M184.
,«sredo, ene 12. cususta isob,
Leto xxxui.
Velja po poŠti:
SI
s it en me se«
ga celo leto naprej K 26'— a pol leta „ „ 13 — letrt leta „ „ 6 50 - 2 20
V upravniJtvu:
sa celo leto naprej	K
aa pol leta „	„
sa Četrt leta „	„
»a e« mesec „	„
2240 11-20 5-60 1-90
ŽM poSHJ. na dom 20 h na mesec
t^umezne Stev. 10 ti
Uredništvo i« » Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod tei
—- dvoriSže nad tiskarno). — Rokopisi so
me vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Ur»dnISkega telefona Stev, 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Cnostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vel! ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.

Današnja številka obsega 6 strani.
Iz dežele svetega Štefanu.
Mažarski narod, oziroma njega oblasti, so zopet doprinesle dokaz, da jim do evropske kulture še vedno veliko manjka. V Čakovcu so namreč orožniki na povelje oblasti napadli hrvaške romarje, jim strgali cerkvene zastave ter jih valjali v blatu. In zakaj? Ker so Hrvati na zastave pripeli hrvaške kokarde. Da se ni razvilo iz tega kako krvoprolitje, kakor svoj čas v Cernovi, to se je zahvaliti zgolj dejstvu, ker se je orožnikom od pristojne strani zabičalo, naj orožja ne rabijo tako neprevidno, kakor ga ondi navadno, kadar se gre za »nacionalitete«.
Liberalni listi o tem dogodku trdovratno molčijo, samo glasilo ogrske ljudske stranke, v kateri je večina krščansko-socialna, »Alkotmany«, piše sledeče:
»Nedavno se je v Cakovcu zgodilo nekaj res škandaloznega. Od murskega otoka in okolice je iz Marije Bistrice velika procesija, pojoč nabožne pesmi, korakala skozi Cakovec. Naenkrat se vrže neki policaj na nekega fanta, mu sname klobuk in raztrga kokardo, nato so se pa policaji in orožniki lotili zastave Matere Božje, jo na tla podrli in tudi iz nje sneli kokardo. Romarji so se orožnikom uprli in branili tiste, ki so bili napadeni. Nastal je velik pretep. Marijine pesmi so ponehale, čule so se kletve in klici na pomoč. Konečno so orožniki nekaj ljudi, katere so preje insultirali, še zaprli in najbrž bodo sojeni zaradi upora, če ne celo kot »izdajavci domovine«. Nato pristavlja »Alkotmany« sledeči komentar:
»Čemu ta velik pretep? Ali je prebi-vavstvo res revoltiralo ali pa je celo ve-leizdajavskega mišljenja? O ne! Ta slučaj se je le zato dogodil, ker je nekaj gospodov hotelo posebno mogočno povda-riti in pokazati svoj velepatriotizem. Kmetje so se, kakor vsako leto. tudi letos podali na romanje v Bistrico in so tam kupili trakove, kar tudi Mažari radi delajo. Ker je pa Bistrica na hrvaškem teritoriju, se ondi prodajajo namesto rdeče-belo-zelenih trakov rdeče-belo-modri. In zaradi teh trakov so mobilizirali celo orožništvo ter kmete hapadli. Izvestni gospodje so v teh trakovih videli nacionalno demonstracijo in so policijo ter
orožnike na množico nahujskali. V celi procesiji ni bilo niti enega človeka, ki je mislil s trakovi demonstrirati. Napad policije in orožništva mora nujno vzbuditi v ljudeh mržnjo do vsega, kar je mažar-sko, kajti kako pride ljudstvo do tega, da se ga maltretira, ko ni nič zakrivilo? Na murskem otoku dozdaj o kakem nacionalističnem gibanju ni bilo ne sluha ne duha, po tem dogodku pa utegne priti drugače. Zato bi bilo treba, da se napadalci ali pa vsaj tisti, ki so jih nahujskali, nekoliko kaznujejo, ker se je drugače bati, da ta mržnja vzbudi nacionalistiško gibanje, kojega posledic nihče ne more preračunati. Najodločnejše protestiramo proti temu, da oni, katerih krščanska rnažarska država ni zato nastavila, da uprizarjajo ljudske gonje in žalijo versko čustvovanje, pod pretvezo javnega reda in domovinske ljubezni uprizarjajo persekucije proti ljudem, ki so v dobri veri in brez demonstracijskih namenov imeli hrvaško triko-koloro pripeto na svetih zastavah! Ali se smejo zaradi tega Marijine zastave poteptati v blato? Zahtevamo v tej zadevi najstrožje preiskave, ker ne trpimo, da bi koalicijska vlada, kateri tudi mi pomagamo do večine, inscenirala pogrome na verske znake!«
Tako mažarski list, ki zastopa stranko, katere VVekerle z ozirom na dvor ne more pogrešati. Sicer pa »par 'lastovk ne napravi pomladi«, kakor pravijo, in tako tudi glasilo ogrske ljudske stranke, v kateri je n. pr. tudi Rakovsky, eden najhujših nacionalnih nestrpnežev, ne bo nič izpremenilo na dejstvu, da Mažari za volivno reformo, ki se zdaj snuje, še niso prav nič zreli in da bo vse drugih sredstev treba, da se zlomi njih barbarski šovinizem. Čakovski dogodek je le mala epizoda. Zakaj s AIkotmany« ne omenja sledečega: Med ogrskimi Rumuni se je pred kratkim pojavilo gibanje, da bi se osnovala stranka, ki bi se odpovedala bistvenim točkam rumunskega narodnega programa in se približala takozvani ogrski državni ideji, da bi se na ta način ublažila narodna nasprotstva. ki zavirajo vsako koristno gospodarsko in kulturno delo. Nekaj podobnega se je snovalo med Srbi na južnem Ogrskem. Pogajanja so bila tajna - vmes so bili zapleteni nekateri mažarski politiki, ki pri volitvah krvavo rabijo rumunskih in srbskih glasov. Toda ko se je vse izvedelo, so ti politiki vse
vprek utajili, češ, mi z »nacionalitetami« nimamo nič skupnega. Gabriel Ugron je v »Pester Lloydu« izjavil, da so vsa prizadevanja Rumimov zastonj. Glasom na-cionalitetne postave od leta 1868 da v Ogrski obstoji le en »politiški narod«, namreč ogrski. Vsaka »nacionalitetna politika« da je zato bistveno nasprotna državnemu temeljnemu zakonu, atentat na mažarsko državno klejo in zato tudi kaz-njiva, »politični zločin«.
Tako pišejo vplivni ogrski politiki, tako piše list (»P. L.«), ki je na glasu, da je objektiven. Kaj potem mislijo in počenjajo srednji politiki, upravne oblasti in vaški magnati, to si lahko predstavljamo. Tak narod ni sposoben za resnično demokra-tiško vlado, za ustavno življenje v državi z ljudskim parlamentom. Tak narod mora propasti, poginiti .Druga regeneracija je težko mogoča.
Uelesrtokn propaganda.
(Poročila »Slovencu« iz Zagreba.)
Adam Pribičevič je bil 9. t. m. premeščen v osamljeno sobo v bolnišnici usmiljenih bratov. Na oknih so močne železne rešetke. Poleg postelje stoji sodni paznik. Straža se menja vsake štiri ure. Pribičevič je zelo oslabljen. Na vprašanja ne daje odgovora; niso ga še zaslišali. Hrane uživa jako malo. — Poleg že naznanjenega dr. Dušana Popoviča je prevzel branitelj-stvo bratov Adama in Valerijami Pribiče-viča tudi poslanec dr. Edmund Lukinič. O zaprtih Dubičanih, županu Hrvačaninu in dr. piše »Srbobran«, da je bil Mojo Hr-vačanin pri zadnjih volitvah v srbski na-rodno-cerkveni zbor kandidat srbskih ra-dikalcev. »Hrv. Svoboda« pravi, da so bili aretirani Srbi svoj čas največji Khuenovci. S srbsko samostalno stranko, ki je glavni steber »koalicije«, torej ti ljudje nimajo kaj opraviti.
Nastič ni aretiran, ampak ga spremljata po Zagrebu dva detektiva, kakor poročajo zagrebški listi, samo za to, da bi preprečila kak napad nanj. Nastič je izjavil. da je prišel i/, lastnega nagiba v Zagreb. kjer ostane več dni na razpolago sodišču, če bi ga hotelo zaslišati v stvari velesrbske propagande. »Srbobran« sc izgovarja, da je bila brošura Nastičeva »Finale« naročena od Raucha in da je prišel sedaj v Zagreb po nalogu ogrske vlade. Isti list pravi o zagrebški brzojavki
dunajskemu listu »Zeit«, da je upanje, da sc sedaj razbije hrv.-srbska koalicija, ker jc srbska samostalna stranka nje najkrep-kejši steber, sledeče: Gospoda vsaj odkrito povedo, kaj nameravajo. Drugo pa ie vprašanje, ali se jim namera posreči...
»Pešti Naplo« pravi, da je bila Nastičeva brošura naročena, gonja na Srbe ima politiško ozadje, ki se prav nič ne dotika velesrbske propagande. Rauch potrebuje razloga za uporabo sile, in rnažarska vlada ga v tem morda »bona fide« podpira, ker se stvar riše tako, kakor da se gre za obrambo monarhije. Wekerlu pride to prav, da zamore navzgor opravičiti svojo politiko proti hrv.-srbski koaliciji. Gre se torej za najlahkomislenejšo in najinfanmejšo igro, ki vtegne imeti za posledico, da se v Slovanih potencira sovraštvo do »jedinstva« ogrske države. Zaradi nekoliko sanjačev bi se ne smelo zažgati cele Hrvatske.
Zagrebški »Srbobran« z dne U. t. m. piše, da je vest o begu poslanca Budisav-ljeviča izmišljena. Po volitvi srbskega patriarha se je podal Budisavljevič, ko še ni vedel za vsebino Nastičeve brošure, s poslancem dr. Stojanovičem in parohom Milo Solaričem na izlet v Oršavo. Na potovanju po Donavi — so stopili na rumunsko in srbsko obal. Ako bi hotel Budisavljevič pobegniti, bi to lahko storil. Toda on se je vrnil in se nahaja v gostih pri svojem biatu v Sremskih Karlovcih, kjer ima urediti ucke družinske zadeve. Njegov dohod v Zagreb je pričakovati vsaki hip. Supilov Novi List« priznava, da srbski revolucionarni statut obstoji, ter ga slika kot otročarijo. »Hrvatska Svoboda«, glasilo starčevičanskih disidentov tudi ne taji obstoja statuta in celo trdi, da je marsikaj v tem statutu, kar se približuje ideblom hrvaškega rodoljuba Ante Starčeviča. (?) Najnovejša poročila pravijo, da se preiskovalni sodnik mudi v Kostanjici; policija in orožniki stražiio Srbe, pričakujejo se nove aretacije. Preiskovalni sodnik dobiva grozilna pisma, češ. da ga bodo ubili. Zurnalist Nastič taji. da da je od NVecker-la in Raucha najet; njegova brošura da ie le obramba proti obrekovanju »Srbobra-na«, ki ga jc imenoval »avstrijskega spi-jona«. II. t. m. so tudi Nastiča zaprli zaradi veleizdaje. Preiskava odkriva dan-nadan vedno boli kompromitujoči material proti srbskim voditeljem. Baje je tudi poslanec Svetozar Pribičevič pobegnil.
LISTEK.
u zametu.
(Dalje.)
