VESTNIK
k*-* <fT'
E	/ ^5	^
* Poštni urad 9020 Ceiovec ^

Veriagspostamt 9020 Kiagenfu izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
r<nnm)mmnmtumnnnn!mnmumnnnnumnmmmm))ntiT
LETNiK XXXH.
CELOVEC, PETEK, 4. MAREC 1977
ŠTEV. 9 (1803)
OB SPORAZUMU KOROŠKiH STRANK:
TAKEGA NAČ!NA REŠEVANJA
more biti zmožen !e smrtni sovražnik koroških Siovencev
K prediogu treh v koroškem dežeinem zboru zastopanih strank giede omejitve območja veijavnosti doiočii čiena 7 § 3 državne pogodbe iz teta 1955 osrednji organizaciji koroških Siovencev ugotav-ijata, da prediagana ureditev nikakor ne odgovarja doiočiiom čiena 7 državne pogodbe, marveč z ozirom na to, da temeiji na rezuitatih ijudskih štetij in ziasti tudi jezikovnega štetja dne 14. novembra 1976, predstavijo revizijo državne pogodbe z dne 15. maja 1955.
Poteg tega bi taka ureditev potom odredb, ki jih je treba sprejeti k zakonu o narodnih skupinah, sedanjo z odtoki izvedeno ureditev siovenskega uradnega jezika dodatno k nemščini na Koroškem, na katero se je Avstrija večkrat skiicevaia pred mednarodnimi forumi, žeto bistveno posiabšaia giede stvarnega in krajevnega območja veijavnosti.
Narodni svet koroških Siovencev in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem siej ko prej vztrajata na takšni ureditvi vseh doiočii čiena 7 državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki bo odgovarjata državni pogodbi in kakor je biia izražena v števiinih staiiščih in viogah obeh organizacij.
Tako se glasi (v prevodu) pismo, s katerim sta ZSO in NSKS v sredo sporočita zveznemu kanclerju dr. Kreiskemu svoje stališče k tako imenovanemu .sporazumu" treh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank glede reševanja vprašanj dvojezičnih napisov in slovenskega uradnega jezika.
Ta .sporazum" pa zasluži, da se o njem pove še nekaj besed. Je namreč krona vse dosedanje proti-manjšinske politike ter pred domačo in mednarodno javnostjo razgalja ogabni obraz popotne ne-
Milan Samec
NOV) GENERALNi KONZUL SFRJ V CELOVCU
V torek je prevzet svojo doiž-nost novi jugosiovanski gene-rain) konzui v Ceiovcu Miian S o m e c , ki je bii dosiej namestnik repubiiškega sekretarja SR Siovenije za mednarodno so deiovanje.
Movi generaini konzui v Ceiovcu oziroma na Koroškem ni nepoznan, saj je bii že svoje-časno ataše urada za zvezo v Ceiovcu, tako da dobro pozna tukajšnje razmere in probieme. V ostaiem je bii prvi sekretar veieposianištva v Rimu in svetnik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve ter je opravijai še druge poiitične, upravne in gospodarske naioge na ravni repubiike in tederacije.
razumno rešitev (ki bo za zvezno vlado vsekakor obvezna, kakor je že vnaprej povedat), potem pa je bilo na koroški ravni prepuščeno nemškonacionalni FPU, da je zarisala meje tistega, kar da je za Koroško še sprejemljivo — in na tako .rešitev" sta končno pristali tudi SPO in OVP.
Z drugimi besedami to pomeni, da zdaj celo že o izvajanju državne pogodbe odloča in postaja .staatstragende Partei" tista FPO, ki se vse do danes še ni jasno in nedvoumno priznala k avstrijski samostojnosti. Pomeni, da v manjšinskem vprašanju odloča tista FPO, ki jo je šele pred kratkim tudi koroški tisk imenovat .Partei des KHD" — torej praktično odloča
Heimatdienst, rtepatisti, kisopo toliko hvalisanem ustroju avstrijske
demokratičnosti pristojni in odgovorni, namreč politične stranke, da niti ne govorimo o tistih, za katerih usodo gre, to je slovenska narodna skupnost, ki so jo pri iskanju .sporazuma" popolnoma in načrtno prezrli in s tem svojo demokratičnost sami najbolj postavili na laž.
Temu primerni so tudi rezutlati sramotnega licitiranja: v 8 občinah (po stanju iz leta 1955) dvojezični napisi in v 14 občinah dvojezično uradovanje; pri tem pa Ziljska dolina povsem .odpisana" in tudi be-Ijaški okraj zreduciran na dve občini. To je res .širokogrudnost", ki je more biti zmožen le smrtni sovražnik koroških Slovencev!
Kljub temu pa v tisku spet beremo o .zgodovinskem dnevu" in o .zeleni luči", ki da je bit,' prižgana in s tem na stežaj odprta vrata v srečno bodočnost naše dežele. Izmed vseh, ki se delajo tako navdušene in v svojem zmagoslavju koroške Slovence in njihovo vodstvo spet enkrat proglašajo za ekstremiste, je samo eden tako mimogrede zabeležil kot .ironijo", da je bila končna rešitev dosežena brez sodelovanja slovenskega vodstva. Toda niti enemu izmed ieh superdemokratov ni prišlo na misel, da se pravzaprav navdušujejo za nekaj, kar v resnici pomeni brezobziren diktat, s katerim Avstrija javno demonstrira, da ni sposobna rešiti manjšinskega vprašanja po načelih sodobne demokratične družbe.

/ugros/avi/a bo priznala samo fa^e rešjfve
ki bodo sprejemljive za manjšino
Prejšnji teden, v četrtek 74. februarja 1977, je obiska! Koroško odpravnik postov ambasade SFR Jugostavije na Dunaju Milan Ribica, ki je med drugim obiska) koroškega dežeinega giavarja Leopoida Wagnerja.
Med svojim bivanjem na Koroškem je odpravnik posiov ambasade Miian Ribica v spremstvu generainega konzuia Bojana Lubeja in kon-zuia Petra Zupančiča obiskai tudi sedež Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, kjer ga je v navzočnosti več odbornikov pozdravi) predsednik dr. Franci Zvritter. Predstavnik Jugosiavije je bii seznanjen s trenutnim poiožajem siovenske narodne skupnosti na Koroškem ter z njenim živijenjem in deiom. Poudarjeno je bito, da smo si koroški Siovenci vedno prizadevati, da bi v enakopravnih pogajanjih s pristojno viado dosegii rešitve, ki bi biie sprejemijive za vse prizadete. Pri tem smo dosiedno izhajati s staiišča, da more podiaga za reševanje biti te čien 7 državne pogodbe. Vendar nismo našii potrebnega razumevanja, marveč so se viada, zakonodajaiec in stranke na zahtevo nemških nacionaiistov odiočiii za rešitve, ki so v očitnem nasprotju s čienom 7 in pomenijo revizijo državne pogodbe. Takih vsiijenih rešitev pa ne moremo sprejeti, zato bomo vztrajati v našem boju.
Odpravnik posiov ambasade Miian Ribica je v svojem odgovoru zagotovi), da bo Jugosiavija nadaijevaia svojo načetno manjšinsko poiitiko. To pomeni, da bo še naprej vztrajata na tem, da Avstrija v ceioti izpoini svoje obveznosti iz državne pogodbe; prav tako pa bo tudi v bodoče nudita vso podporo pravičnemu boju siovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Jugosiavija je mnenja, da morajo biti odprta vprašanja rešena v enakopravnem diaiogu med avstrijsko viado in manjšino, zato bo pristaia ie na take rešitve, ki bodo sprejemijive za obe narodni skupnosti. Ker po mnenju Jugosiavije sedanje reševanje ni v skiadu z državno pogodbo, bo vprašanje ostaio odprto bo še naprej bremeniio odnose med obema državama.
Enakopravnost manjšin
je eden izmed pomembnih postuiatov sodobne demokratične družbe
z
mov,
ratifikacijo osimskih sporazu-s katerimi so bila dokončno rešena vprašanja meje in s tem povezani problemi med Italijo in Jugoslavijo ter urejeno gospodarsko sodelovanje med obema državama, sta dali Italija in Jugoslavija nov primer sodobnega sporazumnega reševanja tudi najbolj zamotanih in kočljivih vprašanj, s tem pa tudi bistven prispevek k utrjevanju miru v tem delu sveta. Italija je sporazume ratificirala prejšnji teden (obširno poročamo na 2. strani — op. ured.), v jugoslovanski skupščini pa je bila razprava o ratifikaciji zaključena ta teden.
Pred glasovanjem o ratifikaciji je
Kjer spoštujejo njihove pravice
manjšine lahko opravljajo funkcijo povezovanja
dostopnosti odgovornih politikov ha Koroškem in preko njih v Avstriji, da bi manjšinska vprašanja reševali tako, kakor to drugod de-t°jo: namreč v sodelovanju in sporazumno s prizadeto manjšino, ne Pa mimo nje in v soglasju z njeni-h*i najhujšimi sovražniki.
Drugače takega ravnanja namreč ni mogoče oceniti. Kajti do koroškega .sporazuma" je prišlo po edinstveni poti: najprej je kancler Kreisky po zadnjem strankarskem vrhu naložil koroškim strankam natego, da med seboj najdejo spo-
V	FeogrgJK j c prejšn! teJcn zaseJdJ Zve zn; svet z% Mednarodne odnose SFR/, h: je po J ^redsedstfon? predsednica .sveta Edvarda Eardel/a proKČ:/ odnose ned /agos/avijo In sosednjiMM državann, v few ohcira pa posebej tad: vprašanja po/ožttjg In pravic j^gos/ovarts^tF TMroJMOstn:/? manjšin v teh državah. Sodelovali so tadi preJstdfM;^; zvezni, repablišhih in pohrajinshih organov, JrMŽFenopohftČM/F orgdHtZdcfj Irt zrMHStvenfF asfanOV.
Met/ rdZprdvo so poadariii, da /agoslavija ves čas razvija odnose s sosealujtrM; državam: v daha prijateljskega sodelovanja in pri tem izhaja Iz načel politike neavrščenosti b; aktivnega miroljabnega sožitju. Dobro sosedsko sodelovanje je stalna sestavina jMgotl(7&dMS&e zananje podtipe, dl temelji na življenjskih Interesih jagoslovanskih narodov In narodnosti.
V	zveznem sveta so pod</drl/l, da se /ngos/dvljd zd-vzemd zd nenehno pospeševanje vseh oblik odnosov s sosednjimi Jrždvdmf. Pri tem se rdvnd po načelih med-sehojnegd spoštovanja suverenosti In ozemeljske celovitosti, sodelovanje pd temelji nd enakopravnosti In nevmešavanja v notrdnje zadeve. Na podlagi takšnih opredelitev svet sodi, dd ndrodnostl v /agoslaviji In naše ndrodnostne manjšine v sosednjih drždvdh Idhho veliko pripomorejo d poglobitvi zaapanja, razamevanja In sodelovdnjd med sosednjimi državami," je bilo ugotovljeno nd seji. Ndrdtl pd so Izrecno poadariii, dd ndrodnostne mdnjslne, dl so Integrdlnl del preblvdlstvd drždve, djer živijo, Idhdo oprdvljdjo /ankcijo povezo-
Vdnjd le v primera, dd te drždve Spoštujejo njihove prdvlce, dl Izhdjdjo Iz dokamentov, sprejetih v okvira OZN, v sdlepnl listini helslnšde donjerencc o vdrnostl In sodelovdnjd v Evropi, v dragih maltilateralnih do-kamentih In dvostrdnsdlh sporaznmih ter v dokamentih teh drždv, dl so v sklada z veljdvnlml medndrodnlml dokamenti.
Ndddlje so nd seji agotovili, dd /agoslavt/a povezaje vprašanje manjšin s čedalje širšim odpiranjem mejd ter pospeševanjem mdloobmejnegd In regionalnega sodelovdnjd, s čimer ndj bi zdgotovlll čeddlje svobodnejše glbdnje Ijddl In čeddlje Intenzivnejšo bdltdrno Izmenjd-vo nd vseh drdglh področjih.
/dgosldvljd sl je prldoblld bogdte Izddšnje pri aresni-čevdnjd ne le jormdlne temveč tddl dejdnsde enakoprav-nostl vseh njenih ndrodov In ndrodnostl. Z doslednim Izvdjdnjem dstdvnlh, Zddonsdlh In drdglh ddrepov v prddsl ter z brdtstvom In enotnostjo ndrodov In ndrodnostl, dl se Iz dnevd v ddn potrjdjetd, so zdgotovlll pogoje Zd svoboden In endboprdven gospoddrsdl, dražbe-nopolitični, socldlnl, ddltdrnl In ndrodnostnl rdzvoj jd-goslovdnsdlh ndrodov In ndrodnostl. /dgosldvljd Zdto dprdvlčeno sodi, dd je z Izpolnjevdnjem In pospeševdnjem medndrodnlb Instrdmentov dvostrdnsdegd In mdltl-Idterdlnegd pomend, dl Zddevdjo ndrodnostne mdnjšlne, ter z njihovo dosledno dpordbo v prddsl moč prlspe-vdtl tddo h drepltvl dobregd sosedsdegd sodelovdnjd In odnosov dot d mlrd In stdbllnostl v svetd.
v jugoslovanski skupščini govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, ki je obširno nakazal pomen in vlogo osimskih sporazumov. Med drugim je dejal, da je to primer dobrega sodelovanja med državami z različnimi družbenimi sistemi. Izčrpno pa je obravnaval tudi položaj italijanske narodnosti v Jugoslaviji oziroma slovenske narodne skupnosti v Italiji ter opozoril, kako osimski sporazumi prinašajo zadovoljivo rešitev tudi tega vprašanja.
Tozadevno je Minič dejal, da imajo v razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami manjšine pomembno vlogo, če so spoštovane njihove pravice in če se jim omogoča razvoj nacionalne identitete, jezika, kulture in običajev. Pri tem se Jugoslavija ravna po spoznanju, da je vprašanje manjšin najtesneje povezano s čedalje širšim odpiranjem meja. „Zato se med drugim zavzema tudi za čedalje lažje stike med manjšino in matičnim narodom, tembolj, ker je dejanska enakopravnost manjšin v vsaki državi danes eden izmed pomembnih postulatov sodobne demokratične družbe."
Takšno ravnanje je našlo ustrezno mesto v sedanji pogodbi, je dejal Minič in opozoril, da je Jugoslavija glede obsega in vsebine pri uveljavljanju pravic italijanske manjšine že doslej mnogo dalje od mednarodnopravnih obveznosti. Glede Italije pa je naglasil, da Jugoslavija ceni pripravljenost italijanske strani, da pozitivno uredi vprašanja v zvezi s položajem, enakimi pravicami in globalno zaščito slovenske narodne manjšine na vsem območju pokrajine Furlanije-Julijske krajine.
Med razpravo v skupščini je spregovori) tudi dosedanji veiepo-sianik v Avstriji Viahov, ki je navzoče izčrpno seznani) s stanjem jugosiovansko-avstrijskih odnosov. Pri tem je posebej prikaza) poio-žaj siovenske in hrvaške manjšine v zvezi z izvajanjem državne pogodbe.

AVSTRIJA PODLEGA MRAČNJAŠTVU
medtem ko utira Itafija pot v bodočnost
Povsem naključno, vendar značilno je sovpadanje dveh raztičnih pristopov k reševanju mednarodnih obveznosti in dogovorov: medtem ko je ttatija po doigi in deino tudi precej živahni razpravi ratificirata tako imenovane osimske sporazume o ureditvi vprašanj meje in bodočega sodeiovanja med ttaiijo in Jugoslavijo, je Avstrija na tem, da se svojim mednarodnim pogodbenim obveznostim izogne s protizakonitim tristrankarskim dogovorom, ki pomeni očitno revizijo državne pogodbe. S tem pa si Avstrija tudi piše sama sodbo, ki jo bo doieteia pred mednarodnimi forumi: da zaradi svoje pogodbene nezvestobe ni vredna mednarodnega zaupanja.
Medtem ko je Avstrija torej na najboijši poti, da po krivdi neodgovornega kapitulantstva merodajnih političnih in uradnih dejavnikov pred večno včerajšnjimi silami zapravi svoj ugled kot pravna država, je Italija, kljub temu, da je bila prav tako pod močnim pritiskom sil nacionalizma in fašizma, napravila zgodovinski preobrat ter se je odločila za politiko sodobnega obravnavanja in razreševanja odprtih vprašanj. Kakor pred meseci že v poslanski zbornici, tako je bila zdaj tudi v senatu z ogromno večino izglasovana ratifikacija osimskih sporazumov. Za ratifikacijo so se izrekli komunisti, socialisti, socialni demokrati, neodvisna levica, republikanci in demokristjani, proti pa so glasovali samo neofašisti in — južnotirotska SVP, kar je vsekakor značilna povezava.
Med razpravo pred odločilnim glasovanjem so predstavniki posameznih skupin še enkrat zavzeli stališče k pomenu italijansko-jugo-slovanskih sporazumov, pri tem pa odločno zavrnili tudi pomisleke in proteste določenih krogov zlasti v Trstu, kjer so pod pretvezo ekoloških in avtonomističnih vidikov nasprotovali sedanji rešitvi. Tako je npr. predsednik ekološke komisije senata, socialist Ajello, tovrstno nasprotovanje zavrnil, češ, da v resnici gre za revanšizem in fašizem, „ati pa za sanje o trgovski ,indiji koromandiji', ki bi predstavljala žalitev za vsa mlada poko-lenja tržaškega mesta, katerim moramo nuditi delo, zaposlitev, proizvodne dejavnosti, ne pa .starostne podpore'." Pa tudi demokristjanski senator Sorti je svoje poročilo zaključil s pozivom Trstu, naj se otrese svoje provincialnosti in tesnobe, kajti osimski sporazum mu nudi možnosti, „da spet zadiha v mednarodni širini, da se dvigne v kulturnem, družbenem in gospodarskem oziru in ponovno pridobi svoje mesto v Evropi v tesni povezavi z narodnim zaledjem, ki ga predstavljajo Slovenija in širše Podonavje".
