživel. Poslušajmo ga: »Zjutraj ob šestih, v nedeljo dne 10. novembra 1918 me zbudi stražnik z besedami: »Gospod narednik, ob meji čaka šest avtov.« Nato nadaljuje razburjeno: »Nemci so verigo odprli.« Čeprav niso bili avtomobili, ki so vozili iz Belgije na Nizozemsko, nič izrednega, se mi vendarle zazdi sumljivo, da se jih je pojavilo kar šest naenkrat. Stopim proti carinarnici. Tam pa ni bilo samo šest, ampak celih devet vozov, ki so čakali pred našo verigo. Par častnikov Je izstopilo; prihajali so k meni in k našemu stražniku. »Odprite verigo. Radi bi se odpeljali naprej,« mi reče eden teh častnikov. »Takoj. Prosim samo, da mi pokažete svoje potne liste.« »Jih nimamo.« »Gospodje, če je tako, vas ne morem y pustiti naprej.« častnik me pogleda in reče: »V Haag moramo k vojaškemu posvetovanju. Vojaki smo in radi tega me potrebujemo potnih listov.« »Tako, tako. Formalnosti morate pa vendar izpolniti...« Eden izmed častnikov seže v žep, privleče na dan cel kup papirjev in mi jih pokaže. Bile so to karte o istovetnosti generalov, razne listine in vojaške izkaznice. Potnih listov pa med njimi ni bilo. zato verige ne odprem. »če nimate potnih listov, vas ne morem spustiti v našo državo,« jim rečem odločno. Nastane odmor. Častniki šepečejo med seboj. Zdi se mi. da se posvetujejo. Potem se mi približa eden od njih imel je precej visok čin — in mi reče: »Tukaj smo torej. Potnih listov nimamo, prav zares jih nimamo. Radi bi pa, da nas ... ee ... da nas internirate...« »Tako? To je seveda nekaj drugega. Prosim samo, da počakate. Telefonirati moram našemu majorju ...« Kdo je častnik brez čina? Postavim torej stražnika k verigi in mu ukažem, da ne sme pustiti nikogar naprej; potem zdirjam do najbližjega telefona in sporočim zadevo našemu poveljniku, majorju Van Dijlu. Poveljstvo je bilo v Maastrichtu in je major obljubil, da se bo takoi napotil v Eysden. Dvajset minut pozneje sem bil zopet v obmejni stražnici. Ljudje, ki so se pripeljali v avtomobi- enkrat večerjala mleko s svežim kruhom. Rada bi načela pogovor, toda jaz nisem zna! po njegovem, on pa ne po ruskem. Pomagala sva si s kretnjami in nekaterimi besedami. Zato sva se kmalu odpravila k počitku. Da! mi je nekaj cunj, da sem legel nanje in se z njimi pokril. Močno utrujen po dolgi hoji sem takoj zaspal. (Dalje prih. sredo.) lih, so medtem izstopili in so hodili po cesti sem pa tja, da bi se ogreli. Bilo je pa tudi zares pošteno mrzlo. Bilo je tam kakšen ducat elegantnih, visokih častnikov, oezinčez pokritih z zlatimi trakovi, resicami in odlikovanji. Le eden med njimi ni bil tako eleganten, pa tudi odlikovanja tii imel nobenega. Na videz ie bil celo prilično zanemarjen, čina mu pa sploh ni bilo mogoče spoznati. Kljub temu pa se je vsa ostala častniška družba sukala okoli njega, se postavljala pred njim v pozor in ga pozdravljala. To je zbudilo mojo pozornost in radovednost; moral sem si ga od bliže pogledati. Njegov obraz se mi je zdel znan. Stopim okoli avtomobilov kakor da jih hočem pregledati. Bili so to veliki, rumeni vozovi, razkošni avtomobili, toda čez-inčez pokriti z blatom. Ko pridem do zad njega voza, stopim za njega in ostrgam z avtomobila malo trde blatne skorje. Pod njo se prikaže pruski orel in nemške barve, vse v blatu in nesnagi Aha. iz glavnega stana se je torej ta gospoda pripeljala, pomislim in vržem na CESAR VILJEM slabo oblečenega častnika še en pogled. Kdo je neki? Ali je mogoče kateri izmed maršalov in vojskovodij? Hindenburg mn, Ludendorff tudi ne. Kdo bi torej utegnil biti? Cesar menda vendar ne lx>. Takrat me neznani častnik opazi in se mi približa. »Strašno vreme imamo,« mi reče in me motri. »Kakšna uniforma pa je to?« me vpraša. »Narednik,« gospod poročnik ... ee ... vaša ekscelenca,« mu odgovorim. Ali je cesar ali ne? In če je. kaj neki hoče na Nizozemskem? Cesar se brezplačno vozi s cestno železnico. Vrnem se v carinarnico in pokličem carinika De Graeffa: »Cesar je tukaj. Glejte ga, tam na drugi strani stoji.« De Graeff me pogleda debelo in neza-upno. Mislil je menda, da sem ob pamet. »Ali se ti je zmešalo«? mi reče, ko mu pokažem častnika brez odlikovanj.,-. Potem se pa naenkrat obrne, zdirja v carinarnico in se čez nekaj minut zopet vrne. V roki drži sliko iz nekega ilustriranega časnika. »Pokaži mi, «mu rečeni. »Seveda je 011— brki, kratka roka. Strašno sem radoveden, kako se bo to končalo.« Ponovno se napotim okoli avtomobilov in zopet me omenjeni častnik ustavi. »Da, narednik,« me nagovori. »Nizozemsko poznam prav dobro. Ko sem bil še majhen deček, sem bival večkrat v Ame-rongenu in sem imel tam mnogo prijateljev. .Dobro se še spominjam, da je bila takrat tam stara cestna železnica, blizu gradu, kjer sem stanoval, pa je bil izredno hud ovinek. Ta ovinek je bil za tamkajšnji tramvaj trd oreh. Mi dečki smo to dobro vedeli in smo ubogi cestni železnici na tem nesrečnem, kočljivem mestu usjužno in navdušeno pomagali, da je laže zvozila. Za to uslugo smo se smeli potem vsakokrat nekaj časa brezplačno peljati... Tudi Amsterdam poznam. Krasen muzej je tam. In Haag, tako lepo in prijazno mesto.« Zdaj sem si bil na jasnem. Bil je res cesar. Vesel sem bil, da mi ni bilo treba več ugibati. Ko sem se vrnil k De Graeffu, sem mu svojo ugotovitev sporočil. Jutri bo konec te vojne . . . Zadeva me je precej vznemirila, toda dolžnost je dolžnost. Stražil sem Nizozemsko, on pa je moral čakati pred zaprto verigo. Stal sem nato precej daleč od njega, pa mi ni nič pomagalo. Zopet se mi približa in mi zakliče: »No, ali se veselite, da bo spet mir?« »Da. Velič... ekscelenca ...« mu odgovorim in salutiram. Kaj pa naj bi mu bil drugega rekel? »Da,« nadaljuje nato. »Vojne bi brk) lahko že zdavnaj konec, toda usoda nas je udarila. Zdaj pa je vojna končana in jutri bo podpisano premirje.