Leto XX.	■	Ig^MH Številka 27.
Naročnina za Jugoslavijo:	H| BgMr	H® HI fl WwJ|» ^8« HNHt Ejfl	Hj	flfl	H	Uredništvo in upravniAtva
celoletno 180 din, za 'I, leta §jj»	HB	HB Am^V BS Ie v Ljubljani v Gregorčl-
90 za ■/<	BP	BBS	IB Vik Vi	M	BB VB^ SP	—	Rokopisa?
mesečno 15 din; za lno-	ne	vračamo.	—	Račun pri
eemstvo: 210 din. — Pia- *	B	„	»	,	.	■ ■	*	_	■	.	_	„	_	pošt.	hranilnici	v	Ljubljani
ča ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industruo, oorf in denarništvo št. 11.953. — Tel. št. 25-51.
Izhaja ™dVrd$£	Ljubljana._____________________________________________petek 5. marca 1937_________________________________________Cena	S™*!	f"50
Ali nai bodo vse konfereme zaman ?
V našem listu redno poročamo in kolikor mogoče izčrpno o vseli važnejših gospodarskih konferencah, ki se dogajajo v naši državi. Iz poročil o teh konferencah, zlasti o onih naših gospodarskih zbornic, je razvidno, da so te konference skoraj brez izjeme na izredno lepi višini, da se na njih le na podlagi ugotovljenih in nespornih dejstev stavijo razni predlogi, zahteve in nasveti. Zaradi tega vzbujajo te konference redno ne le pozornost javnosti, temveč tudi pažnjo oblasti. Toda prav tako redno se dogaja tudi to, da se na predloge in ugotovitve konferenc redno pozablja, kakor hitro so bile te zaključene. V tem je vzrok, da so nekatera vprašanja že leta in leta redno na dnevnem redu teh konferenc, a da smo od njih rešitve še vedno tako daleč, kakor smo bili takrat, ko so se ta vprašanja prvič postavila na dnevni red. Tako se vleče zahteva po no-velizaciji obrtnega zakona že leta in leta skozi vse konference, tako je ostala še vedno neizpolnjena zahteva po zakonu o samoupravnih financah, tako je še nadalje neizpolnjena zahteva po poenostavljenju raznih zakonskih predpisov in njih prečiščenju, tako je še cela legija drugih nerešenih vprašanj, ki so za napredek gospodarstva naravnost življenjskega pomena. Pri tem pa velikih vprašanj kakor decentralizacije uprave, decentralizacije socialnega zavarovanja itd. niti ne omenjamo.
To dosledno pozabljanje na vse sklepe konferenc, anket in zborovanj je že tako zelo razočaralo ljudi, da se vedno bolj pogosto čuje na zborovanjih klic, da so sploh vse resolucije, vse konference in ankete odveč, ker oni v Beogradu se za vse to itak ne zmenijo. Ni treba še posebej opozarjati, kako nevarne posledice bi mogle nastati, če bi to mnenje v resnici prodrlo in če bi ljudje začeli iz tega izvajati svoje konsekvence.
Sedaj je bila v Beogradu velika vsedržavna konferenca industrij-cev. Konferenca je bila izredno dobro pripravljena, referati so bili tako temeljiti, da je vsak referat napravil globok vtis. »Narodno blagostanje« piše z ozirom na te referate, da je ta konferenca zaslužila naravnost ime gospodarske akademije. In vendar se moramo bati, da bo tudi ta konferenca brez pravega odmeva in da bo še cela vrsta konferenc morala skozi leta ponavljati sklepe te konference.
In tako dolgo se bomo morali bati, da bodo vse konference in vsa zborovanja zaman, dokler ne dobimo organa, ki bo gledal na to, da se ne bodo konference končale brez rezultata.
potem bi moral biti naš parlament ta organ, ki bi gledal, da se objektivno kot pravilne ugotovljene zahteve začno tudi izvaiati.
Tudi zato ni drugega izhoda, kakor da dobimo gospodarski svet, ki bo imel tudi potrebno avtoriteto, da bo mogel sklepe gospodarskih konferenc uveljaviti. Če n. pr. gospodarska konferenca dokaže škodljivost sedanjega načina državne intervencije v gospodar-
stvu, potem se takšna intervencija ne sme še ponavljati, temveč se mora odpraviti. Danes pa ni organa, ki bi tudi dokazane napake odpravljal, zato tudi še ostajajo in še nadalje ovirajo vse naše gospodarsko življenje. Mi moramo dobiti organ, ki bo imel moč, da bo preprečil ponavljanje napak in tak organ more biti samo gospodarski svet.
Nujno je zato, da se gospodarski svet ustanovi in da dobi gospodarstvo že enkrat svoj parla-
Kje dobi naša banovina kredit, če ga potrebuje?
Predvsem si lahko izposodi potrebne zneske pri banovinski hranilnici, če nudi za to taka jamstva, kakor jih nudi vsak drugi dolžnik. Nadalje se lahko napoti k vsakemu drugemu denarnemu zavodu, kjer se spet tretira kakor posameznik.
Posebne važnosti v tem oziru pa je § 80., točka 9., al. 4. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ki se glasi takole: »Najmanj 20% imovine Pokojninskega zavoda, ki je na razpolago za trajno naložbo, se mora vložiti v jugoslovanske državne papirje, poleg tega pa še najmanj 15% v obveznice, založnice in zadolžnice banovin in banovinskih denarnih zavodov.
Norme, ki urejajo upravo imovine, oz. njeno naložbo, so torej v zelo obilni meri poskrbele za to, da se pri tem ne pozabi na javni kredit, Ne more se tajiti, da so te norme koristne za Pokojninski zavod za nameščence, ki je nosilec pokojninskega zavarovanja v smislu cit. zakona. Brez dvoma bi namreč ta zavod vlagal svojo imo-vino vsaj do gornjih kvot ravno v iste papirje, tudi če to ne bi bilo predpisano, ker nudijo ti papirji dober donos, sorazmerno dobro varnost in razen tega drug način naložbe, kakor so ostali načini: vlaganje v nepremičnine in posojila. Imovina se pa mora nalagati na čim več načinov ...
Prav gotovo se pa ne more tajiti, da so te norme na drugi strani zelo očitno v korist države, oz. banovin. Pokojninski zavod, ki mu imovina še za dolgo vrsto let v naprej prav gotovo naglo raste, mora torej vsako leto oddvojiti dobro tretjino svojih razpoložljivih sredstev in jih vložiti v efekte, ki, jih je emitirala država, oz. bano-j vina. Če bi torej sploh nihče ne j hotel kupovati teh efektov, bi jih vseeno moral kupovati Pokojninski zavod, in sicer vsako leto 10 do 15 milijonov dinarjev bi moral vlagati vanje. To stori tudi sedaj ter s tem prav gotovo povoljno vpliva na tečaj efektov.
Medtem ko je na vseh naših in tujih borzah dovolj naših državnih papirjev na razpolago, pa sploh ni banovinskih papirjev, ker ne eksistirajo. Strogo vzeto, bi torej Pokojninski zavod bil prost vsake obveze glede drugega dela cit. odstavka pokojninskega zakona, kajti če ni obveznic, založnic in zadolžnic banovine in njenih denarnih zavodov, potem teh papirjev tudi nihče kupiti ne more. Pa so sedli možje iz banovine in iz Pokojninskega zavoda skupaj in so se zedinili, da ne bodo iz-
merit, ki bo brez ozira na vsa strankarska nasprotja, brez ozira pa tudi na vsa politična nesoglasja določal državno gospodarsko politiko, kakršna je v skladu s temeljnimi zahtevami gospodarstva v vseh pokrajinah.
Nehati se mora že to mučno stanje, da ljudje z največjo vestnostjo zbirajo material in nato sestavljajo referate za razne konference, čeprav so že prepričani, da bo ves njih napor zaman, ker bo konferenca itak brez vsakega stvarnega
igravali zakona, da pa tudi ne bodo emitirali predpisanih papirjev, temveč da bodo prijateljsko naredili: Zavod bo kar tako posodil denar, banovina bo pa kakor vsak drug dolžnik dala nekaj za kritje, pa bo. To bodo delali toliko časa, dokler bo kaj kvote proste, če» je pa ne bo več, se bodo pa ustavili. Banovina bo že našla nekje v lepi dolini šentflorjanski kako priliko, da investira ta denar tako, da se lahko reče, da je to potrebno ali vsaj koristno, da bo s tem volk sit in koza cela.
Zakaj pa niso hoteli emitirati predpisanih papirjev?
Našli so se taki pismouki, ki so trdili neverjetne stvari, in radi teh gorostasnih trditev so vse skupaj opustili. Trdili so na primer, da banovina lahko emitira papirje po taki obrestni meri. po kakršni hoče, n. pr. po 1%, ali 2%, ali kolikor hoče, in če jih pošlje v Pokojninski zavod ob takem času, ko ni natanko 15% razpoložljive imovine že v kasali banovine, mora zavod hočeš nočeš vse to prevzeti in plačati po nominalni vrednosti. Da je moglo tako mnenje prodreti, dokazuje, kako negospodarsko in kako formalistično se pri nas pojmuje zakon. Zakaj pa država ne pošlje zavodu v konsig-nacijo, ratno šteto, z zahtevo, da jo mora zavod jemati po 1000'—, čeprav ni vredna niti 400'—? Zato, ker je to proti zdravi pameti in proti dobrim šegam! In ta odgovor velja tudi za banovinske oznanjevalce takih zmot.
Pokojninski zavod se je zelo ustrašil, ko je videl, kakšna nevarnost preti, če bi zavod res moral utrpeti ves disagio banovinskih papirjev, kajti tečaj se tvori na podlagi donosa, ne pa na podlagi nominala, ki je čisto formalna in akcesorična številka. Zato so dejali, da se boje teh papirjev, banovina pa je prav za prav zato, da ustreže Pokojninskemu zavodu, opustila izdajo papirjev.
Pa še en razlog se je, navajal zoper emisijo banovinskih papirjev. Konkurenca državnim papirjem. Danes je ta bojazen odpadla, ker je trg državnih papirjev dovolj trden in so ti papirji danes tudi tako dragi, da se ne more več navajati tega argumenta, ki je bil pred desetletjem morda še nekoliko utemeljen.
Gotovo ni treba pripovedovati, zakaj je razširjenje in organizacija banovinskega kredita v interesu banovine. Medtem ko je banovina danes v glavnem navezana na svojo hranilnico, predvsem pa na Pokojninski zavod, je odvisna od momentov, ki nimajo z njo nobene zveze. Če ni dovolj vlog v Banovinsko hranilnico, ne more
rezultata. Če se to stanje še nadalje dopušča, mora na vse zadnje izgubiti tudi največji idealist vsako voljo do dela. Vsaka zasebna iniciativa za zboljšanje razmer bo v tem primeru ubita.
Nikakor se ne sme pripetiti, da bi se to tudi zgodilo, zato ne smejo več biti konference zaman, zato je treba ustanoviti gospodarski svet kot oni organ, ki bo skrbel, da se bo ha konferencah podani material uporabil v prid države in naroda!
banovina naprej, in če hoče banovina več ali manj, kakor mora dajati Pokojninski zavod, pa ni izhoda. In končno ne bo imovina Pokojninskega zavoda vedno rasla v tem tempu, nasprotno, skoro se bo ustavila na doseženi višini, ko bo zavod začel izplačevati starostne rente. Sedanje naglo kopičenje premijskih rezerv je prehodnega značaja, ker zavod nima niti enega zavarovanca, ki je izpolnil leta za pokojnino, ker je bil Pokojninski zavod ustanovljen v Trstu šele neposredno pred vojno, in ker mora tak zavarovanec biti zavarovan 40 let (če je moški, nameščenka pa 35 let). To, kar zavod zdaj izplačuje, to so invalidske rente, ki so le maskirane rente za brezposelne nameščence, torej sp to v glavnem na po! prostovoljne dajatve za omiljenje bede. Tako ima torej zavod zdaj skoro samo dohodke, pa skoro nič dajatev. Ko pa preteče omenjena doba, se pa stvar obrne, in potem bodo izplačila zelo velika. Porast imovine se bo ustavil, ali se bo pa silno počasi nadaljeval. Tedaj bo ta vir banovinskega kredita popolnoma usahnil. Če bo banovina takrat začela emi-
Včeraj zvečer je bil v Celju občni zbor Združenja trgovcev, na katerem je bilo soglasno sklenjeno, da združenje zopet vstopi v Zvezo trgovskih združenj.
Iskreno čestitamo Združenju k temu sklepu, iskreno pa se zahvaljuje združenju za ta sklep vse slovensko trgovstvo, kajti z njim je tudi na zunaj manifestirana solidarnost slovenskega trgovstva. Ta je danes bolj potrebna ko kdaj koli, saj tudi trgovina preživlja danes tako težke čase, kakor jih še ni nikdar preživljala. Samo s popolnoma složnim delom bo moglo trgovstvo premagati vse težave.
Stara bojna organizacija slovenskega trgovstva, Zveza trgovskih združenj dobiva zopet staro moč in stari ugled. Celje je storilo prvi korak v ta namen, v kratkem bodo to storila še druga združenja, zlasti združenje Maribor-oko-lica. Slovenske trgovske vrste bodo s tem zopet strnjene.