Posebno obširno je med razpravo govoril zunanji minister Forlani, ki je prav tako opozoril na veliki pomen dokončne ureditve vprašanj z Jugoslavijo. Pri tem je dejal, da je sedaj zaledje tržaškega mesta na slovenskem ozemlju preko meje. Poudaril je, da je izbrana zunanjepolitična linija „brez drugih izbir", če se je Italija enkrat za vselej opredelila za politiko miru in sodelovanja. „Vsi pa naj se zavedajo enostavne resnice, da je bodočnost Trsta, kakorkoli nanjo gledamo, vedno povezana s sodelovanjem z Jugoslavijo. Brez tega za Trst bodočnosti ni," je naglasit italijanski zunanji minister.
Minister Forlani pa je v svojem govoru obširno spregovoril tudi o vprašanju slovenske manjšine v Italiji, kajti skupaj z zakonom o ratifikaciji osimskih sporazumov je bila sprejeta tudi še posebna skupna resolucija, ki vlado obvezuje, naj
„ustvari najugodnejše pogoje enakopravnosti in globalne zaščite slovenske manjšine, ki živi v deželi Furlaniji-Julijski krajini." V tej resoluciji so podrobneje poudarjene naloge, ki jih ima vlada za globalno zaščito Slovencev. Med drugim je poudarjena nujnost odprave razločevanja Slovencev na kategorije glede na pokrajino, kjer živijo, nujnost svobodne uporabe slovenščine
0 položaju
koroških Slovencev
V Ljubljani so prejšnji teden na dveh skupnih sejah komisije izvršnega sveta za zunanjepoiitična vprašanja in narodnosti ter komisije skupščine SR Siovenije za mednarodne odnose obravnavah jugosiovansko-avstrij-ske odnose. Ob tej priiožno-sti so biia v ospredju razprave vprašanja avstrijske državne pogodbe in v tej zvezi poiožaja siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Ene seje se je udeiežii tudi podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve in novoimenovani veieposia-nik SFRJ v Avstriji Novak Pri-bičevič, druge seje pa novi generaini konzul SFRJ v Ce-tovcu Miian Samec.
v izvoljenih organih in v odnosu z oblastmi, samostojne slovenske šole, juridično in praktično priznanje oziroma podpora kulturnim ustanovam, predvsem pa obveza, naj čimprej, najkasneje pa v 18 mesecih (toliko je namreč časa za izvedbo sporazumov) pripravi globalni zakon, ki naj Slovencem zajamči polno zaščito in vsestranski razvoj.
V zvezi z obveznostmi, ki jih nalaga Italiji osimski sporazum glede globalne zaščite slovenske manjšine, je minister Forlani poudaril da so ji s tem zajamčene dodatne svoboščine, „da se lahko napaja v svoji kulturi in v svojem zgodovinskem izročilu"; pri tem gre za pomembno državljansko vrednoto, ker predstavlja dejansko zavračanje vsake politike raznarodovanja, je menil minister Forlani, ki je še dodal: V tej perspektivi, v trenutku, ko se Italija pripravlja na novo obdobje odnosov s sosednjo Jugoslavijo, se slovenski etnični skupnosti zagotavlja najširše možno izvajanje ustavnega načela o zaščiti jezikovnih manjšin in torej popolne enakopravnosti in odprave diskriminacij med italijanskimi državljani.
Ratifikacija osimskih sporazumov s strani Italije pomeni zgodovinski preobrat v italijansko-jugoslovanskih odnosih, kakor v veliki večini poudarja tudi italijanski tisk. Z zadovoljstvom pa so zaključek ratifikacijskega postopka pozdravili tudi Slovenci, ki so bili vedno življenjsko zainteresirani na dobrih in prijateljskih odnosih med sosednima državama in na njunem sodelovanju. „Naše zadovoljstvo — piše v tej zvezi Primorski dnevik — temelji predvsem na pričakovanju, da bo vlada sedaj brez oklevanja dala življenje svojim obvezam." — „V okviru mednarodne obveze, kakršna je sporazum sam, in v okviru notranje zakonodaje, ki izhaja iz ustave, morajo biti sprejeti vsi zakonski ukrepi v korist slovenske narodnostne skupnosti, da ji bo končno zagotovljena gospodarska, politična in kulturna enakopravnost," pa je rečeno v tozadevni izjavi Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu.
GRADIŠČANSKI HRVAT! IZJAVLJAJO:
Sosveti so farsa
pri kateri nočemo sodelovati
Tudi gradiščanski Hrvati odločno odkianjajo vsako sodelovanje pri ..rešitvah ", kot jih pripravlja Avstrija v smislu tristrankarskega dogovora, ker to niso rešitve člena 7, marveč so farsa. Tako je predsednik Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem dr. Ivo MiiHer poudaril, da so gradiščanski Hrvati sklenili kategorično odkloniti sodelovanje v sosvetih narodnih skupin, če bodo vanje vključeni tudi deklarirani „hrvaški" asimilanti Robakovega kova.
.Svoje sodelovanje v bodočem sosvetu za hrvaško narodno skupino brezrezervno pogojujemo s tem, da v sosvetu ne sodelujejo ljudje, kakršen je na primer socialist Robak in njemu podobni na Gradiščanskem," jedejal dr. MiiHer. „To so ljudje, ki so bili vse življenje deklarirani in notorični asimilanti in ki so se zmerom borili proti uresničenju 7. člena državne pogodbe ter se vsepovsod zavzemali za .zamenjavo hrvaškega jezika z nemškim. "
Morebitno vključitev takšnih asimilantov v novi sosvet ne bi razumeli le kot zanikanje prejšnjih ustreznih svečanih obljub, izrečenih gradiščanskim Hrvatom s strani najvišjih avstrijskih predstavnikov, ampak bi jo razumeli tudi kot čisto provokacijo hrvaške narodne manjšine, je nadaljeval dr. Mirller in menil, da bi bil tak ukrep sploh precedens v manjšinski politiki v Evropi. V tej zvezi je posebej omenil nesprejemljivo legalizirano prakso, ki jo omogoča novi zakon, po katerem vlada odloča, kdo je asimilant in kdo ni, ne odločajo pa o tem manjšine same.
V tem smislu so gradiščanski Hrvati pred nedavnim govorili s kanclerjem Kreiskym, ki so ga spomnili, da je svoječasno tudi sam imenoval Robaka in njegove somišljenike za ..ekstremne asimilante". „Mi ne bi nikdar pristali na novi zakon o narodnih skupinah, če nam ne bi uradno zagotovili, da v sosvete ne bodo vključeni asimilanti," je spomnil dr. MiiHer. „To pa je zdaj, kot vse kaže, postalo vprašanje, kajti sodelovanje asimilantov bi sosvete narodnih skupin spremenilo v farso, v kateri pa ne nameravamo sodelovati."
Predsednik HKD je zavrnil tudi tezo, da sedanji zakon o narodnih skupinah predstavlja temelj za uresničenje 7. člena državne pogodbe. Menil je, da gre le za ..manjšinski program", ki pa je v marsičem v nasprotju z državno pogodbo. „Zato se bomo tudi v prihodnje intenzivno zavzemali za dosledno in popolno uresničitev 7. člena državne pogodbe," je naglasil dr. MiiHer. ..Takšno prizadevanje pa vključuje vsestransko sodelovanje s koroškimi Slovenci, ki ravno tako odločno zahtevajo uresničenje 7. člena ter obenem zavračajo vse tiste ukrepe, ki predstavljajo revizijo tega člena državne pogodbe."
Pestra dejavnost
med rojaki v Ameriki in Avstraliji
Na nedavni seji izvršnega odbora Slovenske izseljenske malice v Ljubljani so med drugim govorili tudi o raznih dejavnostih med Slovenci v Ameriki in Avstraliji. Tako je predsednik matice Drago Seli-ger poročat tudi o slovesnostih, ki so bile v Sydneyu ob odkritju Cankarjevega spomenika. Na tej prireditvi, ki jo je pripravilo tamkajšno društvo „Triglav", so sprejeli tudi posebno resolucijo v podporo boju koroških Slovencev (o prireditvi smo poročali tudi v našem listu
Dunajj vabi nal05.mednarodni velesejem
Od 9. do 13. marca bo Dunaj središče svetovnega gospodarstva. V tem času bo namreč že 105. mednarodni velesejem v avstrijski prestolnici. Na prostoru 400.000 kvadratnih metrov bo letos razstavljalo 3598 podjetij iz 30 držav sveta. V številnih strokovnih razstavah se bodo razstavljalci potrudili nagovoriti specifične vrste kupcev in trgovcev.
Novo središče letošnjega dunajskega sejma — in to predstavlja tudi svetovno novost — bo ..Strokovna razstava za komunalno opremo in tehniko okolja". Ta strokovna razstava je nedvomno izredno aktualna in vzbuja že danes veliko zanimanje med strokovnjaki. Sicer je bilo to področje zastopano tudi že na dosedanjih sejmih, vendar tozadevno še nikoli ni bil podan celoten pregled. Tako bo ..Razstava za komunalno opremo in tehniko okolja" letos nudila interesentom današnjo stopnjo tehnike in jih hkrati spoznala z važnimi podjetji, ki se ukvarjajo s to problematiko. Jedro te razstave bo letos področje komunalnih vozil. Ampak tudi pomoč ob katastrofah sodi v to razstavo in bodo tudi na tem področju razstavljene številne novosti. V času sejma se bodo s to temo bavili tudi na zasedanjih zveze avstrijskih mest in zveze avstrijskih občin. V tem smislu je vodstvo sejma razglasilo 11. marec za „Dan županov", ki so najvažnejša skupina, katero naj bi nagovorila ta strokovna razstava.
Drugo težišče letošnjega velesejma bo že tradicionalno področje stanovanjske opreme, ki bo zajeto v okviru strokovne razstave pod imenom ..Oprema 77". V isti okvir spadajo že razstava ..Zidava in kurjava" in številne druge prireditve, med njimi tudi razstavi za kmetijstvo in za gradbena podjetja.
Dunajski mednarodni velesejem ima važno vlogo za
avstrijsko gospodarstvo, saj nudi avstrijskim podjetnikom možnosti navezanja stikov z inozemskimi partnerji, ne da bi jim bila potrebna draga potovanja v tujino. Inozemki razstavljalci pa najdejo na dunajskem sejmu verziranega partnerja, ki jim pomaga pri iskanju novih prodajnih tržišč. Zlasti hvalijo strokovnjaki dunajski sejem kot središče gospodarstva zahoda in vzhoda in ga zato tudi imenujejo ..odskočno desko na vzhod". Da je to ime upravičeno, kaže dokaj visoka udeležba vzhodnih držav na dunajskem sejmu. Vse vzhodne države Evrope so zastopane: Bolgarija s tremi, Češkoslovaška z osmimi, NDR s šestimi, Poljska in Romunska z dvema in Sovjetska zveza s štirimi podjetji. Najmočneje zastopana je kajpada zopet ZRN, ki pošilja kar 705 razstavljalcev, ki nadalje prihajajo tudi iz ZDA, Japonske in Latinske Amerike. Jugoslavija je zastopana s petimi podjetji.
Med avstrijskimi deželami je seveda Dunaj najmočneje zastopan in sicer s 1824 razstavljalci. Koroška se nahaja s svojimi 27 podjetji bolj na koncu lestvice med avstrijskimi zveznimi deželami. Težišče koroških razstavljalcev je lesna industrija in stanovanjska oprema. Poleg tega pa razstavljajo Korošci tudi še produkte za turizem in gastronomijo.
Hkrati z dunajskim pomladanskim velesejmom na tako imenovanem „Rotundengelande" bosta v sejemski palači še dva strokovna sejma in sicer ..Usnjeni izdelki exquisit" od 10. do 13. marca in „Exquisit" od 11. do 13. marca. Tako bodo ob istem času in na istem prostoru hkrati tri sejemske prireditve. Vsekakor je to za interesente, kupce in trgovce ter strokovnjake vzroka dovolj, da med 9. in 13. marcem obiščejo avstrijsko metropolo.
pred nekaj fedni, ko smo objavili fudi omenjeno resolucijo — op. ured.).
Med letošnjimi prireditvami so na seji posebej omenili simpozij o ameriško-slovenskem pisatelju Louisu Adamiču, ki bo meseca maja v Clevelandu, medtem ko bodo v etnografskem muzeju v Enon Va!leyu odkrili Adamičev spomenik, delo znanega slovenskega kiparja Zdenka Kalina. Spomenik bo Slovenska izseljenska matica posredovala organizaciji progresivnih Slovenk v ZDA, ki bodo priredile tudi omenjeni simpozij. Meseca aprila bo v Pittsburghu mesec kulture jugoslovanskih narodov in narodnosti; potekal bo v okviru proslav ob 200. obletnici Združenih držav Amerike. Na univerzi v Min-nesotti pa bodo v dneh od 21. do 23. aprila priredili konferenco na temo ..Prispevek jugoslovanskih izseljencev k razvoju združenih ameriških držav".
Slovenci v Ameriki obhajajo letos tudi še drug pomemben jubilej: polstoletnico Slovenskega delavskega doma v Clevelandu. Zgodovina tega središča je zelo pestra in sega nazaj do leta 1914. Ze takrat je bil namreč prvi sestanek za postavitev Društvenega doma; leta 1916 je dramsko in pevsko društvo „Naš dom" sklicalo konferenco prizadetih društev, kjer so sestavili pripravljalni odbor; istega leta je bila tudi ustanovna konferenca in avgusta 1917 so predložili pravila za organizacijo ,Slovenski delavski dom"; sklep o gradnji Delavskega doma so sprejeli leta 1925, leta 1926 je bilo slavnostno polaganje temeljnega kamna, 1. januarja 1927 pa je bil dom slovesno odprt in od takrat številnim slovenskim društvom in ustanovam že skozi 50 let služi kot priljubljeno narodno zbirališče.
Pomembna novost
na slovenskem kulturnem trgu
tnititui za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter zatožba Miadinska knjiga v Ljubljani sta pred nedavnim predstavita tisku in s tem javnosti izredno pomembno novost in hkrati dragocen sad dotgotetnega znanstvenega deta: namreč prvi det „Etimc-toškega stovarja stovenskega jezika", ki ga je pripravit prof. dr. France Beztaj. Obenem s prvim detom etimotoškega stovarja pa je izšla tudi priredba Megiserjevega stovensko-tatinsko-nemškega stovarja iz teta 1603, ki ga je za ponatis priredit Jože Stabej.
Obe izdaji, še posebej pa seveda prva knjiga etimotoškega slovarja, predstavljata izjemen dogodek domače slavistike; za slovar dr. Bezlaja pa sploh velja ugotovitev, da gre za izredno delo, ki bo
Plodno delo
Glasbene matice v Trstu
Glasbena matica v Trstu, ki sodi med najvišje kulturno-umetniške okviru ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji, je na nedavnem občnem zboru polagala obračun o dosežkih v minuti delovni dobi. Ta obračun je pokazal, da opravlja Glasbena matica zelo plodno in vsestransko pomembno dejavnost; leta 1974 smo se o tem lahko prepričali tudi koroški Slovenci, ko so člani tržaške Glasbene matice sodelovali na naši osrednji Prešernovi proslavi v Celovcu.
Med pestro dejavnost spadajo nastopi gojencev, ki jih je bilo v minulem letu kar 43; od tega 18 samostojnih, 25 pa v sodelovanju na prireditvah drugih ustanov. Poleg tega je Glasbena matica organizirala 23 koncertnih prireditev ter 20 gostovanj orkestra, gojencev in ansamblov šole.
Prav tako plodno in pomembno pa je tudi sodelovanje z drugimi glasbenimi šolami.
V polnem razmahu je predvsem pedagoška dejavnost ter se število gojencev iz leta v leto viša, tako da postaja že problem upoštevati vse prošnje za sprejem. Tozadevna dejavnost Glasbene matice zajema poleg obeh središč — Trsta in Gorice tudi še številne druge občine in naselja, kot so Sovodnje, Devin, Nabrežina, Prosek-Kontovel, Bazovica,
Skedenj in Dolina. Vendar pa obstaja se veliko zanimanje za nadaljnje podružnice, in to predvsem v krajih, kjer bi imele pomen pravih postojank slovenske kulture. V tem okviru so brez dvoma posebne važnosti prizadevanja, da bi dejavnost Glasbene matice razširili tudi na Beneško Slovenijo.
deležno izrednega zanimanja ne le v slovanskem jezikoslovnem sve-lu. To je poudaril Judi upravnik Inšfilufa za slovenski jezik in podpredsednik SAZU dr. Bralko Kreti, ki je menil, da smo Slovenci na slovarskem področju sicer v zamudi, obenem pa v nekem smislu dohajamo duha časa, pri čemer je omeniti ravno ..Etimološki slovar slovenskega jezika", ki ni samo vezan na domačo problematiko jezikoslovja, ampak skuša nekatere stvari osvetliti v mednarodnem in v njem dati slovenščini mesto, ki ji pripada.
V tej zvezi je dr. Kreft opozoril tudi na Megiserjev „Thesaurus po-lyg!ottus" katerega avtor — sicer Nemec — je slovenski jezik že pred stoletji postavljal vzporedno z drugimi jeziki in ga torej pravično vrednotil. Megiserjev slovar je eden najstarejših dokumentov o slovenskem jeziku in je bil osnova številnim poznejšim avtorjem, ki so
se ukvarjali s slovarskim delom in slovarsko kulturo. Priča pa tudi o tem, da so slovenščino enakovredno z drugimi jeziki obravnavali že nekoč tudi na ozemlju Koroške, saj je Megiser deloval v Celovcu — torej na ozemlju, kjer bi Slovence in njihov jezik danes najraje povsem zamolčali.