Grm je hodil na hrano v mlin. Daleč okrog so bila mlinska polja, širil se je log. Grm je prepel marsikatero lepo uro v mli-naričini družbi, poslušal veseli smeh Tončke, ji gledal v krasne oči. O bila jc lepo, silno lepo dekle, ta Tončka, in oče ji da gotovo par tisočev za doto... Tako je mislil takrat Grm in bil silno zaljubljen. Pa dobri prijatelj, ki je imel slučajno hčer, mu je pojasnil, da je mlinar zadolžen preko ušes, da ne dobi Tončka dote.
Po tistem pojasnilu ni bil Grm več tako zaljubljen, kajti najplemenitejša ženska lastnost, katero priznava največji idealist, je: velika dota.
Grm je hodil v mlin in premišljal ali je lepa ženska brez dote toliko vredna kot grda z doto. Pa prišel je vedno do zaključka, da je najboljše, če je lepa in ima doto da pa podeli velika dota, ker je zelo lepa stvar, najgrši ženski lepoto. Tako jc prešlo poletje, jesen, nastopila zima. Sam na samotni postaji jc mislil Grm. kako lepo bi bilo imeti družico, ne hoditi doli v mlin na hrano. Včasih je poslal Jerneja po kosilo. Bilo je mrzlo, prestano, brez okusa.
Kavo in čaj si je napravljal sam, Jernej mu je pospravljal, kuril. Pa tudi Jernej je godel, da naj se ženi in Jernej je prinašal Tončkine pozdrave, pel njeno hvalo . . .
Zdaj je zakril sneg stezo in stezico. Zdaj premišljuj, ubogi Grm, kaj si naprtiš —- kajti drugo zimo ne boš več prenašal tega pasjega življenja. Ah. bliža se ura, ko si nakoplje kako denarno ženišče na vrat in bo zdilioval po Tončki ali si nakoplje lepo Tončko na vrat in bo zdihoval v dolgovih.
Kako mete! Zima in mraz... Glej... Skozi metež se zasveti v dolu. Luč je zatrepetala v mlinu. Zdaj stoji pač Tončka pred ognjiščem, rokave zavihane, polcn-tačo v roki. V velikem kotlu šumi, vre... Visoki hrib rmene moke se dviga. pada. Plamen se dviguje, oblizuje kotel, zapla-pola, razsveljuje Tončki prijetni obraz. Polena dogorevajo, razpadajo. Tončka naklada nova, brska s kopačem po žrja-vici, pristavlja, odstavlja lonce. Za ognjem čita večji fant. manjša dva se igrata z inačico. Pride volar z golido mleka, pride hlapček, gospodar, gospodinja. Vsak po-stoji v kuhinji, se ozira, vpraša po gospodu s postaje. Njega pa ni, ker mete, ker je zakril sneg stezo in stezico...
II.
»Gospod načelnik! Zakuril sem, da kar poka iu voda vre.«
Jernejev glas je predramil zamišljenega Grma. Pa gori v pusti sobi se je zavedal še boli, da mu je treba žene, tako mlade in tako lepe žene kot je Tončka v dolu... »O Tončka!« ie vzdihoval in ma-zal rženi kruh njene peke z maslom njene umetbe. Ko je dovečerjal zapuščeni samec. je oblekel zopet postajevodjo in hitel v pisarno, kamor ga je zahteval aparat z glasnim trkanjem.
»Vlak štev. -105 dve uri zamude. Go-renska zasnežena. Kako pri vas? Tu sc čuti. da vstaja burja.«
Tako je javil in vprašal kolega iz sv. Petra. Grm je odgovorial. klical kolega samca v Sapinah, in se pogovarjal ž njim. Saj je bil sneženi večer tako čuden, človek bi pozabil na dolgove in dote, vzel bi tisto veliko lepo deklico, ki ne dobi vinarja po očetu ...
Jernej je nakladal pridno peči, v uradu in čakalnici je bilo toplo, Jernej in Ko-madina sta klela po predpisih, ker je obetal biti metež, da ne bo celo noč miru. Grmu je bila prijetna misel na potnike, ki blode sedaj po zasneženi cesti, mani prijetna mu je bila inšpekcija menjačev.
Truden, zasnežen, je prisopihal vlak. Nikdo ni izstopil, nikdo se ni odpeljal. Osebni vlak je moral čakati na tovorni. Tudi ta jc pridihal. Peron male postaje sc
je napolnil z zasneženimi kučmami, rdečimi in belimi lučmi, jc odmeval glasnih klikov osobja, žvižg vlaka se je gubil v sneženi noči, dim stroja v gostili snežinkah.
Pa tudi to je minilo. Odšla je štev. 405, odsopela je št. 601. Jernej se jc vrgel na klop v čakalnici in smrčal za stavo, Kornadinova luč je izginila. Grm se je viegel na zofo v uradu. Da bi ležal v svoji postelji, mu je dovolil službin ukaz le vsak tretji večer, kedar je počival njegov namestnik v uradu.
Grm je spal in sanjal, da hodi po ledenih gorah. Nenadoma vstane strašno žvižganje v zraku, gore se tresejo, podirajo. Grm se zbudi. Leden zrak mu polje po licu, 11111 sili pod odejo. Zunaj škriplje, šumi. joče in tuli... »Burja!« se je domislil Grm in se zavil tesneje v odejo. Pa bližalo se jc kot velika voda, hotelo odnesti malo postajo na velikanskih perutih, jo prijelo zdaj pri tleh, zdaj pri strehi. Grma je prijel strah. Čutil je burjo v jeseni, ko je plesala razigrana po brdih, trgala suhe veje in nosila velo listje. Da razdivja tako silno v zimskem plašču, ni slutil, ni verjel. Grm je vstal in naložil na še tlečo žrjavi-co. Peč je bila gorka. a zraven nje ga ie polival ledeni curek. (Dalje prih.)
Biata poslanca Budisavljeviča, urednika »Srbskega Kola«, ki izhaja v Karlovcih, so postavili pod policijsko nadzorstvo. — »Hrvatsko Pravo« izjavlja, da ne uprizarja srbske gonje, temveč da hoče le ožigosati brezvestno početje belgradskih krogov in liberalnih hrvaških »Pokretašev«, ki trujejo javno življenje na Hrvaškem. »Revolucionarni statut« da ni nedolžen, kajti bombe in nitroglicerin niso igrača. Zaprli so tudi profesorja Vaso Pribičeviča. Dubiški aretiranci, med njimi veliki sovražnik Hrvatov, načelnik Ervačanin, — tako izvaja »Pravo« — so sicer res od srbske radikalne in ne od »Srbobranove« samostalne stranke, to pa da nič ne izpre-minja na njihovih veleizdajalskih težnjah. Ervačanin je bil baje štiri dni, predno je bil aretiran, pri kralju Petru v Belgradu. Sicer da se je tudi drugače vedno ponašal s svojimi zvezami z belgradskim komikom. Valerian Pribičevič v zaporu pla-ka. — »Neues Pester Journal« poroča, da so v Budimpešti že davno vedeli za vele-srbsko rovarjenje. O sedanji fazi dogodkov da je Weckerle cesarja obvestil zadnjič v Išlu. — »Fiiggetlen Magyarorsag« prinaša o stvari članek pod bombastičnim naslovom: »Peter, kralj bomb«. - Zviti ban Rauch, ki je dobil zdaj v roke tako izvrstno orožje, namerava v masah odsloviti srbske uradnike, zlasti pa profesorje na bogoslovnicah. Obstoja zarote srbski in njim naklonjeni hrvaški listi ne taje, ampak jo samo slikajo za nedolžno stvar.
Vulkanična Turčija.
Samoumor turškega paše.
Iz Soluna poročajo: Teufik paša, poveljnik v Smirni, ki je bil vsled zahteve Mladoturkov odpuščen iu degradiran, se je poizkusil usmrtiti. Skočil je z balkona svoje hiše na cesto, a si je zlomil samo nogo.
Zastraženi paše.
Iz Carigrada poročajo: Bivši komisar v Sofiji, Nedžib Melhame paša, je v svoji hiši ob Bosporu pod policijskim nadzorstvom. Tudi druge visoke civilne in vojaške dostojanstvenike starega režima stra-žijo, da preprečijo njihov beg.
Sultan — republikanec.
Sultan je imenoval Alidse\vada beja za svojega prvega tajnika. Pri tej priliki se je sultan, kakor poroča turški list »Ikdam«, izrazil: Ves narod je del odbora za enakost in prostost. Jaz sem predsednik. Delajmo skupno za zboljšanje razmer v domovini.
Sultan je izrazil željo, da bi se nakovalo spominskih svetinj z napisom: »Prostost. pravica, enakost«.
Kristijani turški vojaki.
Turški generalni štab izdeluje regle-inent za vojaško službo kristijanov, ki so bili doslej od vojaške službe ria Turškem izključeni.
Spopad med Bolgari in Turki!
Med bolgarskimi in turškimi četami je prišlo na meji do spopada ter je bilo ubitih 12 turških vojakov. Bolgari so osvojili neko čuvajnico v Ormovi ter ustrelili 11 mohamedancev.
Carigrajska »Uazeta« priobčuje nekaj intervivov o razmerju med Bolgarsko in Turčijo. Veliki vezir je izjavil: Ako Bolgarska ne da povoda, Turčija nima povoda, da bi jo napadla. Turški zunanji minister je dejal, da je dala Bolgarija potrebna zagotovila, vendar se čuje, da kliče Bolgarska svoje rezervnike pod orožje. To vest se preiskuje in turška vlada bo storila primerne korake. Turški notranji minister je izjavil, da politika turške vlade ni agresivna, a v slučaju napada bo Turčija odločno odgovorila. Agresivna politika bi bila za Turčijo samoumor. Vojni minister je dobil brzojavko o dogodku na meii. Ministrski svet se je bavil s to zadevo in pričakuje odgovora turškega komisarja.
Preganjani paša.
Iz Carigrada je odpotovalo 15 Mladoturkov, da pobeglega Izet pašo dobe živega ali mrtvega.
Paša samomorilec.
Bivši turški dostojanstvenik Mehmed Čerkes paša je izvršil samoumor.
Nemiri v Mali Aziji.
Poroča se o nemirih v Mali Aziji. V Smirni so vojaki razrušili ondotne ječe.
Z višin v nižine.
Polkovnika Ftiada, stotnika Refika, civilnega uradnika Alija, katere je mladoturški odbor v Smirrti odstavil, so pripeljali preko Soluna v Carigrad. Množica jih je psovala. pretepala ter nanje pljuvala. Alija so v vozu za smeti peljali na policijsko ministrstvo.
Policijski minister demisljonirai.
Turški policijski minister je demisijo-r.iral, kakor se sodi iz zdravstvenih ozirov.
Volitve na Turškem.
Novi volivni zakon so upravne oblasti že dobile. Volitve se bodo vršile indirekt-no. Na 500 ali najmanj na 250 volivcev odpade en volivni mož. 50.000 do 75.000 moških prebivalcev ima enega poslanca, 75.000 do 125.000 dva, 125.000 do 175.000 tri, 175.000 do 200.000 štiri poslance.
265 novih turških časnikov.
»Daily Mail« poroča, da je v Turčiji po odpravi cenzure nastalo 265 novih časnikov.
ČEŠKI ANARHISTI.
Zvezo čeških anarhistov, ki šteje 4000 članov, je vlada razpustila. Pri vseh odbornikih so se vršile hišne preiskave ter so bila konfiscirana jako kompromi-tujoča pisma.
NAPREDNJAKI NAZAJ POSTAVLJENI.