*
Občni zbor je potekel pod spretnim vodstvom predsednika Ster-meckcga v najlepšem redu in v vzorni slogi. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, s posebnim odo-
tirati papirje, bo prepozno, ker ne bo rednih in stalnih odjemalcev, kakršen je Pokojninski zavod, ki bi stalno pritiskali tečaj navzgor, občinstvo bo pa treba navaditi na te efekte, in to traja nekaj let ali pa tudi desetletij. Šele na taki široki bazi lahko uspeva banovinski kredit, in Sele tedaj bo banovina lahko napravila investicijski načrt, ki bo premišljen in smo-tren, ker bo baziral na široki kreditni pod.agi. Potem šele bomo lahko imeli v Ljubljani bolnico v takem stanju, da bo po en trolnik na eni postelji. Takrat šele nastopi načrtno gospodarstvo namesto dosedanjega mašenja lukenj, ki je drago in "malo zaleže.
Pa celo za Pokojninski zavod hi bila taka reforma banovinskega kredita koristna. Čeprav ima zavod po zakonu samoupravo, ima vendar vsakokratna vlada precejšen vpliv na poslovanje zavoda. Ta vpliv ni vedno v korist zavoda, vedno pa je v korist političnih interesov vsakokratnega režima. Zato bo premijska rezerva bolje naložena in bodo zavarovanci mirneje gledali v bodočnost, če bo na mesto osebne zveze med zavodom in banovino stopila strogo poslovna zveza porterja efektov nasproti banovini, njeni hranilnici ali emisijskemu sindikatu, oziroma nasproti borzi. Prijateljstvo je lepa stvar, politično prijateljstvo manj lepa, saj je že stari Cicero sodil, da je kratkodobno. Če se pa politično prijateljstvo nanaša na denar, pa še na denar zavarovancev, potem je to napaka v sistemu. Taki napaki je treba napraviti konec.
Oni, ki se strinja s to argumentacijo, je opozorjen na nujnost rešitve tega problema in vidi pot jasno pred seboj, ki vodi do za-željenega cilja. Evo mu prilike, da se bori za prave gospodarske interese svojega naroda — na polju reorganizacije banovinskega kredita!
bravanjem predlog o zopetnem vstopu v Zvezo. V imenu Zveze trgovskih združenj je pozdravil občni zbor tajnik Gornik. Izvoljena je bila tudi nova uprava z zaslužnim predsednikom Stermecki-jem na čelu. Za podpredsednika sta bila izvoljena gg. Josip Jagodic in Franc Dobovičnik. Za delegate Zveze pa predsednik Ster-mecki in gg. Fazarinc ter Dobo-vičnik.
Podrobno poročilo o občnem zboru objavimo v prihodnji tedenski številki.
Državni proračun znižan za 39 milijonov din
Finančni minister Dušan Letica je predložil danes narodni skupščini izpremembe in dopolnitve k predlogu proračuna za leto 1937/38. S temi izpremembami se proračun zniža za 39 milijonov na 10.910 milijonov din.
Zmanjšajo se naslednje postavke: za gradnjo novih železnic po pogodbi z Batignollom za 25 milijonov din. Črta se anuiteta po G'25 odst. monopolskem posojilu v višini 22 milijonov dolarjev, ki znaša 375.000 dolarjev oz. 15 milijonov dinarjev. Povečajo se izdatki
Banovina
vrednostne papirje
Združenim v Celju * soglasno sklenilo vstopi v Zvezo
senata za 800.000 din, izdatki ape-lacijskib sodišč v Beogradu in •Skopiju se povečajo za 480,000 dinarjev, izdatki apelacijskih sodišč v Zagrebu in Ljubljani pa se zmanjšajo za 220.000 oz. za 254.000 lajnarjev. Povečajo se izdatki za beograjsko univerzo za 731.770 dinarjev, Osrednjemu lovskemu društvu se dovoli za lovsko razstavo v Berlinu prispevek 300.000 dinarjev, zmanjšajo se materialni izdatki direkcije gozdov v Sarajevu in Banjaluki za skupno 300.000 din. ter za isti znesek tudi izdatki kmetijskega ministrstva. Nadalje se znižajo izdatki vojnega ministrstva za 231.780 din. Povečajo se dohodki razredne loterije za 200 tisoč ter znižajo se dohodki ministrstva za gozdove in rudnike za rudarski oddelek za 39,2 milijona dinarjev.
Popravi!
Listi dobiček trgovcev z mešanim blagom.
V poročilu o predsedslveni seji Zveze trgovskih združenj v Celju se je vrinila neljuba tiskovna pomota. Delegat celjskega okoliškega združenja g. Oenkel ni dejal, da znaša čisli dobiček trgovcev z mešanim blagom na debelo 10%, temveč največ 1—2%.
Ker se je na podlagi te tiskovne napake razvila tudi daljša polemika, navajamo predlog g. Cvenkla v celoti. G. Cvenkel je predlagal, da se določi ključ čistega dobička trgovine z mešanim blagom na debelo z bruto 3—4%, neto 1—2%, v trgovini na drobno pa z bruto 6—8%, neto pa 2—3%.
Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah
ima 14. redno glavno skupščino v torek dne 16. marca 1937 v dvorani ^Narodnega doma*?, I. nadstr., v Celju. Pričetek ob 8. uri dop.
Dnevni red:
1. Otvoritev redne skupščine.
2. Citar:je zapisnika zadnje skupščine.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Proračun za leto 1937.
6. »Trgovski lisi« za lelo 1937.
7. Samostojni predlogi uprave.
8. Samostojni predlogi članov.
9. Slučajnosti.
Za pravnoveljavno sklepanje in razpravljanje skupščine je potrebno po ^ 19- pravil, da je prisotna vsaj ena tretjina članov. Ce ne®pride na skupščino ob določenem času zadostno število članov, sme skupščina eno uro kasneje razpravljati in sklepati o predmetih, ki so na dnevnem redu, ne glede na število prisotnih članov.
O samostojnih predlogih poedi-nih članov razpravlja skupščina le takrat, če se pismeno prijavijo vsaj tri dni pred zborovanjem upravi združenja.
Udeležba na zborovanju je za člane obvezna.
Člani, ki niso poravnali zaostale prispevke združenju, nimajo na skupščini po § 14. pravil pravice do besede.
V Celju, dne 27. februarja 1937.
• Združenje trgovcev za sreze Celje, •Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju.
Predsednik: Ludovik Košir s. r. Tajnik: Ant. Coklin s. r.
Zastopstvo gozdnega gospodarstva v kmetijskih zbornicah
Inž. Otmar Miklau je objavil v »Šumarskem listu« in sedaj izdal v posebnem ponatisu zelo aktualno razpravo o zastopstvu gozdnega gospodarstva v novih kmetij skih zbornicah. V svoji brošuri podaja kratek, a jasen pregled prizadevanj, da se končno ustanove tudi v naši državi kmetijske zbornice, ki pa bi morale imeti posebne gozdarske odseke. Nato
navaja zelo obširno, kako so to vprašanje rešili v drugih državah. Na koncu podaja kratko kriliko sedanje uredbo o kmetijskih zbornicah ter razne predloge, kako bi fle moral ta načrt uredbe dopolniti. Predlaga, da bi se zbornice imenovale: Zbornice za kmetijsko in gozdno gospodarstvo. V zbornici naj bi bila dva samostojna odseka: za kmetijstvo in gozdarstvo. Skupne posle bi opravljal skupni odbor. V gozdarskem odseku naj bi se volili svetniki po
kurijah, t. j. vsi gozdni posestniki približno enakih posestev naj bi tvorili svojo skupino. Nameščenci ne bi imeli volilne pravice. Vse doklade in takge, ki se plačujejo od gozdnega gospodarstva, naj pripadajo gozdarski sekciji. Naloga lega odseka bi bila: propaganda racionalnega gospodarstva v gozdovih, pospeševanje tega gospodarstva, vodstvo gozdarske statistike ter ustanavljanje prodajnih organizacij in zadrug. Kar pa je pridržano gozdni nadzorni in
upravni oblasti, ne bi spadalo v delokrog tega odseka. II končni redakciji uredbe o kmetijskih zbornicah naj bi se pritegnili zastopniki obeh gozdarskih fakultet v Beogradu in Zagrebu ter dva delegata Jugoslovanskega šumar-skega udruženja.
Brošura je bila napisana še mnogo pred izdajo uredbe o kmetijskih zbornicah. Ta je sedaj izšla, a se žal predlogi ing. Miklaua niso upoštevali.
Ogrožena	vinsk
Samo trgovci piacuieio vinsko trošarino — Zioraba zadružnih priviiegiiev
Medtem ko imamo n. pr. trgovin z mešanim blagom, z manufakturo, trgovin z lesom mnogo v deželi, je prijavljenih trgovcev, ki se bavijo s prodajo vina, razmeroma malo in še ti so bolj raztreseni, .da se prav redko o njih kaj čuje. Pozna nas pač davkarija, tudi različna trgovska združenja itd. nas ne pozabijo, vendar samo takrat, kadar se zahteva od nas, da izpolnimo različne nam predpisane dajatve. Ne rečem, da se to namenoma zgodi, toda smo bolj pozabljeni, na strani in lahko se nas spregleda.
Večkrat čilam, kako se ta ali ona vrsta trgovine nahaja v težkem položaju, le o vinski trgovini ne čitam nikoli nič takega. Resnica pa je, da se vinska trgovina bori danes z razmerami, proti katerim je kljub vsej pridnosti in iznajdljivosti brez moči.
Vinske trgovce ubija trošarina
Trošarinski zakon vsebuje krivično naredbo, po kateri je privatni kupec trošarine prost, če kupi vino naravnost od producenta ali zadruge, če pa mu dobavi vinski trgovec, pa mora plačati od vsakega litra skupno najmanj din 2’— trošarine. Čeprav so bili zasebniki z našo postrežlro zadovoljni, bolj kakor z vini, ki jih dobe direktno od pridelovalcev oziroma zakotnih barantačev, je razlika din 2'— pri litru, ne glede na davek, s katerim je trgovec še posebej obremenjen, in ki ga skuša prevaliti na kupca, počasi vendar zadostovala, da so privatniki opustili svoje dosedanje dolgoletne dobavitelje. Sicer tudi sedaj ne dobavljajo vina kmetovalci, ki iz različnih vzrokov še dolgo ali pa nikoli ne bodo tega delali, pač pa dobavljajo sedaj vino namesto legalnih trgovcev različni neprijavljeni trgovčiči, »kriomčarji« ali tihotapci, mogoče tudi kake zadruge, katerih gospodje ravnatelji pridno režejo štajerska vina z ba-naškimi.
Čeprav so bili privatni odjemalci za marsikaterega trgovca zelo velike važnosti, smo skušali to izguba preboleti s sainotolažbo, češ da moramo biti veseli, da nam gre v današnjih časih še tako in da nam preostanejo kot glavni odjemalci še vedno gostilničarji. Toda trošarina, oziroma način pobiranja trošarine nam bo počasi odvzel in odtujil tudi najboljše odjemalce — gostilničarje. Ako vzame gostilničar vino od trgovca, mora plačati trošarino din 2‘— za liter in poleg tega je še krepko obdačen od te množine, zato se mu pač ne more zameriti, če dobiva vino rajše s tovornim avtomobilom direktno od producentov oziroma od skrivnih prekupčevalcev, katerih je v vinorodnih krajih dovolj. Še pred par leti je prihajalo na Gorenjsko vsaj 99% vina po železnici, danes dvomim, če prevaža železnica še 20% vina, ki se konsumira- v gorenjskih industrijskih in letoviških krajih. Vino, ki gre po železnici, je namenjeno skoraj izključno trgovcem. Gostilničarji dobavljajo vino s tovornimi avtomobili, že sedaj čez
mero obdačeni nimajo interesa na tem, da bi železnica vsako najmanjšo pošiljko prijavljala davčni oblasti in finančni kontroli. Če ima država oziroma železnica od tega načina kontrole korist, je vprašanje za sebe.
Omenim naj še zadruge, ki so si nadele vse hvale vredno nalogo pomagati vinogradnikom pri prodaji vina in so v ta namen deležne vsestranske podpore države in banovine. Te zadruge imajo iste pravice kakor producent, čeprav so že itak v prednosti pred trgovcem, ker ne plačujejo nobenega davka.
Znan mi je primer, ko je taka, z denarjem davkoplačevalcev negovana zadruga kupila vino od nekega graščaka, ki ni bil član zadruge. Da bi ne bilo pozneje kakih neprijetnosti, sta bila brez vednosti označena kot kupca pisec teh vrstic in še en drug znan vinski trgovec. Zanimivo je, da je potem zadruga ponudila to graščinsko vino v nakup zopet istima trgovcema, ki sla brez vednosti že fungirala kot kupca.