Avtor etimološkega slovarja dr. Bezlaj je kratko orisa) zasnovo in nastanek prvega deta, ki obsege črke A do J. Druga knjiga, ki bo predvidoma izšla čez tri leta, bo zajela besede od K do O. V celoti pa naj bi slovar obsegal štiri knjige, od katerih naj bi zadnja imela tudi indeks, dopolnila in morebitne popravke. Dr. Bezlaj pa je tudi opozoril, da si etimološkega slovarja ni moč predstavljati brez historičnega slovarja nekega jezika; prav tega pa pripravljajo zdaj tudi na SAZU, medtem ko je sedanji izid Megiserjevega slovarja, ki ga je izdal razred za filološke in literarne vede, dr. Krett imenoval ..prolog" v to dejanje.
Ob izidu prvega dela etimološkega slovarja velja še opozoriti, da je po obširnosti to najizčrpnejši slovar katerega izmed slovanskih jezikov podobne narave; edina izjema je etimološki siovar srbohrva-
OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA
vabimo na
C&CZM
ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA
ki bo v torek 8. marca 1977 ob 13.30 uri v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, Tarviser Strafje 16.
Na dnevnem redu bodo poročila, volitve novega odbora in drugo. Predvsem pa bo občni zbor po stari tradiciji poteka) v znamenju MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA.
Slovenske žene, matere in starejša dekleta prisrčno vabljene!
ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA
Z Mladim rodom v novo cvetočo pomlad
V pretežni meri pomladi je posvečena nova številka „Mladega roda" šolskega lista za koroško mladino. V pesmicah, kratkih spisih, domoznanskih sestavkih in dru-
škega jezika, katerega avtor pa je izbor besed vezal na druga načeta in je predvsem pri razlagi gesel dosti bolj obširen, medtem ko se je dr. Bezlaj držal dosti bolj zgoščene, skoraj ..telegrafske" oblike pri razlagi besed.
Tako misii naše ijudstvo
V teh dneh, ko v strankah poteka že naravnost ogabna licitacija o triedinem konsenzu za izvedbo protimanjšin-skega ,manjšinskega" zakona, se tudi naši ljudje živahno in prizadeto bavijo s tem pristno avstrijskim načinom reševanja manjšinskega vprašanja.
„Me moremo dopustiti, da nam režejo kruh narodnostnih pravic tisti, ki so vedno staii v prvih vrstah, kadar je šlo proti koroškim Slovencem." Tako in podobno govorijo mladi in starejši po vaseh na južnem Koroškem in dodajajo, da se ne smemo pustiti opehariti za pravice, ki so nam zagotovljene po členu 7 avstrijske državne pogodbe. Me moremo se sprijazniti s sklepi, ki nadaljujejo staro pot zoževanja in odrekanja narodnostnih pravic, ki so det splošnih demokratičnih in človekovih pravic. Uresničitev temeljnih pravic v šolah, v uradih in na sodiščih, v vsem javnem življenju (z dvojezičnimi napisi vred) ne more biti odvisna od številk in procentov, sploh pa ne od milosti odkritih sovražnikov manjšine.
Povsod je slišati enotno mnenje, da se ne moremo odreči manjšinskim pravicam, ki jih imamo koroški Slovenci s členom 7 zagotovljene povsod tam, kjer od nekdaj živimo in kjer tudi danes delamo ne samo za svoj vsakdanji kruh, temveč tudi za splošni napredek ožjega domačega področja in sploh cele dežele in države. Jasno in znano je, da ne živimo samo v tistih štirinajstih občinah, ki so
jih razni ..strokovnjaki" izbrali, da bi v njih bila slovenščina pomožni jezik na uradih; in nismo samo v tistih raztresenih krajih, ki naj bi po tej ..velikodušnosti" dobili dvojezične napise.
Mnogo pa ljudje tudi razmišljajo, kako je moglo priti do takega za celo Avstrio sramotnega načina zoževanja in jemanja narodnostnih prvič. Krivde ne dajejo samo tistim silam, o katerih je splošno znano, da so od nekdaj Slovencem nenaklonjene; krivdo in odgovornost nosijo tudi vsi tisti, ki niso bili in še sedaj niso pripravljeni, da bi se znanim skupinam in njihovim hotenjem postaviti po robu. Pri tem mislijo na prevladujoče sile v strankah, ki so zastopane v parlamentu, pa tudi tiste, ki poročajo o dogajanjih. Kajti tudi v preteklih dnevih smo lahko v avstrijskih časopisih in drugih sredstvih javnega obveščanja spet zapažali, kako neobjektivno in pristransko so poročali o mešetarjenju med strankami za tisto, kar imenujejo dokončno izpolnitev člena 7.
„Me moremo si predstavljati, da bi kdorkoli od narodno zavednih Slovencev mogel s čisto vestjo pozdraviti zakon o narodnih skupinah z odredbami vred na ta način, da bi zagovarjal sodelovanje v manjšinskem sosvetu ali bil celo pripravljen sodelovati v takem očitno proti našim koristim naperjenim forumom," se splošno glasi zaključek, ki ga je v teh dneh vedno spet slišati med našimi ljudmi.
gih prispevkih, ki jih objavljajo — da omenimo le nekaj imen — Stana Vinšek, Marica Pinter, Nežka Povše, Milena Pipp, Valentin Vav-fi, Piskernik Angela, Lojze Krakar in drugi, je govora o letnem času, ko se narava spet prebudi v novo življenje. Potem najdemo prispevke o 1. aprilu, o velikonočnih praznikih in običajih, pa tudi o atomskih elektrarnah, o Indijancih in o marsičem drugem, saj so poleg omenjenih zastopani še mnogi drugi avtorji: Vera Poljšak, Vojan Arhar, Zdravko Omerza, Oton Župančič, Stana Millonig, Danilo Gorinšek, Ludovika Kalan, Valentin Polanšek, Slavko Štine, Robert H!avaty, Irena Žele, Anton Martin Slomšek, Karl Gril, Kristina Brenkova, Gallob Tonč, T. Ogris, M. Srienc, Herman Germ itd. V rubriki ^Stvaritve naših pesnikov in pisateljev" je tokrat predstavljen kot pesnik Karel Smol-le, v rubriki ..Spoznavajmo soseda v njegoi literaturi" je govora o pesniku Petru Turriniju, med ljudmi pri delu pa se srečamo z življenjem in delom na kmetiji.
Že iz tega kratkega naštevanja naslovov in imen je razvidno, kako pestra in bogata je nova številka ..Mladega roda", ki jo je primerno ilustrirala Marička Koten, naslovno stran pa krasi barvna slika Sel. Le še nasvet: če hočete napraviti veselje svojemu otroku, kupite mu .Mladi rod" (posamezna številka 10 šilingov); ob njem bo spoznal in se naučil marsikaj koristnega, predvsem pa mu bo odkril lepote slovenskega jezika.
DR. ANTON SVETINA	8
PRISPEVKI K ZG0D0V!N) ŠMIHELA PR) PLIBERKU
Na njegovo mesto je bil imenovan duhovnik ljubljanske škofije Primuž Peer, po r°du iz Kranja. 22. junija 1658 poroča novi vikar Peer generalnegu vikarju ljubljanske škofije Terpinu o svoji instalaciji, ki se Jn vršila dne 5. junija, t. j. na šesto nedeljo Po veliki noči. Slovesno instalacijo je izvršil Phberški vikar Jurij Stergar ob navzočnosti Prejšnjega šmihelskega vikarja Matije Križaja jn vseh faranov. Na binkoštno nedeljo pa je '*hel vikar Peer svojo pridigo, v kateri je pozdravil vse ljudstvo. V pismu prosi Peer tudi Za pomoč pri zidanju župnišča, ker pobiranje Petega novčiča ne zadostuje.
Vikar Peer pa je s svojimi farani prišel jtrnalu navzkriž. V pismu z dne 29. decembra iy58, naslovljenem na generalnega vikarja lerpina v Ljubljani, se pritožuje čez svoje fa-"1"'^ secus vivere apud Carinthios ne-Soio", ker tako med Korošci ne morem živeti, 'j pismu prosi, naj pošljejo na njegovo mesto drugega duhovnika. Generalni vikar Terpin s pismom z dne 7. januarja 1659 odgovori, "a mora na svojem mestu vzdržati, kakor to Zahtevajo pravila in predpisi sinode.
9. avgusta 1659 poroča vikar Peer generalnemu vikarju Terpinu o incidentu, ki se je vr-na dan kresovanja v vasi Šmihel: Na ta dan, ki ga obhajajo na praznik sv. Janeza Krstnika, in Vigilia S: Joannis Baptisti, so sinovi domačih faranov in fantje iz šmihelske foseščine zažgali po starem običaju na polju hzu pokopališča ob kraljevi cesti tam, kjer je cesta najožja, velikanski kres. K temu kreso-
vanju je prišlo mnogo ljudstva in so tam ob piskanju na piščali in ob igranju na citre plesali in peli. Najprej sem jih kot njihov dušni pastir iz župnišča ven trikrat, štirikrat pozval, naj prenehajo z veseljačenjem. Ko pa to ni pomagalo, sem šel osebno med nje in jih opominjal, naj zaradi bližine najsvetejšega, zaradi posvečenega pokopališča in da bi umrli imeti svoj mir, prenehajo z rajanjem. Ko sem jih tako miril, je eden izmed fantov, sin kmeta Stržarja iz Šmihela, začel kričati „ubijmo farja", in to ne enkrat, temveč večkrat. Mladina je nato začela metati na mene iz treh strani kamenje, zadet pa me ni noben kamen, ker so me starejši vaščani zaščitili. Ko sem se vrnil v župnišče, pa je mladina začela metati čez streho župnišča v malo izbo (v kateri je verjetno spala ženska služinčad župnišča) na dolge palice navezane „arbicu!os cristalinos" (kristalne obročke). Ob koncu pisma prosi vikar Peer škofa za nasvet, kaj naj stori, ker so vsi farani kazensko odgovorni njemu, škofu.
Ta primer nam dokazuje, da je bilo kresovanje na Koroškem star slovenski običaj, pa tudi kristalni obročki spadajo med koroško folkloro tistih časov.
Kakor njegov prednik vikar Križaj je imel tudi vikar Peer spore z lastnikom imenja Sor-gendorf Ivanom Štihom, ki je imel v svoji lasti tudi gostilno v Šmihelu. 3. februarja 1659 se namreč Ivan Štih v pismu škofu Otonu Frideriku Buchheimu pritožuje čez vikarja Peera, da ta v župnišču toči vino, kakor je to delal
njegov prednik Križaj, zaradi česar je škodo-van njegov gostilničar, ki mora plačevati davke, najemnino in vse druge dajatve. Vikar Peer se v pismu na škofijski ordinariat z dne 15. aprila 1659 zagovarja, da je res poslal večkrat v Pliberk po osem, deset ati petnajst četrtink vina in ravno toliko piva za svoje potrebe, ki ga je v družbi cerkvenih ključarjev in prijateljev izpit v župnišču. Gostilničar v vasi (odkoder izvira sovraštvo), pa mi ni dal nikoli poštene pijače in mi je prodajo odklonil, čc sem zahteval boljšo pijačo, in zato tudi pri njem več ne kupujem.
Meseca septembra 1659 pa je vikar Peer doživel incident pri pobiranju desetine. V pismu z dne 23. septembra poroča namreč škofu Otonu Frideriku Buchheimu naslednje: Blaž Kuhar, podložnik cerkve sv. Mihaela, je v posesti njive, ki spada k soseščini v ČrgoviČah in od katere pobira cerkev desetino. Isti Kuhar pa uživa tudi dosmrtno desetino od njive v Strpni vasi, ki spada pod Vetrinjski samostan. Ta Kuhar je za časa župnikovanja mojega prednika pritegnil njivo, od katere je pobirala župna nadarbina v Šmihelu desetino, k svoji desetini, to svoje sleparstvo pa hoče sedaj zanikati. Ko sem ga z lepim pismom povabil pred se, ni hotel priti in sem ga zaradi te nepokorščine ob navzočnosti sosedov in cerkvenih ključarjev kaznoval z dvema kronama. 20. septembra sem se podal v lastni osebi, sam, k dotični njivi, da bi pobral desetino. Tedaj so Blaž Kuhar in njegovi trije sinovi, vsi oboroženi z dolgimi koli in sekirami, planili iz bližnjega gozdička in mi z vzdignjenimi koli in sekirami branili odnesti 80 snopov desetine, ki sem jo imel že na kupu. Ko sem se pred njimi brani) z dolgo suličasto palico, so mi to palico iztrgali iz rok in jo zlomili. Pri tem
so vsi kričali, da mora eden od nas umreti, in me zmerjali ne z duhovnikom, temveč z razbojnikom in tatom. Ko sem jim povedal, da je za take žalitve in za prilastitev desetine predvidena kazen 100 zlatnikov po škofu, so izjavili, naj se pritožim zaradi tega pri opatu v Vetrinju. Ko sem jim predočil, da je škof v Ljubljani moj gospod in moj predpostavljeni in da bo on o tem odločal, če sem jim napravil kako krivico, so brez besede z mojo desetino in z mojo palico odšli. Ko sem še enkrat šel k tej njivi, da bi pobral desetino, sem tam našel še tri snope, ki sem jih dodal k desetini iz druge njive; zopet so me napadli in v diru vzeli mojo suličasto palico, niso me pa mogli na ta način prijeti niti me vreči na tla, ne da bi mi podstavili noge. Ponovno so z vso silo navalili name in mi vzeli s silo iz roke pištolo, ki sem jo držal za ročaj, in mi jo zlomili. To vse sem moral pretrpeti in vam o teh meni storjenih nasilstvih poročam, da o tem odločate po vaši volji.
V pismu z dne 9. avgusta 1659, naslovljenem na generalnega vikarja Filipa Terpina v Ljubljani, se vikar Primuž Peer pritožuje zaradi nekaterih župniji Šmihel pripadajočih fevdov in zaradi razmer na Koroškem in piše med drugim tole: „. . . multo maiorem mise-riam circa Ecclesias in Carinthia reperio quam in Carniolia, rustici pauperiores nulla re se iuvare gnorant, attamen in astucia, fraudulen-tia, et nequicia excellunt nostrates . . .", kar bi se po našem glasilo: Na Koroškem sem našel v cerkvenih zadevah mnogo večjo revščino kot na Kranjskem, kmetje so revnejši in si z ničemer ne znajo pomagati, pač pa prekašajo naše v premetenosti, sleparstvu in lahkomiselnosti.
(Ndffg/jftMnje v prihodnji

Met/rzgrodrzi <Azn žcrzzz, A;z gzz po svetM o^/izzjzzrrzo CM^o /ero Mzzrczz, je po en: strani jzrazni^ žena, je p^ /zbrati taz/z' </an nzez/naroz/ne so-/iz/arnostz v /zojzz za /epL zn pravičnejši svet. Pr: tem ne gre za oPrzzP-/jene /raze, marveč gre zzz ze/o resne zadeve, ^ajtz ni/zče na svetzz n: ta-Po zavzet za mir zn tzzdz nzPee ne more zanj to/i^o doprinesti ^ot prav žene, ^z' naj/zo/j pozna/o grozote vsa-
Praznik
žena
dan soHdarnostn ini boja
P e vojne zn na;To/; o/zczrtijo Prztzee, ^i se goz/e v ožjem zn najširšem okvira.
A/arsi^oma se zdi zastare/a tzzdi zapreva po enakopravnost/ žena. Poz/a Po; za resnzčno /n vsestransko enakopravnost je aktaa/en zn potreben z/anes enako, kot je Pz/ prež/ de-set/etji. Zn pr/ tem n/tz' n/ trePa /skatz t/okazov nek;e z/a/eč v kaksn/ za-osta/z deže/i. Paz// v zlvstr/;/, k/ se Zrna za eno na;Po/; soc/a/n/P /n de-mokrat/čn/P z/ržav, se z/an za z/nem sreča;emo s konkretn/mZ pr/mer/ neenakopravnost/. Dovo/j zgovoren je že pr/mer zas/ažkov, k/ so pr/ žen-skap oP enakem z/e/a neprimerno nižji kot pr/ mosk/P; pravične izravnave še vez/no n/ aspe/o z/oreč/, čeprav se baje vse stranke zavzemajo za to — vsa; v Pesez/aP.
/n poz/oPnzP primerov P/ /aPko odbrzi/ še več, naš/z' P/ ;ZP v naš/ z/ržav/ izz naš// P/ ;/P povsoz/ z/ragoz/ v sveta. Zato pa vsako/etnz mez/naroz/n/ z/an žena n/ /e praznik, ampak je prez/vsem z/an, ko žene Prež oz/ra na naroz/no pr/paz/nost a/i po/zt/čno prepričanje še posePej izpovedo svojo so/idarnosf, svoje zavezništvo v skapnem Poja za /epšo Poz/očnost.
V tem okvira zn v tem z/aPa poteka tat// vsako/etn/ oPčn/ zPor Zveze s/ovensk/P žena, na katerem se zPerejo s/ovenske koroške žene /n matere, k/ so se prav tako otres/e ne /e zastare/ega, ampak t/ejansko že t/ZtkrZmZnaczjskega nazzranja, z/a po-/Zt/ka n/ za ženske. Zavet/ajo se, z/a ima žena v žtv/jenja ve/Zko /n oz/govorno na/ogo; z/a je pok/zcana, z/a tzzdi v po/Zt/čnem z/ogajanjzz ot/Zgra svojo v/ogo.
7*o še v posebni mer/ ve/ja za naše razmere, kjer je prav žena /n mat/ tista, oz/ katere vzgoje je oz/v/sna Poz/očnost našega narot/nega oPsto-ja. Nj/Pova na/oga je, z/a vsat/Zjo otrokom /jzzbezen z/o roz/zz zn materinščine,- z/a skrp/jo za prijavo otrok k z/vojez/čnemzz pozzkzz,- z/a se povsem enakopravno vk/jzzč/jo v Poj za pravice /n vsestranski razvoj s/ovenske narot/ne skzzpnosti na /koroškem.
