Leto LXXnL, ŠL imT-Mj Ljubljana, \lo*^ Cena Din Izhaja vsak dan popofchM vrst a Din 2, do 100 vnt a Dto 2.50, od 100 ob 300 trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, VMja mesečno v JvgoslasiJI Dta t%.—, 1, stiiilUi *. 65; mBEOaCM: Ob kolodvoru 191. T TJafijMiU AL 10.36M, ustila južno Dobrudže Pogi Jcnja v Cra|ovi potekajo v prijateljskem duhu in medsebojnem razumevanju — Rumunska oblastva so ukrenila *■ v -......tm ti *M*— Dobrudže "— s- —----x-----«----s-ss*«~ «—«—s— Bukarešta, 20. avg. AA. (DNB). Rumunska in bolgarska delegacija sta se včeraj popoldne sestali v Crajovi na prvo sejo. Pred tem se je vršil dve uri trajajoč razgovor med predsednikoma obeh delegacij. V poučenih krogih trde, da potekajo pogajanja v prijateljskem duhu in da so že dozorela do diskusije o posameznih vprašanjih. Danes v torek se bodo pogajanja nadaljevala. Uradno poročilo bo izšlo šele po končanih razgovorih. Rumunska oblastva so že vse ukrenila v zvezi s pričakovano prepustitvijo južne Dobrudže. Večina vojske se je že umaknila v severnejše kraje Dobrudže, ostalo je samo orožništvo in obmejne čete, da pazijo na red. Sofija, 20. avg. A A. (Štefani). Poročila, ki so semkaj prispela o rumunsko bolgar- ski konferenci v Crajovi, naglašajo, da potekajo pogajanja v atmosferi prisrčnosti in medsebojnega razumevanja. Prijateljski sprejem bolgarske delegacije Sofija, 20. avg e Listi objavljajo brzojavna poročila iz Crajove o prihodu bolgarske delegacije in o sestanku obeh delegacij. Bolgarska delegacija s pooblaščenim ministrom Pomen vim je prispela v Kala-fato iz Vidina na parniku »Marija Lujiza« zjutraj ob 7.50. V pristanišču so bolgarsko delegacijo pozdravili predstavniki ru-munskih mestnih in vojaških oblasti. Na pozdravni govor je odgovoril Pomenov, ki je mimo drugega rekel, da prihaja bolgarska delegacija v Rumunijo, da izvede delo trajnega prijateljstva. Pristanišče je bilo okrašeno z bolgarskimi in nimunskimi državnimi grbi in zastavami obeh držav. Od pristanišča do posebnega vlaka, ki je bil bolgarski delegaciji na razpolago, so tvorili vojaki in mornarji špalir. Bolgarska delegacija je prispela iz Kalafata v Crajovo s posebnim vlakom ob 10. dopoldne. Na železniški postaji so bolgarsko delegacijo pozdravili v imenu rumunske vlade pokrajinski kraljevi namestnik Sinian. v imenu zunanjega ministra pa šef protokola zunanjega ministrstva. Ob 12. je bilo v gradiču kraljevega pokrajinskega namestnika prvo zasedanje bolgarske in rumunske delegacije. Pri predstavljanju Članov delegacij 1e govoril predsednik rumunske delegacije Kre-teanu, ki mu je odgovoril šef bolgarske delegacije Pomenov. Nato so bila izmenjana pooblastila. Ob 13.30 Je pokrajinski kraljevi namest- nik priredil bolgarski delegaciji na čast kosilo, ob 17.30 pa je bil drugi sestanek. Bolgarski tisk o pogajanjih Sofija, 20. avgusta, e. Tisk posveča veliko pozornost pogajanjem v Crajovi med rumunsko in bolgarsko delegacijo o vprašanju južne Dobrudže. »Slovo« objavlja članek, v katerem pravi, da je rumunsko bolgarska konferenca logična posledica razgovorov v Sofiji in dodaja: Plemenita misija, ki si jo je postavil vodja nemškega naroda A. Hitler se kaže danes v svoji izpopolnitvi. Tudi to pot pošiljamo graditelju nove pravične Evrope svoje pozdrave najtoplejše hvaležnosti in iskrenega priznanja. V članku se nadalje poudarja, da se bo v Crajovi postavil začetek strani nove bolgarske zgodovine. »Mir« objavlja telefonično poročilo svo- jega dopisnika iz Rima, v katerem pravi, da bo bolgarsko rumunska konferenca morda trajala nekaj dni zaradi tega, da dokončno uredi precej zapletena finančna, teh nična, prometna, obmejna in administrativna vprašanja, ki pa vendar ne bodo take narave, da bi povzročila novo presenečenje ali odgodi t ev vprašanja vrnitve južne Dobrudže. Poročilo nadalje poudarja, da so se sedaj po predhodnem sondiranju vprašanja južne Dobrudže in postopku rumunske vlade teze rumunske vlade popolnoma približale bolgarski tezi. »Mir* objavlja na prvi strani članek prof. Bobčeva, v katerem omenja fatalne pogreške, ki so bile napravljene v preteklosti samo zaradi tega, ker se ni postopalo hladnokrvno, pozorno in razumno, zato priporoča, naj se