Sicer pa je to le malenkost, ker si zadruga more na vse zadnje brez težav pomagati tudi na drug način. Bolj omembe vredno se mi zdi, da neka štajerska zadruga, ki je še pred kratkim dobila veliko državno in banovinsko podporo (menda več kakor % milijona), kupuje večje množine banatskega vina. Piscu teh vrstic je ravnatelj te zadruge pred časom to brez nadaljnjega sam priznal, češ da je večino prekislih štajerskih vin potrebno rezali z banatskim vinom, da se zmanjša kislina. Ne trdim, da bi to ne bilo deloma resnično, toda si duo faciunt idem, non est idem. Če od vseh strani z dajatvami preganjani in od nobene strani z denarnimi podporami podpirani
trgovec skuša vina primerno rezati, mu končno ne more tega nihče oporekati, druga je pa stvar, če dela to z mnogimi ugodnostmi in podporami podprta zadruga, ki bi morala prodajati predvsem vino svoje okolice. Da se zadruga svojega protipostavnega ravnanja dobro zaveda, je dokaz to, da si ni upala dobaviti banatskega vina na lasten naslov, marveč je dobila v februarju in marcu pr. 1. vsaki-krat po eno cisterno (cca 110 hektolitrov) na fingiran naslov. Ker pa v malem kraju tudi to ni ostalo prikrito, je bila pozneje prisiljena, dobivati banatsko vino ponoči iz nekega javnega skladišča v Mariboru. Kako se je dobava banatskega vina v najbolj znamenit slovenski vinogradniški okoliš nadalje razvijala, nisem točno sledil, vem pa, da je prišlo (ne na fingiran naslov in tudi ne na naslov zadruge) tekom zadnjih 3 mesecev v ta najbolj slavni vinski kraj 8 cistern (cca 100.000 litrov) vina iz Banata oziroma Bačke. l)a vse to ne služi imenitnemu glasu, ki ga ta kraj deloma še uživa, je jasno.
Ni mi prijetno navajati vse to, za kar pa imam konkretne dokaze,
storim to le radi tega, ker čutim, da je tudi moja eksistenca ogrožena.
Edina rešitev iz opisanega brezpravnega položaja bi bila, če bi se trošarina in kontrola na vino sploh popolnoma ukinila in dovolila svobodna prodaja tudi trgovcem ali pa, da bi se kontrola zelo poostrita in v toliko spremenila, da bi moral tudi proizvoduik za vsako množino, če gre po železnici ali motornem vozilu, priložiti spro-vodnico. V tem poslednjem primeru bi se morala trošarina najmanj za polovico znižati, ker bi bil finančni efekt kljub temu še vedno boljši od sedanjega.
Zaposlenost delavstva v januarju 1937
(Bo statistiki OUZD-a v Ljubljani.)
Zaposlenost delavstva je v januarju 1937, če jo primerjamo z istim mesecem leta 1936., v skoro vseh industrijah napredovala. Celoten prirast znaša -j- 6.856 delavcev ali 9T3%.
Posebno viden konjunkturo! napredek izkazujejo naslednje industrije: tekstilna -j-1.556 delavcev ali 11*82%, gozdno-žagarska plus 1.545 delavcev ali 31*54%, kovinska -f- 082 delavcev ali 10*58%, gradnje nad zemljo -f- 664 delavcev ali 42*13%, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna delu) -[- 617 delavcev ali 58*24% itd.
V gozdno-žagarski industriji, katera je od meseca marca 1935 dalje neprestano padala v pogledu zaposlenosti delavstva, je opaziti v zadnjih treh mesecih	preokret
na bolje, kakor nam kaže spodnja tabela:
Letni
Mesec diferencial
1936 oktober	—	536
november	+	290
detember	-j-	964
1937 januar	1.545
Pomembnejši konjunkturni pa-
dec izkazujeta samo dve industriji, in sicer industrija papirja — 644 delavcev ali 32*94% (vzrok je v mezdnem sporu delavstva papirnic) in tobačna industrija — 170 delavcev ali 18*20%.
V sezijskem pogledu so nazadovale vse industrij,e, zlasti one izrazito sezijskega značaja.
Motorizacija v Nemčiji siino napreduje
Notranja prodaja avtomobilov v Nemčiji se je v primeri z ono v 1. 1932. povečala lani za 500%, prodaja tovornih avtomobilov pa celo za 700%. Koncem leta je bilo v Nemčiji 560.000 avtomobilov v prometu, danes jih je že čez en milijon. Leta 1932. je prišel na vsakih 100 prebivalcev en avtomobil, danes pride že na 50. L. 1932. je bilo v avtomobilski industriji zaposlenih 34.000 delavcev, danes jih je že 120.000. V zvezi z naglim razvojem avtomobilizma je treba omeniti tudi silen razvoj nemških avtomobilskih cest, ki jih je danes že nad 7000 km. Za avtomobilske ceste je izdala Nemčija v zadnjih štirih letih eno milijardo in 500 milijonov mark.
Širite »Trgovski list«!
Politične vesti
Min. predsednik in zun. minister dr. Stojadinovič je podal v podrobni proračunski razpravi velik ekspoze o naši zunanji politiki. Podlaga naše politike so: ohranitev miru, nedotakljivost naših mej, mednarodna solidarnost in kolektivna varnost. Posebno je poudaril dr. Stojadinovič veliko nalogo srednjih in malih držav pri ohranitvi miru. Jugoslavija je nadalje odločno za Zvezo narodov. Nato je prešel dr. Stojadinovič na
politično stanje v Evropi. Današnji mir je oboroženi mir. Nato se je dotaknil etiopske in španske državljanske vojne. Le iz zvestobe do načela kolektivne varnosti in brez vsake animoznosti proti Italiji se je Jugoslavija tudi v lastno škodo pridružila sankcijam. Sankcije pa so postavile v ospredje tudi važne sredozemske probleme, pri katerih je Jugoslavija živo in-teresirana. Jugoslavija zato pozdravlja angleško-italijanski dogovor.
Nevarnost, da bi mogla španska vojna škodovati miru v Evropi, je
odpravljena. Jugoslavija je od vsega početka na stališču, da so dogodki na španskem popolnoma notranja zadeva Španije ter ima zato le eno željo, da se obnovi v Španiji čim prej zopet mir.
Nato je dr. Stojadinovič govoril o odnošajih Jugoslavije do drugih držav, naglasil staro prijateljstvo s Francijo in iskreno z Anglijo ter omenil prijateljsko ozračje, ki druži Jugoslavijo in Nemčijo. Stara nesoglasja z Italijo se umikajo in bliža se doba prisrčnejšega razmerja med obema državama. Nato je še poudaril trdnost in pomembnost Male antante in Balkanske zveze ter veliki pomen prijateljskega pakta z Bolgarsko. Od-nošaji z Avstrijo so dobri, v habsburškem vprašanju pa Jugoslavija ne more spremeniti svojega stališča. V prisrčnih besedah je omenjal dr. Stojadinovič še dobre od-nošaje s Poljsko in skandinavskimi državami. Mednarodni ugled Jugoslavije se je utrdil, še nadalje pa je steber našega obstoja naša vojska, za katere napredek bomo tudi v bodoče zvesto skrbeli. Govor dr. Stojadinoviča je napravil mogočen vtis.
Organ romunske vlade »Indcpcn-dance Roumaine« piše da so se mogli neprijatelji Male antante prepričati, da ni mogoča druga politika ko ona, ki bazira na bloku Beograd—Bukarešta—Praga.
Zun. minister Eden je v angleškem parlamentu podal na zahtevo delavske stranke, ki je predlagala vladi zaradi premalo jasne zun. politike nezaupnico, več zelo pomembnih izjav.
Glede španske državljanske vojne je.dejal, da je bila Evropa zaradi nje na robu splošne vojne. S kontrolnim sistemom se je ta nevarnost premagala, angleška vlada pa bo delala sedaj na to, da se vsi prostovoljci iz Španije odpokličejo.
Anglija bo tudi še nadalje odločno za Zvezo narodov, ki sicer res ni to, kar bi želeli, ki pa je vendar že rešila 10 težkih mednarodnih konfliktov. Zveza narodov je sedaj na potu ozdravljenja in to je treba upoštevati.
Franciji in Belgiji bo nudila Anglija v primeru, da bi bili napadeni, vso vojaško podporo. Pripravljena je to svoje jamstvo razširiti tudi na Nemčijo. Splošne vojaške obveznosti pa Anglija ne more prevzeti, čeprav bo tudi v bodoče slonela vsa politika Anglije na paktu Zveze narodov.
Anglija odločno odklanja vsako misel, da bi odstopila le najmanjši košček britanske zemlje. Z vprašanjem povrnitve ali prenosa kolonij se zato vlada ni niti bavila.
Nato je prešel Eden na stanje v srednji Evropi ter se dotaknil tudi nemške kampanje proti Češkoslovaški, Izjavil je, če soloh katera država na svetu, potem zasluži Češkoslovaška tudi oboroženo podporo Anglije.
Parlament je nato izrekel vladi in zunanji politiki Edena zaupnico z 243 proti 134 glasovom.
O italijanskem oboroževanju in sklepih velikega fašističnega sveta piše londonski list »News Ohromele« ter zaključuje svojo sodbo takole: »Težko si je zamisliti evropsko vojno, iz katere bi izšla Italija kot resnična zmagovalka. Očividno je, da bi Italija strahovito trpela od vsake vojne, pa naj bi bil njen konec kakršen koli.« Koncem članka pa pravi list, da more človek po vseh teh sklenih le težko verjeti v neki svet, v katerem še vladajo pojmi prosvetlje-nosti in razuma.
Kontrola ob španski obali kar ne more začeti delovati, ker neke države z vsemi sredstvi onemogočalo izvajanje te kontrole. Sedaj vseeno napovedujejo, da se bo kontrola začela izvajati čez tri dni
»Ustanovna skupščina«
Združenja trgovcev za srez škofjeloški v Škofji Loki bo v torek, Sne Iti. marca 1937 ob 8. uri v
lelovadniri nove Narodne šole v Škofji Loki.
Dnevni red:
1. Poročila.
2. Sestava in sprejem pravil.
3. Slučajnosti.
Ta ustanovna skupščina je z.elo
važna zaradi ustanovitve samo stojnega združenja trgovcev za novi srez Škofja Loka. Vabi se članstvo k polnoštevilni udeležbi.
pripravljalni odbor: Predsednik: Žebre Franc s. r
Nova Amerika gospodarski problemi
Predavanje univ- prof. dr. Milana Vidmaria
Za
Tajnik: Kožnimi Zmago
s. r.
Konec stavke v vevški papirnici
Po več ko trimesečni stavki je bil v sredo dosežen med papirnico in delavstvom sporazum ter je bila kolektivna pogodba podpisana. V korist delavstva je posredoval tudi g. ban dr. Natlačen. Po doseženem sporazumu se bodo delavstvu znižale mezde za 7'5%. Vodstvo papirnice pa je priznalo delavstvu tudi tri dni dopusta, ki ga pa letos delavstvo ne bo izkoristilo.
Naše terjatve proti Nemčiji čez 30 milijonov mark
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 27. februarja je znašal naš aktivni saldo proti Nemčiji 27 milijonov mark. Po naj-novejšem izkazu z dne 4. mar pa bo znašal nad 30, po nekih vesteh bo dosegel celo 33 milijonov mark.
nove knjige
Ing. Drago Mattanovich: Elektrotehnika. II. del.
V zbirki poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov, spominov in potopisov »Kosnios«, ki jo izdaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, je izšel II. del Mattano-vicheve Elektrotehnike. Dočim je prva knjiga razložila osnove elektrotehnike in opisala električne stroje, razpravlja II. knjiga o proizvodnji, razdelitvi in uporabi električne energije. Pi i tem pa se zlasti ozira na vse domače naprave, da je knjiga za vse naše ljudi tem bolj zanimiva. Poleg fotografij o elektrarnah ter napravah za uporabljanje električne energije podaja tudi cini bolj enostavne in Laš zato tem bolj jasne skice, da si more vsak bralec razložiti ustroj teh naprav.
Vsa snov je obdelaua'v 17. poglavjih. ki so danes v dobi vedno večjega uporabljanja elektrike zanimiva ja vsakogar. Prva poglavja so posvečena proizvajanju električnega toka ter so opisane vodne in kalorične elektrarne, 3. poglavje govori o prenosu električne energije ter opisuje daljnovode, transformatorje in vsa razdelilna omrežja. Nato slede poglavja o uporabljanju električne energije v obrtu in industriji, doma in na kmetih, za razsvetljavo in zn pogon ter v medicini. Posebno poglavje opozarja na nevarnosti električnega toka ter o strelovod-nih napravah.
Posebno vrednost pa ima knjiga inž. Mattanovicka, ker ji je priložen strokovni elektrotehnični slovar. Skrbno in s sodelovanjem naših prvih tehnikov je izdelan ta slovar, na zadnje pa ga je še pregledal orof. dr. Breznik, da je s tem veljavnost slovarja potrjena.
Knjiga je pisana v gladkem in jasnem slogu ter živahno, da se tudi s tem priporoča.
Oprema knjige je, kakor vseh knjig izdaje »Kosmos« — odlična. Knjigo toplo priporočamo. Vezana v platno velja le din 80 —.