Tako je mez/naroz/ni z/an žena v naš/P pogoj/p še posePno z/an Poja za oz/pravo ponižanja in zapostav-/janja, z/an Poja za enakopravnost in svoPoz/ni razvoj, z/an prizat/evanj in z/e/a za Po/jše in pravičnejše živ-/jenjske pogoje zase, za svoje in za vse č/oveštvo. V zavesti teP ci/jcv met/narot/nega t/neva žena naj Po torej ženski praznik — oP katerem jim iskreno čestitamo — t/aja/ našim ženam nov/P poPzzz/ za nat/a/jnje z/e/o.
Koroška je pela
od Pliberka do Traberka
Letošnje jubilejno 10. pevsko srečanje .Od Pliberka do Traberka" ob koncu prejšnjega tedna je bilo res edinstven praznik slovenske pesmi, nepozabno doživetje za vse, ki so se ga udeležili kot aktivni sodelavci ali pa kot poslušalci. Na vseh šestih .prizoriščih" — v Pliberku in Mežici, v Črni in na Prevaljah ter v Dravogradu in še zlasti na zaključni prireditvi na Ravnah — je bilo s pesmijo manifestirano, kar je v programskem zvezku zapisal inž. Mitja Šipek: .Korošci smo dokazali, da nam je potreba po kulturi prav taka, kot potreba po kruhu. Vsi črnogledi preroki o propadanju kulture so postavljeni na laž in vsi optimisti presenečeni. Odziv je spontan, neprisiljen, zato pa tako množičen in pristen."
VABILO na lutkovne predstave
..TRIJE S N E Ž A K t'
#	v petek 4. 3. ob 14.30 uri v Jami dvorani v Žvabeku;
#	v petek 4. 3. ob 16.30 uri v ljudski šoli pri Božjem grobu;
#	v soboto 5. 3. ob 12. uri v ljudski šoii v Vogrčah;
#	v soboto 5. 3. ob 14. uri v ljudski šoii v Libučah;
$ v soboto 5. 3. ob 16. uri pri Šoštarju v Gtobasnici.
Prireditelji so Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Piiberku (za Božji grob, Vo-grie in Libučej, Kulturno društvo ..Drava' v Zvabeku ter Slovensko kulturno društvo v Globasnici.
Prisrčno vabljeni!
Na koncertih v šestih krajih se je zvrstilo 23 pevskih zborov s skupno več kot 500 pevkami in pevci. Zastopani so bili tudi zbori iz Podjune, posebno mesto med njimi pa je brez dvoma zavzemal moški zbor SPD .Edinost" iz Pliberka, saj je bil to sploh edini zbor, ki se je pod vodstvom svojega dirigenta Foltijo Hartmana udeležil vseh dosedanjih srečanj (da je to sploh najstarejši zbor, ki prav letos obiia;a 45-let-nico svojega obstoja, bodi te ob robu omenjeno).
Enkratna kulturna manitestacija je bil tudi koncert v Pliberku, kjer je bila Schwarz!ova dvorana premajhna, da bi našli v njej prostora vsi, ki jih je privabila slovenska pesem. Med udeleženci je predsednik SPD .Edinost" Joško Hudi pozdravil tudi častne goste iz Slovenije ter predstavnike osrednjih organizacij koroških Slovencev. Ob tej priložnosti pa je bila izražena tudi želja, da bi se pevska srečanja nadaljevala in da bi v ta okvir v bodoče vključili še kak drug kraj v Podjuni in tako razširiti področje, ki ga zajema vsakoletno srečanje pod naslovom .Koroška poje".
Zelja, izražena na prireditvi v Pliberku, pa je nedvomno želja tudi vseh drugih tu in onstran meje, ki si enako želijo bratsko povezavo in najtesnejše sodelovanje. Vzdušje in navdušenje, ki je prevladovalo na vseh prireditvah letošnjega jubilejnega srečanja, je to dovolj jasno potrdilo. Predvsem je potrdilo, da je naš človek pripravljen čuvati našo kulturno izročilo, ga negovati in bogatiti in nabirati kapital, ki se bo bogato obrestoval — bodočim rodovom kot dota, ki je neminljiva. Kajti ljubezen, ki jo izkazujejo slovenski pesmi tisti, ki jo gojijo, pa tudi oni, ki jo .samo" poslušajo je najboljše jamstvo, da bo to ljudstvo živelo navkljub vsem preizkušnjam.
Biičovs
Po daljšem odmoru je naše Slovensko prosvetno društvo .Bilka" spet vabilo na prireditev svoje igralske skupine, ki je na domačem odru uprizorila dva vesela komada — znano burko .Trije tički" in veseloigro .Oh ta taberna", katere avtor in režiser je Mihej Schelander na Moščenici. Pri obeh uprizoritvah, popoldne in zvečer, smo zabeležili zelo dobro udeležbo in bilo je obilo smeha ter dobre volje. In to upravičeno, saj sta bili predstavi res posrečeni; videlo se ie, da so na odru izkušeni igralci, ki vedo, kaj in kako je treba. Seveda bi predstavi po vsebini obeh komadov bolj ustrezati za pustni čas, vendar pa terminski koledar ni do-
Pevci iz Se)
.	r 1 .	] v v*
na novi gramofonski piosci
Pesem setskih pevk in pevcev je zaživeia na novi gramofonski piošči. Masiov piošče je „Oj ti španič moj", posneta pa sta bita moški kvintet, v ka terem sodetujejo Pristovnik Franc, Oraže Pepi, Robiek Hanzej, Keiih Lojze in Keiih Fiorijan, ter ženski sekstet, ki ga sestavijajo Oraže Mira, Jug Edit, Pavtič Hiida, Oraže Emi, Cebutj Marica in Oraže Lidija.
tz precej obsežnega repertoarja obeh skupin so biie za pioščo izbrane domače pesmi, ki jih poznajo iz izročita, brez siehernih not. Tako v fantovskih pesmih živi deioma še iepo staro izročiio petja na tretji gias a)i .tretko", čemur pravimo po koroško „na čriez". Posebno prvi dve pesmi na obeh straneh piošče sta prava pevska bisera tega načina petja. Pa tudi v drugih pesmih previaduje vodiina meiodija v srednjem giasu, ki poje naprej. Pesmi zo povečini ijudske, zraste na rožanskih tieh.
V času, ko nekoč bogata domača siovenska pesem na Korošekm počasi zamira, so pesmi iz Set brez dvoma dragocen dokument, za katerega gre pevkam in pevcem vsa hvaiežnost.
Novo pioščo s posnetki pevk in pevcev iz Sei je mogoče naročiti v knjigarni .Maša knjiga' v Ceiovcu [Paviičeva S—7), kjer imajo poteg vseh vrst siovenskih knjig in časopisov tudi bogato izbiro siovenskih gramofonskih piošč in kaset.
pustil drugega, bolj primernega dneva.
Prosvetašem SPD .Bitka smo vsekakor hvaležni za njihov doprinos in jim kličemo: Ojunačite se in večkrat nam nudite primerno razvedrilo — radi se bomo odzvali vašemu vabilu! —
V noči med 22. in 23. februarjem se je sredi naše vasi zgodita huda prometna nesreča. Približno ob pol enajsti uri, ko je močno snežilo, se je podat rentnik Hanzi Satran, pd. Lesjak v Bilčovsu, iz Miklavževe gostilne proti svojemu domu, ki je oddaljen le kakih 120 korakov. Ko je prečkal cesto, sta pripeljala skozi vas dva neznana avtomobila. Eden je moral zadeti v Safrana, ki je utrpel tako hude poškodbe, da je še na kraju nesreče umrl: ko so ga vaščani našli ležečega na cesti, je bil namreč že mrtev. V celovški prosekturi so potem ugotovili med drugim zlom hrbtenice, zlome na nogah in rokah ter druge poškodbe.
Tako tragično preminulega Sa-trana smo v petek 25. februarja ob veliki udeležbi pogrebcev spremili na njegovi zadnji poti. Dosegel je starost 65 let. Vsa okolica je razburjena nad neznanim vozačem, ki je povozil človeka in potem zbežal.
Žalujoči ženi in ostalemu sorodstvu vetja naše iskreno sožalje!
trdajatelj, za!ožnl]k in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na koroškem, glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej kokot; uredništvo in uprava: ?021 Celovec/klagenturt, Gasometergasse 10, te-iefon S2 5 50 - Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j Drava, Celovec - Borovlje.
Avstrija je pozabita
za kar se je obvezaia
.Nekoč se je Avstrija skticevaia prav na koroške partizane, da je prišio do podpisa avstrijske državne pogodbe in so zatem zasedbene siie zapustite Avstrijo. Danes pa v tej državi ne izpotnjujejo zeio jasno tormuiiranih čienov o zaščiti siovenske in hrvaške narodnosti v Avstriji, niti ne tistih, ki prepovedujejo združevanje nemških nacistov."
Tako je biio rečeno na nedavni deiovni konferenci področnega odbora koroških partizanov v Mariboru, kjer so pregiedati deio v minu-iem ietu, pa razpravijaii o raznih aktuainih vprašanjih. V deiovnem poročiiu, ki ga je poda! predsednik Vi!ič, je bito govora o moraini podpori, ki jo matična država in posebej še bivši koroški partizani dajejo siovenski in hrvaški narodni manjšini v Avstriji v njuni borbi za narodnostne pravice.
Med drugim je predsednik omenii počitniško akcijo, s katero so koroški partizani v Mariboru omogoči!! !ani skupini koroških otrok !eto-vanje v Poreču, kjer so preživeti !epe dneve .brez strahu, da bi biti zasmehovani zaradi stovenskega jezika". Bivši koroški borci iz mariborskega področja se vktjučujejo tudi v oskrbovanje partizanskih grobišč na Koroškem. Zeto so se zavzeti za širjenje koroške titerature, ztasli Prušnikove knjige .Gamsi na ptazu", ki je že pošta in so zato pred-tagati zatožbi ponatis. Svojo povezavo s koroškimi Stovenci pa so izpričati tudi s tem, ko so turističnim organizacijam priporočiti, da bi večkrat napravite iztete na Koroškem, kjer naj bi njihovi vodiči ude-težencem iztetov pravitno totmačiti zgodovino koroških Stovencev in njihovega narodnoosvoboditnega boja.
Čudna pofa
avsfd/s^egra pravosod/a
O tem, kakšna čudna pota hodi avstrijsko pravosodje, kadar gre za odnose do siovenskih dežeianov, smo v našem iistu že pogosto poročati in bi s tozadevnimi .cvetkami" iahko napoiniii obsežno knjigo, ki bi .pravno državo" Avstrijo pokazala v zeio dvomijivi iuči.
Tudi tako imenovana .zadeva Konzilia" je dovoij zanimiva in zna-čiina. Kakor smo svoječasno poročati, je giasito koroškega Heimat-diensta „Ruf der Heimat" jeseni 1975 naperiio svojo ost proti dipl. inž. Francu Konziliji, kateremu je omenjeni iist očital, da je na gradbišču
Krščanska kutturna zveza vabi na izvedbo dramatične kantate za šoti, zbor in orkester Antonina Dvoraka
MRTVAŠKt ŽENtN
v nedetjo 6. 3. 1977 ob 14.30 uri v Domu gtasbe v Cetovcu. tzvajajo; dekte — Ztata Ognjanovič, sopran; ženin — Jurij Reja, tenor; pripovedovale — Edvard Sršen, bariton; ansambta Gtasbena Matica in Consortium musieum iz Ljubtjane pod vodstvom dirigenta Mirka Cudermana.
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni KKZ v Cetovcu, Viktringer Ring 26 (tetefon 0 42 22 - 84 3 58) ter eno uro pred koncertom.
Sele
Domača pesem je spet vžgala! Na povabilo Slovenskega prosvetnega društva .Košuta" je v ponedeljek 21. februarja gosfoval pri nas ženski oktet SPD .Obir" z Obirske. Čeprav je bilo vreme na moč slabo — zaradi zemeljskih plazov je bila cesta na Kot zjutraj celo za nekaj časa neprevozna — je prišlo lepo število ljubiteljev domače pesmi, ne samo iz Kota, marveč tudi iz Sel in celo iz Borovelj.
V kratkem pozdravnem nagovoru je predsednik domačega društva Jurij Mak vodju okteta Valentinu Potanšku čestital k izvolitvi za predsednika Slovenske prosvetne zveze in hkrati k prejemu nagrade Prešernovega sklada za njegove pesniške zbirke.
Zadonela je lepa slovenska pe-
svojega novega doma blizu Št. Vida v Podjuni izobesil jugoslovansko zastavo, kar je po mnenju .domovinskega glasu" predstavljalo .ogromno kršitev dolžnosti avstrijskega učitelja" (inž. Konzilia namreč poučuje na slovenski gimnaziji v Celovcu — op. ured.) in .protiavstrijsko provokacijo". Zaradi teh žaljivih očitkov je vložil inž. Konzilia tožbo proti glasilu KHD, vendar jo je sodnik zavrnil z utemeljitvijo, da bi zadevo lahko uredili s poravnavo.
Prejšnji teden je prišlo do obravnave pred prizivnim sodiščem, kjer je inž. Konzilia s pričami dokazal, da jugoslovanske zastave sploh ni izobesil, marveč je šlo takrat le za papirnate trakove, s katerimi so delavci okrasili drevesce, ko so pili .li-kof". Toda zastopnik heimat-dienstovskega glasila se z izjavami prič ni zadovoljil. Pa ne samo, da je zavrnitev tožbe oz. priziva inž. Kon-zilie zahteval z utemeljitvijo, da izpovedi prič niso bile zadovoljive; menil je tudi še, da za Avstrijca ne more biti žaljivo, če se o njem reče, da je na svojem domu izobesil inozemske zastave. In to pravi zastopnik tistega lista, ki je prav zaradi dozdevne inozemske zastave očital inž. Konziliu nečastne stvari in ga s tem javno žalil.
Ravno to pa je na Koroškem očitno dovoljeno, kajti sodišče ni — kar bi vsakdo pričakoval — obsodilo glasilo KHD, marveč je obravnavo preložilo za sprejem nadaljnjih dokazov. Ali bomo mar doživeli nov primer, da KHD oziroma njegovo glasilo lahko hujska in žali, ne da bi se našel sodnik, ki bi se upal izreči obsodbo? Zato vprašujemo, ali je KHD za avstrijsko sodišče res .tabu"?
-Kot
sem in navdušila poslušalce, da bi poslušali še in še. V odmoru pa nam je pesnik Polanšek prebral nekaj pesmi iz svoje bogate zbirke. Obirskim dekletom najlepša hvala za obisk; želimo jim še mnogo lepih uspehov. Obilo uspeha pa želimo tudi pesniku Polanšku pri njegovem nadaljnjem pesnikovaniu.
Po koncertu smo še pokramljali z našimi obirskimi prijatelji v prijetni družabnosti, ki sta jo olepšali sestri Silvija in Edit Velik, ko sta s svojima srebrnima glasovoma ob spremljavi kitare zapeli nekaj lepih pesmi.
Vsi smo bili mnenja, da je prireditev prav odlično uspeta. Sosedom z Obirske pa iskrena hvala za lep kulturni užitek!
Enakopravnost
na ptiberški način
V	četrtek prejšnji teden je bila v Pliberku seja občinskega sveta, kjer so obravnavali vrsto vprašanj. Seje se je udeležil tudi novi okrajni glavar v Velikovcu dvorni svetnik dr. Scheiber, ki je zaprisegel mandatarja Enotne liste Ignaca Domeja za mestnega svetnika namesto dosedanjega mestnega svetnika Trampuša, ki je mandat odložil iz zdravstvenih vzrokov. Bi) je tri leta občinski svetnik in štiri leto mestni svetnik ter mu je župan Mo-ry izrekel zahvalo za vse njegovo delo v korist občine.
Na seji občinskega sveta je prevladovalo dobro vzdušje in so bila vsa vprašanja urejena s soglasnimi sklepi — z izjemo vprašanja stare klavnice. Medtem ko so man datarji OVP in Enotne liste zastopali stališče, da je staro poslopje že v sramoto občini in ga je zato treba čim prej podreti, pa so bili socialistični odborniki mnenja, da je poslopje tudi v sedanjem stanju možno uporabit; v različne namene, med drugim kot skladišče. Končno je bil z 19 glasovi proti 8 glasovom sprejet sklep, da se poslopje poruši.
Dobrega vzdušja, ki je — kakor že povedano — omogočilo skoraj v vseh vprašanjih soglasne rešitve, pa je bilo kaj hitro konec, ko so mandatarji Enotne liste stavili še tri nujnostne predloge, in sicer pismeno v slovenskem jeziku. Po po-
Josef Guttenbrunner
ŠESTDESETLETNIH
Znani koroški socialistični poiitik Jo sef Guttenbrunner je te dni obhajal svojošestdesetietnicoinjebiiobtej Pritoinosti deteien števiinih čestitk ne te ii ožjega strankinega kroga, marveč tudi iz široke javnosti.
Po poklicu folnik sije pridobil Jo-sef Guttenbrunner veiike zastuge predvsem na področju izobrazbe. Pa tudi "a mnogih drugih področjih se je vedno spet uvetjavii s svojo široko razgledanostjo, s svojim znanjem in še Posebno s svojim poznanjem in razumevanjem za probieme maiega človeka. Bii je doiga teta postevodeči predsednik deieinega Šolskega sveta, de-setietja pa obsega njegova dejavnost v dežeinem zboru, kjer zavzema zdaj potoiaj tretjega predsednika.
losef Guttenbrunner pa je tudi tisti socialistični poiitik, ki je vedno imet sazumevanje za potrebe in težnje slovanske narodne skupnosti na Koroškem se je naravnost bojevito zavzema) *a resnično enakopravnost in prijateij-sko sožitje v dežeii.