« Nasmehnem se, on (udi. Hvala Bogu, v tem trenutku se z avtomobilom pripelje inajor Van Dijl in njegov pribočnik, ki takoj odideta k zapolni verigi. Tudi Nemci se približajo. Sledi predstavljanje, salutiranje, pokloni in — pregled listin. Stražnik in jaz ostaneva medtem pri carinarnici. Naš major ni bil čisto nič presened.v Naposled mi ukaže, naj spremim cesarja in častnike rta bližnjo postajo Eysden Mejo so nato do nadaljnjega za vsakršen promet zaprli. Vodil sem torej cesarja in njegove spremljevalce ti dve milji do kolodvora. Cesar je hodil sredi svojih častnikov, tej skupini pa so sledili avtomobili, vsak z dvema šoferjema. Par ur nato je dvorni vlak zapustil Eysden in odpeljal na Nizozemsko v Amerongen, kjer je groi Bentick sprejel ubežnega cesarja. Grof je pričakoval cesarja na postaji. »No, kaj boste rekli k tej zadevi?« pozdravi cesar svojega gostitelja. Ko od njega ne dobi odgovora, nadaljuje: »Zdaj pa prosim, da mi napravite najprej pravega, močnega, poštenega angleškega čaja.« In tak je bil konec svetovne vojne. idmustva Stenice zdravik) proti kačjemu strupu. V Indokitii je že precej stara navada, da mora tisti, ki ga kača piči, v kozarcu vode požreti nekaj posušenih stenic, kar baje zanesljivo pomaga premagati kačji strup. Če pa ni na razpolago posušeni*.! stenic, so dobre tudi k?r svežtf, ki jih je seveda vedno dovolj na razpolago v tistih krajih. Navadna doza tega sicer zelo neokusnega zdravila znaša tri stenice. Tamošnji zdravnik doktor Luong je pred kratkim to zdravljenje s stenicami označi! za res učinkovito. Opazoval je, kako je to zdravilo vplivalo na bolnika, ki ga je pičila strupena kača. Bolnik je moral izpiti v kozarcu vock kar šest stenic. Preden pa je minil dan, so izginili vsi znaki zastrupljenja. Sofnčenje v letalu. Zdravljenje je že tako napredovalo, da so začeli ponekod uporabljati v ra namen tudi letala. Tu ne gre samo za to, da bi bil bolnik v letalu izpostavljen blagodejnemu učinku solmč-nih žarkov tudi v času, ko je zemlja zastrta z oblaki, temveč tudi za to. da je v višjih zračnih plasteh izžarevanje soln-ca mnogo izdatnejše kakor pri zemlji, kjer je v zraku mnogo prahu in vodnih hlapov. Učenjaki so dognali, da je 10 minut trajajoča solnčna kopel v višini 3000 do 4000 m po svojem učinku enaka več ur trajajoči solnčni kopeli na zemlji. \fukted Tukajšnja občinska uprava, ki je v rokah JRZ, se je pritožila na državni svet radi prekomasacij občine. Iz železniške službe. Na tukajšnji postaji sta nameščena dva Bosanca-musli-mana kot zvaničnika. Banskj šolski nadzornik g. Jeglič se je na inšpekcijskem potovanju po dravski dolini ustavil tudi v Vuhredu in inficiral šolo. $ied&itšte »Nepravi nečak" ali »Postrešček št. 13" (Ob snočni premieri). Ob snočnji proslavi Parmove SOletnice v gledališču ter premieri njegovega »Nepravega nečaka«, oziroma »Postreščka št. 13« se je zazdelo, kakor da je pred od5> na oder ter za oder stopila neka poživljajoča, uravnavajoča nova roka, ki ie mariborskim ljubiteljem operete pripravila lep prijeten večer. Kakor je mariborska gledališka uprava s »Trubadurjem« vseskozi zadovoljila mariborsko gledališko občinstvo, tako so sinoči po neuspelem poizkusu z vsebinsko puhlo ter glasbeno mrtvo »Nočjo v Kairu« prišli na svoj račun tudi ljubitelji operete, ki so bili ob snočnji zares smiselni, temeljito pripravljeni ter scenično okusno prirejeni uprizoritvi prijetno presenečeni. Parmova živahno romantična glasba je zajela občinstvo ter ga takoj navdušila za to prenovljeno ter primerno preoblikovano Parmovo opereto. Pri dirigentskem pultu je sinoči prvo-krat usmerjal usoglašenost solistov, zbora ter orkestra vojaški kapelnik kapetan J i r a n e k, ki je oskrbel tudi tri glasbene vložke, ki so poživljali tok operetnega dogajanja (»Korzo« v prvem dejanju, »O te žene« v drugem dejanju in kuplet nepravega nečaka v tretjem dejanju). — Kapelnik Ji ran ek se je izkazal temeljitega ter veščega interpreta Parmove glasbe ter dominantnega obvladovale,* godbenikov, zborovcev ter solistov. Ob tej priliki naj opozorimo na posrečeno zamisel mariborske gledališke uprave, ki je s tem, da je glasbene priprave in vodstvo za »Nečaka« poverilo kapelniku •lira n k u, znatno razbremenilo našega zaslužnega prezaposlenega kapelnika L. H erzoga, ki nam pripravlja opero »Dalibor«. Kot režiser in deloma tudi kot koreograf je gostoval naš znani operetni komik Josip Povh e. Spričo snočnje predstave mu moramo priznati, da je bil v zunanji odrski priredbi in pri delnem pre oblikovanju te Parmove operete mojstrsko spreten. Na vsak korak si začutil veščo roko starega gledališkega praktika. 1 udi je bil Josip Povhe zelo oprezen, ko mi prevzel nikakšne vloge, kar mu je omogočilo, da je svoje ustvarjalne odrske sile osredotočil na režiserske in sce-nične naloge, ki jih pri stališču površnosti ni veliko, ki pa jih je pri temeljitosti, kakor jo je Povhe topot izkazal, lahko še vse preveč. Tretja nova roka se je začutila tudi pri plesnih vložkih in v koreografskem delu vprizoritve, ki ga je topot posrečeno izvedel Edo V e r d o n i k. Ob razživlje-nem in kompaktnejšem nastopu girlsov je bilo tudi čutiti nekaj poživljajočega ter prenavljajočega. Posebno učinkovit je bil nastop ob »Korzu« in ob prizoru možitve željnih deklic. Tudi pritegnitev E. Verdonika h koreografskemu vodstvu se nam zdi primerna, saj bo s tem znatno razbremenjen naš spretni koreograf A. Harastovič, ki bo lahko s tem večjo uspešnostjo pripravljal novo operetno predstavo. Posamezne vloge so bile dobro zasedene. Zdi se, da je bilo pri vseh nekoliko stremljenja po umerjeno resnejšem, dostopnejšem prikazovanju ter odaljevanju od običajnega pajacadnega podajanja gotovih vlog. Spevi so zveneli usoglašeno in prijetno, tudi trospeva »Z menoj« v prvem dejanju (Igličeva, Gorinšek, Ver-donik) ter »iMoj i nožiče k pojdi v klub« v drugem dejanju (Igličeva, Gorinšek, Ver donik). Vodilni ženski vlogi sta pripadli J. Iglič e vi ter E. Barbiče vi. Jelka Igličeva kaže konstanten napredek, zlasti v igri. Vsa razživljena in razgibana je bila ob »Korzu«. Pevsko stran se lepo povdarjala ob samospevu »Kjer teče«, kjer se je topla zvonkost, njenega soprana prelivala enakomerno na vse strani. Njena Gorska je med njenimi naj-uspelejšimi dosedanjimi operetnimi stvaritvami na našem odru. Ivica Elze B a r-bičeve je bila profinjeno