sedaj pokaže zndostJ razumevanja in hladnokrvnosti. Rumunsko madžarska pogajanja odgođena F; dolgem posvetovanju v Turu Severinu sta se načelnika rumunske in madžarske delegacije vrnila v Bukarešto etroma v Budimpešto po nova navodila — Rumunsko stališče: Vsaka naglica bi škodovala dosegi pravih ciljev Bukarešta, 20. avg. s. fStefani). V palači Bi L esc u v Tura Severinu sta se sinoči ponovno Sestali madžarska in rum noska delegacija. Tuni Severtn, 20. avg. e. Sinoćnja seja rumunske in madžarske delegacije, ki se Je pričela ob 20.30, »e je nadaljevala proti vsakemu pričakovanju vse do polnoči, ko sta obe delegaciji zapustili palačo Bi-bescu. Po živahni razpravi in razgovorih, ki sta jih imela oba načelnika delegacij v dolgi in dramatični seji, je bilo sklenjeno, da načelnik madžarske delegacije odpotuje še pcnočl z vlakom v Budimpešto, madžarski podanik, ki je tudi član deleiraoije, na v Bukarešto, od koder naj bi obširno obvestil vlado v Budhnpešti o položaju in kjer naj bi tudi stopil v stik s rumun>kim zu-rir.r\ft"m ministrom. I>okler se ne vrneta, pa naj bi ostali člani madžarske in rame ske deleiractie ostali v Turn Severinu in sicer na madžarski ladji »Sofija«. V poučenih krogih izjavljajo, da so v zadnjem ča»n. to je snoči ob 21. v trenutku, k« se je že pričakovalo zahljučitev konference in razhod delegatov. bi bila poganja prekinjena, iz Budimpešte prispela nova navodila. Ta navodila, kakor zatrjujejo, vsebnjejo mnogo bolj pomirljivo noto, kakor so bile prvotne madžarske zahteve. Popuščanje Budimpešte spravljajo v zvezo z vplivom iz Berlina. Uradni komunike Tura Severin, 20. avg. AA (Štefani). Seja madžarskega in romunskega zastopstva ie trajala od 20.30 do oolnoči. Po končani seii ie izšlo tole poročilo: Madžarska in romunska delegacija sta imeli danes dve seji. Sef rumunske delegacije minister Valer Pop je na sejah orisal stališče rumunske vlade, minister Ho-ry, šef madžarskega zastopstva, je pa podal svoje pripombe. Oba delgata sta se nato zedjnila, da bosta poročala svojima vladama, člani delegacij bodo pa še nadalje ostali v Turn Severinu. Dan prihodnjega sestanka se ho pozneje določil. Madžarske zahteve Budimpešta. 20. avg s. (Reuter). Vodja madžarske delegacije za pogajanja z Ru- mtmfjo nratonfk Horv je flfooči odpotoval iz Turn Severina v Budimpešto. V madžarskih uradnih krosih označujejo rumunski protipredlog. ki predvideva od-stopitev samo 4 okrožij v Transilvaniji, kot popolnoma nezadovoljiv. Po Reuterjevih informacijah zahtevajo Madžari od Rumu-nije odstopitev 14 okrožij. Glavna skrb: opravičilo za odgoditev pogajanj Turn Severin. 20. avg. e. Po včerajšnjem prijateljskem obedu na madžarski ladji »Sofija«, ki ie potekel v dobrem razpoloženju, se je pričakovalo, da se bo seja. ki je bila napovedana za 17.. vršila v enakem razpoloženju; toda na presenečen i e prisotnih novinarjev, madžarske delegacije ni bilo ob napovedanem času, dasi je bila rumunska delegacija že na svojem mestu. Nekaj minut no 17. pa ie prispel madžarski polkovnik Ujszasy z nekim madžarskim kapetanom, ki sta kratek čas ostala v sejni dvorani. Takoj nato se ie ta kapetan nuino odpeljal v pristanišče, da poroča šefu madžarske delegacije. Crtrt ure pozneje se je namesto šefa madžarske delegacije pojavil madžarski poslanik v Bukarešti Bardosv in ostal v krajšem razgovoru s šefom rumunske delegacije. Ob 17.40 je rumunska delegacija zapustila poslopje in njen vodja Valer Pod ie izjavil rKJvinarjem. da ie bila seia na prošnjo šefa madžarske delegaciie odgođena na 20 30. Ta odgoditev spravljajo v zvezo z brzojavko, ki jo je šef madžarske delegacije Hory opoldne poslal v Budimpešto. Takoj nato ie šef rumunske delegaciie Pop imel daljši telefonski razgovor z zunanjim ministrom Manoilcscom. katerega ie obvestil o razvoiu položaja. V zvezi s težavami, ki so se SDet pojavile v rumunsko-madžarskih pogajanjih, tukajšnji oficielni krogi mislijo, da ie bilo treba s temi težavami računati Glavna skrb obeh delegacii ie bila želia da se naJde formula za opravičilo odgoditve porajanj, da bi se po kratkem odmoru pogajanja spet lahko nadaljevala. Ta skrb ie v zvezi s prizadevanjem obeh strank, da vsaka na svoj račun v Berlinu in