V	tem smistu tudi naše čestitke ob njegovem živijenjskem jubiieju!
slovniku bi morali te predloge obravnavali še na lej seji, toda župan Mory (OVP) je ukrepal drugače: sejo je enostavno zaključil z utemeljitvijo, da nima tolmača oz. prevajalca in zato v slovenščini stavljenih predlogov ne more dati v razpravo.
Res lep primer ..enakopravnosti" na pliberški način"! Pri tem pa je treba opozoriti, da je Pliberk ena izmed tistih redkih občin, v katerih so pred leti s sklepom občinskega odbora razglasiti slovenščino za enakopraven uradni jezik. Kako ta enakopravnost v resnici izgleda, je pokazala seja minuli teden.
Podobno pa se dogaja tudi marsikje drugod, če se kdo ojunači in zahteva pravico do uporabe materinega jezika pred kakšnim uradom. In to potem v domači in mednarodni javnosti razglašajo kot „vzorno" rešitev.
Slovensko prosvetno društvo „Oblr" na Obirskem vabi na barvni lutkovni film
POLUHEC
v petek 4. 3. t977 ob 11.30 uri v ljudski šoli na Obirskem.
Film, ki je namenjen predšolski in šolski mladini, bo predvajala KKZ iz Celovca.
Vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo ..Danica' v Št. Vidu v Podjuni vabi na lutkovno predstavo
RDEČA KAPICA
v nedeljo 6. 3. 1977 ob 10.30 uri pri Voglu v Št. Primožu.
Nastopa lutkovna skupina KDZ iz Celovca.
Otroci in starši
prisrčno vaF/jfHi/

Lutkovna skupina Koroške dijaške zveze je imeia minulo soboto svojo 100. lutkovno predstavo; ta jubilej je zabeležila v Šmihelu pri Pliberku, kjer je gostovala z „Rdečo kapico". Poleg številnih mladih obiskovalcev, ki so lutkarjem in gostom zapeli v pozdrav nekaj otroških pesmic, so se prireditve udeležili tudi jugoslovanski konzul Peter Zupančič ter predstavniki slovenskih narodnih in kulturnih organizacij. Zastopnica zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Vida Rudolfova pa je ob tej priložnosti predala lutkovni skupini svetlobno opremo za oder, navzoče otroke pa obdarila z lepimi knjigami.
Ob jubilejni stoti predstavi je povabila KDZ svoje goste na srečanje v gostišče Juena, kjer se je voditeljica lutkovne skupine Veronika Rutar zahvalila vsem podpornikom in gojiteljem slovenskega lutkarstva na Koroškem. Mentorjema skupine Bre-
TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA
Der Faschismus !ebt noch
Wenn	d/e er/o/greic/7fH KM?tMrf%ge der
Kdrntrter $/oweMen e/we Tčesdrnee z/eFt, so F/e/Fen eiHffn a/s PKZd/^Krr; d/eser Veransfa/fKMg irotzdern wocZ? e m paar Gedan^ert, d/e zaw Faseh/smMs der Gegerztoart MfMKtgesprocFen /d/e^en, and d/e da/?er zar dewo^ra-t/scFen Petoaj/tse/Ms^ddang and zar /mntan/s/erang for d/esem anmensc/?//c/?en /smas zant zlasdrac^ ^ontmen soden.
Wenn to/r ans d/e Gegewwartssymptonte des Fasc/ds-mas uor zlagen /aFren, ja//t ans der FremdenFaj?, d/e pFys/scFe Ge-toa/t gegen zlndersden^ende, der zagedose Tdat/ona/Zsmas, d/e v4/dehnnng der osterre/cF/scFer! Madon (a/s Sfaat, der an s/cd g/aa/?t), der Fota/Ztar/smas, der A/Z/Ztar/smas, das Wort „Mestdesehmatzang", toenn man a/?er Ver/?rechen der Maz/s spr/cdt oder den wert-vo/Zen Se/trag der dsferreddischen W/dersfands^amp/er a/s Fa^tam /ar den dsterreZcZdscZ)en Sdaatsfertrag er-wa'Zmt, der KZe/n^argertoansc/t „e/n ^Ze/ner FZ/t/er ma/? bor", rass/st/scbe (antisem/t/scbe) Zasspracbe, d/e %e-ze/cbnang „Fo/cranz /st ^cbtoacbe" and d/e v/eZen Zn-banger des baZten Kr/eges aaf. Dam/t to/ssen to/r, daj? derFascb/smas/ebt.
Z7nd d/es besonders, toenn w/r ans se/ne Frscbe/nan-gen, nar d/e der Zetzen 73 /abre /n Fr/nnerang ra/en.' d/e nat/ona/ZstZscben Sympat/santen am Prof. bodoraj-bjev/ez, toeZcbe m/t /bren Demonstrat/onen v/eZe Ver-Zetzte and e/nen AZord ferarsaebtcn; d/e FZabenbreaz-scbm/erereien, d/e bcbandangen jad/scber Fr/edbo/e, der Grabstatten der W/derstandsbamp/er gegen den Fascb/s-mas,- d/e /Vat/onaZze/tang, d/e Fandserbe/te,- and psy-cboZog/scb geseben, sow/e anbetoa^t, d/e von den AZassenmed/en emot/on/erte A7^sser!/7yster/e am Kar/ Scbranz nacb bapporo and der dam/t verbandene Naj? aaj z4very brandage.
Far Karnten s/nd a. a. der bcba/stre/b toegen des S/otpeH/scFKHterr/cAtes, der OrtstajcZstarm, d/e Fab-
nenwe/ben, d/e DenbmaZaajsteZZangen /ar Naz/s beson-dere b/ass/scbe be/sp/e/e. Das /abrte /n anserem ban-des/and sotoe/t, daj? e/n von e/ner b/e/nen bande fon Fanat/bern ge/abrten Vere/n den Parte/en der Vo/bs-fertretang er/o/gre/eb b/armacbte, daj? s/e Zbre WabZ-er/o/gsstaF/Z/t/it nar toe/terbeba/ten, toenn s/e s/cb gegen Zbre AZetbod/b des W/rbens pass/v verba/ten and d/esen dam/t beganst/gen. Das /abrte daza, daj? s/eb taasende von AZenscben za dessen Haj?bandgebangen begeben, s/cb gedanben/os an e/ner DMterscFrZ/feMa^f/oH bete/ZZ-gen, an der vom Ortsta/eZstarm 7972 erztoangenen /darcb DngesefzZ/cbbe/t and Ge-toaZtj A7/nderbe/ten/est-
V rubriki ..Tribuna bralcev" objavijamo od časa do časa dopise, ki jih prejmemo sa objavo v našem tistu. Pri tem isrecno poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva.
ste/Zang 7976 te/Znabmen, a/Z d/es nar desba/b, am e/n-gescbacbtert ja a/s sogenannte „gate Karntner" za ge/ten.
Das tpp/scbe am Fascb/smas jedocb /st, daj? /ar /bn der der bose /st, der etwas tat, was der AZebrbe/t n/cbt paj?t. Dnd d/eses bose /st /ar /bn — obne daj? /cb jetzt e/n anverantwort/Zcber bcbar/macber se/n w/ZZ — e/ne AZZnderbe/t, d/e er aasscb/Zej?en, verarte/Zen, bescbaZd/-gen bann and von der er sagt, daj? s/e n/cbts toert /st. ^o spebaZ/ert der Fascb/smas, m/t se/nem stand/g ver-andernden Ges/cbt and se/ner zermarbenden Fabt/b, aa/ d/e FrscbZa//ang der Gegenbra/te and aa/ d/e Ver-zwe//Zang, d/e /n Pes/gnat/on and ^4patb/e /art. Fr bommt daber nar dann aa/, wenn es an prabt/z/erender Ffaman/tat, an boZ/dar/tat, an Verbandenbe/t and Ver-antTcortang /ar den AZ/tmenscben mangeZt.
Udo Manner
Včlkermarkt/Velikovec
di in Tinetu Varl iz Maribora je poklonila kot izraz hvaležnosti album slik o dosedanjem udejstvovanju lutkovnega odra KDZ ter sliko mladega domačega umetnika Karla Vovka; z malimi lutkami pa se je skupina zahvalila tudi drugim predstavnikom.
Na srečanju, ki sta ga z ubranim petjem olepšali talentirani pevki Magda Koren in Ušj Kelih, je bilo zvedeti zanimive podrobnosti o dosedanji dejavnosti lutkarjev KDZ. V dveh letih, odkar delujejo (prej je bila zelo agilna lutkovna skupina pri Slovenski prosvetni zvezi, ki pa je potem žal prenehala z delom), so uprizorili tri komade; to so bili „Ko-zika Lizika", „Meh za smeh" in „Rdeča kapica", s katerimi so samo na Koroškem priredili že sto predstav. S svojo dejavnostjo so zajeli kraje, ki imajo bolj ali manj redno različne slovenske prireditve. Toda obiskali so tudi take vasi, kjer že dolgo ni bilo nobene slovenske prireditve. Povsod so naleteli na polne dvorane in na žareče otroške obraze, pa tudi na presenečene starše, ki se kar niso mogli načuditi, s kakšnim zanimanjem in razumevanjem njihovi malčki spremljajo slovensko besedo na odru.
Poleg nastopov doma na Koroškem je skupina gostovala tudi na Goriškem, kjer slovensko lutkarstvo prav tako še ni razvito. Doslej največji uspeh pa je bilo njihovo sodelovanje na kvalifikacijskem srečanju v Murski Soboti in na republiškem srečanju v Mariboru, kjer so nastopile najboljše skupine iz Slovenije.
Za vse svoje uspehe pa se ima skupina zahvaliti raznim organizacijam in posameznikom, ki so ji nudili izdatno pomoč. Tako je skupina po posredovanju generalnega konzula Bojana Lubeja deležna podpore Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, ki ji vsako leto omogoči seminar pod vodstvom ravnatelja Mladinskega gledališča v Ljubljani Marjana Beline. Velike zasluge pa imajo tudi lutkovno gledališče v Mariboru ter posebej Breda in Tine Varl, ki sta za vse predstave priredila besedila, izdelala osnutke za lutke in kulise, priskrbela magnetofonske posnetke in imela tudi režijo.
Lutkovna skupina KDZ šteje trenutno okoli dvajset članov, vodi pa jo Veronika Rutar, ki je glede nadaljnjega dela povedala, da bodo izvedli še tri predstave „Rdeče kapice" (Št. Primož, Bistrica na Zilji in Borovlje), hkrati pa že pripravljajo novo uprizoritev — ..Užaljenega medvedka" — s katero bodo razveselili mlade in tudi starejše gledalce v številnih krajih južne Koroške.
*VAN CANKAR
8
HtŠA MARIJE POMOČNICE
Sklanjal se je k nji, govoril je ljubeznivo... in tam je bil vrt... $rede rdečih rož, zelene in lepo visoko drevje . . . imela je Punco v pisano žido oblečeno, z dolgimi plavimi lasmi . . . Rog vedi, kedaj je to bilo in na katerem svetu; zazibalo se je, ^tonilo je; kar je bila videla še pravkar jasno pred sabo, oi bilo nikjer več, spustilo se je veliko črno zagrinjalo; od 'daleč so gledale samo še milosti in usmiljenja polne oči . . .
Mrtvašnica je bilo njeno življenje od prvega dne in bo 'Ostala na vse večne čase.
Spominjala se je na visoke ozke stopnice v predmestju. Rred davnim časom je bilo. Plezala je po stopnicah, počasi, bolna noga je drsala za njo kakor mrtva. Tiščala je v roki steklenico in v steklenici je bilo žganje. Bodalce je zarezalo ^ rano, zakričala je, Bog se usmili, steklenica je ležala raz-btta na tleh. V tistem hipu je bolečina odnehala, vse je odnehalo, kakor smrt se je razlilo po životu. Skrila se je v kot ipb stopnicah in je čakala noči. In ko se je mračilo, je molila — mislila si je, zdajle pride, Bog vedi odkod, usmiljena roka, pride morda sam božji angel, kakor se je zgodilo v povesti, ter jo povede s seboj. Mraz je bilo, že je legla noč. Mostov/, je bil teman, samo ob oknu, ki je gledalo z mrkim očesom na ozko dvorišče, je bilo nekaj belega. Svetilo se je ^/nerom bolj, zdelo se ji je, da se premika, da namiguje. v*roza jo je bilo, glavo je klonila med kolena, život se je t"tresal. Plazila se je k durim, poslušala je, roka je pritiskala boječe na kljuko. Duri so se odprle in tedaj se je zgenilo tudi znotraj, zaropotalo je, kakor da bi bilo prevrnilo stol. bližalo se je s težkimi, omahujočimi koraki, dvoje oči se je zasvetilo. „Kje imaš šnops?" Sklonila je glavo, zatisnila je 'n iztegnila predse plašne roke. Zgrabilo je s silno pestjo, glava je bila ob tla, ob zid, čudno je drsala bolna noga, nič
je ni bolelo, mrtva je bila in lahka, kakor kos obleke. Ni prosila in tudi jokala ni; ovladalo jo je naposled nekaj sladkega, mehkega, vse je bilo tiho, čudomirno. Ko se je vzdramila, ni stopila nikoli več; iz rane je teklo neprestano.
Vse je bilo tam strašno, Bog je bil pač proklel tisto hišo in vse ljudi, ki so bili tam in vse veliko temno predmestje. Tam ni bilo prijaznih obrazov, ni bilo veselih oči; črno je bilo vse in umazano, smrdelo je po žganju in po gnoju. Prestrašila se je, kadar se je bližal korak, zakaj vsi ljudje so bili zli... Prišla je tista zima, ko so zgrabili njeno posteljo ter jo nesli dol po visokih ozkih stopnicah ter jo položili na dvorišče, na kup gnoja. Tam je ležala dva dni in dve noči; mraz je bilo in drugo noč je naletaval sneg, tako droban in mrzel, da jo je zbadal v lice, v roke kakor z iglami. Ali tista noč je bila lepa, izmed vseh noči najlepša. Tina je bila lačna in bi prosila kruha, toda bilo ni nikogar. Tako se je zmračilo, vse je bilo tiho in samotno in Tina si je zaželela smrti. Prvikrat si je je zaželela in obšla jo je ob tej želji neznana sladkost. Vse je dozorelo v nji ob tisti uri, tisto noč. „Kakšna je smrt?" si je mislila Tina. Starka je, zavita v gorek kožuh, toplo ruto ima na glavi in izpod rute gledajo prijazne oči. Pleten koš ima v roki, belo pregrnjen, in v košu so sami kolači; lepo diši, kakor iz slaščičarne. Pride bliže in pogleda in se skloni. Odgrne koš, poseže vanj ... ali ne prihaja tam? Zgenilo se je, prikazalo se je nekaj ob zidu, ziblje se, ziblje, ne približa se. . . Starka prijazna, v gorek kožuh zavita, približaj se! . . . „Vstani, Tina," poreče, „pojdi z mano!" In vstane in pojde . . . Glej, vstala je in se je napotila. Hodila je kakor v sanjah, lahko, komaj so se dotikale tal noge. Odpiral se je svet, nebo se je odpiralo. Spomnila se je Tina na svojo umazano in cunjasto obleko in bilo jo je sram. Ali ko se je ozrla dol po krilu, je opazila zelo vesela, da nosi lepo belo krilo, rdeče obrobljeno. 2e so bile zvezde blizu, skoro bi se jih lehko doteknila z roko, bleščeče so bile in prijazno migljajoče, kakor zvezde na božičnem drevescu, izstavljenem v oknu slaščičarnice. Prihajali so angeli, zamahovali so nalahko z belimi perotmi, da ji je dihala v lica prijetna sapa. Zasvetilo se je od daleč kakor sonce, zazvonili
so zvonovi, zapeli so zvonki glasovi veselo pesem. Stisnila se je k starki, od radosti je zatisnila oči... In ko je zastisnila oči, je vse utihnilo; tedaj se je vzdignil iz daljave, od onkraj oblakov osoren glas, udaril je kakor s pestjo, in oglasili so se drugi, zmerom bolj so se bližali, skoro je že razločevala besede in ni si upala odpreti oči. Prišli so, zgrabili so postelj in so jo vzdignili; zgenila je nalahko s trepalnicami, ali težke so bile, kakor lesene, in komaj se je zasvetilo: bradati moški obrazi, tuji ljudje. .. Padla ji je snežinka na oko, spreletelo jo je in vse izginilo, ni bilo več ne dvorišča ne tujih obrazov, ničesar ni bilo ...
Tudi to je bil drug svet, drugo življenje je bilo; za črnim zagrinjalom je zdaj, ki se odmakne komaj časih, komaj za trenotek — takrat, kadar je noč in strme oči na sive stene mrtvašnice. Prikaže se na steni čudna podoba, prikažejo se visoke ozke stopnice, naslikano je dvorišče, obzidano vsenaokoli z modrim zidom, iz katerega gledajo umazana okna, kakor smrtiželjne oči bolnika, na gnoju umirajočega. Bog vedi kedaj je bilo in na katerem svetu . ..
Zašumelo je na postelji ob oknu; Malči je bila zavzdihnila v spanju in zamahnila z roko. Tina se je stresla od mraza, legla je in se je odela do vratu. AH takoj je bilo vzglavje spet vroče in trdo, misli so prihajale, spanja ni bilo. . .
Dolgo že ni bilo spanja, nič lepih sanj; njeno srce je bilo žalostno, želelo si je in ni vedelo kam. Tesen ji je bil dom: dva metra dolg, meter širok, tesen kakor rakev. Nikoli se ni ozrla na tablico, ki je bila nad posteljo in ki je bil na nji zapisan dan, ko so jo bili prinesli. Bilo je že dolgo od tega, celo življenje je bilo vmes; leto je bilo letu enako, dan enak dnevu. . . Popotnik hodi, lahke misli v glavi, v srcu nič skrbi; kakor sanje je njegovo potovanje, ne čuti nog ne samega sebe, ne gleda naprej, ne ozira se nazaj, veselo izgubljen, kakor tiča v zraku, ki jo nosi jug preko dežele; ali nenadoma se vzdrami, zmračilo se je morda, pooblačilo se je morda nebo; pade mu na srce težka misel, spomni se nase, na svoje žalostno življenje, na nelepo preteklost, na nemo prihodnost; ozre se nazaj — in glej, prehodil je bil neizmerno pot, ne da bi bil živel; oči so izpregledale in zdaj je potrto
Vesela žoga
v
Mama je rekla Drejčku: „V trgovino moram. Takoj se vrnem. Ti pa ta čas napiši domačo nalogo."