V torek zvečer je predaval v Društvu industrijcev in veletrgovcev univ. prof. dr. Milan Vidmar. Udeležba je bila izredno velika, dokaz, kako velik sloves uživa profesor Vidmar kot predavatelj. Upravičenost tega slovesa je tudi prof. dr. Vidmar več ko potrdil ter podal v formalno dovršeni obliki vsebinsko nad vse bogato in zanimivo predavanje o osnovnih idejah, ki soodločale v stari Ameriki visokega kapitalizma in idejah, s katerimi je Roosevelt osvobodi! novo Ameriko od brezobzirne vlade dolarju. Iz predavanja, ki je bilo sprejeto od vseh poslušalcev z iskrenim in hvaležnim odobravanjem, posnemamo naslednje misli.
*
Bilo je nekako pred desetimi leti, je začel prof. Vidmar svoje predavanje, ko sem stal na Sin-gerjevi palači v New Yorku, najvišjem nebotičniku v tem velikanskem človeškem mravljišču. Dva in pol meseca sem bil takrat v New Yorku in ogledal sem si ga dobro. Dolgoletne izkušnje pa so me naučile, da treba pogledati tudi mesta od zgoraj, z višjega stališča, da se izlušči jedro in zagrabi ideja, ki jo ima vsako mesto. Tudi New York ima svojo idejo. Z najvišje točke New Yorka se vidi edinstvena formacija tega velemesta še zlasti jasno.
New York leži na polotoku Maiinliattanu, ki je 24 km dolg jezik, ki pa ima še to posebnost, da skoraj ni obdan od morja. Na zapadli je reka Hudson, velika in široka reka, kakršne menda ni v Evropi, na vzhodu je tudi zelo široki East ltiver, spredaj na konici pa zapirata dpstop do morja Ellis 1.slami iu Long Island. Vsa obala ob Hudsonu pa je eno samo pristanišče in takšne trgovske možnosti nima pač niti eno drugo mesto na svetu.
Vse to morje hiš in kamenja pa seka v kvadrate 14 avenij, katere prečka okoli 200 ulic. Poševno pa se vije od enega konca polotoka do drugega skozi to ogromno kamenje ulica Broaihvav, ki ji po pravici pravijo Grand Canon, ker se na isti način rine skozi kame-
se bije na Broadwayu, sirene parnikov in ladij povečujejo bojni hrup bojišča za posest dolarjev.
Trdno v rokah je imel visoki kapital New York in nobenega od pora proti vladi dolarja ni moglo biti, ker visoki kapitalizem ne trpi nobenega visoko izdelanega organizma.
Vrnil ‘sem se 1. 1927. iz Amerike v prepričanju, da Amerike nikdar ne bom vzljubil.
Toda od takrat se je izpreme-nifo marsikaj.
L. 1929. je nastala velika gospodarska kriza. Bila je to križa sistema iu padel je zlati dolar. Danes zlatega dolarja ni več, zlata ni več, ker se je zlalo poskrilo. Zlate dobe je konec. Začenja pa se nova doba, ki jo ustvarja v«-likau — Roosevelt.
In ta nova doba me je tudi privabila zopet v Ameriko, da sem se udeležil svetovne energijske konference v Washingtonu 1. 193(1.
Ko smo se približali lani v septembru Ne\v Yorku ter zagledali nebotičnike New Yorka z njih tako posebno lepoto, je ležala lahna megla nad njimi in iz ozadja pa se je kazal faustični obraz Ne\v Yorka.
Takrat sem spoznal, da Nc\v Vork ni več isti, da je bil Ne\v Y or k težko bolan, da pa je sedaj na poti k ozdravljenju. In mož, ki je New York rešil, je bil Roosevelt.
Nad 30 milijard dolarjev je izdal za oživljenje gospodarstva, izdal jih je brez kritja, da so bili oni, ki so imeli zlate dolarje, v težkih skrbeh, kaj bo, ko bo treba plačati kritje za te izdatke.
Toda ta njih strah je prazen Kajti ljudje vidijo, da se začenja novo življenje, da ljudje delajo, da je mOra popustila. Ljudje zopet zaupajo, ker so videli, da je nad kapitalom še nekaj, nekaj, kar je več ko on.
To je delo!
V bodoče se bo treba najprej vprašati, kako delati in šele potem, kdo bo to delo plačal.
Veliki kapitalizem seveda ne sprašuje tako, ker ta je predvsem egoističen. Veliki kapitalizem zahteva, da se vsak prosto izživi, da
»SOFRA« ■ KARTOTEKE
predstavljajo višek preglednosti in priročnosti: Prihranile Vam bodo mnogo časa in denarja. Pišite po prospekte 1 Zahtevajte našega potnika, da Vam jih pokaže.
„Sofra“ - T. Soklič,
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 43
nje. Na zapadu se priključuje New dela vsak po možnosti, kar hoče.
Yorku Netv Yersey, na jugu in jugovzhodu pa Broocklyn, ki je tudi večmilijonsko mesto.
Na tem največjem mravljišču sveta je postavil visoki kapitalizem svojo vlado in zgradil New York v največje gospodarsko bojišče tega sveta. Brezobzirnost je prva in najvišja lastnost tega kapitalizma.
Samo eno mero pozna la kapitalizem — dolar. V New Yorku se vse blago izraža v dolarjih. Ne reče se, ta slika je umetnina, temveč velja toliko in toliko dolarjev. Tudi glave se merijo v dolarjih in ko se je bližal naš šahovski turnir svojemu koncu, je bila tudi naša igra že ocenjena v dolarjih. En šahist je bil takrat vreden 250 do-arjev.
Ta vlada dolarja je bila vzrok, da mi je postal takrat New York eno liftjodurncjšili most na svetu in da ne bi hotel tu živeti trajno za nobene dolarje. Tu je pravo bojišče. Strojnice so nadtalne železnice, topovi podtalne, pehota
Velika francoska revolucija, ki je prinesla človeštvu politično svobodo, mu je dala tudi gospodarsko, ki jo sedaj veliki kapitalizem zlorablja. Kajti ta svoboda pomeni v resnici neslogo, nered, pomeni nenačrtno gospodarstvo iu zato tudi uničevanje dobrin. Iz samega egoizma uničuje ta kapitalizem blago, da ga ni preveč na trgu, da ne padejo cene.
Evropa se je začela v 19. stoletju temu kapitalizmu polagoma odmikati, ker je spoznala škodljivost te brezmejne svobode.
Ozadje gospodarskega življenja je povsod enako. Vsak narod dela in vsota tega njegovega dela se kaže v proizvodih, ki nastanejo iz tega dela. Z delom si ustvari vsak narod svojo potico, eden večjo, drugi manjšo. Noben narod pa ne more pojesti več ko svoje potice! Zato je delo prvo in najvišje. Ali razlika je tudi v tem, kaj se dela. Tudi današnja Nemčija dela, toda njena polica je nevžitna. Orožja ne more jesli noben narod, dviga
pa se njegovo blagostanje od novih železnic, cest in koristnih javnih del. Takšna dela so dobrine same po sebi in zato ni važno, kdo bo plačal ta dela, temveč glavno je, da se ta dela delajo.
Ko pa je potica spečena, je treba gledati, da se tudi prav razdeli. Slabo se je delila potica, kadar se je delila po tem, kolikor ima kdo zlata, ker so pri tem baš najbolj potrebni ostali prazni.
Roosevelt je vse to spoznal in zalo izdal milijarde, ki jih je natiskal, da bi vsi prišli do svojega dela potice. Tistim, ki so imeli dolarje v žepu, je z znižanjem vrednosti dolarja znižal njih dolarje. S svojimi javnimi deli je potisnil Roosevelt ljudem v roko nakaznice na potico. To je Rooseveltov sistem.
Tudi nemški sistem je. Tudi Nemci so izdali že 30 milijard mark za dela. Toda pri teh delih ne dobi narod nakaznice na potico. A v tem je bistvo in jedro vsega vprašanja.
Najnovejša teorija fizike uči, da je vsak pojav rezultat cele vrste manjših pojavov. Mislimo si sobo, v kateri je plin. Triljoni in kva-driljoni kroglic se gibljejo v tej sobi, ki butajo ena ob drugo, ki se gibljejo popolnoma svobodno, brez reda, v popolnem kaosu. V kapitalističnem gospodarstvu je skoraj isti fenomen. Vsi delajo, toda vsak po svoje, vsak po svoji mili volji in rezultat tega je, da vsaka kroglica tava za sebe. Gospodarstvo dela in dela, toda dela v neredu.
Nasprotje tega pa je preudarno gospodarstvo, ko tudi vse dela, a dela v redu. Visoki kapitalizem umira baš zato, ker je izročen individualizmu in s tem kaotičnim pojavom. Od vsakega naključja je odvisen, dočim se načrtno gospodarstvo naključju umika. To je ouo veliko nasprotje med velikim kapitalizmom in Rooseveltovim načrtnim gospodarstvom: Na eni strani nered, ki drobi skupna pota, ki ne pozna celote, ki se ravna le po lastni samovolji, na drugi strani pa razum, ki ureja, Ki gradi za vse in za vso celoto.
V tem je modrost, da iščemo
razumne poti, da z zdravim kompromisom med interesi' vseh najdemo sporazumno pot. To je recept za pečenje velikanske potice, ki jo mora imeti vsak narod.
V veliki dvorani v Constitution Halle v Washingtonu nas je sprejel ob zaključku kongresa predsednik Franklin Roosevelt. Takrat je imel Roosevelt velik in silno pomemben govor, ki se mi je globoko vtisnil v spomin. Tem bolj, ker je Roosevelt, ki ni ne tehnik in ne finančnik, s tehniko označil sedanji gospodarski sistem.
Dejal je, da je prišel nov faktor v gospodarstvo, ko je bil iznajden parni stroj. To je bil umetni delavec, ki je v kratkem okoli sebe koncentriral vse delo. Cela mesta so nastala okoli parnega stroja, da se je na drugi strani dežela iz-p razu je vala. Kdor je bil gospodar tega stroja, ta je imel velikansko premoč nad drugimi, ta je bil njihov gospodar. Parni stroj je jemal delavcu delo in s tem omogočil izrabljanje delavstva, na drugi strani pa tudi odpor proti temu in omogočil socializem in komunizem.
Ko je prišel električni stroj, je nastala druga slika. Tudi električni stroji so delavci, toda ne kopičijo dela na enem mestu. Elektriko lahko napelješ povsod, v kmetsko hišo in v trgovino in povsod se elektrika uveljavlja ljudem kot delavec, ki pomaga. Elektrika je pravi delavec. Z elektriko bo nam mogoče izprazniti prevelika mesta in zopet vrniti ljudi na deželo, kjer je življenje zdravo. V vsaki hiši mora biti zato elektrika.
In Roosevelt pravi: Pri nas pa je elektrika predraga, a kapitalisti nočejo elektrike poceniti. Pa jih bom prisilil k temu. Tri velike električne centrale sem že zgradil, še nadaljnje Iri bom, če ne bodo znižali kapitalisti cene in če še ne bodo odnehali, še nove centrale.
Tako hoče Roosevelt pravilno razdelili narodno potico med vse, da bo vsak imel toliko, kolikor more pojesti.
Najprej sporazum, da ustvarimo to, kar potrebujemo in nato sporazum. da pravilno razdelimo to, kar smo ustvarili. To so nova gospodarska pota, ki jih je Roosevelt dal Ameriki.
Amerika je na to pot krenila in ui več to, kar je bila I. 1927. Arne-’ rika dela danes že po načrtu. In dela veliko in dela povsod. To novo dobo p^i je omogočil Roosevelt.
Koliko ie dala banka za liublianski
veleseiem
V poročilu Narodne banke zal velesejem potrebna, to sta oba s 1. 193G. se navaja, da je Narodna j svojim delom in s svojimi uspehi
banka, »razumevajoč važnost organiziranja stalnega mesta za razstave v državni prestolnici, »izdala sklep, da se kot njen prispevek družbi za beograjski velesejem izda pol milijona din, in sicer takoj 200.000 din, ostanek pa v dveh letnih obrokih.
Nimamo nič proti temu, če da Narodna banka beograjskemu velesejmu, ki ga še nikjer ni, ki zato tudi ni mogel pokazati prav nobe nih uspehov, tudi cel milijon di narjev. Toda če da Narodna banka za beograjski velesejem, ki ga še ni, potem je dolžna, da da tudi za ljubljanski in zagrebški velesejem, ki delujeta že leta in leta ter z uspehom, ki ga mora priznati vsak. To je Narodna banka dolžna tem prej storiti, ker dosedaj za ljubljanski in zagrebški velesejem itak ni nič storila, pa čeprav ima iz Ljubljane in Zagreba najbrže malo več dohodkov, kakor pa iz Beograda. Vemo vsaj to, da Narodna banka za svoje terjatve v Sloveniji dosedaj še ni morala odpisati niti pare, dočim je odpisala od svojih terjatev iz Srbije že okoli 190 milijonov din!