Slabo so jo skupili naprednjaki na Strelskem otoku v Pragi pri veliki manifestaciji za manjšinske šole češke. Zoper naprednjaškega govornika se je dvignil vihar ogorčenja, da je moral Drtina nehati. Zdaj očitajo Masarykovci občinstvu in predsedniku, ki je Drtino zavrnil, brez-taktnost. Predsedstvo shoda pa izjavlja, da je bil breztakten dr. Drtina, ki je porabil shod za napad na mladočehe in na ministra Praška. MADŽARSKE ZASTAVE NA HRVAŠKEM.
Zagrebški »Pokret« je doznal, da je hrvaška vlada izdala na skupne urade na-redbo, da se 18. t. m. na cesarjev rojstni dan razvesijo poleg hrvaških tudi mažar-ske zastave.
KAJ BO S HRVATSKIMI VSEUČILIŠC-NIKI V JESENI?
Dne 10. t. m. je imel osrednji akade-miški odbor v Zagrebu sejo, v kateri se je posvetoval o taktiki za jesenski semester. Po seji je izdal proglas akademikom in abiturientom, ki iz njega posnemamo, da vseučiliščniki ne mislijo ukloniti vrata. Hočejo boj z vsemi silami nadaljevati, dokler vseučilišče ne dobi zadoščenja. Vseučiliška mladina naj bo pripravljena, da pride prve dni oktobra v Zagreb na splošni dijaški shod. na katerem se bo sklepalo o nadaljnih korakih.
MADJARSKI JEZIK V DIPLOMACIJI.
Minister za vnanje stvari bar. Aehrenthal je izdal na vse diplomatične agencije okrožno odredbo, glasom katere imajo vsi oni konzularni uradi, kjer so nameščeni Madjari, madjarske dopise strank reševati v istem jeziku. Le za uradni arhiv ostane v veljavi nemški jezik.Tam, kjer ni ma-djarskemu jeziku veščega uradnika, se imajo rešitve poslati na ministrstvo, ki bo skrbelo za madjarski prevod. Vsi napisi omenjenih uradov na vratih vhodov se imajo nadomestiti v nemškem in madjar-skem jeziku.
USTAVA ZA BOSNO IN HERCEGOVINO?
V	delegacijah nameravajo nekateri ogrski delegati zahtevati odpravo vojaške uprave v okupacijskih deželah ter nastopiti za to, naj se da ljudstvu nekaka samouprava. Kakor se govori, namerava vlada preprečiti to debato s tem, da pospeši posvetovanja obeh vlad o ustavnem načrtu za Bosno in Hercegovino, ki ga je izdelala že pred dogodki v Turčiji.
SRBSKA SKUPŠČINA je sprejela proračun za leto 1908 z 79 proti 27 glasovi.
PROTI RAZPOROKI.
Proti razporoki se je izjavilo na koncilu anglikanske cerkve v Londonu 250 škofov in izdalo tozadevno okrožnico na pastorje, v kateri jim nalagajo, da ne po-roče cerkveno ločencev, ki se želijo v drugič poročiti.
PERZIJSKI ŠAH PROTI USTAVI.
V	Teheranu je proglašen šahov ukaz, ki odgaja sklicanje parlamenta na nedoločen čas. 330 oseb, ki so pristaši starega režima, je povabil šah k sebi. Šah hoče sestaviti poseben svet, ki bi se od časa do časa ž njim posvetoval c potrebah ljudstva.
Iz Taebrisa poročajo: Včeraj se je streljalo na vseli straneh. Šahove čete so bombardirale mestni del revolucionarjev z granatami. Sedaj je mir. Danes v sredo bo baje slovesen vhod Nasr Edditia v mesto.
Dnevne novice.
Marijanski kongres se radi nepričakovanih zaprek preloži na nedoločen čas. Cenjeni somišljeniki naj Sjporoče to
vest članom mladeniških in moških Marijinih družb.
+ Nov telovadni odsek. V Spodnji Idriji se je ustanovil telovadni odsek v »Katoliškem slovenskem izobraževalnem društvu«. Novim bratom telovadcem: Na zdar!
+ Srednješolska reforma. O tej zadevi poroča »N. Fr. Presse«, da se bo prihodnje šolsko leto začelo z realno gimnazijo, pozneje pa z reformno realno gimnazijo. Kdor bo na eni teh dveh novih srednješolskih tipov dovršil svoje študije, bo vsposobljen skoro za vse discipline na vseučilišču razen za klasično filoiogijo, za katero se bo zahtevalo maturitetno izpričevalo na dosedanjih gimnazijah. Kako bo pa s tehniko, še ni določeno. Najbrž bodo absolventi reformne, realne gimnazije tudi tehniko lahko obiskovali. Sicer pa celo težavno vprašanje še ni bogvekaj dozorelo.
+ Izjava. Z ozirom na dnevno vest v »Slovenskem Narodu«, št. 115., z dne 11. t. m. pod zaglavjem štrajk v papirnici v Vevčah, podpisani resnici na ljubo izjavljam, da je grda neresnica, da bi bila »prejšnji župnik in kaplan pri Devici Mariji v Polju vtaknila od ravnateljstva vevške papirnice po 400, oziroma 200 kron na leto za to, da sta držala delavstvo v pokorščini!« Pač pa je res, da je dobival župnik po naročilu osrednjega vodstva vevških tvornic na Dunaju nekaj let sem običajna darila te družbe za reveže, kakor n. pr. v -Preski 200 K na leto in kapelan še vrh nagrade novoletno darilo 100 kron za poučevanje na vevški tvorniški šoli. Nikdar pa nikomur ni na misel prišlo, da bi kdo poskušal dajati ali vzprejemati kaka podkupila za držanje ljudstva v pokorščini ter razširjanje enakih ostudnih laži, ki prihajajo od gotovih uslužbencev vevške papirnice same, in slabo vplivajo v poblaženje štrajka v interesu delavstva in podjetja. Ljubljana, dne 12. avgusta 1908. M. Kolar, stolni dekan, prejšnji župnik pri D. M. v Polju.
+ Zagrebški nadškof dr. Posilovič
bo obhajal petdesetletnico mašništva celo na tihem v župni cerkvi v Badenu, kamor se je podal zdravit.
+ Spremembe v frančiškanski pro-vlnciji: Ljubljana: P. Avrelij Knafelj, gvardjan, P. Ferdinand Zajec, organist; Sv. Gora: P. Konrad Mesar, gvardjan, P. Klement Grampovčan, vikarij; Kamnik: P. Teodor Tavčar, lektor bogoslovja; Pazin: P. Kapistran Ferlin, gvardjan, P. Alfonz Furlan, vikarij, P. Filibert Ravnik, P. Fruktuoz Frank; Nazaret: P. Salvator Zobec, gvardjan in župni upravitelj, P. Robert Dolinar, vikarij, P. Maks Brelih, P. Fortunat Goli; Brežice: P. Ambrož Remic, gvardjan, P. Joahim Košenina; Gorica: P. Aleksander Vavpotič, organist; Maribor: P. Juvenal Pichler, kapelan; Sv. Trojica: P. Kasijan Zemljak, vikarij; Brezje: P. Marijan Širca, superijor, P. Henrik Damiš.
+ Laško-liberalno gospodstvo v Pulju se bliža svojemu koncu. Zdaj zboruje neki šestčlanski upravni odbor, ki se trudi, kako bi zamazal velike špranje v pulj-skem mestnem gospodarstvu. Zdaj se do-znava, da mnogo hišnih posestnikov in prebivavcev, ki so bili zvesta opora liberalnemu režimu, že dve leti ne plačuje nobenih davkov! To se pravi, mestna uprava teh gospodov ni hotela nadlegovati s pobiro davkov in doklad. Tu se gre v prvi vrsti za najemarino, ki so jo posestniki od najemnikov seveda pobirali, toda niso oddali mestni blagajni. Mestna uprava zlasti pred slovitimi občinskimi volitvami ni svojih ljubljencev nadlegovala, mestna blagajna se je pa vsled tega in tudi drugih liberalnih nerednosti tako posušila, da celo mestnih uradnikov niso mogli koncem meseca točno izplačevati. Zdaj sicer plačujejo uradnike točno, dolgujejo pa raznim obrtnikom, podjetnikom in delavcem. »Upravni odbor« ne ve, kako bi si pomagal. Bližajo se vnovič občinske volitve. Ali naj z brezobzirno iztirjatvijo davkov vznevolji svoje volivce ali pa naj bodočemu občinskemu svetu, ki bo gotovo štel več neitalijanskih in neliberalnih članov, zapusti žalostno dedščino zavožene občinske uprave?
-f- Za tajne svetnike je imenoval cesar trgovinskega ministra Fiedlerja, poljedelskega ministra Fbenhocha, ministra javnih del dr. Gessmanna, ministra Karola Praška, domobranskega ministra pleni. Georgija.
-f Katehetski shod in tečaj v Spljetu.
Dne 5. iu 6. t. m. se je vršil v Spljetu naznanjeni katehetski shod, ki se ga je udeležilo okolo 100 duhovnikov. Predsedoval jc kanonik Ribičič. Sv. oče je poslal sestanku apostolski blagoslov. O posameznih točkah so poročali razni veroučitelji ter so bili sprejeti razni sklepi glede verskega pouka v šoli in glede položaja veroučite-lja. Dne 6. in 7. je bil katehetski tečaj. K istemu je prišlo mnogo gostov tudi iz Hr-
vatske, Bosne in Hercegovine, Vrstila so se razna zanimiva predavanja o predmetu. V sredo je bila skupna večerja v škofovskem semenišču. Navzočih jebilookrog 30 udeležencev katehetskega sestanka. Slišalo se je več krasnih zdravic. Gostom iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine so priredili prisrčne ovacije. Naglašalo se je tudi slogo med duhovščino in učiteljstvom.
—	Slovensko gledališče v Trstu. Za predstoječo sezono prevzame »Dramatično društvo« v Trstu od »Tržaške posojilnice in hranilnice« gledališko dvorano v »Narodnem domu« v izključni najem, tako da bo »Dramatično društvo« v bodoče svobodno razpolagalo z gledališkimi prostori, kar bo gotovo važen faktor za na-daljni razvoj slovenskega gledališča v Trstu. Intendanca je angažovala za prihodnjo sezono doslej 14 moči, 8 igralcev in 6 igralk, ki so večinoma izšli iz domače gledališke šole. Z ljubljansega gledališča sta angažovana samo Verovšek in D a n i 1 o v a.
—	Naši telovadci na Goriškem. Telovadni odsek v Mirnu na Goriškem jako živahno deluje. Dosedaj šteje že 40 članov, vsak teden ima dve redni vaji, katerih se udeleži povprečno po 35 telovadcev. Ustanovil se je tudi ženski telovadni odsek, kar je posebno v Mirnu potrebno, ker imajo dekleta po dnevi delo, pri katerem se jako malo gibljejo. V kratkem sezidajo telovadnico. Dne 6. septembra priredi ta vrli odsek prvo javno telovadbo in mladeniški tečaj.
Zanimiva pravda med g. Dolničar-jem in »Balkanom«. O tej vesti se nam danes piše iz Trsta: Ni res, da se je pravda med »Tržaško posojilnico in hranilnico« in g. Dolničarjem, bivšim restavrater-jem »Balkana«, v kateri je tožil poslednji prvo za odškodnino, nedavno končala. Res je pa, da je v prvi inštanci g. Dolni,-čar propadel, dočim ni res, da je poslednji v drugi in tretji zmagal ter da dobi okolu 120000 K, kakor tudi ni res, da mora hranilnica plačati tudi pravdne stroške ter da bodo ti stroški znašali okrog 38.000 K. Res je le, da se nahaja omenjena pravda sedaj v drugi inštanci, ki je sklenila, za-slišati, prej nego izreče svojo razsodbo, razun ene priče tožiteljeve, še tri priče toženkine ter dopustiti proti trditvam Dol-ničarjevim nadaljni dokaz po listinah, predloženih od podpisanega zavoda. Spoštovanjem za »Tržaško posojilnico in hranilnico« dr. Gustav Gregorin, pravdni pooblaščenec.