Drejček je ubogljivo prikimal. Pri vratih se je mama še enkrat obrnila in dejala: „!n nikar ne brcaj žoge po kuhinji. Žogamo se lahko spodaj na dvorišču ali pa na igrišču ..."
Drejček je spet prikimal, z levim očesom pa pogledal žogo, ki ga je čakala pod mizo. Komaj je mama zaprla vrata, že se je sklonit k njej in jo pobral. Bila je velika, rdeča žoga iz polivinila. Dobil jo je za rojstni dan. „Samo malo se poigram z njo," si je dejal. .Samo malo. Pazil bom, da ne bo kaj razbila. Nalogo lahko napišem še zvečer."
Žoga je začela poskakovati po kuhinji. Drejček se je je le rahlo dotaknil, pa je že švignila visoko pod strop. Za las je manjkalo, pa bi bila zadela v luč. Videti je bilo, ko da ga je žoga karajoče pogledala: „Saj si slišal, da se ne smeš igrati z menoj po kuhinji! Pojdiva raje na dvorišče..." Toda Drejček je še kar naprej udarjal po žogi. Zato se mu je nenadoma izmuznila iz rok in hop — skočila skozi odprto okno na trato. Drejček je pohitel k oknu. Presenečen je opazil, da se žoga ni ustavila, temveč se je naglo oddaljevala. Zdrvel je skozi vrata, navzdol po stopnicah ter jo ubral za žogo.
Ko jo je dohitel, mu jo je popihala na cesto in po njej poskakovala dalje. Seveda je Drejček stekel za njo. „Moram jo ujeti, moram, moram," si je upehan šepetal. Žoga je takrat zavila s ceste ter razigrano poletela čez plot v sadovnjak. Tam se je za nekaj trenutkov ustavila. Drejček si je skoro-da hlače raztrgal, ko je lezel za njo čez plot. Žoga pa ga tudi tokrat ni počakala. Ko se ji je oprezno približal, je znova nagajivo poskočila in mu ušla.
Drejček je bil jezen in obupan hkrati. „Kaj poreče mama, če se vrne domov brez žoge," si je žalostno govoril. „ln tako sem je bil vesel, ko sem jo dobil!"
Žoga je tedajci spet zašla na belo cesto. Nekoliko počasneje se je kotalicala naprej. Drejček je bil prepričan, da je omagala in da se mu bo končno le pustila prijeti. Toda zmotil se je. Za njima je tisti hip prihupal tovorni avto. Žoga je šinila nanj in se mu odpeljala pred nosom. Kmalu mu je za ovinkom izginila izpred oči.
Ko je nato tovornjak hitel mimo zelenega travnika, se je rdeča žoga v lepem loku odbila na tla. Ustavila se je pred otrokom,
ki je sedel v travi in jokal. Najbrž je jokal zato, ker je bil tako sam. Žoga mu je smuknila v naročje in se začela z njim igrati. Hitro so se otroku posušile solze na licih. Smehljaje je lovil žogo. Ko pa je čez čas prišla mati ponj in se je tudi Drejček spet prikazal, se je žoga spretno odtrkljala dalje.
Tako je srečala tri delavce, ki so kopali
UGANKE
Prvi krasno se blešči, drugi v peči rad gori.
Nista si prav nič podobna, vendar sta si brata rodna.
Kdo je, povej, ta, ki kaže pravijične siike in poje, govori, čirečare uganja čarodej, ki v anteno na strehi tovi natanko vse do pike.
(joztAejei)
Ugani to presneto reč, saj ni težka prav preveč: z „a" se miši v njo iovijo, z „e" ijudje si z njo grozijo.
(tsad — )sod)
jarek. Dva sta hitela delati, da jima je znoj curkoma lil s čela. Tretji pa je leno slonel na svoji lopati in ju opazoval. Ker je bila Drejčkova žoga zelo nagajiva, je precej vedela, kaj mora storiti. Zaletela se je v lopato, da se je prevrnila. Lenuh je zakrilit z rokami in padel na nos v blato. Delavca, ki sta imela znojno čelo, sta se iz srca zasmejala, žoga pa jo je urno odkurila dalje, saj jc medtem Drejček že prisopihal za njo.
Prisukala se je do skupine dečkov, ki so si bili pravkar skočili v lase. „Tudi te zanikr-neže moram pozdraviti," si je rekla žoga. „Res ni potrebno in lepo, da bi si takole pulili lase." Kot krogla je poletela visoko v zrak, nato pa se je spustila na prvo raz-kuštrano glavo, se odbila, padla na drugo, se odbila, oplazila tretjo, se odbila, strmoglavila na četrto, na peto . . . Vojska dečkov se je preplašeno razbežala na vse strani.
Drejček se je medtem vrnil domov. Tesno mu je bilo pri srcu, ko se je vzpenjal po stopnicah. Zapravi) je veliko, rdečo žogo, ki jo je ime! tako rad. Očita! si je tudi, da je omagal sredi poti. Tako dolgo bi moral teči za njo, da bi jo ujel. Sklenil je, da bo mami po pravici povedal, kako je bilo.
Vstopil je v kuhinjo. Takoj je rekel: „Ma-ma! Svoje lepe žoge nimam več . . . Jaz sem kriv . . ."
Mama pa ga je začudeno pogledala.
„Kako da je nimaš več?! Ali je ne vidiš? Tamle je v kotu ..."
In res je bila tam.
„Ta nagajivka rdeča me je prehitela in se vrnila po drugi poti, pred mano se je vrnila," se je razveselil Drejček in pohitel k njej.
Poslednji
snežak
Zčtj	Z o/:/u^OW
/?eŽH:w d%/eč od TTtorjg?
A/ož snežen: se že gr/?:
:n /mj: se ^r se
Veter z v do/ec p/%Mf, ^rog snežg^z se /ov/, g% s st/o prep:Zn:v%, da gre ntožtt do ^ostt.
Kaj /n' štor:/, prentrs/jK/e mož snežen/, ^%m na; gre.
Če pomoč: ne poišče, or/ pre/dada še rrmre.
„ Pojdem ^ padarja na goro, čaja s^tt/ta m: iz rož, z met/om gr/o m: namaže — pa Z?om spet pogone: mož/"
Komaca snežak nau^re/:er, od s/a/tost: se poti,-pat/ar g/et/a ga s^oz o^no, /?rez oftn&ov m% ve/t;
„Vrn: se/ Ntmam zdrafi/a/ A//adi veter ;e jttna^/
G/e;, pot/ n;:m ttm/ra ztrna/ ti pos/et/n;: s: snežak/"
Neke noči je imel neki indijski kralj čudne sanje, ki so ga močno vznemirile. Zjutraj je poslal po naj-modrejše može v deželi. Ko so prišli v veliko dvorano kraljevega dvorca, so videli, da je kralj, ki je sedel na prestolu, zelo potrt. Modrijani so se globoko priklonili pred kraljem in so čakali, kaj jim poreče.
Kralj je sede! nekaj trenutkov molče. Nato je spregovoril z žalostnim glasom: Ponoči se mi je sanjalo nekaj čudnega. Sanjal sem, da so mi izpadli vsi zobje. Bojim se, da pomenijo sanje vetiko nesrečo, ki me bo doletela.
Modrijani so se spogledali in prikimali, toda nobeden ni spregovoril.
Govorite! je krikni! kralj. Ali mi nihče ne more povedati, kaj pomenijo moje sanje?
Tedaj stopi eden izmed modrija-
nov naprej, se prikloni globoko pred kraljem in pravi:
O, nesrečni kralj, tvoje sanje pomenijo veliko nesrečo. Vsi tvoji sorodniki — tvoja mati, tvoji bratje, tvoje sestre in tvoja žena — bodo
Ne verjamem ti! Ne verjamem, da si modrijan. Vojaki, primite tega moža in odštetjte mu sto udarcev z bičem! Vojaki so odvlekli ubogega moža.
Nato se je kralj obrnil k ostalim

umrli in ostal boš sam na svetu.
Ko je kratj slišal te besede, se je močno razžalostil. Nato pa se je razsrdi! na modrijana, ki mu je tako razložil sanje.
Kako si si drznil povedati tako slabe novice! je zaklical v silni jezi.
modrijanom, rekoč:
Kdo mi bo zdaj povedal pravi pomen mojih sanj?
Modrijani so se ustrašiti, kajti vsi so vedeli, da je prvi modrijan povedal pravi pomen sanj. Tako so ostati tiho pred kraljem.
Govorite, ali pa boste obglavljeni! je kriknil jezni kralj. Tedaj je stopil najstarejši mož naprej, so priklonit pred kraljem in rekel:
Bodi dobre volje, srečni kratj. Tvoje sanje ti obetajo mnogo sreče. Mnogo let boš živel in vladal svojemu ljudstvu. Žive! boš dolgo srečen in zdrav. Prežive! boš vse svoje sorodnike.
Kralju se je zjasnil obraz.
To je dobra razlaga mojih sanj, je zaklical.
O, modri mož, na, vzemi sto zlatnikov plačila, ker si mi napovedat tako srečno bodočnost.
Kako, je pošepnit eden izmed modrijanov drugemu, — to je vendar prav isto, kar je povedal prvi modrijan. Prvi je dobil sto udarcev, ta pa je dobil sto zlatnikov.
Prav praviš, je odgovori! drugi. Toda prijatelj moj, eno in isto stvar je moč povedati na več načinov.
njegovo srce, težak in nestalen je njegov korak . . . Zgodilo se je neko noč, da ni mogla spati in tedaj je slišala Tina prvikrat, kako so govorile stene. Poslušala je strahom in je spoznala mrtvašnico. Postelja ob postelji, rakev ob rakvi. In mrtveci vstajajo, hodijo naokoli s smešnimi, neokretnimi koraki, smejč se in kramljajo. Ali vse njih kretnje, vse njih besede so smrt. Njeno srce pa je gorko, njene misli so daleč zunaj, tam, kjer je življenje. Ugledala je mrtvašnico, življenje je prišlo v njeno srce in z življenjem vsa bridkost njegova ... Da, prišla je bila starka, rožljala je z molkom, smejala so se brezzoba usta; in otrok je vstal in je šel za njo, kamor ga je vabila, šel je in se je izgubil; izgubil se je in je poginil, ker je bilo njegovo srce gorko in nepokojno. . . Kamor pride starka, brezzoba, z molkom rožljajoča, pride z njo zlo in nepokoj; gleda skozi okno, vabi, in gorje mu, kdor vstane . . .
Malči je videla, kako je bil poginil anarhist; želel si je življenja in je izdihnil klavrno v copati. Malči je pogledala Tini v obraz in se je spomnila na anarhista, zakaj njene oči so bile čudojasne. Vzbudila se je ponoči, ozrla se je naokoli in je ugledala Tino, ki je sedela na postelji; zunaj je bila bela noč, žarki jasnega neba so se kopali v snegu.
„Zakaj ne spiš, Tina?"
.O Malči, strah me je."
Malči je pomolčala, pomislila.
.Potrpi, Tina, ozdraviš in pojdeš."
Okrenila se je Malči na postelji, pogladila si je s trudno roko lase raz čelo in je zaspala mirno. Tina je gledala v noč, dokler ni legla kakor v omotici in so se spremenile nemirne misli v divjepisane sanje ...
Prišla je zjutraj sestra Cecilija, postala je ob postelji. Njen obraz je bil resen, kakor lep spomin je bilo v njenih očeh, na njenih ustnicah. Pogledala je na lica, ki so bila bolnordeča, na oči, ki so se svetile kakor v vročici, na ustnice, ki so bile suhe in razpokane. Postala je in si ni upala prašati in je šla mimo; tudi v njena lica je bila stopila tedaj nenavadna rdečica in zasvetile so se tudi njene oči — ne-
nadoma je bila švignila senca preko poletnega travnika, švignila je in sledu ni bilo več po nji.	^
Spoznala je bila Tina, da je rakev njen dom. Živela je med mrtveci in vse njih početje se ji je zdelo zoprno in smešno. Njene oči so gledale drugam, drugod so hodile njene misli in če je govorila, so bile njene besede čudne in nerazumljive; prihajale so iz drugih krajev, izpod drugega neba. In mrtveci so začutili, da je živo srce med njimi. . . Tako so gledale nanjo z nezadovoljnimi pogledi, smešna se jim je zdela in zoprna, komaj se je zgenilo še kdaj sočutje. .Če ti ni všeč, pa pojdi; pojdi ven, kjer je golo drevje in sneg in kjer so ljudje, ki imajo zle oči in roke nevarne in hudobne. Pojdi ven, kjer je življenje in pogini!"
...Ali anarhist se ni zmenil; butalo je ob okno neprestano ...
Kaj ni drugega življenja zunaj, življenja, kjer ni visokih, ozkih stopnic, ne temnega dvorišča, obzidanega vsenaokoli? Ob tistem času, ko se je Tina vzdramila, se je zgodilo nekaj čudovitega; pobožala jo je po licih, po laseh bela roka, zdrknila je nalahko navzdol ter se doteknila njene rame, robca na njenih prsih . . . Pozdravilo jo je tisto življenje, kjer ni ne visokih, ozkih stopnic, ne temnega dvorišča, obzidanega vsenaokoli. Velik in strašen čas je bil, ko je spoznala mrtvašnico, svoj dom, in je zahrepenela s srcem polnim nepoznane bridkosti . . .
Brala je Tina nekoč knjigo, ki so bile v nji pisane podobe. Spominjala se je na podobo, kakor da bi bila naslikana tam na steni, nasproti postelje, pod podobo starca z rdečim ovratnikom. Na tisti podobi je bilo zeleno drevo in pod drevesom je bila klop. Fant in dekle sta sedela na klopi, glavo ob glavi, roko v roki. Nista si gledala v lica, oči so strmele kakor v sanjah Bog vedi kam daleč, tja preko sončne pokrajine, ki se je širila pred njima, koliko daleč je segel pogled. Tudi govorila nista in ni se zgenila roka, ki je ležala v roki ... Tina je gledala podobo in zmerom bolj so se napenjale prsi, zastokala bi, zavpila od hrepenenja in od bridkosti ...
Prišel je prvikrat in ko je šel mimo, jo je pobožal po
licih in po laseh, doteknil se je rame in robca na prsih. Tako je storil in je vzbudil njeno srce ter ga ranil za zmerom .. .
Tina je imela takrat štirinajst let; ob njenem godu je bilo, ko jo je pobožal prvikrat; njeno telo je bilo močno, že pol razvito; obraz je bil resen, malo preširok, oči so ležale globoko in so se smejale malokdaj. Govorila ni veliko, njen glas je bil globok in nelep. Jesensko popoldne je bilo, ko je prišel Edvard, brat Pavle, židovke. Prijazen je bil, govoril je s Tino, kakor da bi bila sestra njegova in ko je šel, se je ozrl še enkrat po sobi; z žarečim pogledom so mu sijale v obraz Tinine oči. Mlad je bil in lep, bela so bila njegova lica, na visoko čelo so padali svetli črni kodri; hodil je z lahkim gosposkim korakom in ko je govoril, ko se je nasmehnil, je bilo Tini, da bi mu stregla vdano in da bi bila njegova dekla za zmerom ... Zaprle so se duri, ali Tina ga je videla, ko je stopil mimogrede in se je nasmehnil veselo; prišla je noč in Tina ga je videla pred sabo in je čutila na licih njegovo mehko roko; in prišel je dan in drugi, teden je minil in mesec in Tina ga je videla pred sabo še zmerom in je čutila njegovo roko na licih, na laseh, na prsih. Čakala je nedelje s težkim srcem in žalostna je bila, če ni prišel. Kadar je bil dan lep in gorak, se je bala, da ne pride; želela si je neprijaznega neba, tistih nizkih, sivih oblakov, ko ne ve Človek, kam bi se obrnil in se domisli bolnikov. Nikoli ni prišel sam, ali spoznala je njegove korake že iz nerazločnega šuma na korikor-ju. Postal je pred njo samo časih, ko je šel mimo dolge vrste postelj proti oknu, kjer je ležala Pavla. Postal je, kakor postane človek na cesti ter pogleda razmišljen, z navidezno pazljivimi očmi na malenkost, ki bi se ne briga! zanjo, če bi se mu mudilo. In tudi njegova roka se je vzdignila tako raz-mišljeno — kakor človeku, ki gre po cesti in pogladi mimogrede otroka po plavih kodrih, ali odtrga morda zeleno mladiko iz žive meje. Tako razmišljene so bile tudi njegove oči in nasmeh na njegovih ustnicah je bil slučajen, brez življenja, nasmeh mrtve podobe, ki strmi v praznoto in se smehlja.
fDa/je f prihodnji štefi/^i)
(Nadaljevanje iz zadnje števi/^e)
Tudi 6. kongres kominterne leta. 1928 ni prinesel rešitve. Čutili so potrebo po enotni fronti, a Togliatti je na kongresu trdil, da se desna socialna demokracija poslužuje fašističnih metod. Za socialne demokrate so izoblikovali izraz socialfašisti in Thalmann je 1930 ze poudarjal, da vlada v Nemčiji fašizem s pomočjo socialfašistov. Čeprav je NSDAP na parlamentarnih volitvah 1930 dobila že 6,4 milijona glasov, je KPN vse to podcenjavala, češ, da je to začetek konca.