podčrtana ter iskreno doživljena. Ob nežno liričnem samospevu »Prelestna je narava vsa« je bila deležna toplega priznalnega aplavza. Erazem Plamenov Belizarja Sancina je bil, vseskozi prepričevalna odrska figura. Njegov samospev »Ivica čuješ U« fkmimke 'm dtofflske jmt'm Predstavnik nemške vojske pozdravila v G. Radgoni zastopnike jugosfov. vojske Včeraj ob 16. uri so prispeli na našo mejo v Gornji Radgoni prvokrat predstavniki nemške rajhsver, da se pozdravijo s predstavniki naše vojske. Sredi radgonskega mostu je bil postrojen vod graničarjev pod poveljstvom poročnika S. Stojakoviča. K pozdravu so prispeli poveljnik 4. pograničnega pododseka . v Zagrebu polkovnik Miloš Ožegovič, nadalje pogranični kapetan Nikola Dimitri-jevič iz Maribora ter drugi pogranični častniki. Kot zastopniki nemške vojske pa so prispeli k pozdravu polkovnik E. Gietel, poveljnik planinskega lovskega polka št. 99, nadalje polkovnik Maks Ca-peschino, poveljnik planinskega lovskega polka št. 9, podpolkovnik Rihard Schaffer od 5. diviz. poveljstva v Gradcu, kapetan von Ausches, poročnik dr. Bduard K Pulitzer, kapetan Friedman Fridl, poroč. Albert Barth, poročnik Henrik Burgis od planinskega lovskega polka št. 99, nadalje štabni zdravnik dr. Paul Schlum-precht kapetan Friedrich Karl Teodor, podpolkovnik Ferdinand Zimmerl, major Alojz Gierlmaier, potem dr. Leopold Maxersbach, dr. Walter Sarg in baron dr. Gugenthal. V imenu naše vojske je predstavnike nemške vojske prisrčno pozdravil polkovnik Miloš Ožegovič iz Zagreba, dočim je pogranični poročnik Stojkovič podal nemškemu polkovniku Gietlu strumen raport. Polkovnik Gietl se je nato v jedrnatih besedah zahvalil za pozdrav povdarjajoč, da sta mu znana junaštvo in hrabrost jugoslovenske vojske, ki ju pozna že iz vojne dobe. Izrazil je željo, da bi ostali obe vojski tudi v nadalje v prijateljskih odnošajih. liNSERENTOM VECERNIKA. Ker je v petek 25. t. m. praznik, opozarjamo inserente »Večernika«, da sprejema uprava inserate za sobotno številko že v četrtek do 18.30 in v soboto do 9. ure. Obenem jih opozarjamo, da v petek 25. t. m. list ne izide. Hutc Kino Union. Danes zadnjič veseloigra Moj očka ima konjička dva«. Četrtek največje monumentalno delo »Ben Hur« kot zvočni film. Sreda, 23. marca: Zaprto: Četrtek, 24. marca ob 20. uri: »Nečak«. Red A. Petek, 25. marca ob 15. uri: »Gašper in Hudamora. Znižane cene. Ob 20. uri: »Noč v Kairu«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Sobota, 26. marca ob 20. uri: »Firma«. Red A. Nanosov oder V soboto 12. marca so uprizorili člani dramatskega odseka društva »Nanos« lepo uspelo Krajnčevo delo «Skedenj». — Okrog skednja je zbrana gruča mladih ljudi, ki si skušajo po svoje razlagati življenje ne meneč se za obstoječi družabni red, ki jih obdaja. Udajajo se sanjam in brezdelju. Zabavljajo oblasti in filozofirajo. Med njimi ima glavno besedo Senica, ki združuje v sebi svetle in temne stvari preprostega človeka in je prevzet od neke notranje humane rehabilitacije. Okrog njega se suče vse življenje teh revnih ljudi, ki ne vedo pravzaprav kaj bi počeli. Pijejo žganje, ki ga služi Marjanca v zablodi svoje mladosti. Se udajajo petju in samotarjenju sredi barja in s pikrimi načelnimi sodbami se posmehujejo lastni usodi. Le tu pa tam posije v temno življenje žarek luči in poezije, ki pa ne more spremeniti trpke realnosti, ki jih žene v pogubo in pred sodnika. Delu manjka široka osnova in etični podvig, zato se življenje drobi in razkraja in je prepuščeno samemu sebi. Mladi igralec Babič, ki je igro tudi režiral, je s svojim izvirnim čutom vnesel v posamezne prizore in scenacijo nekaj svojega, ki je potek igre še poglobil in ojačil. Od igralcev sta se posebno odlikovala Senica, ki je bil v vodilni vlogi iskren in udomačen tip vaškega modrijana. Povsem naravna in doživeta je podala svojo vlogo Jerica, ki je bila radi svoje prikupnosti toplo sprejeta od občinstva. Tudi ostali so se skušali uživeti v svoje vloge in podati čim izkrenejše svoje vloge. Občinstvo, ki je igri sledilo, je igralce toplo nasrradilo in se je ves čas lepo zabavalo. Med pavzami pa je zapel šest izbranih pesmi moški zbor društva »Nanos«. — L. B. Kam... V smrt? Na tak. predstojništvu mestne policije se je zglasila Marija Krebsova, žena kovaškega mojstra na Kozjaku št. 4 ter prijavila, da se je dne 19. marca odpeljal z dvokolesom njenega moža kovaški pomočnik Jakob Fleisinger ter se do danes .ni vrnil v službo. Poizvedbe so dognale, da je bil Fleisinger na jožefovo v Studencih, kjer je obiskal razne gostilne. Močno vinjen se je okoli 9. ure zvečer z dvokolesom odpeljal proti Košakom, kjer pa je v bližini opekarne padel in obležal nezavesten. Kolo so spravili k nekem posestniku, prav tako Fleisingerja. Pri posestniku je Fleisinger ostal do naslednjega jutra, potem pa je odšel, meneč, da so mu kolo ukradli. Šel je v bližnji gozd ter se na nekem drevu obesil, ker si ini upal k mojstru Krebsu brez kolesa. Fleisinger je visel že nekaj minut, ko so ga opazili viničarji, ki so delali v bližnjem vinogradu, v zadnjem trenutku rešili s pomočjo umetnega dihanja. Orožniki so ga peljali na orožniško postajo, kjer so ga zaslišali ter ga nato odslovili. To je bilo v pone deljek 21. t. m. Odtlej pa ni oFleisingerju ne duha ne sluha in domnevajo, da je izvršil samomor. Na policiji se je zglasila tudi Elza Ter-žanova, stanujoča v Magdalenski ulici 36, ki je dejala, da je njen 25 letni mož Ivan Teržan pred 14 dnevi odšel od doma ter se navodno odpeljal v Zagreb v svrho operacije. Dejala je, da ni odtlej o njenem možu nobenega sledu. Izrazila je bojazen, da se mu ni kaj hudega pripetilo. Anton Foerster. Pred nedavnim smo praznovali stoletnico rojstva enega največjih in 'najzaslužnejših slovenskih komponistov, Antona Foersterja. Pred skoro osemdesetimi leti je prišel Foerster Slovenijo, ki je bila tedaj v glasbenem oziru šele v prvih razvojnih početkih Manjkalo je sposobnih in izobraženih glasbenikov, manjkalo knjig, ni bilo sko ro nobene literature, ne pevske in ne instrumentalne. Foerster je opravil