Rimu pokazeta dobro voljo in da odgovornost za odgoditev sedanjih pogajanj zvalita druga na drugo. Oseba, ki je blizu mmimski delegaciji, je izjavila, da je treba računati z dejstvom, da imajo pri diplomatskih razgovorih vedno prednost gostje pred domačini, kaiti oni zbirajo momente, dajejo iniciativo za pogajanja ter določajo njih traianie. Neka rumunska od govorna oseba pravi: Rumunija se zaveda, da sporazum glede naših in madžarskih interesov zahteva časa. To neogibno dejstvo morajo imeti pred očmi tudi Madžari in zaradi tega ie potrebno, da se odrečejo vsem čustvom v teh časih. Vsaka naglica v rumun^ko-madžarskem vprašanju bi samo škodovala dosegi pravih ciljev. Angleški glas o pogajanjih London, 20. avg. s. (CZ.) »Times« komentiralo bolgarske in madžarske zahteve nasproti Rumuniii ter istočasni italijanski pritisk na Grčijo. List pravi, da morajo balknnske države same urediti svoie spore, biti složne ter tvoriti trdno fronto zunanjemu svetu. Pravi prijatelji Balkana hočejo, da so balkanske države edine in močne. Fg angleškem umiku iz Somalije Angleški tisk ne prikriva razočaranja, istočasno pa odobrava umik pred sovražnikovo premočjo London, 20. avg. s. (Reuter). Večina današnjih angleških listov komentira v uvodniku angleški umik iz Somalije. Noben list ne prikriva razočaranja nad tem angleškim neuspehom, istočasno pa listi tudi poudarjajo, da so Italijani z osvojitvijo Somalije le malo pridobili v strateškem oziru. »Daiiv Telegraph« pravi, da so Italijani pričeli z operacijami proti Somaliji pač zato, da utrdijo svoj prestiž na Bližnjem vzhodu. V vojaškem oziru ne predstavlja osvojitev angleške Somalije zanje prednosti v nobenem smislu. Luke v Somaliji so neuporabljive kot mornariška oporišča, pa tudi za operacije na kopnem ali v zraku ne more služiti angleška Somalija v nobeni smeri kot oporišče. Angleški listi izražajo obenem ob žal o-varie. da ie morala angleška vojska prepustiti Italijanom lojalno domače prebivalstvo v Somaliji. * Times« opozarjajo, da je to taebivalsrt o 60 let mirno živelo pod angleško upravo. Listi pa o ; ob: a vaj o ukren vojaških oblasti, ki ?o odredile umik angleške vojske. Opozarjajo, da bi bila slaba politika nadaljevati vojevanje, če vojna ekonomija zahteva troorabo čet drugod. Brez smisla bi bilo izpostavljati majhne angleške oddelke napadom sovražnika, ki je v velika premoči. Berlin, 20. avg. s (BNB). Kancelar Hitler je T>oslal ob priliki italijanske zmage v Somaliji v svojem imenu in v imenu nemškega naroda sinoči italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju prisrčne brzojavne čestitke Letalski napadi ca Ale!csandkiio Rim- 20 avg. s. (DNB). Italijanska letaia izvajajo neprestano izvidniške polete nad oporiščem angleške vojne mornarice v Aleksandriji- Stalno se ponavljajo tudi bombni napadi na angleško vojno brodov-je Doslej so vrgli italijanski bombniki na angleške voine ladie pred Aleksandri jo že 7.000 bomb. Sedaj so ugotovila italijanska izvi dni ška letala da so Angleži zaradi teh napadov premestili svoie vojne ladje iz Aleksandri je v manjših skupinah v druge luke na Bližnjem vzhodu. Italijansko in angleško letalstvo v Vzhodni Afriki Kairo, 20. avg. s. (Reuter). Po uradnih angleških podatkih je bilo v dosedanjem poteku vojne uničenih v Afriki okoli 200 italijanskih letal Angleška letala so v tem času izvedla polovico več napadov na italijanske vojaške objekte nego italijanska letala na angleške. Angleške izgube eo bile kljub temu neprimerno manjše nego italijanske. Po angleških informacijah razpolagajo Italijani v Libiji s skupno 530 vojaškimi letali. Med temi je 190 modernih bombnikov in 120 novih lovskih letaL V Vzhodni Afriki imajo Italijani skupno 170 letal Angleška letala na Bližnjem vzhodu so večinoma stari afparati, ki pa so »e v dosedanjih borbah kljub temu dobro obnesli Egipt se bo branil Kairo. 