—	Romarski shod na Žalostni gori pri Mokronogu se vrši 22. in 23. avgusta. Za spovednike ie v obilici preskrbljeno.
Poroka na smrtni postelji. Težka nezgoda se je pripetila včeraj v Lloydovem arsenalu v Trstu. Pred delavnico štev. 3 v arsenalu je v gradnji parnik »Lemberg«, označen v registru gradenj ladjedelnice s št. 114. Na mostovju okoli parnika je včeraj proti poldnevu delal z drugimi delavci nek Anton Bertok, star 33 let, kotlar iz Kopra, stanujoč pri sv. Luciji pri Miljah. Nesreča je hotela, da se je spodrsnil in padel z visočine 12 metrov. Obstal je na tleli kakor mrtev. Pritekli so njegovi tovariši in ga ponesli v bolniško sobo arsenala. Med tem so telefonirali na zdravniško postajo, od koder je kmalu potem prišel na lice mesta zdravnik z ambulančnim vozom. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer sta ga lečila v X. oddelku dr. Monti in Luzzatto. Poškodbe so jako težke in je malo upanja, da nesrečnež okreva. Strt mu je zatilnik, zlomljeni ste obe pi-ščali, ima mnogo bunk in prask po obrazu, izlivanje krvi iz nosa in ust. Komaj razumljivo je izrazil željo ,da bi videl svojo zaročenko, Antonijo Brajnik iz Milj. Ker ji je obljubil poroko, je hotel umiraje izpolniti svojo obljubo. Telefoniralo se je po njo. Župnik bolnišnice je ponesrečenca previ-del s svetotajstvom umirajočih in je naznanil Brajnikovi poslednjo željo njenega zaročenca. Ob 5. uri in pol se je vršila ganljiva ceremonija poroke ob smrtni postelji.
—	Velik požar. V noči od ponedeljka na torek je v Kalcih, fare leskovške, pogorelo pet gospodarjev; hiše, gospodarska poslopja, krmo v kozolcih, žito je uničil ogenj. Šestemu gospodarju je zgorel kozolec. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Kostanjevice, Križevega, Les-kovca, Cerkelj, Krškega in vojaška briz-galna pod vodstvom nadporočnika Lesko-vica. Zmanjkalo je vode. Goreti je pričelo na kozolcu, na sumu je nek prismojen pi-janček.
—	V mlaki ie utonil v Baču pri Zagorju, okraj Postojna, sedemletni Pavel Kirn.
Obesil se je v Podpeči hlapec Alojzij Tavželj iz Vrbljenja.
—	Učiteljska vest. Za provizorično učiteljico na Vojskem je imenovana gospodična Leopoldina Kogej, doslej v Št. Petru.
ter fotograf te dni hotel fotografirati gra-$ki južni kolodvor, mu je službujoči uradnik prepovedal in poklical celo stražnika, da je nastopil proti fotografu.
—	Nov hrvatski dnevnik v Ameriki. V New Yorku je začel izhajati hrvatski dnevnik »Hrvatski Svijet«.
—	Toča v Spljetu. Prošlo soboto je v Spljetu in okolici potolkla toča. Napravila je veliko škodo na večjem delu Šolte, na zapadnem delu spljetskega polja in v Kaštelu Sučurcu.
—	Dalmatinski namestnik Nardelli je odpotoval v Gastein, kjer ostane nekaj časa. Tam se snide z ministrskim predsednikom Beckom.
—	Samoumor domobranca. V domobranski vojašnici v Zagrebu se je ustrelil pešec Štefan Bobek. Pravijo, da se mu je zmešalo.
—	Poizkušen samoumor. Sedemnajst let stara S. K., hčerka pisarniškega sluge v Zagrebu, je izpila z namenom, da bi se zastrupila, količino terpentinovega olja. Spravili so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec,
—	Foedranspergov zaboj v Trstu. Skrivnostni zaboj, v katerem se je svoj čas Foendransperg dal nesti v stanovanje kabinetnega kurirja Adolfa Rotmunda na Dunaju, da bi izvršil tatvino, so prepeljali v Trst.
š Samoumor ženske. Na Mrtvicah pri Leskovcu se je obesila 50 let stara Ana
Katič. Omračil se ji je um.
* * *
Družinska Pratika za prihodnje leto 1908. je ravnokar izšla in se dobi odslej nadalje v Ljubljani v »Katoliški Bukvami«, »Prodajalni katol. tiskovnega društva«, dalje v trgovinah A n t. K r i s p e r, V a s o Petri-č i č in J. K o r d i k na drobno po 24 vin. izvod (pošta 10 vin. več), na debelo pa po 17 kron 100 komadov. Založništvo razpošlje »Pratiko« brezplačno na ogled vsem našim društvom širom Slovenije, obenem pa jih naprosi, da seznanijo z njo vse svoje člane. Ko bi jc katero naše društvo ne prejelo, naj jo kratkim potom zahteva po dopisnici, naslovljeni na založništvo »Družinske Pratike« v Ljubljani. — Na deželi se dobi naša »Pratika« v vseh knjigarnah in trgovinah. Koder je še ni, naj jo naši somišljeniki odločno zahtevajo. Ako bi je pa vkljub temu doma ne mogli dobiti, naj jo po več skupaj naroče v Ljubljani. — Pri nakupu naj vsak izrečno zahteva »D r u -žinsko Pratiko« s podobo sv. Družine in s krasnimi trobarvnimi slikamt L. u r š k e Matere božje, papeža in cesarja ter »Katoliške B u k v a r-n e«. Edina ta »P r a t i k a« je prava naša »Pratika«, katera naj najde letos pot v vsako slovensko hišo! Svoji k svojim!
Koroike novice.
k Italijanski vojaški ubežniki ali ogle-dutai? Vojaške ubežnike, in sicer tri laške planinske lovce (bersaglieri) je orožništvo aretovalo na avstrijskem ozemlju v vo-lajski okolici ter jih pripeljalo v Celovec, kjer jih je sprejela sodnija. Pravili so, da so posamično ubežali iz garnizije Carnia, ker jim vojaška služba ne diši. Ubežniki so v vojaški obleki brez orožja. Sodnija je uvedla preiskavo, ker nekateri mislijo, da so to ogleduhi. Slednji čas se pogosto-ma dogaja, da se na Koroškem prijete osebe iz Laškega smatrajo za ogleduhe, in na laški meji pa zopet tako ravnajo z avstrijskimi podaniki, samo s tem razločkom, da v obče vsak velja za ogleduha, če si le količkaj hoče ogledati okolico. Tako sta bila pred kratkim dva duhovnika iz kanalske doline od karabinjerov areto vana kot ogleduha, ker sta z višine opa> zovala okolico blizu utrdbe Chiusoforte. Pomagalo jima ni nič; rekoč, da sta samo prišla malo na sprehod čez mejo, dokler ni posegla vmes neka znana oseba, ki je tam doma.
k Vlak je iz tira skočil pri zadnjem nalivu 7. t. m. pri Cačah v Ziljski dolini, ker je hudournik izpodkopal progo. To se je zgodilo že zvečer, pomožni vlak je pa prišel šele ob 3. uri zjutraj, ker so bile tudi telefonične žice pretrgane in tako ni bilo mogoče brzojaviti. Nesreča se ni prigodila druga nobena, kakor to, da so bili potniki preplašeni, ker jim je naenkrat prtljaga popadala na glave in se je vlak s sunkom ustavil.
k Železniški čuvaj žrtev zločina?
Vlak je povozil 9. t. m. zvečer proti 9. uri železniškega čuvaja v Beljaku na prehodu celovške ceste čez tir. Bil je takoj mrtev. Kako da se je nesreča prigodila. ne ve nobeden pravo povedati. Vlakovo osobje je pravilo, da so zapazili ravno, ko je vlak na postajo vozil, kakor da bi dve osebi pahnile čuvaja na tir. V tetn oziru orožništvo poizveduje, ker je mogoče, da je čuvaj žrtev zločina.
k Samoumor radi bolezni. V reko Gli-njo pri Celovcu je skočil in utonil 8. t. m. 701etni Anton Rožanc, doma iz kotmarovaške okolice. Bil je v hiralnici v Celovcu ter je izvršil samoumor, kakor se domneva, radi bolezni. Svoji ženi, ki stanuje v Celovcu, je po dopisnici naznanil. da naj ga iščejo v Glini. — Ravno ta dan so pa v podstrešju neke hiše na Freudenberg-cesti v Celovcu našli mrtvo neko starko, ki je tam stanovala.
k Pastir zgorel. Zgorel je v Volinjaku pri Prevaljah 7. t. m. 751etni pastir Pavel Novak. Stanoval je namreč v precej oddaljeni koči, v katero je strela udarila in jo užgala.
k Umrl je 7. t. m. v Podgorju nadučitelj Izidor Wippel.
k Nenavadni beg iz ječe. V Kotičah na Zgornjem Koroškem je pobegnila iz ječe okrajne sodnije neka ženska vlaču-garica in sicer skozi stranišče. Bila je radi vlačuganja nekaj dni zaprta ter bi morala čez par dni že prosta biti, pa le ni hotela počakati konec kazni in je rajši pobegnila na ta nenavadni način. Prijeten beg gotovo ni bil.
Ljubljanske noulce.
Ij Velika slavnost gasilcev se bo povodom cesarskega jubileja vršila dne 16. t. m. v Ljubljani. Spored je naslednji: Ob 10. uri dopoldne bo daroval č. g. dr. Mihael Opeka pred »Mestnim domom« sv. mašo in obhod po mestu. Ob pol 1. uri popoldne bo slavnostni 'oanket v veliki dvorani hotela »Union«, ob 5. uri popoldne pa se bo vršila v »Zvezdi« javna tombola in veselica v korist društvenemu bolniškemu skladu. Mnogo gasilnih društev z dežele je že javilo svoj prihod. Slavnost bo sijajna prireditev našega domačega gasilstva, zato upamo, da se tudi ljubljansko občinstvo v največjem številu odzove vabilu prirediteljev slavnosti tukajšnjih gasilcev, saj je ljubljansko gasilno društvo v slučaju nesreče vedno brez razlike rado vsakemu prihitelo na pomoč.
Ij Umrl je včeraj v tukajšnjem »Leo-nišču« škofjeloški zdravnik dr. A n t o n A r k o . rodom iz Ribnice. Napravil si je neko tekočino za grgranje, a jo pomotoma napravil tako ostro, da mu je tekočina tako hudo sežgala goltanec, da je vsled tega umrl. V petek se je še vesel sprehajal po Škofji Loki. Za dijaško ustanovo je zapustil 18.000 kron. Naj počiva v miru!
Ij Denarni pisnionoša Šircelj, ki je pobegnil iz Šiške ter se v Kanalu poizkusil ustreliti, se sedaj zdravi v goriški bolnišnici. odkoder se nam poroča, da bo Šircelj v par dneh zdrav, nakar bo izročen sodišču.
Ij Starosta slovenskih planincev umrl. Umrl je danes v Ljubljani starosta slovenskih planincev gosp. France Kadil nik. »Slovensko planinsko društvo-v Ljubljani poživlja svoje člane, da se pol-noštevilno vdeleže pogreba prvega društvenega dobrotnika, nastarejšega planinca in častnega člana gospoda Franceta Kadilnika, ki se vrši dne 14. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne.