Pa še nekaj je treba pripomniti! Da sta ljubljanski in zagrebški
že več ko dokazala. Ce je potreben tudi beograjski velesejem, pa je še veliko vprašanje. Saj je dovolj značilno, da se je celo »Industrijski preglede, ki izhaja v Beogradu, izjavil proti temu velesejmu! še večje vprašanje pa je, kako bo z uspehi beograjskega velesejma! Organizatorji tega velesejma menda računajo, da bodo industrije v Sloveniji in na Hrvatskem prisiljene, da postavijo svoje paviljone na beograjskem velesejmu in da tu stalno razstavljajo. Kaj pa, če se ta namera le ne bo posrečila iu če bo na beograjskem velesejmu razstavljala le beograjska industrija. Kako pa bo takrat z beograjskim velesejmom?
Ali bo morala takrat reševati beograjski velesejem tuja industrija, da se bo potem ta propagirala namesto domače?
Narodna banka je emisijski zavod za vso državo. In če deli subvencije, potem jih mora deliti enakomerno na vse pokrajine, ne pa le na eno. Zato ne gre, da dovoljuje Narodna banka subvencijo beograjskemu velesejmu, ne da bi bila istočasno deležna enake podpore tudi zagrebški in ljubljanski velesejem. Saj sla ta dva podpore#
enako potrebna, poleg tega pa sta oba tudi Že dokazala, da bosta znala denar tudi dobro uporabiti. Zagrebški gradi baš sedaj nove paviljone, ljubljanski pa nujno potrebuje novo in veliko razstavno dvorano!
Zato pa zahtevamo, da dobita tudi zagrebški in ljubljanski velesejem po pol milijona din in pozivamo vso hrvaisko gospodarsko javnost, da solidarno nastopi za to zahtevo. Za vse enake pravice! To načelo mora veljati tudi za velesejme!
Tečaj nemške marke pri pobiranju skupnega davka
na poslovni promet za blago, ki se uvaža iz Nemčije s fakturami v markah, je finančni minister s posebno odločbo sl. Vi 11/8231 z dne 23. februarja znižal tako, da se preračunja 1 marka s 13 dinarji (trinajst). Ta tečaj velja do nadaljnje odredbe in se morajo ravnati po njem tudi carinarnice.
Objavljena je odločba v »Službenih novinah« od 27. februarja št. 45.
torslvo
Narodna banka teoretično za znižanje obrestne mere
V svojem letnem poročilu navaja Narodna banka tudi to, da bi bilo zelo želeti, če bi se obrestna mera znižala, ker bi se s tem zelo poživilo gospodarsko življenje. Veliki gospodarski razmah, ki ga je dosegla Anglija, je v glavnem posledica nizke obrestne mere. Narodna banka v svojem poročilu tudi priznava, da zadostuje, da ima Angleška banka nizko obrestno mero, pa je obrestna mera v vsej Angliji nizka. Pri nas pa to ni mogoče, pravi poročilo Narodne banke. Mogoče pa je morda, da bi sami denarni zavodi bili zainteresirani na nizki obrestni meri, ker bi bili potem posli številnejši in s tem tudi rentabilnost denarnih zavodov večja. Narodna banka da bi imela interes na lem, da bi podpirala denarne zavode z nizko obrestno mero.
Ta izvajanja Narodne banke vsekakor pozdravljamo, čeprav ne uvidevamo, zakaj ne bi mogla Narodna banka tudi praktično nastopiti za znižanje obrestne mere. Vsaj to bi se moglo doseči, kar so trgovci že ponovno zahtevali, da bi bili pogoji Narodne banke za dosego posojil nekoliko lažji, pa bi se že s tem njeni krediti znatno pocenili.
Sicer pa res ne vemo, kdo brani Narodni banki, da tudi sama ne zniža svoje obrestne mere. Saj tudi za njo velja, da bi številnejši posli dvignili njeno rentabilnost. Na vse zadnje stalno padanje posojil pri Narodni banki dovolj jasno dokazuje, da je njena obrestna mera previsoka in da ne ustreza
več potrebam trgovine. Končno pa bi bilo tudi dobro, če Narodna banka ne bi samo platonično pripovedovala, da bi rada pomagala denarnim zavodom z nizko obrestno mero, temveč da bi čisto konkretno povedala, v čem da bi bila ta njena pomoč. Potem bi se vedeli denarni zavodi tudi ravnati. Tako pa so na istem, na čemer so bili.
Blagajniških zapisov je bilo dosedaj podpisanih za 315 milijonov
Do 1. marca je bilo podpisanih blagajniških zapisov za 315 milijonov din. Pričakuje se, da bo do
konca marca podpisanih vseh 500 milijonov din. Zelo se zanimajo za blagajniške bone tujci, ki imajo v Jugoslaviji blokirane terjatve, za katere sedaj rle dobivajo nobenih obresti.
*
Denarne pošiljke naših izseljencev, ki so znašale v 1. 1935. 192 milijonov din, so lani narasle na 214,5 milijona din.
Narodna banka je za lastni račun nakupila državnih obveznic za 76 milijonov din. Preje je že odkupila obveznic za .36 milijonov, a je od teh prodala obveznic za 15,6 milijona, da jih ima danes skupno za 96,4 milijona din.
V štirih največjih francoskih depozitnih bankah so se hranilne vloge po 30. septembru 1936 pove-
čale za 3 in pol milijarde frankov. Devalvacija je torej bila dvigu vlog v korist.
Narodna banka bo v kratkem začela graditi palačo za svojo podružnico v Užicah.
Vrednost nemških mark se mednarodno po »Prager Tagblattu« sedaj ocenjuje takole: vezana efektna marka s 23,5 do 25%, vezana kreditna marka s 24,5 do 26% in registrska marka s 56 do 57,5 odstotki tečaja za svobodno izplačilo Berlin.
Nemčija je začela v smislu dogovora s tujimi bankirji odplačevati svoje dolgove s turističnimi markami. Tuji upniki izgube sicer na ta način 40 do 50 % svojih terjatev, toda pridejo do denarja. Nemčija je na ta način izplačala že 4 milijarde mark.
Glas z dežele
Krošniar$ka nadloga in podeželska trgovina
Dragi gospod urednik!
Z veseljem sem prebral v št. 28. in 21. našega lista vrstice pod naslovom »Kako zatreti krošnjar-stvo«. Vse sme prebral in tudi pogledal podpis ter videl, da je pod okrožnico podpisan g. ban savske banovine dr. Ružič. Bojim se pa, da bi nekateri mogli okrožnico razumeti tudi napačno, da je bila z njo pokazana krošnjarjem iz drugih krajev pot v Slovenijo in da ti sedaj vedo, katere kraje v dravski banovini lahko obiščejo in kaj smejo prodajati, da ne bodo kaznovani.
Glejte, gospod urednik, takšna je resnica. K nam v Slovenijo prihajajo ljudje od vsepovsod, mi v Sloveniji pa naj plačujemo za pasivne kraje drugod težke milijone. Plačujemo pa jih tudi zato, ker moramo s prekrižanimi rokami gledali, kako drugi pri nas prodajajo ter odnašajo od nas in naših ljudi zadnje dinarje. Zakaj vse to? Mar ni pri nas dovolj domačih podeželskih in mestnih trgovcev, ki si v teh težkih časih ne zaslužijo niti najpotrebnejše, nosijo pa tako ogromna javna bremena kakor še nikoli!
Moram omeniti tudi to. Trgov-tvo nosi ogromna javna bremena in s tem plačuje tudi uradništvo, to pa je tako dobrotljivo do trgovcev, da raje kupuje blago od krošnjarja iz savske banovine kakor pa od domačega trgovca, pa čeprav ve, da je ta mnogo bolj soliden in reelen. Ali res ne pomislijo, da bo enkrat prišel tudi ta čas, ko trgovec ne bo mogel plačevati davkov, ker pač ne bo nič zaslužil. Kaao pa bo poleni z uradniškimi plačami?
V okrožnici bana savske bano v in e je lepo navedeno, kai smejo krošnjarji prodajati. Nič ni tam. da bi smeli prodajati uežigosamh ka-t, ne/alrošarinjenih vžigaliu kov. nezatrošarinjenega saharina,
olla gumi« itd., kar vse ti
krošnjarji prodajajo, a za kar jih nihče ne preganja. Gorje pa nam trgovcem, če vidi orožnik ali fin. organ, da nimamo na moki ali masti cene! Takoj smo kaznovani in brez pardona!
Zato se obračam na gosp. bana dravske banovine s prošnjo, da napravi konec krošnjarstvu v Sloveniji! Imamo dovolj pridnih, poštenih in popolnoma •obubožanih trgovcev in tem se naj da možnost, da bodo mogli prodajati in da jim ne bodo ubijali trgovine številni krošnjarji iz vseh delov sveta. Potem bodo tudi mogli plačevati pridobnino, zgradarino, prometni davek ter še vse velike samoupravne doklade. Ne od krošnjarjev, ki plačujejo letno le po • 57 din davka, temveč od trgovcev žive državna in samoupravne blagajne. Zavzemite se g. ban za slovenskega trgovca, zlasti za podeželskega, ki je že v obupni stiski!
Pa še nekaj mi pride na misel, ko premišljujem vse te krivice. Kaj si mislite, dragi bralci? Komaj odprem zjutraj trgovino, že stoji berač na vratih in prosi miloščine. In potem si ves dan po-
dajajo berači kljuke! Ni pa dovolj, da prihajajo onemogli berači, prihajajo tudi razni brezposelniki. Dostikrat pa se tudi zgodi, da vstopijo v trgovino postavni in dobro oblečeni »seljaki« z nabiralno knjižico v roki, ker jim je poginila goveja živina, drugič, ker jim je pogorela hiša, tretjič, ker jim je uničila toča vse pridelke in tako dalje. Ali se res tem »fehtarijam« ne more napraviti konce? Dravska banovina vendar dovolj plačuje za razne socialne dajatve, ali morda savska banovina teh dajatev ne plačuje!
Imamo pa poleg tega tudi ministrstvo za socialno politiko in tudi za to ministrstvo je treba plačevati velikanske vsole. Vrhu vsega pa naj sedaj plačujemo še vse mogoče podpore za vse mogoče kraje v državi! To je pa le malo preveč zahtevano.
Naj 1)0 že enkrat konec naših klicev in prošenj že yeč ko skozi 18 let in naj se napravi že enkrat red, da bo za vse državljane veljala ista pravica in da ne bo Slovenija samo plačevala na vse strani, temveč tudi kaj dobila! S.
Za zaposlitev trgovskih
Seia uprave ljubljanskega Združenja
Uprava ljubljanskega združenja je imela dne 25. februarja že svojo drugo sejo v mesecu februarju. Seje so se polog članov udeležili tudi namestniki in člani nadzorstva.
Sejo je vodil predsednik Viktor Meden. Po soglasni odobritvi zadnjega zapisnika je bilo podano poročilo akcijskega odbora o zadnji intervenciji pri finančnem direktorju dr. Sedlarju, njegovem pomočniku Sattlerju ter šefu davčne uprave. Deputacijo je vodil predsednik zbornice g. Ivan Jelačin,
ki je tudi zastopnikom finančne uprave razložil težko stanje ljubljanske trgovine. Prosil je, da fi nančna uprava upošteva to tudi pri davčni odmeri. Zastopniki vseh v akcijskem odboru zastopanih organizacij so nato izročili finančnemu direktorju spomenice o stanju njih stroke. Vse spomenice so bile temeljito podprte s konkretnimi dejstvi. Posebno obširno spomenico je izročilo združenje trgovcev, in sicer je vsaka sekcija posebej navedla, s kakšnim bruto in neto dobičkom dola danes tr-
govina. Dejstva, ki jih je navedla deputacija, zlasti pa še s številkami podprte spomenice, so napravile močan vtis.
Deputacija akcijskega odbora je nato intervenirala še pri' županu dr. Adlešiču, o kateri intervenciji pa smo obširno poročali že v prejšnji številki.
Uprava je nato razpravljala o akciji združenih trgovskih organizacij glede prodaje monopolskc soli. Trgovstvo vse države zahteva, da monopolska uprava sedanji zastareli pravilnik o prodaji soli izpremeni in ga nadomesti s pravilnikom, ki bo ustrezal poslovnim zahtevam moderne dobe. Po sedanjem pravilniku prodajajo trgovci sol v direktno izgubo. Jasno je da je takšno stanje popolnoma nevzdržno. Po kratki debati, ko so bili sprejeti še nekateri umestni predlogi g. Verbiča, je bila spomenica združenih trgovskih organizacij soglasno sprejeta.
G. Mirko Stopič je predlagal, da se združenje zavzame za poostritev kontrole nad tihotapci vina. To je nujno potrebno, ker se prodaja nežatrošarinjeno vino v vedno večjem obsegu, da je vsa vinska trgovina že resno ogrožena.
Nadalje je predlagal, da zahteva združenje tudi odpravo 2 in pol odstotnega davka na poslovni promet. Če se trdi, da je treba vinogradnikom pomagati, potem se jim Taj v resnici pomaga. Zato pa se naj vino tudi razbremeni preob-čutnili davščin.