20. avg. s. (Reuter). Vodja vaf-distične stranke Alef Mahar nosa ie feriavil sinoči, da bo Egipt v primeru, če b* ItaK-jani izvedli svoje grožnje in deželo napadli, storil svojo dolžnost ter se branil v skladu z angleško-egiptsko zvezno pogodbo. Mahar paša je dejal dali«. d=i ie Egipt i striktno nevtr%l*n " * ■ Angleži branijo v Egiptu samo svoie vojaške postojanke. Angleška zmaga v sedanji vojni bi zasigurala Egiptu nacionalno neodvisnost. Ameriško kanadska obrambna zveza Ottawa, 20. avg. s. (Reuter). Kanadska vlada je snoči imenovala vojaškega in mornariškega atašeja pri vladi Zedinjenih dr* žav. To je prvič, da pošilja Kanada vo-| jaške atašeje v Waahington. Za mornari-l škega atašeja je imenovan poveljnik ka-] nadskega vojnega brodovja v Pacifiku. Washington, 20. avg. s. (Reuter). Finan-| čni minister Morgenthau je smoči odpotoval v neznani smeri v Kanado. Morgenthau ostane po uradnih Informacijah v Kanadi 14 dni. Zmede v Franci]! Berlin, 20. avg. s. (Tass). List »Danzi-ger Vorposte« poroča iz Vichvja, da gro-i zi Peta in-Lava lov emu režimu resna kriza, I ter da postaja, položaj v nezasedeni Fran-' ciji nevzdržen Nove reforme francoske vlade so povzročiile kaos m deželi. Po no-i vi up ivni razdelitvi mnogi prefekti ne vedo, če so še v službi ali ne Vlaki v Franciji vozijo neredno, tudi v gospodarstvu je vse delo zastalo. Zlasti 9e čuti pomanjkanje bencina. Mnoga okrožja so prenapolnjena z begunci. List pravi, da vlada v Vi- chyju ne obvladuje položaja- Tanger, 20. avg. AA. (DNB). Iz Rabata poročajo, da so na zahtevo vladnega komisarja pri vojaškem sodišča v Riomu oblasti. francoskega protektorata prijele bivšega prosvetnega ministra Zida Jeana Zeva, katerega bodo ▼ najkrajšem času prepeljali v Francijo, Milan, 20. avgusta. AA. (Štefani). >po-polo zije ponovile. Berlin je imel po nevtraln h poročilih preteklo noć okoli polnoči letalski alarm, ki je trajal poldruga uro. Slišalo se je streljanje protiletalskega topr.istva. Chirrffhillova zahvala London, 20. avg. s. (Reuter). Ministrski predsednik Churchill je poslal sinoči v imenu vojnega kabineta poveljstvu angleških bombnikov čestitke in aahvalo za uspešno izvedene napade zadnjih dni. Nemci o angleških Sxgrbah Berlin. 20. avg. s. (DNB). Po -lradnih podatkih je bilo v zadnjih S dneh do nedelje zvečer sestreljenih skupno 732 angleških letal. Istočasno so nemška lovska letala sestrelila nad Anglijo 96 zapornih ba-ionov. Nemški listi pripominjajo, da so te angleške izgube tako velike, da morajo povzročiti Angliji največje težave. „Ljudsko orožje41 London, 20. avg. AA. (DNB). Pod naslovom ^Peoples Arm« (Liudsko orožje) r>ise »Dailv Express«. da se po boiu za Rokav začenja boj za Anglijo. Želimo rekrutacilo novih voiakov za narodno obrambo, ki nai nadomeste vojake na bojiščih v nrekmor-sk\h kralih. Želimo civilno gardo v vsaki hiš:, da se bo vsakdo na Angleškem navadil metanja granat. Želimo skladišča ročnih granat v vsnkern krniu. Želimo, da vse doslei zaprte delavnice začno izdelovati granate in ptilke Želimo, da le nezaposleni delavci, ki zna i o ravnati v dinamitom, seznanilo s trikom za Ustavlianie tankov. Švicarsko mnenje Bassl, 20. avgusta, s. i Reuter). .-Basler Nachrichten* prinašajo poreftilo svojega dopisnika v Londonu, ki pravi, da nemški letalski napadi preteklega tedna niso dosegli prevelikih uspehov in niso izčrpali angleškega letalstva. Tudi morala angleškega prebivalstva s temi napadi ni bila prizadeta. Delo v vsen obratih je teklo normalno dalje. Švedska poročila Stockhoim, 20. avg. s. (DNB). švedski listi poročajo iz Londona, da je bil v angleški prestolnici preteklo nedeljo trikrat letalski alarm Za dalje Časa je bil ves promet v Londonu popolnoma ustavljen, švedski novinarji javljajo, da nemška letala niso pcškooovnla samo letališča Croy-don. temveč tudi važne industrijske objekte v londonskem območju. Poročevalec lista * S venska Dngb'aiet^ javlja, da si je hotel ogledati poškodbe, ki jih je povzročil napad v Crovdcnu. Na poti tja pa so ga kljub vsem uradevm legitimacijam varnostni organi dvakrat aretirali kot vohuna in končno mu ni bilo dovoljeno, da si ogleda Crovdon. Atueriika sodba Nc\v Vork, 20. avg. s. (Tass). »New York Kerald Tribunec objavija mnenje ameriškega letalskega strokovnjaka, ki pravi na podlagi poročil ameriških opazovalcev v Angliji, da nemški letalski napadi na Anglijo potiskajo angleško letalstvo vedno bolj v defenzivo. Nemško letalstvo je v bojih nad Anglijo v številčni premoči 5 : 3. Da je premoč na nemški strani, kaže dejstvo, da