Ij Pravda proti bikoborilcu Tiberio. O tem se nair^ poroča iz Celja: V tej pravdi se ni šlo za to, da bi kdo Tiberiju dokazal, da je njegova stvar sleparija, ampak šlo se je le za plačo, ki bi jo naj dobil neki risar Loro. Ta je prišel dne 25. julija .v Ljubljano službe iskat kot risar. Ker vidi plakate orjaka Tiberija, se temu ponudi za uslužbenca, ker zna več jezikov. Tiberio ga sprejme in mu daje nekaj kron in hrano za plačo. Loro mu pravi, da mu je v Celju in Gradcu vse znano, in da zna italijanski, nemški, francoski in slovenski. Zato ga Tiberio sprejme v službo za petnajst dni, ker Tiberio ne zna štajerskih deželnih jezikov. V ponedeljek, dne 27. julija, da Tiberio 100 K potrebno za predstave. Loro pa gre h krč-marju Krona\vetterju, ki je res delal za Tiberija, kar je bilo potrebno. Loro pa je bil ves ta čas pijan; zato je Tiberio Lora v sredo, 2. julija, odpustil. Loro pa toži zdaj Tiberija za petnajstdnevno plačo po 6 K in tri odstotke obljubljene provizije. Razne pričt javljajo, da jim je še Loro dolžan ostal. Tiberio trdi, da Loru ni obljubil gotove plače, ampak le par kron in hrano, če bo dober. Končno je Tiberio vendarle obsojen, da mora plačati Loru 15 K. Zagovornik Lorov je bil dr. Vrečko, sodnik deželnosodni svetnik Erhatič. Obravnava je bila v ponedeljek, 10. avgusta, dopoldne in popoldne.
Ij V nedeljo vsi v Zvezdo. V Zvezdi so se že pričela dela za tombolo in veselico gasilnega in reševalnega društva. Postavljenih bo osem paviljonov, v katerih sc bodo prodajale pijače, zgrade dve slaščičarni in eno kavarno. Zvezda bo električno razsvetljena in bo tudi razobešenih nad 500 lampijonov. Tombolne karte se dobijo po trafikah le še do sobote dopoldne, potem jih bodo pa prodajali postrešč-
ki in gasilci. Dobitki so že razstavljeni v Prešernovih ulicah v trgovini Gričar in. Mejač. Dobri strelci in lovci bodo lahko pokazali tudi svojo izurjenost v streljanju, ker bo postavljeno strelišče, kjer se bodo za dobre strele dobili dobitki. Vsakdo se lahko popelje tudi v Ameriko na pravem amerikanskem vrtiljaku, ki je v ta namen bil naročen iz Amerike. Kdor hoče pa vedeti še za druge zabave in razvedrila, naj pride sam si jih ogledat.
Ij Poroka. Gospod Lovro Scalier iz Pulja se je poročil z gospodično Ivko Borštnik v Ljubljani.
Ij Cirkus Vllland, ki pride v kratkem v Ljubljano, je znan posebno pod imenom »Bratje Villand, kralji klovnov«. Navadno igra ta cirkus v Budimpešti, ima veliko število krasnih konj, štiri slone, veliko skupino japonskih medvedov in okolu sto umetnikov in umetnic.
Ij Pasji kontumac jc zopet do preklica proglašen v Ljubljani, ker se je dognala steklina pri nekem psu, ki je po Viču in Glincah in skoro gotovo tudi po Tržaški cesti več psov ugriznil.
Ij Beg iz garnizljskega zapora. Včeraj ob 4. uri popoldne sta pobegnila iz tukajšnjega garnizijskega zapora 24 let stari in-fanterist 27. pešpolka Franc Hammerl in 25 let stari infanterist 83. pešpolka Leopold Oton Flasch z Dunaja. Pobegnila sta proti Štepanji vasi.
Ij Za amerikanskega agenta ga je imel. Včeraj se je iz Amerike povrnivši Lovro Gorjup iz Viča z izvoščekom pripeljal v neko gostilno poleg kemične tovarne, kjer je govoril z neko uradnikovo vdovo, ki ima tudi svoje otroke v Ameriki. Skladiščnik v kemični tovarni Jožef Diirn-platz je nahrulil Gorjupa z amerikanskim agentom, kar je tega tako razburilo, da je vstrelil s samokresom v Diirnplatza in ga zadel v glavo. Diirnplatz je moral v deželno bolnišnico, Gorjupa pa še^iščejo.
Ij Pogreša se I41etni Feliks Cepelnik, ki je bil do minolega tedna v varstvu pri Andreju Kregarju v Vižmarjih št. 59. Deček je za svojo starost majhen, je brez dokumentov in je videti nekoliko bedast. Kdor ga dobi, naj sporoči o njem županstvu v Št. Vidu.
Ij V deželno bolnišnico so prepeljali delavca Ivana Božjaka, ki je padel v rudniku v Trbovljah kakih 30 m globoko, ter se po celem životu močno poškodoval.
Ij Dober gost. Ko je prišel včeraj v Kovačevo gostilno v Kolodvorskih ulicah popit nek tujec vrček piva in ga plačal z bankovcem za 20 K. je, ko mu je natakarica dala drobiž nazaj, vzel drobiž in bankovec, potem pa jo odkuril iz gostilne.
Ij Umrli so: Ivan Selan, skladiščni mojster. 37 let. Dovozna cesta 2. — Ana Frieda. godbenega podčastnika hči, šest mesecev, Metelkove ulice 2. — Karol Jel-nikar, delavčev sin, 2VL> leti. — Fran Bro-dar, kamenolom, 53 let. — Terezija Gregorčič, posestnikova žena, 33 let.
Ij Našel je gosp. Anton Turk, knjigovez na Dunajski cesti denarnico z manjšo vsoto denarja, ki se dobi v njegovi proda-jalnici.
Ij Izgubljeno in najdeno. Sluga g. H. Schauperl je izgubil zlato brožo, vredno 16 K. — Delavka v Katoliški tiskarni, Klementina Zlatičeva, je našla srebrno žensko uro, c. kr. orožniški nadporočnik g. Fran Hadriger pa žensko ročno torbico z srednjo vsoto denarja.
Razne stuarl.
Zrakoplov Edisonov. Edison je povabil sedaj v Ameriki se nahajajočega zrako-plovca Farmana, naj ga obišče. Farmami je Edison pokazal načrte za vodljiv zrakoplov, kakršnega si jc zamislil Edison. Farman izjavlja, da bo Edisonova iznajdba prekosila vse iznajdbe na tem polni.
Skoplje v ognju. Polovica mesta Skop-Ije je pogorelo. Škode je tri milijone kron. Posebno oškodovani so turški prebivalci.
Mesto bodo dražili! Ruski listi naznanjajo, da se vrši dne 3. aktobra t. 1. javna dražba mesta Beresovka v guberniji Eli-zabetgrad. To je namreč predlagal odeški trgovec Anatz, kateremu mesto dolguje četrt milijona rubljev. Ker ima to mesto še druge dolgove in jih plačati ne more, se bo poleg 12.000 juter zemlje dne 3. oktobra na javni dražbi prodalo.
Svetovna razstava bo v Bruselju leta 1910.
— Suša v južni Italiji. Tudi v južni Italiji rlada velika suša. Nekateri kraji so čisto brez vode. Vodo privažajo na par-nikih iz severne Italije.
Za ženinom v smrt. Hčerka naditiže-nirja državnih železnic, 21 letna Marija Knikicla, je bila zaročena z majorjem Adolfom Kautnyjem, ki jc te dni nenadoma obolel na slepem črevesu in umrl. Nevesto je to tako užalostilo. da se je zastrupila.
Morilec pred kinematografom. Poročali smo, da sta v Parizu bankirja Retnvja
umorila in oropala njegova služabnika. Sluga Courtois je že priznal umor ter }e opisal, kako je s tovarišem Renardoin izvršil umor. Renard trdovratno taji. Sedaj je sodišče poklicalo na pomoč kinetnato-grafično umetnost. Uredili so sobo natančno tako, kakršna je bila bankirjeva soba v noči umora, Courtois in neki detektiv, ki je predstavljal Renarda sta napadla tretjega, ki je predstavljal bankirja, vrgla ga iz postelje, obdelavala ga navidezno z bodal-ci in truplo spravila v tak položaj, v ka-koršnem so dobili umorjenega bankirja. Vse to je posnel kinematograf. Sedaj nameravajo Renarda pripeljati pred ta kine* matografični posnetek ter upajo, da bo to nanj tako strašno uplivalo, da ob strahu, ki ga bo prevzel ob tej krvavi realistiki, prizna umor.
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
mimm m brzaiirone poro trn
NEMCI PROTI SLOVENSKIM DIJAKOM.
Velikovec. Velikovški hajlovci hočejo izposlovati prepoved slovenskega dijaškega sestanka in veselice. Imeli so o tej zadevi občinsko sejo. Nagele se je peljal v Celovec. Okrajni glavar je proti prepovedi. Abiturijentom in drugim dijakom svetujemo, da se pri prihodu na mesta zadrže popolnoma mirno in prezirajo eventuelna izzivanja.
VELESRBSKA ZAROTA. Obtežilni material proti srbski vladi? — Kralj Peter dementira v angleških listih. — Nove aretacija v Bosni. — Kompromitirani poslanci.
Zagreb, 12. avgusta. Preiskovalni sodnik je Nastiča včeraj dve uri zaslišal. Zaslišavanja se bodo nadaljevala. Sodnik neumorno dela in je spravil na dan mnogo obtežev.alnega materiala ,proti oficielni Srbiji. Soudeležnikov zarote iščejo tudi v Bosni in v Novem Sadu, kjer se pričakuje mnogo aretacij. V zaroto je vpleten tudi saborski poslanec dr. Krasojevič iz Karlovca.
London, 12. avgusta. Srbski kralj Peter je tukajšnjega poslanika naprosil, naj Nastičeve trditve o njem v angleških listih dementira kot absurdne laži.
Budimpešta, 12. avgusta. Komunike ogrske vlade konstatira, da niti Wecker-le niti kak drug član vlade ni ne cesarju ne baronu Aehrenthalu poročal o vele-srbski propagandi, ker stoji vlada na stališču, da se ima cela zadeva vršiti zgolj sodnijskim potom. Preiskave in izpove-danja glede velesrbske propagande so se začela in vršila neodvisno od odkritij Na-stičevih, še predno je objavil svojo brošuro.
SESTANEK KRALJA EDVARDA ANGLEŠKEGA Z NAŠIM CESARJEM.
Ischl, 12. avgusta. Kralj Edvard je dospel semkaj točno ob 9. uri dopoldne. Cesar Franc Josip I. ga je čakal v angleški maršalski uniformi. Kralj Edvard je bil odet v maršalsko uniformo. Vladarja sta se prisrčno pozdravila. Po vsprejemu se je kralj Edvard podal k cesarju v vilo, da mu čestita k šestdesetletnici vladarstva. Ob 1. uri se je vršil dejener, popoldne pa se vršita medsebojna obiska. Vreme je deževno.
NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK V ISCHLU.
Ischl, 12. avgusta. Semkaj dospe tudi nemški prestolonaslednik, da čestita cesarju Francu Jožefu k 60-letnici.
DELAVSKI NEMIRI NA FRANCOSKEM.
Pariš, 12. avgusta. V Besanconu je prišlo med štrajkujočimi delavci in oboroženo močjo do spopada. Vojaštvo je moralo streljati. En pomočnik, en vojak in dva orožnika sta ranjena.
PRESTOLONASLEDNIK PRI ZEPPELINU.