nadčloveško delo: Vzgojil je celo generacijo izvrstnih organistov, napisal prvo slovensko harmonijo iti druge strokovne knjige, vodil cerkveni zbor v Ljubljani predvsem pa postavil slovenski kompo ziciji prve, solidne temelje. Napisal prvo slovensko opero, še danes popularnega »Gorenjskega slavčka«, zložil veli ko število zborovskih skladb in samo spevov, pisal tudi klavirske skladbe in je tretjem dejanju je zazvenel prodorno, jasno, prijetno. Edo Verdonik je že! kot postrešček št. 13 oziroma kot nepravi nečak lep uspeh ter je to komično vlogo absolviral brez vsakršnih iztirjeni v smeri nepotrebnih pretiranih povdarkov. Gibal se je na ravnini dostojnega, umerjenega ter uravnovešenega prikazovanja. Posebno posrečen je bil ob spevu »Vsakdo me ima za velikaša« ter ob solističnem plesnem nastopu pred zaključkom tretjega dejanja. Ostali komični delež sta uspešno prenašala Danilo G o-riitušek kot polkovnik Štefan Plamenov, ki se je razgibal zlasti ob kupletu »O žene« v drugem-dejanju, ter Milan Košič kot drugi postrešček, dočim je bil tretji postrešček J. Košute v smislu libreta bolj skopo odmerjen. Ostro, morebiti celo karikirano začrtana je bila grofica Mar gareta E. Starčeve. Ufmdmfiedeiišce V ostalih vlogah so se primerno uvel ja vili še Z a m t j ič-Ko v iče v a, M. Zakraj š k o v a ter D. S a v i n o v a v srne šno zabavnem triu zakrknjenih plemeni-tašinj, nadalje Pavle K o v i č in C r n o-b o r i kot kavalirja Spasič in Glupič, Edo Grom v vlogi dr. Pavla Ropotača, Marija V e Idi nova kot Aliče, Er. Blaž in Lojze Št and ek er kot dobro maskirana slugi. Razen tega pa še ostala služinčad, plesalke ter možitve želne deklice Mela, Karolina, Stela, Bela, Filipina in Ernestina, ki so se postavile ob znanem nastopu v drugem dejanju. Mariborsko občinstvo ni štedilo s priznanjem in je popolnoma zasedlo gledališče. Kulturni Maribor se je tako oddolžil spominu blagopokojnega zaslužnega častnega kapelnika mariborskega gledalca. med vokalno-instrumentalnimi deli eno najlepših svojih skladb, kantato »Turki na Slevici« s spremljevanjem orkestra. Foerster je bil mojster zborovskega sloga. Vse njegove pesmi odlikuje jasna koncepcija, bogata melodioznost in brezhibna tehnika, zato je razumljivo, da segajo vsi zbori vedno radi po njegovih skladbah in jih z veseljem pojo. To kantato odlikujejo vse vrline Foersterjevega sloga, pa tudi izrazita dramatična sila, odgovarjajoča slikoviti in kontrastov polni baladi Josipa Stritarja. Zborovanje obmejnih učiteljev. Te dni je ob polnoštevilni udeležbi članstva zborovalo v krčevinski šoli sresko učit. društvo Maribor levi breg. Zborovanje ;e otvoril in vodil dolgoletni predsednik Z-Mirko Vauda, ki je podal situacijsko sliko. Sprejeti so bili sledeči predlogi: Predlog za ugotovitev eksistenčnega mi-nima poročenih in neporočenih učiteljev in učiteljic, nadalje predlog za poživitev zborovalnega dela ter načrt statistike za ugotovitev tujerodnih posestev v našem obmejnem pasu. Blagajniško poročilo je podal g. Roman K o š u t n i k. za nadzorni odbor je poročal g. Hribernik Franc. V sreski odbor za propagando gozdarstva je društvo delegiralo preds. M. V a u d o. V okviru zborovanja je' poročal krčevinski šol. upravitelj g. Lavri č o socialnem delu učiteljstva. Zanimivo je bilo predavanje šol. nadzornika Milka Jegliča o praktičnem računskem pouku, ki so mu prisostvovali tudi šolski nadzorniki Bobič. Alt in C e p u d e r. Strelska družina Tezno priredi dne 26. t. m. ob 19.30 uri na Teznem v osnovni šoli letni občni zbor. Vabijo se vsi člani in prijatelji strelske družine. Za simfonično-vokalni koncert Glasbene Matice, ki je v pondeljek 4. aprila v vel. dvorani Uniona, so vstopnice v pred prodaji pri »Putniku«. — Na programu Brahms, Foerster in Wagner. Cercle francais. Redni občni zbor fran coskega krožka v Mariboru, bo v torek 29. marca ob 19. v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4. Ako se ob določeni uri ne zbere zadostno število članov, bo pol ure pozneje zborovanje, ki bo sklepčno ne glede na število navzočih. Sokol Maribor matica. Pešizlet k Sv. Križu bo v nedeljo 27. marca t. 1. Zbirališče na letnem telovadišču ob 10. uri. Opozarjamo na današnji dijaški koncert klasične gimnazije v veliki kazinski dvorani ob 20. uri z zelo pestrim sporedom. Na spored« so orkestralne, zborov-ne in solistične točke. Dirigira Cvetko CiriL Sokol I. vabi sokolstvo in prijatelje sokolstva na sokolsko prireditev, ki bo 2. aprila v vojašnici Kralja Petra. Dolžnost naša je, da se te akademije, ki je posvečena obletnici pokojnega staroste dr. Ljudevita Pivka, polnoštevilno udeleže! Obvestilo. Na oblastno opozoritev se notica z dne 21. t. m. prekliče ter se sporoča, da morajo ostati trgovine na praznik Marijinega oznanjenja t. j. v petek dne 25. marca v mestu Mariboru zaprte ves dan. Združenje trgovcev za mesto Maribor. Mladeniči! Razpisan je natečaj za spre V.1 jem gojencev v I. pehotno podoficirsko 'šolo kralja Aleksandra v Beogradu. Kandidati ne sinejo biti mlajši od 18 in n starejši od 21 let. Prošnje je vlagati pri pristojnih vojnih okrožjih do 20. IV. t. 1. Vsi ostali pogoji so razvidni pri mestnem vojaškem uradu v sobi št. 4. Snočnji premieri v gledališču je prisostvoval tudi pisatelj in kritik F. Govekar iz Ljubljane. Ob priliki Parmove proslave je bila v gledališkem vestibulu Parmova slika sredi zelenja in narodnih trobojnic. Iz prometne službe. Za kontrolorja 7. skupine je premeščen k tuk. žel. delavnicam g. Ciril Obreza, doslej v Subotici. Na praznik v petek 25. t. m. ponovi Nanosov emigrantski oder odlično uspelo komedijo »Skedenj« v Studencih. — Začetek točno ob 20. (8.) uri v dvorani Grmekove gostilne. Med odmori poje društveni pevski zbor. Vstopnina: Din 3-~~> 6—• Nočno |eharniško službo imata ta te-Minarikova in Remsov a lekarna. Ljudska univerza. Danes v sredo ob ~ ■ uri predava o našem mednarodnem Položaju g. urednik dr. Branko Vrčon iz Ljubljane. Mestno kopališče na praznik 25. t. m. odprto od 8,—11. ure. Izredna priložnost za potovanje v lubljano v nedeljo, dne 27. marca za le 15 45»—. Odhod izpred Putnika, Trg svobode ob 7.00 uri, prihod v Ljubljano ob cca. 10.00 uri. Prijavite se takoj pri 1 utniku Maribor. Vremensko poročilo Putnika. Senjorjev doni m Koča pod Kopo: temperatura ob '• uri -f 6° C, jasno, sončno, mirno. 