Izčrpno in temeljito razpravo je sprožil zelo umestni predlog g. Frana Novaka glede zaposlitve domačih potnikov in zastopnikov. — Združenje naj organizira na široko zasnovano akcijo, da ne bodo tuji potniki in zastopniki odjedali zaslužka in kruha domačim. Posebno energično pa je treba nastopiti proti onim domačim podjetnikom, ki še vedno zaposlujejo tuje potnike in zastopnike. Takšne nezavednosti ni mogoče več trpeti in treba bo imena vseli teli nezavednih domačih podjetnikov in firm javno pribiti. Soglasno je bile sklenjeno, da bo uprava v sporazumu z Društvom trgovskih potnikov in zastopnikov organizirala zahtevano akcijo.
G. Janko Krek se je članom uprave toplo zahvalil v imenu trgovskih potnikov za nameravano akcijo. Izvolil se je nato poseben cdbor, ki bo vodil celo akcijo.
Proti nameravani ukinitvi nedeljske pošte je nastopil s tehtnimi razlogi g. Avgust Volk ter je bilo Sklenjeno, da bo združenje zaprosilo v tej zadevi zbornico za intervencijo.
Na seji se je še razpravljalo o nameravani uvedbi telefonskih nu-meratorjev. Na predlog g. Kolška se je uprava izrekla proti tej nameri.
Ko se je Še razpravljalo o potrebnih ukrepih, da bi si pomožno osebje izpopolnilo svoje jezikovno znanje, .ie zaključil predsednik Meden ob 11. zvečer sejo.
Prof. Degen Friderik	"
Reklamno pravo
(Dalje)
Zakon o zaščiti industrijsko svojine
(Z. o. z. 1. S. od 17. II. 1922.) -Ta zakon, eden izmed prvih naših unifiriranih zakonov, govori o za-Š■' iti žigov, vzorcev, modelov in patentov. Vsebuje 185 členov.
Zaščita žigov: Kaj je žig? Zig je ime blaga, pod katerim pride isto v promet. Tak žig lahko sestoji ali iz besed ali iz slik. Tak žig je zaščiten po tem zakonu, če je seveda registriran pri Zavodu za zaščito industrijske svojine v Beogradu. Važni so deni 49., ul. ter 52.
§ 49.: »Tvoeniški ali trgovski žigi so oni znaki, ki se uporabljajo za razlikovanje proizvodov #ne industrije, enega obrla ali
kmetijskega podjetja od drugih njim podobnih proizvodov v trgovinskem prometu.
Ti znaki se lahko uporabljajo v obliki žiga, pečata, vinjet, reliefov, šifer, napisov, posebni!) slik itd.
Pri ocenjanju, ali je znak za to primeren, se morajo upoštevali vse dejanske razmere, zlasti pa čas dosedanje rabe znaka.
§ 51.: Od registriranja so izključeni in se zato ne smejo zaščitili za žige znaki blaga ali besede:
1. ki predstavljajo lik kraljev ali člana kraljevskega doma;
2. ki predstavljajo državni ali javen grb;
3. ki označujejo izključno samo kraj, čas in način izdelovanja blaga. potem kakovost, vrsto blaga in njegov namen kakor tudi njegovo ceno, količino in težo;
4. ki so sploh udomačeni za
ozuakovanje določenih vrst blaga v prometu; in
5. ki so nemoralnega ali drugače javnemu redu nasprotnega značaja, potem taki napisi ali pjfc datki, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem stvari, nego bi utegnili slepili.
$ 52.: »Žigi, ki predstavljajo lik kraljev ali člana kraljevskega doma, državni ali javen grb ali odliko, se smejo registrirati samo. če se prej dokaže dovolitev, potrebna v smislu veljavnih zakonov in predpisov glede njih uporabljanja.
Glede zlorabe žigov pa govorijo, kakor smo že prej omenili § 2 2 zakona o pobijanju nelojalne 'konkurence ter K. ’/-. člen 335/4. Omenim naj še. da se je reševalo vprašanje zaščite žiga ter ostalih obrtnih pravde na raznih mednarodnih konferencah, zlasti leta 1883. v Parizu (zaščita obrtnih pravic) ter leta 1891. v Madridu
(registracija in zaščita tvorniskih znamk). Leta 1922. pa je bil ustanovljen v Bernu na pobudo Lige Narodov ter mednarodne trgovinske zbornice Osrednji urad za zaščito žigov, katerega članica je lu-di naša država. Ce kdo registrira žig pri tej ustanovi, je isti avtomatično zaščiten pri vseh državah, ki so članice tega Osrednjega zavoda.
Patentna zaščita
§ 8.:	Patent	je	pravica, pridob-
ljena na tu predpisani način, po katerem ima njegov imetnik za omejen čas obrtoma izključno pravico uporabljali in izkoriščati nov izum v obrtnem in industrijskem proizvajanju ter predmete, po njem izdelane, spravljati v promet ali prodajati «
§ !).: »Patenti se ne smejo da jati:
za izume, katerih namen ali praktična uporaba je zoper zakone
in zakonite naredbe ali zoper javno moralo ali ki očito merijo na slepljenje prebivalstva;
za znanstvena pravila in načela kot taka;
za izume, katerih predmet spada pod državni monopol;
za izume, ki služijo za človeško ali živalsko hrano ali za zdravila in razkuževala, nadalje za tvarine, ki se narejajo kemično.«
Vendar pa se pri vseh teh predmetih, navedenih v točki 4.. sme patentirati postopanje pri njih izdelovanju.
Slično velja za modele in vzorce. Vsaka zloraba se kaznuje po določbah tega zakona. Kazen: predmet se uniči, zapor od 15 dni do enega leta, denarna kazen od din 1.500’— do din 3(5.000’—.
Paragraf 145. pravi: »Za poseg v žig se smatra, če kdo brezpravno:
(Dalje prihodnjič.)
Trgovinski register
Vpisalo so so naslednjo tvrdko:
Park-HotcI, družb« z o. z. na Plodu. Obratni predmet: voditev hotelske, restavracijske, kavarniške s slaščičarsko obrtjo, kopališke obrti, dalje penzij, bifejev, barov in kino-podjetij ter osebno in blagovno prevozništvo. Nakup, najem in zakup nepremičnin in inventarja za vodstvo preje navedenih obrtov. Osnovna glavnica v višini 240.000 din je vplačana v celoti. Poslovodje: Bogomil Remec, gimn. direktor, dr. Joža Ba-saj, ravnatelj Zadružne zveze, dr. Josip Dermastja, gen. tajnik Vzajemne zavarovalnice, vsi v Ljubljani, ter Franc Balanč, bančni uradnik na Bledu. Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno.
Hotel Triglav, družba z o. z. na Bledu. Nakup in obratovanje hotela Triglav na Bledu-Rečici, obratovanje hotelskega, tujskega in drugega prometa. Od osnovne glavnice v višini 200.000 din je vplačano 50.000 din. Poslovodje Ivan Rus, posestnik in trgovec na Bledu-Zagorica, in Štefan Trnka, hotelir na Bledu-Rečica. Imenovana poslovodji zastopata družbo kolektivno.
Nadlišck Marcelo, trgovina z vinom na debelo in drobno, Ljubljana.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri naslednjih tvrdkah:
Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje. Izbrišejo se člani upravnega odbora: Anton Fa-zarinc, trgovec, dr. Milan Orožen, odvetnik, oba v Celju, Anton Pre-koršek, posestnik, Prekorje pri Celju, vpišejo pa se Ivan Glinšek, star., Sp. Hudinja, odvetnik dr. Jakob Hodžar. in ravnatelj Mohorjeve družbe dr. Kotnik ter odvetnik dr. Ogrizek, vsi v Celju.
Jadran, industrija perila, lastnika Fppingcr Bela in Blau Ludvik v Dol. Lendavi. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Ludvik Blau, trgovec v Dol. Lendavi.
»Avtomontaža«, delavnica, d. d., Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Vladimir Antič.
»Merkur«, trgovsko-industršjska delniška družba v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Milan Vidmar in odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, vpišejo pa se člani upravnega sveta dr. Josip Hubad, načelnik upravnega oddelka, pisatelj Franc Sal. Finžgar in profesor Josip Osana, vsi v Ljubljani.
S.	Pretnar in drug, Ljubljana.
Izbriše se javni družbenik Ivan Režek, zbog česar preneha javna trgovska družba. Edina lastnica tvrdke je Heda Pretnar v Ljubljani.
Tovarna kovinskih izdelkov, M. Lajovic, družba z o. z. Vpiše se poslovodja Jaroslav Ptaček, tovarnar v Kolinu.
Foto-Kompanija, družba z o. z. v Mariboru. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator Maks Ussar, kleparski mojster in inštalater.
Josip Berger in sin. Murska Sobota. Obratni predmet odslej: Izvozna in uvozna trgovina z usnjem, kožami, deželnimi in gozdnimi pridelki.
Adolf Rechnitzerjevi sinovi, Ptuj. Besedilo firme odslej: Adolf Rechnitzerjevi sinovi, eksport in import. Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki in surovimi kožami domačih živali in divjačine, izvoz in uvoz teh predmetov ter trgovina in uvoz ribjega olja.
Rcinhard Josipina, Ptuj. Obratni predmet odslej:	izvozna	in
uvozna trgovina z jajci, perutnino, divjačino in poljedelskimi pridelki.
»Cit«, izdelovanje cink, družba z o. z. v Tacnu. Osnovna glavnica se je zvišala od 40.000 din za 100 tisoč din na 200.000 din. Zvišano
osnovno glavnico sla prevzela dosedanja družbenika ter je bila v gotovini vplačana.
Izbrisale so se naslednje tvrdke:
Avtodelavnica v Celju, družba z o. z., Slovenska trgovska delniška družba v likvidaciji, in Vider &. Kokalj, tovarna kuvert in pisemskega papirja, Ljubljana — vse tri zaradi končane likvidacije.
Najtežje in največkrat razprav-ljano vprašanje v knjigovodstvu industrijskega podjetja je, s kakšno vrednostjo ali ceno je inventi-rati tovarniške proizvode. Zakon pač vsebuje načelno določbo glede vrednotenja fabrikatov, ker pravi, da se smejo vpisati v inventuro s proizvodno ali nabavno ce-no le tisti premoženjski deli, kateri ne služijo obratovanju podjetja stalno v isti obliki. Zakonodajalec je hotel s tem izraziti svoje naziranje, da podjetje prodaja svoje proizvode z dobičkom, tedaj po višji ceni, kot je nabavna, oziroma proizvodna cena ali vrednost. Dobiček nastane šele tedaj, ko se izdelek proda. Tega dobička Se ni, ko se je izdelek izgotovil in dal v skladišče tovarne ali prodajne naprave. Ako bi se izdelki v skladišču inventirali po višji ceni, kot je proizvodna cena, bi se pojavil v računskem zaključku za preteklo poslovno leto neki dobiček, katerega v resnici še nikjer ni in s katerim tudi nikakor ne moremo z vso gotovostjo računali niti v novem poslovnem letu.
Vse to se nam dozdeva tako preprosto in popolnoma umljivo, da se bo najbrže marsikomu dozdevalo nepotrebno o tem govoriti ali pisati. V resnici pa ni tako. Saj vladajo zelo različna nazi-ranja glede vprašanja, kateri tro-ški spadajo med proizvodne troske.
Eni pravijo, da sestavljata proizvodno ceno izdelka vrednost porabljene surovine in vrednost delovne moči, katera je bila zaposlena pri izgolovitvi tega izdelka. Drugi dodajajo že nekaj več, ker štejejo med troske proizvodnje plače obratnih uradnikov in mojstrov, kateri so zaposleni v obratu z nadziranjem delavstva in obratovanja, drugi zopet priraču-navajo še troske zavarovanja, razne zakonite dajatve, troske vzdrževanja obratnih strojev, obrabo teli strojev itd. Vse pa prekašajo tisti, ki vračunavajo v proizvodno vrednost tudi režijske troske, ki v resnici nimajo nobene neposredne
boru — zbog razdružitve in pre-štanka obrta.
Peter Keršič, tovarna vozov, Spodnja Šišku — zaradi opusta obrata.
Gabrijel Eržen, Zapuže, žganjar-nica in tovarna likerjev ter trgovina z mešanim blagom — zaradi opusta obrata in smrti lastnika.
Iz zadružnega registra
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
zveze s proizvodnjo. Režijski tro-ški so n. pr. plače pisarniškega osebja in trgovskega vodstva, provizije, reklama, davki, tantieme, nagrade, obresti itd. Kakor vidimo iz teh navedb, vlada glede določanja proizvodne cene jako različno postopanje. Poskusimo rešitev s praktične strani.
Na vsak način je napačno mnenje, da sestavljata proizvodno vrednost kakega izdelka le vrednost porabljene surovine in delovne moči. Ravnolako napačna je pa tudi kalkulacija tistih, ki priraču-navajo kratkomalo sploh vse tro-ške, tudi režijske, kateri vendar niso v pravi zvezi s proizvajanjem tovarniških izdelkov.
V proizvodno vrednost spadajo vsi listi troski, kateri so v zvezi s proizvajanjem, z obratovanjem, nikakor pa ne tisti troški, ki nastajajo s p roda jo.