Tako je 11. plenum izvršnega komiteja kom-tnterne trdil, da je fašizem eden od tipov kapitalistične diktature v buržoazni demokraciji m to ne samo vodstvu temveč tudi članstvu. Isto je bilo na 12. in 13. plenumu 1932—1933. Odločno so bili proti enotni delavski fronti, cepili so tudi doslej enotno sindikalno gibanje m trdili so, da fašizem nima lastne ideologije m doktrine. Je goli elekticizem in le maska za zakrivanje imperialističnega bistva. Trdili so tudi, da ne bo več dolgo. Ne more rešiti globoke krize kapitalizma in je zato svoje vrste predhodnik socialistične revolucije, do katere mora priti vsak čas.
Toda konec januarja 1933 je prišel fašizem na oblast tudi v Nemčiji. Nič ni pomagala nova definicija izvršnega komiteja, da je fašizem agent buržoazije, odkrita teroristična diktatura najbolj reakcionarnih, šovinističnih in imperialističnih elementov finančnega kapitala. Kako je začel Hitler po prihodu na oblast obračunavati in ni pri tem gledal ne na levo, ne na desno, je znano. Ko se je Dimitrov vrnil v Moskvo, je predložil Stalinu popolno preorientacijo v presojanju fašizma in o nujnosti enote, ter še širše ljudske fronte. Stalin je dolgo oklevat, končno ga je menda le podprl, ni pa bilo glede tega enotnosti v CK boljše-viške stranke.
Dimitrov je začetek julija 1934 pisal izvršnemu komiteju kominterne in zahteval prenehanje vseh šablonskih ocen, drugačno in kritično oceno socialne demokracije, enotnost vseh delavskih sindikatov in bil odločno proti ozkosrčnosti, da se mora komunističnim partijam priznati avantgardna vloga pri ustanavljanju širših povezav delovnih ljudi v boju proti fašizmu. Naj si pač s svojim delom same zagotovijo odgovarjajoče mesto v takih enotnih, oziroma ljudskih frontah. Pametne, žal prepozne misli niso naletele na polno podporo. Ponehavati je sicer začela socialfašistična teorija, a namesto v enotni ljudski fronti, so se začeli srečavati tako komunisti kot socialni demokrati v koncentracijskih taboriščih itd. Komisija za pripravo kongresa kominterne je Tončno predloge Dimitrova le sprejela. Tako je poleti 1935 na 7., pa tudi na zadnjem kongresu kominterne prevladovala antifašistična Ijudsko-frontovska orientacija.
Dimitrov je poudaril, da je fašizem oblast samega finančnega kapitala, organiziranje terorističnega obračuna z delavskim razredom, revolucionarnimi delovnimi kmeti in inteligenco. V zunanji politiki je fašizem v najbolj grobi obliki šovinizem in goji živalsko mržnjo do drugih narodov. Da se prepreči njegovo nadaljnje širjenje, je potrebno enotno delovanje proletariata na mednarodnem področju. Kongres je izdelal podrobno taktiko ljudske fronte, katere baje Stalin ni nikdar priznal in se tudi ni udeleževal kongresa. Kongres je izdelal tudi definicijo fašizma, kateri danes marsikje oporekajo, da ni jasna in da ne zajema ysega bistva fašizma. Po tej definiciji, ki se je še držijo na vzhodu, je fašizem odkrita teroristična diktatura najbolj reakcionarnih, šovinističnih in imperalističnih elementov finančnega kapitala. K tej je Togliatti še dodal, da je prav ta element v definiciji vedno svojstven fašizmu povsod in v vseh deželah.
Dobro pa je poudaril Dimitrov, da je tre-ba razvoj fašizma in njegovih različnih oblik neprestano preučevati. Takega sovražnika je treba poznati natančno in od vseh strani.
Kmalu po 7. kongresu je prišlo v Sovjetski Zvezi do strahovitih čist in to tudi v vrstah funkcionarjev kominterne. Razpuščena je bila KP Poljske in isto je grozilo KPJ. Kominterna je začela izgubljati osnovno orientacijo in znova so se pojavile napake podcenjevanja fašizma. Manuilski je na primer marca 1939 na 18. kongresu boljševiške partije govoril, da za veliko vojno fašistična Nemčija ni pripravljena, ker nima surovin, hrane, denarja, obstoja možnost blokade itd. Sledil je pakt Hitler-Stalin, na to začetki druge svetovne vojne, Hilerjeva mirovna ofenziva, ki jo je Podprla tudi kominterna. Komunističnih par-dj se je začela oprijemati pasivnost in izgub-'<ale so pravo orientacijo. Peta državna partijska konferenca jeseni 1940 je zelo dobro pokazala, da KPJ ni zgubila svoje antifašistične orientacije.
Razumljivo je. da srečamo na zagrebškem simpoziju pri vzhodnih znanstvenikih defini-^'je, podobne kominternski. Grigorijan (Mos-
kva) poudarja le, da je fašizem neke vrste elekticizem, Elena Modržinskaja (Moskva) pa se krepko drži definicije kominterne in obsoja tudi reakcionarnost socialdemokratov v Nemčiji, ki da so večkrat odbijali ponujeno sodelovanje s KPN. Povsem samostojen je Poljak Ryszka, ki pravi, da fašizem ni brez fašistov in da je fašizem obstojal v razvitih in zaostalih deželah in to poleg reakcionarnih organizacij in komunističnih partij.
Bolj za polemiko pripravljen je bil Berlinčan Lozek. Poudarjal je različne teorije in koncepcije o fašizmu in najvidnejšo razliko pojmovanja fašizma med marksisti in nemarksi-sti. Marksisti sprejemajo definicijo kominterne, ki ni — kot pravijo meščanske teorije — ne enostranska in ne dogmatična, saj se neprestano poglablja in razširja na podlagi leninistične teorije o imperializmu itd. Trdi, da meščanska in druge teorije niso prišle, razen nekaj malenkosti, do približno enakih pomembnih rezultatov. Ne morejo razumeti značaja fašizma in njegovega položaja v splošnem zgodovinskem procesu kot specifičnega feno-
mena kapitalističnega sistema v fazi njegove splošne krize. V glavnem zanikujejo organsko povezavo fašizma in kapitalizma in zanikujejo ali napačno razumevajo razredno bistveno in zgodovinsko mesto fašizma in sil, ki identificirajo kapitalizem in fašizem.
Priznam, da mnogokaj od teh in podobnih temperamentnih Lozekovih izvajanj ne razumem povsem dobro.
2 .
BtSTVENE PRVtNE F A Š ! Z M A
Nekaj je prvin, ki so bistvene vsakemu fašističnemu gibanju, res pa je, da so nekatere bolj ali manj vidne pri tem ali onem. Fašizem je svetovni pojav in odvisen od skupka objektivnih in subjektivnih okoliščin, v katerih nastaja in se razvija. Programi vseh teh gibanj ali strank so bolj ali manj obdelani, vsi skupaj pa še vedno nejasni in megleni.
Prva vsebinska skupnost zlasti vseh večjih fašističnih gibanj je pretirano poudarjanje vrednosti in pomena naroda ali nacije. Res je, da je narod, velik ali majhen, velika vrednota, saj je naravna družina ljudi poedincev in njihovih temeljnih celic, družin. Prav je, da se vsak narod tega zaveda, vse to ohranja in se tudi bori za ohranitev teh velikih vrednot; toda vsako pretiravanje na tem področju more roditi le slabe posledice, od katerih so najbolj vidne šovinizem, nestrpnost, iredentizem, militarizem, zatiranje drugih narodov, zasuž-njevanje itd.
Na splošno lahko trdimo, da je fašizem kot ideologija mešanica neke vrste integralnega in že zmistificiranega nacionalizma pa tudi socializma, od katere naj bi masa ljudi jemala pač tisto, kar ji je všeč in misli, da more s tem pokriti ali izbojevati svoje materialne pa tudi duhovne potrebe. Na zagrebškem simpoziju so precej močno podčrtali, da fašizem prav s tako ideologijo pridobiva del delavcev, srednjih slojev pa tudi iz vrst bogatejših ljudi. To do neke mere tudi drži vsaj za oba velika klasična fašizma in za nekatere manjše, ki so se razvijali ponekod med obema vojnama. Morda celo za del slovenske zgodovine. Če pri tem odštejemo majhno epizodo iz dvajsetih let, naše Orjune, in če nekoliko pomislimo na začetek našega stoletja, pridemo do zanimive ugotovitve. Skoraj na vseh slovenskih mešanih narodnostnih ozemljih, torej na Primorskem, v Trstu in na slovenskem Koroškem, se je razvijalo Klofačevo nacionalsocialistično gibanje, ki niti ni bilo številčno tako neznatno še celo po letu 1918 v jugoslovanski Sloveniji. Rekrutiralo se je iz tistih slojev in poedincev, kate-
rim je bila takratna socialna demokracija preveč leva, meščanske stranke pa preveč desne.
Od zunanjih vidnejših znakov, zlasti v obeh najrazvitejših fašizmih, najbolj padeta v oči njuna voditelja, ki naj bi imela neke karizmatične darove ali celo božanske atribute. To zadnje je na prvi videz težko razumeti. Voditeljski princip — pastirja narodov ali ljudstev — je vsekakor poznala že antika in božanskega vladarja tudi ljudstva pred Egipčani. Če so ljudske množice v sivi preteklosti verovale v voditeljevo božansko svojstvo, gre pač na račun njihove vsestranske zaostalosti, vendar je treba priznati, da je vedno obstojala neka opozicija tudi takratnih razboritejših duhov. Težje je verjeti v vsestransko prepričanost visoko razvitega duha 20. stoletja, da je bil na primer Mussolini na sploh nezmotljiv, Hitler pa da je imel nezmotljivo strateško intuicijo. Dva zgodovinska datuma, namreč julij 1943 in datum leto dni kasneje, precej dobro pokažeta, da so tiste sile, ki so jima kakor koli že pomagale na oblast in ju na oblasti tudi vzdrževale, odrekle svojo pomoč. Prvega so strmoglavile, na drugega pa naredile ponesrečen atentat.
Tako oba, saj sta tudi nesrečno kasneje končala svoje življenje, nista imela nobenih nadnaravnih darov. Oditi sta morala, ker nista mogla več koristiti takratnim zares vladajočim silam, izvirajočim tudi iz pretiranega nacionalizma, ki so prav takrat pokazale tudi eno od svojih najgrših lastnosti, egoizem in oportunizem. A to lastnost so pokazali vodilni sloji že v antiki in celo v bibliji je nekje
zapisano, ut unus moriatur pro populo, da ne omenjamo judovskega grešnega kozla ali znanega stavka o zamorcu.
Oba zgoraj omenjena zgodovinska datuma pokažeta, da je bila Italija tik pred vsesplošnim zlomom, Nemčijo pa da v kratkem čaka ista usoda. Treba je bilo torej reševati, kar bi se še rešiti dalo, saj bajoneti rdeče armade niso bili več daleč, ljudske množice predvsem evropskih narodov pa so vedno zgovornejše in z dejanji dokazovale, da hočejo res novi svet in to svet, ki sta ga obljubljala celo Churchill in Roosevelt že v atlantski izjavi.
Drug tak vidnejši znak fašističnih držav je totalitarizem. O njem so pisali že mnogi, tudi tako učeno, da jih je težko razumeti. Eni se dotikajo le bolj njegovih manj bistvenih prvin kot so teror, koncentracijska taborišča, zatiranje svobodne misli, omnipotenco voditelja ene same stranke itd.; drugi pa se spuščajo bolj na etično področje fašističnih vrhov in ocenjujejo njihov pohlep po slavi in oblasti, samo-poveličevanje in podobno.
Mislim, da bi se bolj približali bistvu fašističnega totalitarizma, če bi dejali, da je to pretirano poudarjanje pomena in funkcij države, ki mora absorbirati celega človeka in ga mora — kot radi pravimo spremljati in uravnavati od zibeli do groba. V totalitarni državi je človek stroj. Zato ni slučaj, da se vsaka fašistična država najprej in nujno spopade s prav tako totalitaristično ustanovo, na katero zadene v lastni državi, s katero koli že vsestransko dobro razvito versko družbo ali cerkvijo. Ker gre glas, da sta obe družbi popolni, glavni njihovi voditelji pa karizmatiki, sta ena ali druga nepotrebni, ali pa more ena drugo uspešno dopolnjevati. Po navadi se šefi obeh družb odločijo za drugo varianto in sklepajo razne konkordate ali verske zakone. Le tako moremo razumeti tudi znane oportunistične besede papeža Pija XI., da je bil Mussolini „uomo della Providenza divina".
Ločiti moramo pojme: diktatorski režim, avtoritarni režim in totalitaristični (fašistični) režim. V prvem primeru gre le za časovno omejena izredna pooblastila parlamentarnih ustanov tistemu, ki je na čelu države in to zaradi različnih notranjih ali zunanjih nevarnosti. V drugem primeru gre za diktaturo brez časovne omejitve; ustava se ne menja, vladajoča klica pa vlada mimo nje, če pa je le predemokratična, jo odpravi; uvaja enostrankarski sistem, pozna na pol vojaške organizacije, tudi internacije in konfinacije, ne omejuje pa človekove vesti, etike itd. Bolj ali manj avtoritarni režimi so bili pred to vojno skoraj v vseh evropskih državah, ali pa so vsaj poizkušali biti. Posebno tam, kjer so narodi pokazali malo politične aktivnosti, fašistična gibanja pa niso mogla zaktivizirati mas.
Totalitaristični (fašistični) režim pa odpravlja vso svobodo, je proti napredku in humanosti, individualnem razvoju in demokraciji. Pozna le boj v vsaki obliki in vse, kar temu služi, razvija na pol vojaške organizacije, predvsem pa tajno policijo in že do prefinjenosti razvite obveščevalne službe, ki ne upoštevajo nobenih zakonov in so države v državi. Kot vsaka ideologija je tudi fašistična goli elekticizem, še več, se tudi ne razvija dalje. Čeprav so bile razlike v mišljenjih na primer Goringa, Goebbelsa, Himmlerja, Leya, Rosenberga in drugih, so se vendar vsi držali standardnih pojmov kot rasa, novi red, življenjski prostor in vsi so izpolnjevali Hitlerjevo voljo. Ta pa se je posluževal iz konglomerata nacistične ideologije le tistih idej, ki jih je trenutno rabil, istočasno pa je vse druge zanikaval.
Zanimivo je, da med vodilnimi nacisti ni bilo ideoloških heretikov; prvotna kolebanja Goebbelsa in vzroke kasnejše noči dolgih nožev bo treba še raziskati, pa naj gre še za Rohma ali oba Strasserja in druge. To, da sta na koncu Goring in Himmler izdala svojega boga, je le potrdilo stare resnice, da podgane prve začno zapuščati potapljajočo se ladjo in le Goebbels, med vsemi najbolj nadarjen pa tudi pokvarjen, ga s svojo družino ni hotel zapustiti. Grozljive prave Bormannove usode, kot jo omenja v svoji knjigi bivši šef zahodno-nemške obveščevalne službe general Gehlen, bi na tem mestu ne ponavljal.
Že manj tipična lastnost fašističnih gibanj je antisemitizem. Po vsej verjetnosti je bil najbolj razvit v Nemčiji, idejno povsem oprt na rasno teorijo, demagoško pa na realno stanje standarda povprečnega Nemca in delno tudi na razne zgodovinske reminiscence. Antisemitizma italijanski fašizem ni poznal, kar je trdil Mussolini sam še 1932 in poudarjal, da so bili Judje vedno dobri državljani in vojaki in da zasedajo tudi ugledne katedre na univerzah. Ko je bil Hitler že leto dni na oblasti, je milanski fašistični dnevnik IL POPOLO DTTA-LIA prinese! Mussolinijev članek, v katerem je ta zelo ostro napadel rasizem.
(Dalje v prihodnji števdH)
METOD M!KUŽ:
Temeijne
prvine
fašizma
kot zgodovinskega
pojava
VESTNIK!
S—Štev. 9 (1803)
Celovec, petek, 4. marec 1977
„Klobčič'^smo razvozlali tudi ir Železni Kapli
tgralska skupina Slovenskega prosvetnega društva „Danica" v St. Vidu v Podjuni vsako leto naštudira vsaj en komad, s katerim obišče tudi sosednja društva. Po večletni tradiciji je seveda skoraj že obvezno, da pridejo Šentvidčani v tem okviru s vojimi igrami na obisk tudi v Železno Kaplo.
Tako je Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli tudi minulo nedeljo pripravilo gostom iz St. Vida prisrčen sprejem in lep obisk, gledalcem pa mnogo užitka ob uprizoritvi veseloigre .Klobčič".
Veseloigra, namenjena pravzaprav za pustni čas, nam je tudi na začetku posta zelo ugajala in nihče ni zadrževal svojega smeha ob veselih pripetljajih, ki so se dogajali na odru. Prav tako se zaradi posta tudi igralci niso zadrževali, marveč je vsak dal od sebe najboljše. In niti ni čudno, da so se tako potrudili, saj je ob koncu le vsakemu prav naneslo in so bili končno na odru kar štirje srečni pari. Mi gledalci smo jim seveda privoščili
ta srečni izid, saj se najdaljši čas v igri sami medseboj niso mogli prav zediniti, kdo bo s kom stal in kdo bo pri kom spal. Vrhu tega pa poleg vseh drugih težav skoraj res ni bilo mogče slediti hudo zmešanim štrenam okoli medsebojnega sorodstva. Končno je bilo še nam veselo pri srcu, ko se je vrnil oče iz tujine; koliko bolj so lahko bili veseli ostali, ko jim je prinesel seboj še mnogo denarja. Bili smo veseli in bi čestitali tako srečni družini.
Še dobro, da imamo Zarjevci in Kapelčani takega predsednika v krajevnem društvu, ki se hitro znajde in glasno pove, kar je treba in kar je prav. Dobro se nam je zdelo, ko se je tudi v našem imenu zahvalil igralcem in režiserju za po-pustni užitek, ki ga zaradi terminskih težav ni bilo mogoče pripraviti že v pustnem času. In posebno dobro ie, da je Šentvidčane že kar povabil tudi za prihodnje leto. Zato pa: .videršen, igralci; videršen, gledalci" — ko bo spet pust oziroma ko bo naslednja prireditev!