80 01,1 srenja. Smuka od 1000 m dalje! Zavarovalnico je ofrnažil. K zastopniku neke zavarovalnice v Mariboru je prišel moški, ki je dejai, da je proti primerni nagradi pripravljen akvirirati za omenjeno zavarovalnico. V pisarni zavarovalnice so mu dali 56 pristopnih prijav ter je moški dejal, da bo zavaroval vse splavarje, organizirane v društvu splavarjev. Dali so mu 700 dinarjev predujma. Moški je odšel, toda nazaj ga ni bilo več. Policijska naredba za časa vpoklica re krutov. Na osnovi čl. 66 in 67 zakona o »]otr. upravi se izdaja sledeča naredba: V casu, ko traja vpoklic, je imetnikom gorniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkohol-n'li pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem casu pod kakršnimkoli imenom prodajaii rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. Rekrutom in spremljevalcem ni dovodno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. zakona o notranji upravi* z globo 10—• 500 dinarjev, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekruti ali njih spremljevalci- Naredba stopi v veljavo dne 5. aprila 1938 in velja za čas od 5. do 7. aprila 1938 incl. \ Mrzla kopel... Danes ponoči okoli 2. ure zjutraj je službujoči stražnik opazii, da beži neka mlajša ženska po Kopa* liski ulici proti Dravi. Ko je prišel do Drave, je opazil, da se je ženska vrgla dravsko valovje. Dejala je stražniku, da bo izvršila samomor, in sicer radi tega, ker jo stražniki preganjajo. Po stražnikovem odhodu pa si je premislila, ter se vrnila na kopno. Gre za neko znano nočno ptičko. Okraden mesar. Mesarju Vinku Piršu so danes ponoči iz hleva v Tkalski ulici 9 doslej še neznani storilci ukradli novo konjsko opremo, vredno 1500 dinarjev. Policija vrši poizvedbe. Umne vesti Knez namestnih Pavle je sprejel pokroviteljstvo nad prvim jugoslovenskim kongresom za ceste, ki bo 4. in 5. junija v Ljubljani. Umri je ban vrbaske banovine dr. Todor Lazarevič. V senatu se je včeraj nadaljevala proračunska debata, ki bo zaključena danes dopoldne. Veliko pozornosti je zbudil s svojim govorom senator Ivan Pucelj. Med njegovim govorom so nastala prerekanja med opozicijo in vladno večino. Senator dr. Josip Nemec je prikazal demokratizem dr. Mačkovega tabora v teoriji in praksi ter je zagovarjal uvedbo kar najširših banovinskih samouprav. — Senator dr. Vaso Glušač (JNS) je kritiziral vladno politiko ter je razpravljal tudi o Sokolstvu ter drugih nacionalnih organizacijah. Tudi med njegovim govorom je nastalo prerekanje med opozicijo in vladno večino. Društvo »Masaryk« ustanavljajo v Beogradu in bo ustanovni občni zbor te dni. Namen tega društva je, da se v javnem in zasebnem življenju našega naroda krepi duh resnice, pravičnosti, vzajemnosti, strpljivosti in prosvetiteljstva. Srebrni umetniški jubilej proslavlja dne 24. t. m. znameniti ljubljanski režiser prof. Šest. V proslavitev tega jubileja bo slavnostna uprizoritev Verdijevega »Rigoletta« v ljubljanski operi. n ih 150 do 500 din mesečne plače. Novo ustanovljeno društvo si je nadelo nalo go, da prepriča merodajne o potrebi zboljšanja položaja in prvenstva pri na mestitvah na državnih poštah. O sprejeti resoluciji, ki bo dostavljena vsem v poštev prihajajočim činiteljem, bodo obve šče-ni vsi pismonoše pog. dnž. pošt dravske banovine. Uspeli društva pa je odvisen od složne zavednosti članov. Mnogo jih še ni prijavilo svojega pristopa, Pričakujemo, da bodo to storili sedaj, ko je društvo ustanovljeno. Naš največji igralski potepu Ves svet preganja igralca — totus mundus agit histrionem... So igralci, ki .prebijejo vso svojo odr sko karijero do vpokojitve z majhnimi presledki v istem mestu, kjer so prejeli prve lovorjeve vence umetniških zmag Pač pa so redkejši tisti odrski ljudje, zla sti pevci, ki romajo s kontinenta na kon tinent — kakor oni Wagnerjev pomorščak Holandec. Nikjer nimajo miru, ker ga nočejo imeti. Med temi je pri nas znan sovrstnik našega liričnega tenorja Jožice Rijavca, junaški tenor in stalni gost številnih svetovnih in tudi vseh naši opernih gledališč Pa vlek Mario Vlahovič. Zahajala sva skupaj v zagrebško kla sično gimnazijo. Jaz sem bil gojenec ple m iškega konvikta, Pavlek pa je stanova •• Janette Mae Donald v nallepiem tilmu _ _ _ „BELI JORGOVAN Četrtek C « A J S K I »C I M O V Ljudski univerzi v Studencih predava v četrtek 24. marca ob 19. uri dr, •r a v ne r o suženjstvu. Skioptične slike. Vstopnine ni. Pametna rešitev. Zena: Lovro, že spet greš v gostilno! Mar ne bi rajši malo mislil na bodočnost? Mož: Milni. Na to lahko mislim tudi v go- Nagia-Ja. Mati: To pa je res lepo, Mihec, da si bil ves čas tako priden. Kaj želiš za nagrado? »Mihec: Da bi smel zdajle nabiti sosedovega Tončka ... Italijanski general Bergonzoli, poveljnik španskih nacionalističnih čet naara-gonski fronti, je bil hudo ranjen in so mu morali amputirati obe nogi. 4 rudarje je zasulo v premogovniku Uridadu v Zajezdi, ki je last rudniške in topilniške družbe v Zagrebu. Dr. Schaht je prispel včeraj v Gradec, potem ko je imel predtem v Linzu ter na Dunaju posvetovanja z najvažnejšimi nemško avstrijskimi bančnimi zavodi. Maršal Goring prispe ,v Gradec v drugi polovici tega tedna. Pred tem poseti Dunaj, zatem pa Celovec. Dollfussova vdova je, kakor pravijo naknadna poročila, potovala z Dunaja v Bratislavo, nato v Budimpešto ter preko Zagreba. Trsta in Milana v Švico. Snoči je prispela s svojimi otroci v Brunnen ob lucernskem jezeru. Jugo slovenska vlada je ukinila posla ništvo na Dunaju ter je na mestu poslaništva uvedla generalni konzulat Dunsjske aretacije. V zvezi s poročili, češ da je bilo doslej na Dunaju aretiranih 10.000 ljudi, sporočajo na merodajnem mestu, da so aretirali doslej na Dunaju samo 72 oseb. Aretirani so med drugim polkovnik Adam, bivši ravnatelj javne varnosti na Solnograškem Bechini, bivši