se letalske bitke odigravajo nad Anglijo, ne pa nad Severno Francijo Belgijo ali Nizozemsko. Res ima nemško letalstvo v bitkah nad Anglijo dvakrat več izgub nego angleško, toda to je za napadajočo stran normalno. Pri tem pa je treba upoštevati, da Nemci uporabljajo pri napadih na Anglijo samo eno tretjino ali eno Četrtino svojega letalskega osebja prve linije. Vselej je v akciji samo okoli 1000 letal, tako da si ostali letalci lahko privoščijo počitek. Na drugi strani pa. morajo angleški lovci brez presledka v boj, običajno celo po dvakrat na dan. Ameriški krogi izražajo mnenje, da v primeru poreza v sedanjih letalskih bitkah tudi angleško brodovje ne bi moglo preprečiti nemfike invazije Anglije. Vojaftkl strokovnjak lista »New Tork Herald Tribune« Elliot pravi, da bodo mo- rali Angleži izvesti moćan protinapad • svojim letalstvom, da pariraj o nemške napade. Edino pomoč ameriških letal lahko zadostno podpre Angleae. Poostrena nemška blokada Anglije skuša preprečiti ameriško pomoč. >New Tork Ttmesc pravijo, da je položaj Nemčije v letalskih bitkah in napadih v toliko boljši od Anglije, ker so vojaški objekti v Angliji Egoščoni na manjšem prostoru, medtem ko so v Nemčiji raztreseni preko velike površine ter jih je zato težje napasti. Od sedanjih letalskih bitk aavisi že končni isld vojne. Nsw York, 20. av<*. a (Reuter) Znani ameriški novinar Kniekerbo :er komentira nemške letalske napade na Anglijo ter pravi, da so oo mnenlu nevtralnih optz -valcev poro čila anuleškeca letsttsfeaftt ministrstva o rezultatih bitk ne samr> t čna. temveč da so celo angleško uradne cenitve vzete prenizko. Knickerb'k-r pravi, da bodo morali Nemci prav kma;u oriti k odločilnemu napadu na Angliio. ker b: ob dosedanjem obsegu svoiih izgub ne izdržali letalske ofenzive več nego 6 tednov. Berlin. 20. avg. s. (Štefani). »Deutsche Allgemeine Zeitung« navaia mnenie ameriškega vojaškega strokovniaka. ki pravi, da ie po zadniih letalskih bitkah oeložai za Anellio kriMčen. Ist^ mnenie Drevlfidtnn tudi v ameriških uradnih krogih. Mislijo, da ieprav zato predsednik Roosevelt sk'en 1 obrambni sporazum s K ar. r. do. ker v Ameriki vodo. da Angliin Kannd^ v redani "»m Doložaiu ne bi mogla več braniti. Nerašks predlog irska vSsfli New York. 20. avg. (Tass) e. »Associated Press« iavlia. da ie Nemčija poslala irski vladi uradni predlog o izključitvi irskih ladij iz totalne blokade. Tajnik predsednika irske vlade ie cb te] priliki izdavil! N?mški predlo? bomo tako i nroiičil' Nemški pri «=1 o ini kroni prizmi ni a.i o. da Netit* r\:~ prT-aku:? pTOt^predlogo-/ od De Va-lere. Rimumi pozdravljajo nemško blokado Bukarešta. 20. avg. AA (DNB). V zvezi s splošno blokado Anglije je rurmmska vlada prepovedala m m unski m ladiam pluti pod rur: sko zastavo v tistih vodah, ki lih ie Nemčija proglasila za nevarno območje. Blokada sama rumunske politične kroge zelo zanima. Tako pišeio listi, da se Angleži ne morejo uspešno upirati, ker je B0r>- njihovega živeža odvismh od uvoza. ^Ordinea« pravi, da ie Anglija ondla v svoio lastno r>ast. Nemško blokndo ie treb^ pozdraviti, ker ie zmožna skrajšati vojno in tako ustreži želiam vsega človeštva. A»£?^5fea zalivala London. 20. avg. s. (Reuter V Mornariški minister Aleksander je poshl portugalski admiraliteti zahvalno brzojavko, ker ic portugalski rušilec re^il 30 mož posadke angleške petrolejske ladje »British Farne«, ki je bila 12 avgusta putop I j ena v bližini Azorov. Portugalski ru.siiec je odšel brodolomcem na pomoč z A zoro v ter je rešil moštvo iz dveh rešilnih čolnov. Zanimiva predavanja na pedagoškem, tečaju števila udeležencev narašča — Aktualna pedagoška; narodna hi socialna vprašanja — Povezanost z narodom Ljubljana, 20. avgusta Pedagoški teden, ki se je začel včeraj v Delavski zbornici pomenja resni samo-izobraževalni dogodek slovenskih pedagogov ter se vrši ob splošnem zanimanju naših vzgojiteljev in javnosti, še vedno se prijavljajo novi tečajniki ter je število navzočih poskočilo skoraj na 250. Brzojavne pozdrave je poslal tudi predsednik sekcije meščanskošolskih učiteljev, ravnatelj Anton Fakin. Včeraj je bil kot prvi predavatelj na programu profesor učiteljske gole in privatni docent