R A D ! O
TELEV!Z!JA
A V S T R ! J A 1
SOBOTA, S. 5.: 15 35 Nebe-sa na zemiji — 17.00 Kdo ro-kodeiči z nami — 17.30 Obai-ni pirati — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Pan-optikum — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Dober večer v soboto ie!i Heinz Conrads — 18.55 Prijetni dom —
19.00	Stike iz Avstrije in Južne Tirotske —
19.30	čas v siiki — 19.55 šport — 20.15 Giasba je adut — 21.50 Šport — 22.10 Pogumni so osamtjeni — 23.50 Poročita.
NEDELJA, 6. 3.: 15.55 Sivi razbojnik —
17.00	Listamo v siikanici — 17.20 Risanka
—	17.30 čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Seniorskikiub—
18.30	Zapojte z nami — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 19.50 Šport — 20.15 Moške zgodbe, ženske zgodbe —
22.05	šport — 22.15 Otto Schenk bere Wii-hetma Buscha — 22.45 Poročita.
PONEDELJEK, 7. 3.: 9.00 Stikanje in risanje — 10.00 Francoščina — 10.30 Sivi razbojnik — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Živatski raji — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Mi — 19 00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.00 šport — 20.55 Natoga v Manhattanu — 21.40 Poročita.
TOREK, 8. !.: 9.00 Gradnja in obtikova-nje — 9.30 Astronomija — 10.00 Formatna togika — 10.30 Haftinger Sepp — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Lisica z zta-tim uhanom — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.00 iskanje ugtednega književnika — 20.20 Kdor trikrat taže --
21.10	Panorama — 22.10 Hiša na Eaton Ptace — 22.55 Poročita.
SREDA, P. L: 9.00 Rdeči avtobus — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 To je Pariz —
10.30	Batduin, počitniški strah — 17.00 čarobni kamen — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Risanka — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.30 čas v stiki — 20 00 Ladja norcev
—	22.30 Poročita.
ČETRTEK, 10. 3.: 9.30 Narodno gospodarstvo— 10.00 Dunajski kongres — 10.30 Zvezde žarijo — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 !z zgodovine tetatstva — 18.25 Pretged sporeda — 18.30 Mi — 19 00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.00 Živ-tjenje in smrt kratja Riharda ttt. — 21.35 Poročita.
PETEK, 11. S.: 9.00 Fotograftranje — 9.30 Prvih 365 dni v otrokovem živtjenju — 10.00 Razstava: Rimtjani na Donavi — 10.30 Se
niorski ktub — 11.00 Ladja norcev — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tetevizijska kuhinja — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Akti XY — 21.20 Nemčija, tvoji Bavarci — 22.05 šport — 22.10 Ognjeni zmaj — 23.45 Akti XY.
Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu vabi rta
PREDAVANJE
o temi „Moč in vpliv javnih občil — poročanje koroških dnevnikov o .zadevi Wa-rasch ", ki bo v sredo 9. marca 1977 ob 19.30 uri v farnem domu v Šmihelu.
Predaval bo prof. dr. Robert SAXER.
A V S T R ) J A 2
SOBOTA. S. 14.00 Sve tovno prvenstvo v rokometu — 16.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Usmerjeno gospodinjstvo — 20.00 Gaterija — 20.15 Sova in mačka — 21.50 Jazz Work Shop.
NEDELJA, 6. 3.: 14.30 Svetovno prvenstvo v rokometu — 17.30 Svetovno prvenstvo v
stotetju — 19.10 Risanke — 19.30 The Mun-sters — 20.15 Svoječasno — 21.20 Kontrapunkt— 22.05 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 7. 3.: 17.30 Astronomija —
18.00	Angteščina — 18.25 Pregted sporeda
—	19.30 Ledene gore nad Ognjeno zemtjo
—	19.30 Formatna togika — 20.00 Hiša na Eaten Ptace — 20.55 Kutturni magazin —
21.40	čas v stiki — 22.10 tsadora.
TOREK. 8. 3.: 17.30 Kmetijstvo danes —
18.00	Angteščina — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Mtada teta — 18.55 Največja zbirka ikon na svetu — 19.25 Pet tutipanov —
20.00	Otroci se igrajo zunaj — 21.20 čas v stiki.
SREDA, 9.	17.30 Narodno gospodar-
stvo — 18.00 Francoščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Sosedje s perjem — 19.30 Dunajski kongres — 20.00 Veteobjektiv — 20.50 tgratna ura — 21.20 čas v stiki — 21.55 Junaki zapada.
ČETRTEK, 10. 3.: 17.30 Prvih 365 dni v otrokovem živtjenju — 18.00 Ruščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Kutturni magazin— 19.30 Razstava:	Rimtjani ob Do-
navi — 20.00 Zvezde v cirkuški areni — 21.35 čas v stiki — 22.10 Ktub 2 PETEK, 11. 3.: 17.30 Literarni studio —
18.00	Nemščina — 18.25 Pregted sporeda
—	19.30 Rubensov Tizian — 19.30 tvana Orteanska — 20.00 Fantazija stvaritve — 20.45 iz znanosti — 21.20 Traiter — 22.05 čas v stiki — 22.40 Apači.
JUGOSLAVtJA
SOBOTA. S. 8.00 Mala čebetica —	8.15 Pekarna
Miš-maš — 8.30 Cyrano de Bergerac — 9.40 Zverinice iz Rezije — 10.00 Narava Japonske — 10.25 Po stedeh napredka — 11.25 Bousardetovi — 13.55 Nogomet — 15.55 Mafija — 17.05 Obzornik — 17.20 Mozaik — 17.25 Otroci žeteznice — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepotitični komentar — 20.00 Pogreb v Los Angetesu — 21.50 Moda za vas — 22.00 Dnevnik.
NEDELJA, 6. 3.: 8.35 Poročita — 8.40 Od vsakega jutra raste dan — 9.30 Kmetje, bombe in obtast — 10.35 Raziskovatci — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja —
12.30	Poročita — 16.40 Košarka — 18.15 Zvezdnati prah — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Marija — 21.15 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 22.35 Dnevnik.
PONEDELJEK, 7. 3.: 8.10 Šotska oddaja —
17.10	Vrtec na obisku — 17.15 Narava Japonske — 17.40 Obzornik — 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem živtjenju — 18.25 Mozaik
—	18.30 Dogovoriti smo se — 18.45 Žena
—	19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zadnja šotska natoga — 21.05 Kutturne diagonate — 21.45 Mozaik kratkega fitma
—	22.05 Dnevnik.
TOREK, 8. 3.: 8.00 šotska oddaja — 17.05 Zverinice iz Rezije — 17.20 Pika Nogavička
—	17.50 Obzornik — 18.05 Materi — 18.20
SLOVENSKi iZSELJENCI, POZOR!
Po zakonu o tako imenovanem skladu za pomoč [Hilfsfondsgesetz) imajo zdaj tudi bivši siovenski izseljenci možnost, da pod določenimi pogoji zaprosijo za enkratno podporo. Ta podpora znaša, ustrezno stopnji potrebe od najmanj 3.008 do največ f$.000 šilingov.
Za podporo morejo zaprositi osebe, ki so bile v času med $. marcem 1933 in 8. majem 194$ iz političnih vzrokov ali zaradi svojega porekla, svoje veroizpovedi ali narodnosti preganjane ter so bile v tej zvezi najmanj 1 leto [v primeru posebno težkih okolnosti najmanj 6 mesecev) v priporu. Kot pripor v smislu zakona je priznano tudi izseljeništvo.
Poleg tega predpisuje zakon še naslednje posebne pogoje:
3 znatno zmanjšana pridobitna sposobnost oz. delozmožnost zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja kot posledice preganjanja;
# slabo zdravstveno stanje ]na primer obojestranska slepota ali gluhost, rak, ohromelost vsled možganskega tumorja, priklenitev na dom zaradi obolenja srca itd.);
^ bivanje v starostnem ali skrbniškem domu;
^ leto rojstva 1908 ali prej.
Bivši izseljenci, ki izpolnijo enega ali več teh pogojev [za dokaz so potrebna ustrezna potrdila), lahko zaprosijo za podporo. Posebne formularje lahko dobijo pri Zvezi slovenskih izseljencev v Celovcu, Gasometergasse 10. Kdor pa želi formularje dobiti po pošti, mora poslati zvezi nase naslovljeno povratno kuverto [velikost najmanj !6xZ2 cm) ter znamko po 3 šil. za 1 formular ozč po $ šil. za več formularjev.
Izpolnjene formularje je treba poslati na naslov: Hilfsfonds fur politisch Verfolgte, Schlief;fach 126, 1040 Wien. Čas za vložitev prošenj je še do konca leta 1978. Podpise prosilcev na izpolnjenih formularjih mora potrditi oz. overiti Zveza slovenskih izseljencev, ki je svojim članom seveda na uslugo z nadaljnjimi pojasnili in nasveti. Vendar prosi, da se tozadevni obiski pri ZSI iz tehničnih vzrokov omejijo na četrtke in petke.
Zveza slovenskih izseljencev je v tej zadevi razposlala posebno okrožnico na naslove vseh nekdanjih izseljenskih družin. Ker pa ZSI nima naslovov tistih bivših izseljencev, ki danes ne živijo več v nekdanjem skupnem gospodinjstvu, prosi, da se ji zaradi boljšega pregleda v bodoče taki naslovi sporočijo. Zato tudi prošnja vsem nekdanjim izseljenskim družinam, ki bodo prejele okrožnico, da na možnost prošnje za enkratno podporo opozorijo tiste družinske člane, ki ne živijo več v skupnem domu, kakor tudi bivše sotrpine v krogu sosedov in znancev, v kolikor še niso napravili prošnje za podporo.
Zveza slovenskih izseljencev Celovec, Gasometergasse 10
Otroci pojo mamicam — 18.35 Mozaik —
18.40	Trim test — 19.15 Risanka — 19.50 Dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.35 Zvezde giedajo z neba — 21.25 Mednarodni festi-vai mladih umetnikov — 21.55 Dnevnik.
SREDA, 9. !.: 8.10 šolska oddaja — 17.00 Desetnica, narodna — 17.15 Ukročeno oko — 17.40 Obzornik — 17.55 Spekter — 18.25 Mozaik — 18.50 Glasba takšna in drugačna — 19.15 Risanka — 19.50 Dnevnik — 20.00 Kantata za čile — 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.55 V svetu sanj — 22.25 Dnevnik.
ČETRTEK. 10.	8 00 šolska oddaja —
17.10	Otroška oddaja — 17.25 Obzornik —
17.40	Mozaik — 17.45 Nočna straža — 18.55
ŠPORTNI VESTNIK
ŠPORTNI VESTNIK
OBVESTiLO
V dneh od 13. do 20. marca 1977 bo 2. Roianskl iz-obraževatn) teden s prireditvam) v Biičovsu, Veiinji vasi, Kofmari vasi, Št. Janžu, Svečah in St. Jakobu v Rožu.
Na sporedu bodo predavanja, diskusije, koncert in zabava. Točne)!) spored bo Je pravočasno objavijen.
HOKEJ NA LEDU
*	KAC PONOVNO PRVAK
Ker sta KAC in graški ATSE v tekmovanju Ptay-off stavita vsak po dve zmagi, sta se obe reprezentanci v soboto še enkrat pomeriti na tedu cetovške mestne hate. Okoti 6000 gtedatcev je že ob 18.00 uri napotnito vetik det hate (mnogi so morati ostati zunaj, ker so bite vse vstopnice razprodane). Od te igre je zaviseto, katero moštvo igra boijši hokej in katera reprezentanca zastuži nastov avstrijskega prvaka.
Potem ko je bito na eni kot na drugi strani nekaj tepih pritožnosti za gote, a sta vratarja Pregt in Schit-cher izvrstno branita, v 18. minuti prve tretjine Pock ni pustit graškemu vratarju nobene možnosti in zatrese) mrežo. Vesetje navijačev je bito nepopisno. Ko sta v drugi tretjini Koren in Sadjina zabita še vsak po en got in je KAC vodit s 3:0, se nobenemu v hati ni sanja-)o, da bi igra še tahko postata napeta. Toda gostje so zabiti dva gota in kar je stedito potem, ni bito nič za štabe živce. KAC v defenzivi, ATSE v napadu. Ko so Gradčani pot minute pred koncem vzeti iz igre vratarja in ga nadomestiti z napadatcem, da bi izsititi re-mis, je Gasser zabit četrti got za Cetovčane. Tako je ostat nastov v Cetovcu, skupno osemnajsti šampionat.
Ob koncu sezone tahko rečemo, da je bita tokrat usoda pravična, kajti KAC je bit zdateč najbotj konstantna reprezentanca, ki je igrata najbotj atraktiven in sptoh najboijši hokej. Naj bo rečeno še eno: Pregt, Satovaara, I)mitrijew, Puschnig ter mtada tinija Sadjina-Pock-Rudi Konig so bistveno pripomogti, da je KAC ponovno osvojit prvenstveno tovoriko, zahvatiti pa se je treba cetemu moštvu.
SMUČANJE
*	AVSTRiJSK) USPEH) NA JAPONSKEM
V japonskem Furanu na otoku Hokkaido so biti na sporedu vetestatom in statom za moške ter dekteta v tekmovanju za svetovni pokat. Vsa tekmovanja so pri-nesta Avstrijcem zmage. V statomu dektet je zmagata Regina Sackt pred Moserjevo, v vetestatomu pa Kase-
rer pred Švicarko Morerod. V moškem vetestatomu je stavit zmago Hans Hinterseer, drugi pa je bit Korošec Brunner, medtem ko je v statomu osvojit prvo mesto Ktaus Heidegger pred Ingemarjem Stenmarkom.
V tekmovanju za svetovni pokat so se možnosti za Moserjevo, da ponovno osvoji to visoko priznanje, znatno zbotjšate, saj je odvzeta Švicarki Morerod na Japonskem 15 točk. V tekmovanju moških pa se na-datjuje troboj med Ktammerjem, Stenmarkom ter Heideggerjem; toči jih namreč samo 11 točk.
POPRAVLJAMO
V zadnji iteviiki smo v pofočiiu o FiS-tekmo-vanju v Sentjanških Rutah omeni)), da na prireditvi ni biio siiJati siovenske besede. Resnici na ijubo popravtjamo, da so biii govori na za-kijučni stavnosti v obeh jezikih. Zato se oproščamo zaradi ne povsem točnega poročanja v zadnji Meviiki.
NOGOMET
* ZAČELO SE JE ViGREDNO NOGOMETNO PRVENSTVO
Konec prejšnjega tedna je bito na programu prvo koto nogometnega prvenstva prve divizije. Zc v prvih tekmah je bito videti, kateri ktubi so najbotj znati izkoristiti zimski čas za pripravo. Izkazato se je, da so se najbotj intenzivno pripraviti Innsbruck, dunajska Au-stria, dunajski Rapid ter Austria Satzburg.
Rezuttati prvega kota:
Innsbruck — GAK	4:1
Rapid — Admira Wacker	3:1
Sturm Graz — LASK	2:2
Voest Linz — Austria Satzburg 1:1 Vienna — Austria Dunaj	1:2
Na lestvici vodi Innsbruck pred dunajsko Austrio ter Rapidom.
Utoniio je sonce — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dobričine — 20.30 Sreča-
Štirje tetni časi — 22.15 Dnevnik.
PETEK, 11. 3.: 8.10 Šotska oddaja — 17.OS Križem kražem — 17.15 Morda vas zanima
—	17.50 Obzornik — 18.05 Kiasični piesi !n-dije — 18.35 Mozaik — 18.40 Prva pomoč
—	19.00 Karate — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepotitič-ni pregied — 20.05 Boussardeiovi — 21.OS Tritogija o Bombayu — 21.40 Uiice Sar* Francisca — 22.30 Dnevnik.
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
SOBOTA, S. 3.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 6. 3.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 7. 3-: 13.45 Dnevnik — Kaka je biio, kako je še?
TOREK, 8. 3.: 9.30 Land an der Drau — Dežeia ob Dravi — 13.45 Dnevnik — šport — Otroci, posiušajte!
SREDA, 9. 5.: 13.45 Dnevnik — Siovenski! soiisti — Prešernosiovec Tomo Zupan.
ČETRTEK, 10. 5.: 13.45 Dnevnik — Komu verovati? — Križarjenje po Sredozemiju: izraei.
PETEK, 11. 3.: 13.45 Dnevnik — iz kuttur-nega živijenja koroških Siovencev.
RADtO LJUBLJANA
SOBOTA, S. !.: 4 30 Dobro jutro — 4.20 Rekreacija — 7.30 iz naših sporedov — 8 08 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Miadina poje — 10.45 Turistični napotki — 11.03 Sedem dni na radit*
—	12.10 Godaia v ritmu— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseii domači napevi —
14.05	Giasbena miadina Siovenije — 14.2S S pesmijo in besedo po Jugosiaviji — 15.45 S knjižnega trga — 18.05 Gremo v kino — 18.45 Ansambei Bojana Adamiča — 19.35 Lahko noč otroci — 19.45 Ljubijanskl jazz ansambei — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za prijetno razvedrita
—	21.30 Oddaja za naše izseijence — 23.OS S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDELJA, 6. 3.: 4 30 Dobro jutro — 61S Danes je nedeija — 7.00 Jutranja kroniko
—	7.30 Za kmetijske proizvajaice — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.52 Skiadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovariši —
10.05	Na naši utici — 11.00 Pogovor s po-siušaici — 11.15 Voščiia — 13.20 Nedeij-ska reportaža — 14.05 Nedeijsko popoi-dne — 17.50 Zabavna radijska igra —
19.30	Lahko noč, otroci — 19.45 Gtasbene-razgiednice — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.20 Giasbena tribuna mtadih — 23.1S Piesna giasba.