Razume se pa samo ob sebi, da moramo vračunati tudi režijske troške, če proizvod prodajamo ali sestavljamo ponudbo.
Zakaj se naj dela razloček med proizvodnimi in režijskimi troški?
Izkušeni strokovnjaki svetujejo, da se za izračunavanje (kalkulacijo) lastne ali proizvodne cene upoštevajo le proizvodni troški in utemeljujejo to tako: Proizvajanje in prodajanje sta dve popolnoma ločeni delovanji, ki se izvajata tudi po različnih osebah ali organih. Proizvodnjo vodi tehnično vodstvo, prodajo pa trgovinsko vodstvo. Kalkulacija je na vsak način jasnejša in popolnejša, Če je dvojna, in sicer ena za proizvodnjo, druga pa za prodajo.
Koristno je, če se režijski troški izločijo iz proizvodne kalkulacije, da 'dobimo jasnejšo sliko o sposobnosti obrata. Tehničnemu vodji je do te_ga, da natančno vidi, kakšne troske povzroča obratovanje samo, katero vodi večkrat ali večinoma z osebno odgovornostjo in z nalogo, da ga dvigne. Ne bo pa natančno vedel, koliko stane izdelek, če se vračunavajo obenem tudi režijski troški. Tujih industrijskih podjetij na naši zemlji ne
Namen zadruge je prirejati razstave in sejme, a tudi prevzemanje trgovinskih in industrijskih zastopstev ter izdajanje gospodarskih publikacij, člani načelstva so: Janko Brišček, mehanik, dr. Franc Kotnik, Ludvik Selišek, krojač, Anton Rebek, ključavničar, Aman Pepernik, frizer, Anton Lečnik, urar in Anton Jager, čevljar.
Nadalje se, je vpisala zadruga Počitniški dom obrtnikov, r. z. z o. z. v Trbovljah,
poznam, za razna naša podjetja pa vem ali sem vedel, da so jih hudo obremenjevale obresti. N. pr. neko veliko podjetje je plačevalo take obresti, da so znašale kar 10 odstotkov prodajne cene!
Med proizvodnjo in prodajo kakega predmeta preteče več ali manj časa. Skoraj vsako podjetje proizvaja za zalogo in iz zaloge se prej ali slej prodajo proizvodi. Že radi tega je naravno, da ugotavljanje troskov razdelimo v dva dela: najprej ugotovimo in priraču-namo proizvodne troške in pozneje priiračunamo prodajne (režijske) troške. Proizvodni, troški obremenjujejo proizvedene, izdelane, prodajni troški pa prodane izdelke. Da je laka delitev troskov in kalkulacije potrebna, nam dokazujejo primeri iz prakse, n. pr. kartelirana podjetja ne skrbe za prodajo, za to skrbi kartelni prodajni urad. Taka podjetja sploh nimajo trgovskega oddelka oziroma vodstva, zato tudi ne poznajo prodajnih troskov.
Navedem še drugi primer: Neko podjetje je proizvedlo 26.000 enot in je imelo troskov s proizvodnjo 52.000, tedaj na proizvedeno enoto 2'—. V istem času se je prodalo 26.000 enot in je bilo prodajnih troskov 30.600, tedaj na enoto 1*10 ali skupaj SMO. Ako bi troške proizvodnje in troške prodaje (52.000 in 30.600 = 01.600) razdelili na proizvedene enote (26.000). bi odpadlo na enoto 3'50, tedaj na izdelano enoto 0'40 preveč.
V proizvodno vrednost spadajo le proizvodni troški, nikakor pa ne tudi režijski troški (trgovski —
barva, plesira in
7o v ?i m\\ kem,fn°snnM
LG I £.4 Uiail oblebe kIohnk(,
itd. fikrobi in srotlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, inonga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-111 carinska pisarna 24-1!) po uradnih urah.
Mednarodni transporti
Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reckspedicije na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno
prodajni troški). Tovarniški izdelki se smejo iuventirati po proizvodni vrednosti. V kalkulaciji ne smemo pozabiti na odpadke, če te lahko vnovčimo. Vrednost nekaterih odpadkov ni ravno majhnu. n. pr. medeninasti, bakreni in podobni.
Da se bo vedno enako postopalo, se napravi načrt oziroma pregled troSkov proizvodnje, katero je upoštevati pri izračunanju (kalkulaciji) proizvodne cene aii vrednosti.
Ustanovitev bolgarsko-jugoslovanske banke
Beograjski dopisnik »Miluchener Neueat« Nachriehten« piše, da se nadaljujejo prizadevanja za zbli-žanje Bolgarske ju Jugoslavije, Za to si ue prizadevata samo ju-goslovansko-bolgarski ligi v Beogradu in SoHji, temveč (udi bolgarsko- jugoslovansko trgovinske zbornice, ki sq bodo ustanovile v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Plovdivu, Varni, Burgasu in Sofiji.
Nadalje poroča, da se je v Beograd vrnil s potovanja po Bolgarskem predsednik Združenja jugoslovanskih bank, ki bo sedaj poročal o svojih irogajanjih v Sofiji glede ustanovitve bolgarsko-jugo-slovanske banke.
O izpremembi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov
ne ho v finančnem zakonu, kakor se sedaj poroča, nobenih amandma nov. Izpremembe, ki so potrebne, bo izvršila vlada s posebno uredbo.
Zjmanja trgovina
Prihodnji teden sc začno med Češkoslovaško in Italijo pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe, ker sedanja provizorična poteče s koncem marca. Italija želi, da se sklene nova trgovinska pogodba na eno leto.
Romunija je povišala uvozne kontingente Češkoslovaški od 165 na 220 milijonov Kč. To je uspeh zasedanja gospodarskega sveta Male antante v Dubrovniku.
Češkoslovaška bo kupila na Rol-garskem 4000 ton riža za ceno 28 milijonov levov. Riž bo plačala z zamrzlimi češkoslovaškimi terjatvami.
Proizvodnja petroleja v Romuniji znatno pada ter znaša od junija 1936 dalje samo še 500 ton dnevno. Proizvodnja pada, ker so stara ležišča deloma izčrpana. Če se ne bodo začela izkoriščati nova, potem bo letošnja proizvodnja petroleja v Romuniji znatno nazadovala.
Nemčija je začela graditi še štiri . tvcrnicc sintetičnega kavčuka. Po štiriletki bi se morala Nemčija v treh letih popolnoma osamosvojiti od uvoza tujega kavčuka.
Mehika je podrža.vila industrijo zemeljskih olj. Sedanji zasebni koncern »petromex« je bil razpuščen in mesto njega nastopi pod državno kontrolo stoječa družba. Finančni minister je izjavil, da se je to moralo zgoditi, ker se zasebna družba ni izkazala za doraslo za svoje naloge. Delničarji pa pri podržavljenju ne bodo imeli nobenih izgub.
Drobite vesti iz Bolgarske
Bolgarska vlada izda v kratkem
zakon, s katerim se uvaja v Bolgarski državni monopol na volno. Vso proizvodnjo v višini 1700 ton bo nakupila država. Bolgarska vlada upa, da se bo z uvedbo monopola zmanjšal uvoz tuje volne.
V Svistovi na Bolgarskem je ustanovila zadružna centrala predilnico konoplje, ki more na leto izdelala 700 ton konopljinega prediva, za kar je potrebno 4500 ton surove konoplje.
Esperanto
Urejuje in vodi tečaj: Damjan Vahen, Ljubljana
Pogojni naklon znači nameravano dejanje, ki bi se lahko zgodilo, če bi bili dani pogoji, in ga tvorimo s končnico -us, tako: mi dezirus — želel bi; mi amus ~ ljubil bi.
Primer: Mi estus via arniko, se vi estus sincera. = Bil bi tvoj prijatelj, če bi bil ti iskren.
Vaja: Ponovi vse in tvori stavke s pomočjo vseh slovniških končnic, predponk in priponk ter vseh dosedaj že znanih besednih korenov, -ig-: če dodamo glagolskemu korenu priponko -ig-, stvorimo prehodne glagolske in druge oblike, ki znači j o, da se nekaj stori ali povzroči, tako:
rajto : rajtigi : rajtigo — pravica : pooblastiti : pooblastitev; rajtigilo : pooblastilo;
-ig-: če pa dodamo korenu priponko -ig-, dobimo besede, ki značijo, da nekaj nastane ali postane z osebo, o kateri besedni koren govori, tako:
riča : ričigi : ričigo = bogat, -a, -o : obogateti : obogatitev.
Pazi na razliko: mortigi — usmrtiti (koga) : mortigi : usmrtiti se; ričigi — obogatiti (koga) : ričigi = obogateti (sam).
Primer: Mi naskigis, sed mia patrino
min naskigis.
-eg-: priponka, ki znači povečanje pojma be-
Tolrfon št. 22-72.
sede: belega = krasen; petegi — rotiti; urbego —.velemesto;
-an-: priponka, ki znači člana, pristaša, prebivalca: urbano = meščan; Celjanino = Celjanka; kristano = kristjan;
-ad-: priponka, ki znači trajanje ali ponavljanje dejanja: kanto : kantado — pesem : petje.
Primeri: Mi rajtigis mian fraton, ke li. Povas finigi tiun laboron anstatau mi. Per forta vino li ebriigis. Ne blindigu la beston! Ne sen-kulpigu!
Novaj vortoj: forto — moč; ebria = pijan, -a, -o; tuta =r ves, vsa, vse; pura = čist, -a, -o; senkulpigi — opravičevati se; kontenta = zadovoljen, -a, -o; vizago — obraz; movi — gibati; diversa = različen, -a, -o; frue = zgodaj; sok vi = slediti; egale = enako; saluti — pozdraviti.
Vaja: Mi salutis vin, sed vi ne resalutis. Kiam vi redonos al mi tiun libron, čar ne estas mia? Car vi ričigis, vi ne konas min. Mia fra-tino helpos al via patrino, kiu estas jam mal-juna. Kiam homo maijunigas, tiam ne povas pli tiel labori, kiel laboris dum sla juneco. Ne pensu, ke mi forgesis, ke vi estas mia malamiko! Mia patro čiam parolas pri belegaj tagoj de sia juneco. Li salutis lin, sed li ne resalutis. Mi irus kun vi, se estus bela tago; sed čar pluvis, mi ne iris. Restu če la patrino, čar Vi estas ankorau malgranda kaj tro juna infano.
Nadaljevanje v tedenski številki
Ledi & Fnbrici, gradbeno podjetje in tehnična pisarna v Mari-
Ccljska obrtna razstava, r. /.. z o z.
Fr. Zelenik:
Bilančna	vrednoft
Doma in po sveto
Notranji minister dr. Anton Korošec je v podrobni proračunski razpravi podal daljši ekspoze o proračunu notranjega ministrstva, nato pa podal nad vse zanimive izjave o najvažnejših notranje-nolitičnih vprašanjih. Med drugim je dejal:
Lanske občinske volitve niso bile le lokalnega pomenat temveč so bile tudi merilo politične moči. ki jo Imajo posamezne stranke med narodom. Oblasti so imele stroga navodila, ustna in pismena, da postopajo le po zakonu in da se ne mešajo v volilni boj. Zato je rezultat volitev tem bolj pomemben.
Glede mestnih volitev je dejal minister dr. Korošec, da vlada upa, da se bodo razmere letos toliko razčistile, da bodo že letos mogoče volitve v mestne občine.
Političnih zakonov ni mogla vlada že predložiti, ker ni imela lani večine v senatu. Sedaj je ta ovira odpadla. Je pa še drug razlog, da ni vlada še mogla izdati teh zakonov. Ti zakoni bi se namreč morali izdati tudi v snorazumu z najmočnejšo izvennarlamentarno opozicijo (to je s Hrvati).
Glede novega tiskovnega zakona je izjavil dr. Korošec, da je tudi vlada prepričana, da je sedanji zelo strog. Opaža se tudi, da se zaradi težkih določb tiskovnega zakona nojavlia v vedno večjem številu ilegalen tisk. Vlada je zato odločena, da napravi temu stanju z novim tiskovnim zakonom konec.' Novi zakon naj v polnem obsegu varuje državne in javne interese, a naj tudi zavaruje svobodo javnega mišljenja.
Tudi sedanji zakon o zborovanjih, shodih in posvetih ima mnogo nejasnosti, ki jih bo treba napraviti. To velja tudi glede določil o ustanavljanju novih strank.
Končno je treba rešiti še vprašani« zakona o volitvah narodnih nos'ancev. Treba se bo odločiti, ali se uvedejo državne ali banovinske kandidatne liste ali pa se odločimo za angleški sistem, da se volijo poslanci po okrajih in je izvoljen tisti, ki dobi relativno večino. Nadalje je treba rešiti vprašanje, ali naj bodo volitve tajne ali javne. Vlada želi, da bi se vsa ta vprašanja rešila sporazumno z vsemi strankami in tudi z izvenparlamentarno opozicijo.