dr. Slavko Godala, V lepem in čustveno dojetem razvijanju je podajal svoje pedagoške misli k sodobnemu prizadevanju pedagogov. Za Čim pravilnejso vzgojo naše mladine so odločilnega pomena vzgojiteljev! odnosi do življenja ter do vseh soljudi, ki jih srečuje v življenju. Posebno važni so tudi socialni odnosi pedagoškega človeka, ki so ozko povezani in odvisni od gospodarskih momentov. Nekoč je normativna pedagogika določala vzgojni smoter, a vzgojitelju je dajala pravico absolutnega gospodarja nad učencem. Danes se uveljavlja psihološka pedagogika, ki daje pretežno važnost na psihološka dejstva v učencu, vzgojitelju In v pisani sredini, ki vztrajno in brez prestanka vpliva ln oblikuje doraščajočega učenca. Vzgojiteljev odnos do učenca ni torej več normativno urejen, ampak jm odvisen od pravilnega vzgojiteljevega pojmovanja in dojemanja vzgojnih situacij. Tako doživlja, daje in prenaša pedagoški človek življenjske vrednote na drugo osebo, ki v resničnem občutenju notranjega bogatenja s hvaležnostjo sprejema in doživlja. Sodobna pedagoška stremljenja nam bodo tako v skladu z duhom časa omogočila vzgojiti novega Človeka, ki bo predstavljal avtonomno, socialno1 čutečo osebnost. V ponedeljek popoldne je predaval docent dr. Zwitter o državljanski in narodni zavesti. Za njegova zanimiva in važna izvajanja je vladalo izredno zanimanje. Predavatelj je podal definicijo narodnosti ter prikazal njen razvoj ln spopolnjevanje skozi prvo polovico 18. stoletja, v »pomladi narodov * ter do danes, ko se ruši francoski sistem narodnostnega gledanja in pojmovanja ter se poraja novi v dveh različnih obrazih. Tudi narodi rastejo, se razvijajo, padajo in vtapljajo v nove, mlajše ln sveže narode. Tudi pri narodih poznamo adoptlra-nje tujcev. Različno je pojmovanje narodnosti v stari antični, mestni drŽavi ali v despotski, absolutistični srednjeveški državi, zopet drugačno v prvi polovici 18. stoletja in po francoski revoluciji in zopet drugačno je danes v Zvezi sovjetskih socialističnih republik ali v narodno-socia-listični Nemčiji. Od prvotne definicije narodnosti z raznimi skupnoetnimi znaki prihajamo v 18. stoletju do novega pojmovanja narodnosti v posebni duhovni in materialni kulturi. To posebno kulturo in ta posebni značaj naroda je treba odkriti ln razvijati. Tudi Slovenci smo začeli po duhovni jezikovni povezanosti razvijati svoj jezik do one popolnosti, ki ga je dvignil v krog evropskih kulturnih jezikov. Narodni preporod sredi 18. stoletja, je dal malo manj kot v 100 letih Prešernove poezije in nato pa za- Potrtega srca javljamo tužno vest, da nas je v torek 20. avgusta zjutraj naša nadvse ljubljena soproga, dobra mama, sestra, sestrična, svakinja in teta, gospa Zrimšek Minka, vdova Potoka* roj« Anfii po dolgi ln mučni bolezni, previđena s tolaJBli svete vera, sa vedno zapustila. Nepozabno pokojnico spremimo na njeni zadnji poti £fc mrliške vete splošne bolnice jutri v sredo 21. avgusta ob 4. ari na pokopališče k Božjemu grobu v št ep on j o vas. V LJUBLJANI, dn* 20. 1MB. Šolajoči RANČ ZRIMSEK — soprog; TONI POTOKAB — sin; PEPCA STTKNIč in TONČKA AN2IC — sestri, ter ostalo sorodstvo. znamenujemo silno močan razvoj naše duhovne kuiture. Takrat je bil narod razume-van kot duhovna, a ne kot politična, državna enota. Francoska revolucija je razklala pojmovanje narodnosti v dve diametralno nasprotujoči sd gledanji. Slovenci smo se vse preveč krčevito oklepali prvega konzervativnega stališča, ki je smatralo, da mora !>itl vse narodno tudi zaostalo, nesodobno ter obvarovano pred modernfm idejnim ln civilizacijskim razvojem. Tipični primer tega narodnostnega konzervatizma so bili ruski slovanofili, ki so se borili proti Petru Velikemu radi njegovega pospeševanja zapadnoevropske kulture v zaostali Rusiji. Tudi med Slovenci je močno razširjen škodljivi narodnostni konzervatizem. Temu nasprotno staiisče je pojmovanje narodnosti kot ga je rodila francoska meščanska revolucija. Pasivni, politično ne-razgibani, zaostali in zapostavljeni narod je treba predvsem politK-no razgibati ter mu dati pravico samoodločbe v novem političnem in socialnem redu. Narodna enota aktivne politične volje sme in mora odločati o svoji politični