Stuttgart, 12. avgusta. Nemški prestolonaslednik je obiskal grofa Zeppelina in se z njim eno uro pogovarjal.
VZNEMIRJAJOČE VESTI IZ PERZIJE.
Washington, 12. avgusta. Ameriški poslanik je iz Tabrisa svoji vladi sporočil, da so pristaši šahovi streljali na ameriški konzulat in razstrelili zastavo Združenih držav. Ustrelili so tudi nekega moža, ki je stal pred konzulatom. Treba še konsta-tirati, ali je bil to slučaj ali je bil napad namenoma vprizorjen. Položaj v Tabrisu da je zelo opasen.
EDEN IZMED SULTANOVIH LJUBLJENCEV.
nec, ki je lani v Parizu v tajni misiji poti oši! tri milijone frankov, je zbežal v avstrijsko poslanstvo, ki ga pa ni sprejelo, ampak ga izročilo turški policiji. Negi je bil svojčas šef tajnih spionov.
ITALIJANSKI VOJNI MINISTER NA INŠPEKCIJSKEM POTOVAIMJU. Rim, 12. avgusta. Italijanski vojni minister Casana se z generalnim ženijskim nadzornikom nahaja na inšpekcijskem potovanju ob zahodni meji. Ni izključeno, da bo obiskal tudi trdnjave na meji ob Avstriji.
Materam ! Mleko v mestih je navzlic visoki ceni in policijskem nadzorstvu le jako redko prosto bakterij, pač pa je mnogokrat popačeno in pred vsem drugim za dojenčke ni enakomerno dovelj. Kaj naj torej mati stori, katera iz kakoršnihkoii vzrokov ne more dojiti sama? Skrbi naj za mlečno hrano, katera ima vse za prospeh nežnega deteta potrebne sestavine. Te res mnogozahtevne pogoje izpolnuje že kmalu 5U let preskušena in staroznana Nestlejeva otroška moka, ker vsebuje povsem bakterij prosto, polnomastno alpsko mleko v dovoljni množini, tako, da se potrebuje za nje prireditev le vode. Ena porcija zadošča za najmanj 25 južln, dobi se v vsaki lekarni za 1 krono 80 vin.
1611
Brivski pomočnik
zanesljiv, vesten in za moška dela sposoben, se sprejme takoj [v službo. Plača po dogovoru. — Več se [poizve pri g. Ivanu Kastelio-u, brivskem mojstru, Flori-janske ulioe it. 25.J 1949 i—i
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy
:: Ljubljana. ::
© ©
•rt
V
S ¥ M
S (h
S
t
©
•M
£
©
©
a. X
Primarius
dr. V. GREGORIČ
Ljubljana
kronska o o ustna o voda
(Zakonito ^^^^ zavarovan.)
Specialiteta za kadilce, o
10 do 15 kapljic v kozarec :::	vode.	:::
Cena 2 kroni.
X
sv
rt
0 M
3
rt-
rt
N
9
F
2 &
m«
0 ®
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl.Trnkoczy
:: Ljubljana. :: 1898 6
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
C a O	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
11	9. zveč.	7333	19-3	sl. jjzah.	jasno	
12	7. zjutr.	340	16'5	sr. svzh.	obl.	29
	2. pop.	345	14-4	sr. jvzh.	dež.	
Srednja včerajšnja temp. 197°, norm. 19'2°.
TRŽNE CENE. Budimpešta 11. avgusta.
Pšenica za oktober......11 02
Rž za okt.............920
Oves za okt......... 8 11
Koruza za maj I. 1909 .....V16
Efektlv: 5 ceneje.
Tvrdka Franc Rs. Souvan
javlja tužnim srcem, da je ojen dolgoletni prijatelj in zaslužni sotrudnik gospod
Franc Kadilnik
danes zjutraj v starosti 83 let mirno preminul.
Bodi mu blag spomin! V Ljubljani, 22. avgusta 1008.

1957
Slovensko planinsko društvo v
Ljubljani naznanja tužno vest, da je njegov velezaslužni častni član in požrtvovalni dobrotnik, gospod
France Kadilnik
danes, dne 12. avgusta, ob pol 6. uri zjutraj, 83 let star mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši dne 14. avgusta 1.1. ob 4. uri popoldne iz Leonišča na pokopališče k sv. Krištofu.
Ljubljana, 12. avgusta 1908.
Marija Mayer roj. Arko naznanja v svojem ter v imenu vseh drugih sorodnikov vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da je njen srčno ljubljeni, nepozabni brat, ozir. svak, stric in prastric, gospod
dr. Anton Arko
okrajni zdravnik
po kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 11. avgusta 1903 ob 3. uri zjutraj v Ljubljani (Leoninum) v 62. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pozemski ostanki dragega preminulega se v sredo, dne 12. avgusta, ob '/»2. liri popoldne iz Leonišča v Ljubljani po svečanostnem blago-slovljenju z mrtvaškim vozom prepeljejo v Škofjo Loko ter isti dan po zopetnem blagoslovljenju ob 5. uri popoldne na ondotnem pokopališču poiože k zadnjemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo darovale v župni cerkvi v Škofji Loki.
V Škofji boki, U. avg. 1908.
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javl.a žalostno vest, da je njegov mnogoletni redni član, gospod
Fran Kadilnik
zasebnik
danes ob 7. uri zjutraj po dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v b3. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Truplo pokojnika bo v petek, dne 14. avgusta, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice v Leonišču na pokopališče k sv. Krištofu prepeljano in ondi v društveno rakev k večnemu počitku položeno.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, 12. avgusta 1908,
The RoyaI Uondsr BIo
The greatest Bio-Theater of the world,
Vsak dan velika
predstava
v Lattermannovem drevoredu.
Vsake tri dni nov spored.
Začetek ob polu 9. zvečer — Ob nedeljah In praznikih tudi popoldne ob 4. uri.
Cene: Loža za 4 osebe 6 K; fotelj 1-60 K; L prostor I-20 K; II. prostor 80 v.; III. prostor 60 v.; IV. prostor 40 v.	1889 10
L. Geni	M. Gavrift
ravnatelj.	poslovodja.
Kupi se takoj
že rabljeno, toda dobro ohranjeno
sidro (Anker)
Ponudbe je pošiljati direktno na naslov: J. M. Fink'« Eidam, Dol pri Ljubljani.	1953 l-i
Stanovanje
za takoj ali za 1. november i66e mirna stranka. — Naslov se izve pri upravi lista. 1950 3—1
Sprejme se takoj
1954 3-1
1 mizarski pomočnik 1 vajenec
m
pri mizarskem mojstru Ivanu Goltes. Spodnja Šiška št. 44.
Pohištvo na prodaj:
2 lepu postelnjaka, 2 nočni omaricii
I umivalnik s črno marmornato ploščo in zrcalom.	1952 1-1
Sv. Petra nasip št. 67, I. nadstropje, desno.
Išče se vešč
1909 5-5
esar
ki bi mogel kot poslovodja samostojno voditi ves mesarski posel. V slučaju pre-vzetja cele obrti treba položiti 200 — 300 K varščine. Zahtevajo se spričevala o usposobljenosti za ta obrt ter o lepem vedenju. Neoženjeni prosilci naj se obrnejo na Patrizio Gluščevič-a, trgovca v IHetkovicu, Dalmacija, kjer se izvedo podrobni pogoji.
Velika


aa aa
zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne, na vsakem predmetu označene = cene. ==
A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
Priznano najboljša
delavnica
za izdelovanje oblek po meri. ::
Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. ::
595 48
1242 24
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke,
portland-cement najboljše vrste,
*arezan,e b^re.ntike (f is'em m*rzo'a> štedilniki in dru*i stavb, materijal
(za privezanje ah pribitje na late, torej popolnoma varna proti nevihti. w	**	*
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana.
i*totiitf»i«2nica ■ v Spljetu, i
Delala«« glavnioa I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska iretiitna banka»Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vloga na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dna vloge po
4VI0.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu.
^odruinicA ■ 1v Celovom,, >
I Rezervni fanti i »
1 1 K 90SS.000. 1 t i
Priloga I84-. fttev. pSbvenca" dnč 12. avgusta 1908.
Dr. Mursečeva slavnost.
Sv. Bolfenk pri Bišu, 10. avg.
Dr. Josip Muršec, rojen leta 1807. v Bišu, pozneje profesor veronauka in slovenščine na državni realki v Gradcu, bil je ljubljenec Slovenskih goric, vzoren rodoljub, sloveč slovenski pisatelj in mnogo let eden najuplivnejših slovenskih prvobo-riteljev. Mnogobrojni častilci njegovi so hoteli proslaviti njegov spomin ter so sklenili ob stoletnici njegovega rojstva vzidati v njegovo rojstno hišo spominsko ploščo. Včeraj so jo slovesno odkrili. Ob tej priliki so priredili svečanost, kakoršne naše prelepe Slovensko gorice že dolgo, dolgo let niso videle. To je bil nad vse sijajen in v eličasten dan, ne le za Biš, dr. Muršečevo rojstno vas, temveč za vso bližnjo in daljno okolico. Brez vsake šumne reklame zbrala se je ogromna množica ljudstva iz vseh Slovenskih goric, najlepše znamenje, kako gorko narod dr. Muršeca ljubi in ceni njegove nevenljive zasluge! Slovesnost sama izvršila se je po sledečem vzporedu:
Ob 10. uri je bila cerkvena slovesnost. Cerkveni govor je imel dr. Anton Medved, profesor iz Maribora, v katerem je po svetopisemskem reku: »Hvalimo sloveče može! Njih trupla počivajo v miru, a njih spomin živi od roda do roda,« vnemal k posnemanju blagodejnega Muršečevega delovanja v verskem in dobrodelnem, oziru. Po propovedi je imel ob asistenci sosednih gospodov duhovnikov sv. mašo. Popoldne po večernicah je šla nepregledna procesija ljudstva iz krasne župnijske cerkve na pokopališče k grobu dr. Muršeca. Tam je molil domači g. župnik Josip Vodošeksv. križev pot za pokojnika, vrli zbor iz Št. Jurija v Slovenskih goricah je pa zapel prekrasno nagrobnico. Potem se je podala ogromna množica tje dol v Biš pred rojstno hišo dr. Muršeca. Vsa vas je bila v zastavah. Ob cesti so bili postavljeni ponosni mlaji, mnogo slavolokov je pozdravljalo oduševljeno ljudstvo. Pred rojstno hišo je imel slavnostni »ovor dr. Karol Verstovšek, profesor v Mariboru, v katerem je opisal preobilne dr. Muršečeve zasluge glede na njegovo delovanje kot slovenski pisatelj, narodni buditelj in bojevnik za pravice slovenskega naroda; dr. Muršeca moramo prištevati najslavnejšim svojim rojakom; njegovo delovanje je bilo merodajno, raditega bo tudi njegov spomin trajen in slava njegova neminljiva med slovenskim ljudstvom. Po slavnostnem govoru je padla zavesa raz spominske plošče. Viharno zadonijo slava-klici na dr. Muršeca. Navdušenje je bilo splošno. Dijak F. Fras je potem deklamoval Koseskijevo pesem »Kdo je mar?«, Mari-janica Blumer pa Gregorčičevo »Kmetski hiši«. Šentjurski pevski zbor je zopet zapel dve pesmi z., mojstrsko dovršenostjo. Spominska plošča je priprosta, a se kaj lepo poda prav čedni hiši Muršcc-Živkovi, koji se takoj že od zunaj pozna, da v njej prebiva blagostanje. Napis v zlatih črkah na plošči je sledeči:
V tej hiši se je rodil dr. Josip Muršec,
cvet slovenskega duhovstva, eden najzasluženejših slovenskih rodoljubov.