finančni minister Dracksler, propagandni šef domovinske fronte Becker, knez Maks Hohenberg, bivši dunajski župan dr. Schmitz, legitimistični vodja Wiesner: bivši cesarjev tajnik K. Berckman, baron Rotschild in še nekatere druge osebnosti. Društvo pismonoš pri pog. drž. poštah dravske banovine. V nedeljo dne 13. III. se je vršil v Celju ustanovni občni zbor »Društva pismonoš pri pog. drž poštah za Dravsko banovino«, ki ga je na podlagi pravil sklical pripravljalni odbor z g. Resnikom Joškom na čelu Občni zbor je potekel v popolni soglasnosti in je bila izvoljena sledeča uprava: Predsednik: Resnik Joško, pismonoša, Štore, podpredsednik Drobne Franc, pi-snonoša, Slivnica pri Celju, tajnik Šalamon Joško, pismonoša, Teharje, blagajnik Drobnak Ciril, pismonoša, Ponikva ob juž. žel. Odborniki: Dotzauer Franc, pismonoša, Slivnica pri Mariboru, Dežni-kar Ivan, pismonoša, Sv. Pavel pri Preboldu, Šerbec Josip, pismonoša, Videm pri Krškem, Fingušt Avgust, pismonoša, Rače, Lavrič Franc, pismonoša, Nova-vas pri Rakeku. Piškur Martin, pismonoša, Novavas pri Rakeku. Nadzorstveni odbor: Žirovnik Franc, pismonoša, Fram, Jamšek Jakob, pismonoša, Moravče, Motore Jožef, pismonoša, Videm pri Krškem. S tem se je uresničila davna želja teh najbednejših poštnih uslužbencev, ki pri sodnem predsedniku Ljudevitu pl. Raiznerju, grajščaku grdungraj skern. Prehranjeval se je dajajoč inštruk-cije součencem, predvsem nečaku g. predsednika Raiznerja, Lujčku de Raiz-ner, katerega mati je tedaj, dokaj le pred svetovno vojno, bila znana J o s i pina Kodu lin, rajna operetna bufio sopranistka in subretka, sovrstnica brh ke Irme Polakove. Toda Pavlek jo je kot četrtošolec popihal iz Zagreba na Ogrsko, kjer se je v Budimu učil orglja-štva in petja. Jaz sem nadaljeval študije in sem se po maturi včlanil v igralsko šolo rajnega Naceta Borštnika. Nastopal sem hkrati — P od Nacetovim nadzorstvom — kot dramski volonter na zagrebškem odru in obenem študiral klasično filologijo, lingvistiko, zgodovino in pravne študije. Medtem pa je Pavlek, ta nepoboljšljivi igralski potepuh, odpotoval z Ogrskega na Dunaj in v Prago, odtoc pa v Nemčijo, Švico, Italijo, Rusijo, Francijo, Anglijo in končno čez veliko lužo v Severno Ameriko. Vsako tretje poletje je prihajal, vsaj na tri tedne oddiha, domovino, kjer smo bili vsi zelo radovedni za njegove svetovnoznane uspehe. Ko jeel. 1914. izbruhnil svetovni požar, sem se moral žal odpovedati žlahtnemu, čeprav pogosto-ma trnjevemu igralskemu poklicu, in sem postal vojak, pozneje pa vojaški avditor. Vendar sem po končani vojni ostal neprekinjeno zvest občudovalec gledališke umetnosti in igralskega življenja in sicer kot reden poročevalec ter prevajalec in literat. Pač pa je Pavlek vztrajal v dolžnosti pionirja opernega petja in je nizal velikanske uspehe Vsako vlogo je pel v izvirniku in poleg tega še mnogo oratorijev, cerkveno-la-tinske maše in podobno. Na koncertnem podiju je dosegel tudi veliko lovorik. Pel je v Rimu, Napolju, Milami, Bariju, Ber linu, Hamburgu, Monakovem, Dunaju, Nici, Cannesu, Chicagu. Bostonu, Wa-shingtonu in Filadelfiji. Razen tega poje na vseh prvih opernih scenah Jugoslavije. Zdaj briljira v Zagrebu kot vitez Berivoj v Šafranekovi »Medvedgrajski kraljici«, kot Radames v »Ai-di«, kot Man-rico v »II Trovatore«, kot Parsifal itd. Med sovrstnike in sovrstnice šteje Kie-puro, Scliipo, Manouxa, Pacettijevo, Su-pervio, Olszewsko, Pampaninijevo in dr. V svoj bogati repertoarni zaklad šteje tudi Rikarda (»Ples v maskah«), Man-tovskega vojvodo (»Rigoletto«), Turid-dua (»Cavalleria«), Bajazza, Pinkertona, Rodolfa, Cheniera, Cavaradossija, Calafa »Turaradot«), Jacka Ramereza (»Deklica zlatega zahoda«), DonJosea, Fausta, Jem ka (»Prodana nevesta«), Laco »(Jenufa«), lovca Erika (»Holandec«), Loliengrina, Siegmunda (»Wa!kiira«), Stolzinga (»Moj- dan za dnem, ob vsakem vremenu |stri pevci«), Tamina (»Čarobna piščal«), vrše zaupno in odgovorno službo za bed- Baccha (»Ariadna v Naxosu«), pevca (»Kavalir z roižo«), Alfreda (»Netopir«) in dr. Dr. Rikard Strauss, genialni tvorec Salome, Kavalirja, Ariadne in številnih modernih del, je napisal za Vlahoviča v nemškem »Časopisu za glasbo« med ostalim tudi naslednje besede: »Marion-Vlahovič je izredno muzikalen pevski mojster, ima nenavadno lep in voluminozen herojski tenor, je prvovrsten belkan-tist in rojen igralec. Priporočam mariborski operni upravi, naj povabi Vlahoviča za en večer v Maribor. Bo to dogodek za obiskovalce naše opere, ki je 22. februarja 1938 doživela vstajenje s smotrno predstavo »Trubadurja«. Dr. Tomislav Teklič. 0 tem m onem Kako spoznavajo jvino-ame-riška divja plemena Divja indijanska plemena južne Amerike so sila nezaupljiva. Pred belci bežijo kakor pred vragom. Kako si brazilska vlada pomaga, da spozna število in značaj svojih državljanov? V pragozdovih obesijo na visoka drevesa razne svetle pred mete, kakoršne ljubijo divji Indijanci. Leti se sčasom privadijo, da obirajo visoka drevesa. Po več uspelih poizkusih nagovarja že udomačen indijanec svoje -divje rojake, naj se nikakor ne boje 'belega plemena, jim obljublja pomoč in nova darila. V razmerno kratkem času se divjaki prikažejo v bližini in začne se prvi pogovor s »civiliziranci«. Z divjaki torej postopajo kakor z otroci. Najhitrejše bitje na svet« je po dognanju ameriških znanstvenikov h™šč-rogač, oroden našim črnim *klc-ščarjem«. Neki znanstvenik je izmeril njegovo hitrost: 360 metrov na sekundo. Hrošč leti tako, da ga ni videti, slišiš samo njegovo brčanje. V eni uri preleti žuželka celih 1396 km, kar je doslej najvišji hitrostni rekord med živimi bitji. Po takem je narava torej še enkrat ukanila človeka in njegovo moderno tehniko. Poljske iene v vojski Poljske žene v vojski. Pred nedavnim je poljski parlament sprejel zakon o razširitvi obvezne vojaške službe na vse državljane Ob času vojne. Zakon predvideva tudi pomožno vojno službo za žetve. Poročevalec je izjavil, da je ta zakonski načrt predložen na zahtevo samih »ena Vendar bodo žene pristopale v vojno službo prostovoljno. Starostna