bodočnosti. To na-ziranje je kmalu zajelo vso Evropo ter je v 20. stoletju dalo novo narodnostno in državljansko lice. V današnji vojni dobi se je nepričakovano hitro razrušil francoski način dojemanja narodnosti. Pred nas stopata dva nova sistema, to je sovjetsko pojmovanje enakopravnih narodnih enot v skupni socialistični federaciji ter narodno-socialistlč-no pojmovanje integralnega nacionalizma, ki zanikava liberalizem na gospodarskem, pravnem ln verskem področju, uvajajoč tako totalitamost enotne radikalne naredne volje za ekspanzijo nazven radi ustvaritve velikega evropskega imperija. Slovenci smo Se vedno nerazgibnnl ter narodnostno premalo izkrUtalizlrano jntno ln ta vestno usmerjeni, zato so nas veliki dogodki vedno presenetili nepripravljene. NsjSb narodnostna šibkost izvira ie stare nepovemutosti na&eg-a narodnega programa s splošnimi socialnimi in gospodarskimi problemi. Kdor hoče ustvariti notranjo narodno trdnost, mora pokarati konkretno rešitev vseh važnih slvljonj&lrih vprašanj, ki vznemirjajo naš narod. Tradicionalna pasivnost nas v bodoče ne sme ovirati. Tudi razni svetovni nazori ne smejo s svajim fanatičnim presojanjem narodnih in mednarodnih problemov škodovati naši narodnostni dozoritvi. Napačno in velik greh je tudi, če se poslužuje narodnoati politična stranka kot de-magozkega sredstva v gonji proti ostalim, v drugih strankah organiziranim Slovencem. Namesto dosedanjega romantično-kul-turnega pojmovanja narodnosti, moramo v bodoče širiti in pustiti loreti pollUčno-ljudsko pojmovanje, narodnosti« ld nam bo racgibalo narodne množice v naprednem smislu narodnostnega gledanja. Temu predavanju je sledila učiteljica lo anona noMicfetk* Vedo- tova s svojim predavanjem o učitelju kot socialnem delavcu. Sodobnost nalaga učitelju prav posebno težke in svojevrstne naloge. Predvsem zahteva od njega socialno človeško in pedagoško usmerjenost, ki ga sili, da se zavestno usmeri za delo med ljudstvom ter ga ■ spoznanjem ln z rosno voljo vrst v progresivni smeri. TJčlteljstvo občuti potrebo samolzobraz-be ter je tudi z raznimi akcijami, pokreti, tečaji, sestanki, predavanji, diskusijo in knjižnicami vrši in to v mnogo večji meri kot kateri koli drugi stan. Da bi pa to delo samoizobrazbe ne bilo neplodno trošenje energij za malovredne zadeve ter tavan.ie po stranskih, krivih poteh je učitelju potreben predvsem študij sociologije. Ta študij mu bo omogočil pravilno gledanje ter razumevanje študija socialnih fn ekonomskih razmer v svojem službenem kraju, kakor tudi smotrno socialno-gospo-darsko vzgojo ljudstva. Danp.šnjo šolo imenujemo splošno življenjsko šolo. S tem hočemo poudariti, da • naj temelji v življenju otrokova domačije, ki jo pa seveda mora učitelj dobro poznati. Tako bo mogoča strnjenost in samodelav-noSt v šoli radi vzgoje Ea življenje. Predavateljica je razvila še zgodovino učiteljskih samoizobraževalnih akcij ter dajala konkretna navodila predvsem učiteljicam za izvenšolsko socialno delo na vasi, omenjajoč in priporočajoč pri tem pred desetimi leti sestavljene, a do danes se ne oftivotvorjene smernice Kluba prijateljev vaške kulture ter programatično rai:isko^-vanje slovenskega konkretnega otroka po navodilih Učiteljskega pokrita mladih učiteljev. Po vseh predavanjih se je razvila živahna diskusija, ki je razgibala in osvetlila Se marsikatero zanimivo mesto, mnogo pa jih Je radi pomanjkanja časa ostalo posebno pri zadnjem predavanju nerešenih, a se bodo najbrže sprožila ob Jurančičevem i sllčnem predavanju, ki bo danes ponoldne i ob 15. uri. Sč— Tat ©kradel prijetega vlomilca V Mcstah so ljudje zasačili nevarnega vlomilca Draga Beniča iz Josipdola Ljubljana, 20. avgusta Ko se je v nedeljo malo pred polnoč-jo vrnil ?iIoščan R. iz kina domov, je presenečen opazil, da je njenrovo stanovanje razsvetljeno. Pospešil je korake in komaj je prišel na dvorišče, ko mu je vsa razburjena prihitela naproti neka sorodnlca in mu povedala, da je bil v hiši vlomilec. Pravila je, da je odnesel kovčeg z razno obleko in perilom in da je pobegnil na ce3to. R. se je seveda takoj cbrnil in stekel na ulico, kjer je zagledal bežečega tatu s kovčegom. Hitro jo je ubral za njim in pričel se je divji