Postavlja domovina cela Na rojstni dom Ti spomenik kamnen, Pomnik Tvoj pravi: Tvoja dela, Ki vek ne vniči jih noben!
Od rojstne hiše dr. Muršeca v Bišu vrnila se je večina zbranega ljudstva k Sv. Bolfenku na prostoren in zelo okusno okrašen vrt Horvatove gostilne. Zal, da je bil za toliko množico premajhen! Razvila se je potem prav živahna preprijetna veselica, ki je bila pravo narodno slavlje. Šentrupertska vrla godba jc marljivo igrala, vmes se je pa čulo narodno petje, ka-koršno je le v Slovenskih goricah doma. Oglasil sc je večkrat mlad šentlenarski pevski zbor, ki obeta s svojimi močmi velike uspehe; naravnost očaral je pa občinstvo že prej navedeni mešarti zbor iz Št. Jurija pod izbornim vodstvom g. kapelami Bosina. To so tako izvežbani glasovi iu pojejo tako precizno, da se je čula na več straneh hvala: Ta zbor nas spominja na Slavjanskija v mariborskem »Narodnem domu«! Vrtna veselica je trajala več ur. Vsak se je z iste ločil radostnega iu zadovoljnega srca. Z njo se je krasno završila slavnost, ki bode ostala vsej velikanski množici navzočih v najprijetnejšem spolnimi ter bo še dolgo oživljala spomin na napozabnega dr. Josipa Muršeca.
Veliki delavski shod.
Za draginjsko doklado tobačnemu delavstvu.
Včeraj zvečer se je vršil shod ljubljanskega krščansko-socialnega delavstva v prostorih »Uniona«. Bilo je navzočih več kot 300 delavk in delavcev. Shod otvori Čatar in predstavi zastopnika oblasti. Namen shodu je, posvetovati se o od-pomočkih proti sedanji draginji. Župnik Brence iz Preske se prisrčno zahvaljuje delavstvu za simpatije, ki jih izkazuje štrajkujočim sotrpinom v medvoški in vevški papirnici. Nato se prebere prošnja za draginjsko doklado, ki se bo po državnem poslancu Gostinčarju predložila pristojni oblasti. Prošnja se glasi: »Na shodu »Podpornega društva« in krajevne skupine avstrijske krščanske zveze tobačnih delavcev in delavk v ljubljanski c. kr. tobačni tvornici se je soglasno sklenilo, da se vloži sledeča prošnja: Sedanja draginja v Ljubljani je izredna iu taka. kakršne ni morebiti nikjer drugod v naši državi, če izvzamemo kopališke in letoviške kraie v sezoni. Izredno so draga stanovanja, dražja kakor v večjih mestih. Grade se v mestu namreč hiše z velikimi stanovanji, ki jih delavstvo ne more plačevati, na manjša stanovanja pa nihče ne misli in ker ni zadostno malih stanovanj, so zato neprimerno draga, ker se zelo iščejo. Poleg dragih stanovanj pa vlada na ljubljanskem trgu neizmerna draginja. Mleko, ki je prej stalo 16 vinarjev, stane zdaj 20 vinarjev, a tudi ostala živila so grozno draga. V seji ljubljanskega občinskega sveta dne 21. julija 1908. je naglašal občinski svetnik Mayer, da še v Londonu ni take draginje, kakršna vlada v Ljubljani. Na to upliva tudi dejstvo, da prihaja na ljubljanski trg vedno manj živil, ker se po vedno razvitejši gospodarski organizaciji kmečkega stanu razpečavajo kmečki pridelki ua svetovnem trgu. Delavstvo se v sedanjih razmerah ne more preživiti in je z redkimi izjemami zadolženo. Ker ne izhaja s svojim zaslužkom, je navezano veliko delavstva na postranske zaslužke. Izredno draginjo je priznala tudi c. kr. vlada, ki je pomaknila ljubljansko uradništvo v II. ak-tivitetni razred. Z ozirom na navedeno ponovno prosimo: Dovoli naj se ljubljanskemu c. kr. tobačnemu delavstvu dra-ginjska doklada, ki naj bi znašala najmanj 25 odstotkov plače.«
Ta sestava prošnje se je soglasno odobrila. Nato je govoril F. Terseglav. Izhajajoč i/, draginje in slabega gmotnega položaja delavstva, je med vzroki navajal razun občegospodarskih razmer tudi pomanjkanje smisla za organizacijo. Nato je podrobno izvajal, kako organizacija, ki je med vsemi družabnimi organizmi najvažnejši, delavca vzgaja k inteligentnosti, mu razširi duševno obzorje, mu daje odporne moči in ga povzdiguje, da ni samo, ampak se tudi zaveda, da je več kot pridobitni činitelj v gospodarskem življenju, ki ga zgolj izrabljajo. Pravega prepričanja zato v delavskih vrstah večkrat ni, ker niso delavske sile in sposobnosti združene v smotrenem organizmu. To mora naš cilj biti: Postaviti socialni demokraciji nasproti trdno organizacijo, da se na ta način omogoči pošten boj načel! (Veliko odobravanje.) Medsebojno sumničenje in pret-nje, da bomo drug drugega ugonobili, ne morejo privesti do cilja. Krščansko-socialna in socialno-demokraška organizacija morate v tem oziru delati druga drugi v roko, da izginejo vmesni elementi, neorganizirana, šmarocerji v družabnem organizmu. Tako bomo ustvarili vesel, življenja in boja željni naraščaj — govornik opozarja na delavsko mladino na deželi, ki je organizirana v telovadnih odsekih — ki bo v organizaciji vztrajal, tudi če se semtertja kaka akcija, kako gibanje ponesreči in razbije ob nepremagljivih ovirah. Govornik izvaja dalje, v čem obstoji tista čudovita sila organizacije, podobna življenjski v organizmu, in konča z željo, da bi ljubljansko tobačno delavstvo, kakor doslej, tudi zanaprej korakalo v naši kr-ščansko-demokratiški organizaciji kot predčeta, kot njega elita! (Veliko odobravanje in pritrjevanje.)
Nato zaključi Catar lepi shod, povdar-jajoč še enkrat potrebo draginjske dokla-de, posebno v očigled temu, da tobačno delavstvo državi pripomore do največjih dohodkov.
Glasovi odvetniških In notarskih uradnikov.
Občni zbor odvetniške zbornice kranjske sklenil je dne 19. junija 1907, da se uvede z dnem 21. julija 1907 popoln nedeljski počitek po odvetniških pisarnah v Ljubljani in Novem mestu, po drugih pisarnah na deželi pa, kakor hitro ga uve-
dejo tudi c. kr. notarji. Dasiravno je dalje kranjski notarski kolegij sklenil na svojem občnem zboru dne 15. decembra 1907, da se uvede po vseh notarskih pisarnah popoln nedeljski počitek pod pogojem, da isto storijo vsi odvetniki kranjski in sta se sklepa obeh zbornic javno publicirala, ob enem pa tudi od zbornic notarjem in odvetnikom sporočila, še kljub temu nekateri gg. odvetniki in notarji, tako v Ljubljani, kakor po deželi, svojih pisarn nimajo ob nedeljah ne le zaprtih, marveč silijo direktno uradništvo ob nedeljah v pisarne. Zalibog so naši tovariši toliko brezčutni, da poedinih slučajev ne javijo društvu in tako ovirajo društveno delovanje. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko se ni ustanovilo z namenom, neopravičeno nad šefi zabavljati, marveč njegov namen je pospeševati stanovske koristi s stvarnim in inicijativnim posredovanjem med šefi iu njihovimi uradniki v perečih stanovskih vprašanjih.
Društvo je posredovalo pri odvetniški iu notarski zbornici, da naj izvedete svoja sklepa. Zvedelo je, da sta na to obe zbornici svojim članom zaukazali izvrševati sklepa zbornic. Stvar uradništva je sedaj, da pazi, da se bode nedeljski počitek tudi strogo izvrševal. Uveden je popolni nedeljski počitek, to se pravi, ob nedeljah mora pisarna biti zaprta uradništvu in strankam. Ako se pa kateri od šefov ne more premagati in hoče tudi v nedeljo nekaj uric prebiti med zaprašenimi stenami, prosto mu pri zaprtih durih. Le on sam sme vedeti, da je v pisarni, drugi ne. Vsakdo, ki si tolmači nedeljski počitek drugače, dela proti sklepom zbornic.
Da pa bode mogoote našemu društvu proti takim neposlušnim gg. šefom nastopiti na kompetentnem mestu, je dolžnost vsakega tovariša, , da poroča društvu, kako se izvaja pri njem nedeljski počitek.
Ravno tako je z dopustom. Čakali smo, misleči, da se gg. šefi saj v zadnjem letu, ko še zamorejo ukrepati o tem prostovoljno, vendar spoprijaznijo z željo uradništva in mu privoščijo nekaj počitnic. Utemeljevali smo svojo zahtevo po primernem dopustu javno po slovenskih časopisih — prosili smo, in kaj smo dosegli? Ničesar! Ostali so trdi, prostovoljno nočejo nam ničesar dati. Na zadnjo uro jih je spomnilo naše društvo še enkrat na željo uradništva po dopustu že v tekočem letu.
Dne 1. avgusta t. 1. poslalo se je na vse odvetnike in notarje vojvodine Kranjske sledeči dopis: »Vaše blagorodje! Ozirom na dejstvo, da se večina p. n. gg. šefov odvetnikov in notarjev prostovoljno še ni odločila dati svojemu uradništvu v tekočem letu primernih počitnic, in to kljub temu, da smo javno prosili za uve-denje dopusta in to svojo prošnjo v obeh slovenskih dnevnikih dne 13. junija t. 1. in pod glasovi odvetniških in notarskih uradnikov v »Novi Dobi« utemeljili in opravičili. šteje si podpisano društvo, v kojem je združeno vse odvetniško in notarsko uradništvo vojvodinje Kranjske, v svojo dolžnost, opozoriti tem potom p. n. gg. šefe, da je »zakonska predloga trgovskih pomočnikov in zasebnih uradnikov« sprejeta v zadnjem zasedanju tudi v zbornici in da bo s sankcijo zakona, dopust za ta dva stanova, med koja smo všteti tudi mi, postavno uveden.
P. n. gg. šefi imajo torej slednjič priliko pokazati javnosti s prostovoljno uvedbo sicer za bodočnost zakonitim potom zasiguranega dopusta, da niso samo plačani zagovorniki ljudskih pravic, marveč tudi moderni zastopniki svojega stanu ter poznavatelji socialnega toka.
V	nadi, da to našo uljudno opozoritev v slučaju, ako za Vaše blagorodje ni bila potrebna, oprostite, v nasprotnem slučaju pa blagohotno upoštevate, beležimo ...«
Javnost sodi!
Esperantski kongres.
V	Draždanih se vrši od 16. do 22. avgusta t. 1. četrti mednarodni esperantski kongres. Odlikuje se ta kongres od svojih predhodnikov po visokem protektorju v osebi saksonskega kralja Friderika Avgusta, po svojem častnem predsedstvu in odboru, ki štejeta,v vštevši vse saksonske ministre, 81 najodiičnejših mož. Kot dober oinen se smatrajo raznovrstne oficielne podpore, kakor slede:
S kraljevim dovoljenjem se igra Goe-thejeva »Ifigenija na Tavridi« (v espe-rantskem jeziku) v kraljevi dvorni operi. Ta točka pomenja v umetniškem oziru višek kongresov; saj sodelujejo sami priznani igralci, godbeni del pa vodi sam generalni godbeui ravnatelj, tajni svetnik pl. Schucli. Naučno ministrstvo in ministrstvo za notranje zadeve odpošljeta oficielna zastopnika, država je prepustila za kongres tehnično veliko šolo, 24 redarjev, ki
so zmožni esperanta, je kongresistom na razpolago, ravnotako mestna železnica.