doba za žene, ki pridejo v poštev za vojaško službo, je določena od 19 do 45 let. Vlada ima pravico, da žene, ki so obiskovale višje vojaške tečaje, pokliče na vojaške vaje tudi v mirnem času. Polagoma bo treiba besedilo stare pesmi spremeniti takole: Punce, punce, le corajžo za to rajžo žalostno! — Če pa je to res znamenje kulture in ugodno izpričevalo evropski civilizaciji, to je drugo vprašanje, na katero bo odgovoril edino pravični sodnik — čas. Po 12 letih spet prvič dež Po opazovanju vremenoslovcev imajo najmanj padavin v Bečuansku v Južni Afriki, kjer dežuje po pripovedovanju domačinov samo enkrat v 12 letih. Nedavno je bil neki misijonar priča za ves (raj pomembnega dogodka, da je po 12 etih prvič spet deževalo. Domačini so priredili velike svečanosti in njihovega veselja nad dežjem ni bilo konca. Vsi domačini se zanimajo samo za dež in vse njihovo življenje se suče okrog tega vprašanja. Večerna zabava. Trgovec je zamudil v majhnem mestu vlak in bi moral tam prenočiti. Brez smotra je taval po cestah in je silednjič vprašal nekega meščana: »Kdaj se pa začne gledališče?« »Gledališče? Saj ga nimamo!« »Kje pa je kak kino?« »Ga tudi nimamo!« »Kaj se človek pri vas ne more nikjer zvečer zabavati?« »O, pač. Pojdite na postajo in glejte kako premikajo tovorne vagone!« o oIskiD Mariboru Molski doo) Mariborski »Večernik« Jutra V Mariboru, dne 23. III. 1938. fiikaMP Kdo ugane najboljše rezultate? V nedeljo 27. marca bo odigrano drugo kojo tekem za prvenstvo LNP, in je razpored naslednji: V Mariboru ISSK Mari-bor.SK Kranj, v Čakovcu Čakovački SK: SK Železničar in V Celju SK Celje:SK Hermes. Tudi tokrat bo naše uredništvo obdarovalo one, ki bodo pogodili najboljše rezultate. Potrebno je. da izpolnite samo kupon št. 2 ter ga pošljete do najkasneje v nedeljo 27. marca ob 12. uri uredništvu »Večernika« Grajski trg 7. Kuponi sc lahko pošljejo po pošti ali pa se vržejo v zalepljeni kuverti v nabiralnik našega lista v veži hiše Grajski trg 7. Vse kuverte, ki vsebujejo kupone, morajo biti opremljene z naslovom »Prvenstveno tekmovanje«. Za drugo kolo prvenstvenega tekmovanja LNP. ki bo v nedeljo 27. t. m., bomo razdelil: tri darila, in sicer Prvo darilo; Najfinejšo moško srajco, darilo tvrdke Avgust Hedžet, modna trgovina, Mar*bor, Aleksandrova cesta 9. Drugo darilo: Garnitura kolonske vode, darilo lekarne mag. oharm. Ciril Maver, Gosposka ulice 12. Tretje darilo: tromesočni abonma »Ve-černika«. Razno MAMICE! Najmodernejši otroški vozički po zelo ugodnih cenah pri Justinu Gustinčiču, Tattenba-chova 14. __1468 STRIŽENJE DIN 3.— britje 2.—. Najceneiše v Mlin ski ul. 8. 1177 Kupon št. 2 V Mariboru ISSK Maribor : SK Kranj ............................................................ V Čakovcu SK Železničar : Čakovački SK ....................................................... V Celju SK Celje : SK Hermes - ............................................................. Ime: .......................................................................................... Poklic: —..................................... Z.......................... Stanovanje: —.—.................................. ,....—.............. ....,........... Liga. V nedeljo so na sporedu naslednje ligaške tekme: V Ljubljani SK Ljub-ljana:Jedinstvo, v Zagrebu Hašk:BSKin Gradjanski:Hajduk, v Beogr du Bask: Slavija in Jugoslavija:Concordia. Slavko Podkubovgek, naš odlični smučar in član ISSK Maribora, bo kot edini tekmovalec Mariborskega zimskošportnega podsavaza sodeloval pri velikih mednarodnih tekmah v smuku in slalomu na Krnu v Beneški Juliji. JZSS bo odposlal na Krn ekipo 6 tekmovalcev, med temi je tudi naš Podkubovšek. CF. HOČETE DOBRO VINO PITI morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Trafcnik v Go sposki ulici. 1304 PATENT LESTVA 50% od normalne cene cenejša dokler traja zaloga pri Justinu Gustinčiču. Tatten-bachova 14. 1467 POKROMANJE PONIKLANJE vsake vrste dobro in poceni izvršuje »Ruda«. Maribor, Trstenjakova 5. 1470 DIN 2500.— RABITE da si ustvarite eksistenco, delo doma. Dopise pod »Stalno« na upravo »Večernika«. Priložite znamke. 1510 Posest STAVBENE PARCELE v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodaj. Valiak. kino »Union«, Maribor. 1317 Sobo ota da Uodm Radio - Ljubljana Sreda, 23. marca. 12: Baletna godba (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz Leharjevih operet (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič). — 18.20: Iz daljnih dežel (plošče). — 18.40: Kaj jc s poboljševalni-co in prisilno delavnico (g. Vojko Jagodič). 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Juraj Carovič začetnik hrvat-ske pomorske beletristike (Arsen.Ven-celidec, knjiž. Zgb.). 19.50: Šah. — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citre solo, g. Emil Mezgolits. Konec ob 23. uri. četrtek, 34. marca. 12: Koncertni plesi (plošče). —12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi.— 18: Linckejeve melodije (plošče). 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Vesela urica (igra Radijski orkester). — 21: Prenos iz Rima: Rossini »Seviljski brivec«: v odmoru: Napovedi, poročila. Darujte za azHni sklad PTLI OPREMLJENO SOBO veliko ali malo. v mirnem delu mesta, oddam. Naslov v upravi. I6"8 Pordnju je posvečena številka ugledne ter informativne revije »Illustrirte Zei-tund z dne io. marca t. 1. Več kakor 40 prispevkov osvetljuje prirodne krasote in bogastva Porenja. Posebno živahnost ter slikovito pestrost dobiva ta številka po nekaterih celostranskih koloriranih posnetkih. V tehnično opremnem oziru dovršeno prirejena porenjska številka predstavlja trajen dokument te pokrajine ter rtjenih lepot, ki so popisane in prikazane na 150 straneh. Kakor ta povečana ter izredno instruktivna številka, ki zasluži posebno pozornost, tako vsebujejo tudi ostale številke v zadnjem času izredno aktualen ter zanimiv material v sliki ter natisnjeni besedi. Samo za denar. A: »Moja žena je nemogoča. Pomisli, vedno zahteva od mene denar, zjutraj denar, opoldne denar in zvečer denar...« B: »Kaj pa počne s tolikim denarjem?