Končno je notranji minister
/N
pni VS€>/l vrsl por
jn	rafij	aly
55 ? i rtshah. ^ vri uje
/N najscrlidnejše
ll'!!3 3L § • * ~ L ~ /X §*t tm	rn*i
pnj
jlgjll
B! L1UBL1ANA
B3 DALMATINOVA«
ST-DIU
dr. Korošec prešel na razmerje do opozicijske skupine na Hrvatskem
ter dejal, da se razmerje vsaj ni poslabšalo. Vlada pa upa, da bo mogla tudi v svoji nadaljnji taktiki iti na roko trajnemu sporazumu s Hrvati.
Direktor velikega angleškega lista »Times« sir Walter se mudi te dni v Zagrebu. V razgovoru z novinarji je dejal o hrvaškem vprašanju naslednje: »Znano je, da smatrajo Angleži to vprašanje za notranje vprašanje, ki se tiče Hrvatov in Srbov. Angleži verujejo, da bo na vse zadnje le prišlo do razumnega in pravičnega sporazuma. Prepričani so, da se bodo pritožbe Hrvatov upoštevale.«
Državni proračun mora biti izglasovan v narodni skupščini že do 7. marca, ker začne senat že 8. marca proračunsko razpravo.
Škof Jovan iz Niša je izjavil, da v zadnjem času vedno več pravoslavnih vernikov prestopa v islamsko vero.
Dijaki, ki so razbijali v upravi »Hrvatskega dnevnika«, so bili od policije obsojeni na po 500 din globe ali pa po 10 dni zapora.
Tatarescu nadaljuje svoj boj proti fašistom. Zaradi atentata na rektorja univerze v Jassyju je zaprl Tatarescu vse dijaške dome, razpustil 102 prostozidarski loži ter zahteva sedaj, da se prepove duhovščini vsako politično udejstvovanje.
Italijanski listi navdušeno pišejo o sklepih velikega fašističnega sveta o militarizaciji Italije. Sedaj bo imela Italija 8 milijonov izvežba-nih vojakov. Kakor je Italija strla komunizem doma, tako ga bo sedaj strla tudi na zunaj!
Da poveča število rojstev, namerava izdati Mussolini naravnost drakonične odredbe. Samci bodo obdačeni v korist poročenih, ki imajo otroke. Delodajalci bedo morali gledati na to, da se delavci poroče. Samec bo moral plačati tudi polovico vsega svojega dohodka kot davek, ki se bo uporabil za' poročene. Naravnost slast bo živeti v Italiji. Vojska in rojstva ter naraščajoča draginja. Ni čuda, če se navdušenje kar skokoma dviga.
Angleška delavska stranka zahteva v svojem volilnem proglasu za mestne volitve v Londonu: po-državljenje Angleške banke, po-državljenje vseh premogovnikov, plinarn, elektrarn, rudnikov ter javno kontrolo nad avtobusnim in zračnim prometom, povišanje plač ter skrajšanje delovnega časa.
Vodja ameriške strokovne zveze rovnih delavcev v podzemeljski železnici Redwood je bil umorjen od gangsterjev iz Chicaga. Sedaj ,je policija aretirala večkratnega milijonarja Sama Kosova in nekdanjega strokovnega voditelja Faya, ker sta naročila Redvvoodov umor. Rosov je zaslužil ogromne milijone pri gradnji kanalov in podzemske železnice. Ker je preveč izkoriščal delavstvo, mu je Redvvood zagrozil, da bo proglasil nad njegovim podjetjem generalni štrajk. Nato je Rosov najel morilce.
»Daily HeraUl« piše, da so Italijani zaradi atentata na Grazianija postrelili na tisoče Etiopcev,. tudi žen in otrok. Mnogi Etiopci so se skušali rešiti z begom, pa so Italijani naravnali nanje ognjemete. Isto vest prinašajo tudi nekateri drugi angleški listi.
Večina držav, ki so zastopane v londonskem nevtralnostnem odboru, zahteva, da se iz Španije odpravijo vsi pravi in nepravi prostovoljci. Drugo vprašanje pa je seveda, kako bi se mogla ta zahteva izvesti, ker ne kažeta Italija in Nemčija nobene pripravljenosti, da bi ustregle tej zahtevi.
Povpraševanje po našem blagu
v Suiini
Les iu lesni izdelki:
213 — London: les za izdelovanje papirja,
214 — K a rali i (Indija): zastopniška tvrdka se zanima za stavbeni les, za parketni les, furnirje, vezane plošče, lesene pete in kaki pe,
215 — Gradec: žagan les,
21(5 — Solun: stavbeni les,
217 — Rotterdam: leseno pohištvo.
Deželni pridelki:
21S — Dunaj: fižol,
219 — Bruselj: specialitete v življenjskih potrebščinah, oljčno olje,
220 — New Yorl<: zastopniška tvrdka išče suhe gobe,
221 — Haifa: ponuja se zastopnik za pšenico in druge žitarice, moko, paradižnikove konzerve ter konzerve drugih živil,
222 — London: zdravilne rastline (zastopnik),
223 — Savannah (Ga, U. S. A.): rezanci sladkorne repe,
224 — Gibraltar: koruza, proso, moka, fižol, krompir.
Proizvodi sadjarstva:
225 — Hull (Anglija): sveže in konzervirano sadje, vino in žganje,
226 — Dunaj: suho sadje iu pekmez.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
227 — Pantin (Francija): odpadki zajčje kože za izdelavo kleja,
228 — Schaffhausen: predelana goveja koža, ovčja, kozja in svinjska koža,
229 — La Garenne (Colombes-Seine, Francija): ponuja se zastopnik za kože za izdelavo rokavic ter zastopnik za krzna,
230 — Haifa: kondenzirano mleko (zastopnik),
231 — Jablone n. Orl (Češkoslovaška): sulii goveji odpadki za izdelovanje kleja (nekoliko vagonov) ter kožni odpadki, ki nastanejo pri strojenju kože (3 vagoni),
232 — New York: kozja in goveja dlaka.
Proizvodi rudarstva:
233 — Karahi (Indija): cement (zastopnik).
J K A“
lil
i mn
nudi po izredno	nizkih	cenah:
Zimsko triko perilo - letno triko perilo - svileno žensko perilo - razne nogavice, dalje vsakovrstne volnene in bombaževe pletenine za dame, moške in deco kakor: jopice, pletene rokavice i. t. d.
nDGAlll
Veletrgovina koionijalne in špecerijske robe
Jvo^JeZočin
HjubljcmoL
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
PRODUKTA
tovarna za kis in kemične proizvode
družba z o. z.
LJUBLJANA
Poštni predal 35 Telefon št. 21-61
Natural kis 12%
Vinal kis 9%
Estragon kis za vlaganje 12% Ocetna kislina 707. in 80 7o Ledocet 1007,
Kristalna soda Karlovarska sol Glauberjeva sol Soda bicarbona
Industrijski izdelki:
234 — Beauvais (Oise, Francija); avtomatične punčke in lutke,
235 — Berlin: nakupovalnica neke njujorške veleblagovnice se zanima za stekleno blago, porcelan, glinasto blago, zlasti pa za izdelke umetnega obrta,
236 — Karahi (Indija): kalcijev karbid in kalcijev cianamid, verige za živino, ladje (zastopnik),
237 — Haifa: zastopnik za vreče,
238 — Malta: umetno cvetje in listje vseh vrst,
239 — Brooklyn (N. J. Združene države Sev. Amerike): prednji deli v raznih vzorcih in barvah,
240 — Amsterdam: neka tvrdka želi dobiti ponudbe naših izvoznikov vsakovrstnega blaga za Nizozemsko in njene kolonije ter ponudbe naših uvoznikov za uvoz nizozemskega blaga v Jugoslavijo.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in
7.	rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Tržna poročila
Ljubljanski živinski sejem
Na zadnjem živinskem sejmu je bila kupčija slaba, a slab jo bil tudi dogon. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodane živine) 97 (44) volov, 32 (11) krav, 10 (5) telet, 199 (119) prešičev in 332 (50) konj. 9 konj je bilo za zakol prodanih na Dunaj. Živina se je nekoliko pocenila in so se plačevale naslednje cene: voli I. vrste po 4'50 do 4‘75 din za kilogram žive teže, II. po 3'75 do 4'25, III. po 3'25 do 3'50. Debele krave so bile po 3'— do 4’25, krave za klobase po 2'— do 3‘—, teleta po 6 do 7‘—. Pujski so se prodajali po din 120— do 210—.
Cena živini na reškem trgu padla
V času od 20. do 27.' februarja je bilo postavljenih na reški trg iz Madjarske 1858 glav goveje živine. Prodanih je bilo 1673 glav. Dosežene so bile naslednje cene: voli I. vrste po 3'85 do 4‘15, II. vrste po 3‘30 do 3'50, 11L po 2'85 lire, junci po 3‘80 do 415 in krave po 3'30 do 3'40. Cena prvovrstnim volom je padla za 10 stotink, ce-
na juncem pa je za prav toliko narasla. Opaža se, da skušajo Ma-djari vreči na reški trg čim več živine ter pri tem ne gledajo na kakovost živine. V glavnem prodajajo Madjari na reškem trgu samo živino, ki je drugod ne bi mogli prodati. Madjari trde, da je cena živine na reškem trgu padla, ker prihajajo skozi Rakek na Reko tudi velike količine jugoslovanske živine, a tudi iz Romunije in Bolgarske. Jugoslovanska živina po kakovosti ni na višku.
Zagrebški tedenski sejem
Dogon na zadnji zagrebški tedenski sejem je bil za okoli 450 grl močnejši ko prejšnji teden. Kupčija je bila živahnejša, pa čeprav ni bilo za govejo živino tujih kupcev. Podražila so se teleta za 75 par pri kg. Živahna je bila tudi kupčija s prešiči. Konje pa so kupovali tuji trgovci in je bila zato tudi kupčija z njimi živahna.
Dogon: 46 bikov, 882 krav, 205 junic, 132 juncev, 138 volov, 336 telet, 1150 konj in žrebet, 641 prešičev in 302 pujska.
Cene (za kg žive teže) so bile naslednje: biki po 4 do 4'30, krave za klanje po 2'80 do 4'40, krave za klobase po 2 do 2'40, junice za klanje po 3'50 do 5'25, za rejo po 950 do 1000 din (za žival), junci po 4 do 5'50, živa teleta po 5 do 7, zaklana po 8'25 do 10, debeli prešiči po 7'60 do 8, mršavi po 6 do 6‘50, zaklani po 10'25 do 11 '50, pujski po 60 do 100 (za žival), lahki konji po 4000 do 4500. slednji po 6000 do 6500, težki po 8000 do 8500 din za par, lahka žrebeta po 1500 do 1800, težka po 2000 do 2500 din za žival; konji za klanje po 1 do 1'50 din.
Detelja po 65 do 70, otava po 60 do 70, seno po 40 do 50, slama za krmo po 45 do 50, slama za steljo po 28 do 35 din za 100 kg. Krompir po 60 do 85 par, repa po 40 do 45 par za kg.
Štev. 1360/37.
Nabava
Direkcija drž. rudnika Velenje
razpisuje za Prometno upravo Zabukovca neposredno pismeno pogodbo na dan 24. marca 1937 za dobavo 1 elektromotorja 53 KW, 500 V, 50 Hz, 725 obr./min. z 1 re-verzir. kontrolerjem in rezervno kontaktno garnituro. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 27. februarja 1937.
Trgovci!	Poior!
Prodamo trgovsko hišo
ali oddamo trgovske lokale v najem Ponudbe sprejema
Mesina hraniBnica v Mariboru
Sobota, dne 6. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.30: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda --20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar — 20.20: Pratika za mesec sušeč ali marec Besedilo sestavil g. prof. Niko Kuret. Sodelujejo člani rad. igral, družine, vmes plošče — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, dne 7. marca. 8.00: Telovadba (vodi prof. M. Dobovšek) — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 8.45: Postni govor: Kristus in ljudstvo (Fr. S. Finžgar) — 9.00: čas, vreme, poročila — 9.15: Plošče — 10.00: Rezervirano za prenos — 12.00: Plošče; vmes reportaža in poročilo o poteku mednarodnih skakalnih tekem na planiški 65 m skakalnici — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Narodne pesmi (sodelujeta gdč. Štefka Ko-renčanova in Kmečki trio) — 16.00:	Zavarovanje živine (Ivan
Martelanc) — 16.20: Našim deže-lanom (radijski orkester) — 17.00: Gnojenje zelenjadnega vrta (razgovor, vodi štrekelj) — 17.20: Za, boljšo voljo (sodelujejo: Radijski orkester, Veseli bratci in Magister Ivan s' harmoniko) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Banat in Banatčani — 19.50: Koroške nar. na ploščah (poje št. Jakobski oktet) — 20.10: Slovenska ura: Iz narodnega življenja Rožanov (doktor Josip šašelj) — 20.30: Radijski orkester — 21.10: Godba grenadir-ske garde (plošče) — 21.20: Koncert g. Dimitrija Nenova, bolgarskega pianista — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Pesmice za zabavo in krajši čas (Jožek in J ežek)
Ponedeljek, dne 8. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Pevske jazz skupine (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Jenkove pesmi (plošče) — 18.30: Slovenska narodna pesem (Franc Marolt) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: O rodo-ljubju (Miloš Parenta) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Rezervirano za prenos — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Operetna glasba (plošče).
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.