Kongres poseti tudi izumitelj jezikov, dr. Samenliof. Iz obširnega sporeda navajamo posamezna zasedanja, kakor zasedanje prevajalcev sv. pisma, mednarodnega društva znanostij; tiskarjev, redarjev, stenografov, pacifistov, udov rdečega križa, zdravnikov, juristov, dijakov, trgovcev, učiteljev, lekarnarjev, zobozdravnikov, šahistov, zastopnikov vojske in mornarice, prostozidarjev, slepcev itd. Preporne jezikovne točke, posebno glede reform, ima rešiti poseben odbor, »lingva kornitato«. Sploh na programu ni razprav o političnih, verskih in jezikovnih zadevali, kakor je tudi prav. Saj je glavni cilj kongresov, kakor piše priznan esperan-tist, »podati dokaz, da se je esperantu posrečilo že v veliki meri premagati težko-čo, da morejo vsi narodi na svetu z isto lahkotjo rabiti to vezajoče sredstvo brez kakega nesporazumljenja. Cilj naših kongresov je torej predvsem v bistvu propa-gandične narave; kongresi morajo pokazati javno z dejstvi, da je problem svetovnega jezika že rešen . . .«
Po kongresu se nastani mnogo udele-ženecev v »esperantski vasi« pri »belem jelenu« v bližini Draždan. O izidu kongresa hočemo poročati natančneje.
Ob tej priliki opozarjamo na »Slovenski esparantski krožek«, ki daje radevolje pojasnila glede učil in ki razpošilja zastonj vsem, ki se zanimajo za svetovni jezik, tozadevne brošurice in letake, ter na slovensko esperantsko slovnico, ki izide takoj, kakor hitro se oglasi dovolj naročnikov. Podprite to novo podjetje z mnogoštevilnimi naročili, da se razširi esperanto tudi med Slovenci (knjiga bo stala približno 2 kroni ter se razpošiljala po poštnem povzetju); to je velikega pomena za naš majhen narod, ker le tako zaslovi med drugim naša procvitajoča književnost čez ozke domače meje. Da omogočite izdajo te prepotrebne knjige, pošljite nemudoma svoj naslov kot naročnik na imenovani krožek (Juršinci pri Ptuju, Štajersko), četudi ne nameravate postati esperantist.
Na neko posestvo v Slavoniji se sprejme za boljšo hišo izurjena
kuharica
ali v kuhi dobro izurjena	1929 5-4
gospodinja.
Na razpolago jej je kuhinjska dekla. Plača 36 kron mesečno. — Ponudbe s spričevali in sliko na upravo ..Slovenca".
Iz proste roke se proda
1928 3-2
posestvo
■ V	■■■ V ■ M.
št. 61
pošta Št. Vid nad Ljubljano. Lepa zidana hi&a tik glavne ceste z vpeljanim vodovodom, pripravna za gostilno, trgovino, posebno pa za kakega peka, ker daleč na okrog ni nobenega. Ima lepo dvorišče, na dvorišču močno obokan hlev in veliko šupo. Okoli hiše je velik, z mrežo ograjen vrt, oziroma njiva, in še posebej ograjen vrt za zelenjavo z lepo poletno hišico.
Ustna ali pismena pojasnila daje posestnik ravno tam.
Menpferd-
lililno-mlečno-mll^
Najmilejše milo za kožo. ■< -.
67o 40-19
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnlril Ud.
Drag. Heger
»r»f| fuvolir i. graver.
Osfek I. Ktpnclaski nl.4,(Slarea.)
ZilnroilKft TOPllCC
na Kranjskem, dol. žel. postojd Straža-Toplice.
Akrato-vreiec 38" C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
Zdraviliška uprava.
977 12-10
J%
1846 5-5
ompanjona
j 10.000 do 15.000 X tfče
Za ustanovitev velikega perutninskega zavoda kakor tudi delavnice za izdelovanje volilnih strojev in orodja ja pe-rutninorejo vešč strokovnjak, ki je tudi izumitelj novih strojev in raznega orodja. Zavod bode na lepem kraju tik Ljubljane postavljen in bode po njegovi jako praktični napravi slovit in edini take vrste. Jfod kompanjon vstopi lahko tudi kaka ženska, ker bi bilo zanj vsak dan le za eno uro dela. Denar se zavaruje. Cenj. ponudbe naj se takoj pod naslovom „Velik in gotov dobiček" oddajo pri upravn. t. lista. Z delom bi se moralo takoj pričeti, torej se ozira le na osebe, ki imajo denar takoj na razpolago.

Zahtevajte zastonj -
m franke trr.) »»HM, bogat. llu.lr.va* Klavni cenik » nad 1006 ilikiml vitli vrat ■Ikelnaatib, arcbrnib In zlatlb or, kakor tatf 7irh vrat solidnih zlatnln In arebrnlo, »d bcneg* orodja, jeklentga In aan|ali(> bl.f l/vlrnlb tovarnlaklb cenah
Nlkrt relD.nl. ara......
ivlc. Izvir. „Roskopl" pat. m rtgl.tr, „Adltr Kuakopl ", nlkcl r»-
monl. a aldr.	.....
Ooldln rem. ara „l ona", k*t».|< a
dv.tnlm pUiff.o......
«cbr. rcm. „01orla-'	. .
„ dvofnf plaM „ «klep. »arlžica z riučlc. a« pero In karab., IS gr leika -.j«. r«fe nstrrf »i aillnd. z „Luna" kolesjem . . „-« > Infcivic. K 8 », badllka K 3 90, kahln|aka M« K *•-IhmmMvtn ur. K 2'SO nat< m« Met«« plamen, (amilv.i »ft.rt! rWfcel ZamatM *»»oV*a, »M denar n«za|l
> Prtu lo*arna a* are Hani»» Konrad, 6 k*.	Mloinlk v Mojhi (8rfiE) 65'
f>5V«	3J1« t —t
r-
» -
t«
rt-SI
t ur
10
Singerievi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.' 693 43
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem. marveč jih občinstvu naravnost prodajamo.
Singer Co., akc. družba za šiv. stroje
Ljubljana, Sv. Petra oesta Stev. 4.
Naprodaj
je iz proste roke v nekem malem mestu Spod. Štajerske : enonadstropna gostilna in mesarija s 15-20 oralov stavbenega sveta, poleg še ena hiša in skedenj,
vse pripravno za kakega malega obrtnika. Posestvo se proda z vsemi premičninami, orodjem ter vsemi zalogami za ceno 68.000 K. Nastopi se lahko takoj cela obrt brez zadržka in konkurence. Plačilni pogoji jako ugodni.
Zraven se proda tudi malo posestvo z dobro idočo gostilno, cena 1300 kron.
Kupci naj se blagovolijo obrniti na g. Vincenoa Jamnik-a, Slov. Gradec, Štajersko.	1926 3-3
■■■■■HHMHMHH1!
B Slavnemu obCinstvu, posebno pa prelij Častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro nrejeno
■ podobarsko iopozla-farsko obrt
v Wolfovih ulicah &t. I
H	nasproti frančiškanske cerkve
H	ter vsa v vso to stroko spadajoča dela
H	kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-
*	kijev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno 0	in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in
predloženih načrtih.
m	Cene zelo zmerne I Priznano dovršena delal
*	466 Z odličnim spoštovanjem 52 — 22
| Aleks. Gotzl
g	podobar in pozlatar.
illllllHIllHII
H
C. kr. oblastveno potrjeno i 64 .7cilisce za Rrojno risanje
branja chsiH
Llubllana, Stari trs St. 28.
S Dobi se tudi kroj po životni meri. e
mmmm^
IVAH PENGOV
podobar, izdelovalen oltarjev itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—10
podoMo delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g, Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
1911 Sprejmeta se eden ali dva 3 3
mm.. o ® jm csm
za kovaški obrt (podkovstvo, kovanje vozov ter kovaško ključuvničarsto) v dobro, pošteno meščansko hišo v Neunkirchnu pri Dunajskem Novemmestu, Nižje Avstrijsko ob južni železnici. —	:::::
JOSIP BELE, podkovski kovač.
Prodaja vina.
Velevažno za gostilničarje in zasebnike, ker morejo dobiti vsak čas izvrstnega, naravnega blega in rdečega vina v
vsaki množini nad 50 litrov.
Kupec naj ima svojo posodo in plača za
hektoliter belega vina 40 kron ,, rdečega „ 36 ,,
kateri se nahaja v glasovitem vinogradu Levičarje« breg pri Jesenicah ob Savi, Dolenjsko, železniška postaja Brežice.
Naročila in vprašanja sprejema J. Levičar, posestnik vinograda v Jeseni cah, Dolenjsko.	1940 3-2
Kuharica
vešča vsega gospodinjstva, stara 30 let, išče službe, najraje v kakem župnišču na deželi. Nastop takoj.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	1937 3-2
r i
i
m obi
V.
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem pričel
tesarsko obrt
= na Bledu =
Gorenjsko ter se priporočam za tesarsko delo.	1927 3 -2
Erat Avguštin
oblastv. izkušeni tesarski mojster.
I
I
I
J
Sir domačesa izdelka
ki ga ima vedno v zalogi v poljubni množini, najboljši kakovosti ter ceneje kot kjerkoli drugod, priporoča velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici	1572 13
velespoštovanjem
Dragotin Hrovat

1548
Stob-Domžale
10-8
Relifni križevi pot za farno cerkev Homec pri Kamniku. ::
latam
se toplo priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in prijateljem ===== umetnosti za izdelovanje
altarjev. križevih potov, podob in vseh v to stroko spadaj očih del, kakor tudi v prenovljenje starih altarjev, podob itd.
.. i«
tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano » Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarne.
Za vsako c e n o »Angleško skladišče oblek"
prodajam od I. — do 15. avgusta vso poletno obleko za dame, gospode, deklice, dečke in otroke.
1326

O. BERNATOVIC
Pažpašziisffi
r» .,S» a atDjal.lasnl: Oethr« li, Mula llraa, M.sl allai IT, Kr,*®«, Bjro, UM.	EMMsim, RetatiM ffnaiiittg, ■Mllaj, Ker! J.{!«. FI7« *
■»llnra I* Liker.v
Maajata*;,« m Dnmj«:
I. V.llaalla 1, II. Tabanlraa.a 4, III Uagariat.* 7" r.»g*l Haavvac.), III. I„» vt.g.iif 87, IT. Vlidm ninpt.li-o.n. IJ, r ivh*nhri.««»lra». H », TI N.mpendorfAratT. 21, VII a>.,;!>ll5rair«t»a T«, <F!II L.i«k.Ml.l4.r.lra..<?
IJS, IX. Al.rr.liant 11 *»IIS	.....ar. »« «IX OJtlltrgar Fla.plitr
I«. »iS. Haaplolrt.ia (t
^»vijalniJna t^oRnSSka družbia
t« 180 175
ffi «I>.
/ J
E R, C U R"
ftimaj, i, Woll£eUe S.
Al i knjpltfcl W ao,000.00 i Rn«r. iftklftd Bt 8 0 J®/200
fiajkNLiantnojai
nakup in prodaja im
7*ah vmt rnnt, drinvnlh p*pir]«v, »kcij, prioritet, tastivuic, »reCk, dtvl«, valut In denarja
Zamenjava in eskomptiraiye
iisJubnalh ta*t»vnl~ !■ obligacij, arečk ia kuponov.