« A: »Nič. Nisem ga ji namreč še nikoli dah« V uradu. Uradnik: »Koliko ljudi je v vaši hiši?« Klobuštrin: »Nobenega, ker so vsi zunaj.« Uradnik: »No, že prav. Toda k»liko jih je, recimo, spalo zadnjo noč v vaši hiši?« Klobuštrin: »Nobeden, ker je mojo ženo bolel zob...« Lepo. sončno SOBO opremljeno oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Aleksandrova cesta 6-1 V. vrata 5. 1637 SOBO s štedilnikom, prazno ali S PRIRODN1M MASLOM ZAGREB Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci. Pušnikova ul. 5_____________________L343 Oddam SOBO IN KUHINJO Nasipna ul. 58. Pobrežje. Službo o ob oddam. Praprot-1649 opremljeno nikova 16._____________________ SOBO prazno, dobi hišnica brez otrok. Mlinska 8 frizer. 1642 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za boljša dela sprejme Oro-sel. Pekre nri Mariboru. Službo išie ^TRGOVSKA POMOČNICA mlada, željna višie izobrazbe v trgovini meš. blaga, želim mesta v boljši trgovini, proti vsakemu plačilu. Ponudbe na upravo pod »Vestna in agilna«. 1641 POŠTENO DEKLE išče službo kot pomoč gospo dinji. Naslov v upravi lista. 1645 vseh vrst zu vrt in vedno na zaioo-i pri polia tvrdki lokal LOKAL trgovski ali kal sličnega, na prometni točki za preureditev v dalmatinsko klet iščem. — Ponudbe na upravo lista pod »Dalmatinska klet«. 1648 KOLESA v vseh cenah in izdelavah, otroški vorički na krog jičnih ležajih v najmodernejši opremi. .laribor, Aleksandrova 39 j Najnižje cene 1 Ugodno odplačevanje na obroke. 14371 Naiceneiše kupite svilo, nogavice vseh vrst m perilo v novo otvorjeni trgovini F. kramami Maribor, Gosposka 13 Manufaktura, moda, perilo, šivil/ski in krojaški pribor ,o jo '*d8“ . . ntltl C.IO sSisssg iL T Huby »Ne želim si drugega, kakor ostati tu do dneva, ako mi boste delali družbo. »Ali spada nesramnost tudi v vaš načrt?« je vprašala hladno Ruiby. Intela je dolgo, belo z labodjim perjem obšito jutranjo obleko. Lasje so bili rahlo zviti in zdelo se je, da se bodo vsak trenutek odvili. Obraz je bil bled, oči so bile radi razburjenja še večje in temnejše, ki so zrle v Rodneya brez strahu, ustni ce pa so bile trdo stisnjene. »Prosim, sedite,« je dejal Rodney vljudno. »Ako mislite prebiti vso noč tukaj z menoj, mi privoščite vsaj to tolažbo, da vam ne bo preveč neudobno.« Zopet se je zavedel smešnosti prizora in se glasno zasmejal. Stopil je korak naprej, da ji prinese stol. »Ne ganite se!« In R.uby je pokazala na psa. Zevs je vstal in z naježeno dlako besno pogledal Rodneya. Zarenčal je in ka zal resen namen kaznovati vsakogar, ki bi ne ubogal njegove gospodarice. »Lezi, Zevs!... Najbolje storite sir, ako ostanete kjer ste.« . »Potem si pa vsaj sami vzemite stol, I ter mena ne dovolite, da bi vam postre-| brez življenja. Pavel Rodney je stal (ro.1 \Trt o iiioftiib ram in nriefoiril rruzomi in Vil IitiWr\trO In gel... Vaš ujetnik sem,« je pristavil tišje, »ampak gotovo se ni noben ujetnik raje vdal kot jaz.« Ruby se ni brigala za njegove besede, stala je s sklenjenimi rokami in povešenimi očmi pri mizi ter razmišljala. Rod-ney jo je gledal, kakor da si hoče vtisniti to prikazen za vse življenje v spomin. Čas je tekel. Ogenj v kaminu je pojemal. Noben glas ni motil tišine. Ruby se je vpraševala, kakšen bo konec te stvari. Končno je zaslišala ropot. Odprla so se hišna vrata, v veži so zadoneli koraki, in skozi odprta vrata je stopil v knjižnico mož. Ruby se je globoko oddahnila in veselo kliknila. Bil je Geoffrey. Tako ga je vse presenetilo, da je nem obstal. Gledal je s Pavla Rodneya na Ru-by in z Ruby na Pavla. Mlada žena mu je planila naproti in se vrgla na njegove prsi. Tesno jo je prižel k sebi, njegove oči pa so merile moža, ki ga je imel za svojega sovražnika. Tudi Avstralec je pobledel a ni izgubi svoje samozavesti, in porogljiva poteza okoli njegovih ust se je jasno izražala. Psa nista zapustila svojega mesta, ležala sta še vedno pred njim. Vsi so bili mirni, nepremični, kakor prekrižanimi rokami in kljubovalnega obraza na kaminovi preprogi ter radovedno čakal razpleta. Trpko je zrl na svojega bratranca, ki je bil bled in odločen. Ruby je ovila eno roko okrog vratu svojega moža in gledala ponosno a hkrati boječe na Pavla Rodneya. Lasje so se ji razpletli in so padali preko ramen. Držala jih je z eno roko za ušesom in ni slutila, kako slikovita in dražestna je njena prikazen. »Govorite sedaj sir, je dejala končno z nekoliko tresočim glasom, ker jo je strašil dolgi molk. Rodney se je za hip ozrl vanjo in je potem še dalje porogljivo meril svojega bratranca. Psa sta ležala mirna med nji ma, pripravljena na skok. »Pokliči psa,« je dejal Geoffrey tiho Ruby, »sedaj ju ne potrebujemo več. In botem mi razloži, kako to, da si v tem času tukaj s tem . . . človekom.« Ruby je poklicala psa in na kratko razložila Geoffreyu položaj, »Pojasnite mi takoj, kako je to, da ste tukaj,« se je obrnil Geoffrey do svojega bratranca. »Kaj vas je privedlo sem?« »Radovednost, kakor sem že povedal gospej Rodneyevi,« je odgovoril malo- marno. »Okno je bilo odprto, svetilka je gorela. Šel sem, da si ogledam staro sobo.« »Kdo je vaš sokrivec?« je vprašal Ge-offrey. »Izvolili ste govoriti v ugankah,« jc odgovoril Rodney in zmajal z rameni. A jaz ne znam ugibati.« »Izrazil se bom jasneje. Katerega slugo ste podkupili, da vam je odprl okno?« V Avstralčevein pogledu se je za trenutek zaiskrilo, potem je povesil oči in se zasmejal, »fz burke hočete napraviti dramo?« je vprašal porogljivo. »Čemu bi podkupoval slugo, da si ogledam o pol noči sobo svojega deda?« »Da, čemu? Morda ste se hoteli polastiti kakega predmeta, ki je v tej sobi?« »Sedaj vas prav tako ne razumem.« Pavel Rodney je smrtno pobledel. »Morda mi date prav tako imenitno pojasnilo kakor preje.« Mislim, da to ni potrebno,« je odgovoril Geoffrey zaničljivo. »Plaziti se ob dveh zjutraj v stanovaniu drugih ljudi, je po mojem mnenju navada tatov in ljudi slične vrste.« »Tudi vi se lahko motite. Čeprav nisem niti tat, niti ropar, me vendar veseli ponočni izprehod.« W — .^a. v Uu'.i'.;att. Od10vor„,«^»X^AVK° ^ ^ ‘ *