lov. Preganjalec je s kričanjem opozoril na bežečega vlomilca druge ljudi na ulici, ki so nn; pcmn^ali preganjati ga in v neki stranski ulici se je vlomilec res onemogel sesedel. Pcpreje je kovčeg z ukradenimi predmeti že vrgel preč in so ga naSli šele po daljšem iskanju. Vlomilca so preganjalci izročili stražniku, ki ga je od ve del na policijo. Tam se je izkazalo, da je vlomilec 251ctni Drr.go Renič, breisposelni delavec, dema iz Josip-doin. ki na živi že kakih 10 let v Ljubljani. Benič. ki ft bil že večkrat kaznovan iisiradi izerredov m nnsilstva, je odkrito priznal, rta je vlomil v stanovanje. Komaj na je priznal ta vlom. že je prihitel na stražnico neki drogi Meščan, ki je tudi povedal, da je bile vlomljeno v r.jegovo stanovanje. Mod pripovedovaniem se je ozrl okrog in naenkrat vzkliknil: Oh. pa prav ta-le je bil! Saj ima na glavi moj klobuk...! Ben:č. ki je prvi vlom gladko priznal, je pa zanikal vlom v drugo Stanovanja. Seveda mu to ni nomagalo, ker i1? imel na glavi Ssdajalsld klobuk. Med zasliševanjem se je izkn.zalo, da ie v drugem stanovanju odnesel za okrog i 100 din obleke, ki jo je skril v travi oh Sel« ~:i "Od progi za Lnsanovo gostilno v Tovamisld ulici, pri njem pa so našli tudi dva k!.' ščetko za manikiranje nohtov in polne Be-pe orehov. Benič je slMnjič priznal. . avgusta 1040. DNEVNE VESTI — Kralj boter 12. otroku železniškega delavca. V vasi Ključ blizu Zagreba živi kmet in železniški delavec Ivan Filipič, k! se mu je rodil te dni dvanajsti otrok In deseti sin. Obrnil se je s proSnjo na kralja Petra II.. da bi kumoval njegovemu desetemu sinu. Prošnja je bila uslišana. Visokega botra je zastopal pri krstu podpolkovnik Janko Jankovlč, ki je izločil v kraljevem imenu staršem za krščenca zlato verižico s križcem, dukat in 23'Jv) din. — Nov pravilnik o notranjem prometu. Včeraj se je pričela v Splitu konferenca zastopnikov vseh železniških ravnateljstev. Prisostvujejo ji tudi zastopniki ravnateljstva pomorskega prometa. Konferenca bo trajala več dni. Na nji bo proučen osnutek novega pravilnika o notranjem prometu. — Zvišanje draginjske doklade železniškim starovpokojencem. Te dni se je mudil v Beogradu predsednik Zveze staro-vpokojencev državnih železnic M. Kis. Posredoval je v ministrstvu glede zvišanja draginjskih doklad železniškim starovpo-kojencem. Zvedel je, da ministrstvo pripravlja uredbo, po kateri bodo zvišane pokojnine starovpokojencem. — Anketa o odkupu p*eni©e. Napovedano je bilo, da bo danes sklicana konferenca zastopnikov PrizaJa, direkcije za prehrano in drugih pristojnih ustanov ter gospodarskih organizacij. Na konferenci bi naj sklepali o odkupu pšenice nove žetve ter o preskrbi s pšenico, odnosno moko krajev v vsej državi. Zaradi maksimiranja cen pšenice brez popolnega soglasja nekaterih gospodarskih organizacij je nastal na tižiščih kočljiv položaj. Nekatere ustanove kupujejo pšenico po višjih cenah kakor so bile maksimirane in baje bo predloženo vladi, naj bi cene legalizirala, to se pravi določila višje maksimalne cene. — žitna skladišča za Slovenijo. Nedavno smo poročali, da bo po vsej državi se-zidanih okrog 90 žitnih skladišč, ki bodo vsebovala po 50 vagonov žita. Po programu bi morala ta skladišča biti uporabna že letošnjo jesen, da bi v njih shranili dovolj živeža do prihodnje letine. Slovenija bo dobila 6 žitnih skladišč, tako da bo njihova kapaciteta znašala 000 vagonov žita. Vsako poslopje bo veljalo od 300.000 do 400.000 din, tako da bodo skupni stroški znašali okrog 2 milijona din, — V prejšnjem stoletju je bila moda, da so bila stanovanja natrpana z razno nepotrebno navlako. Sedaj pa mnoga stanovanja izgledajo kot izropana, ker zavzema prostore le prozaično pohištvo. Tudi to ni prav. Na Ljubljanskem veleSejmu, cd 31. avgusta do 9. septembra, bo razstavljenih mnogo krasnih ter hkrati priročnih izdelkov, ki v modernem stanovanju poživljajoče učinkujejo. — OpnSčanje domačih solarn. Poraba soli v naši državi znaša na leto okrog 150 milijonov kg, produkcija nasili solarn pa 75,000 000 kg. Folovico porabljene soli moramo tore i iiVfiinti Uvr. žftmo jo iz Turč-i-:e. Rumuniie. Nemčije, Tunisa in Egipta. Zato se ZtLi nerazumljivo, zakaj ne povečajo pi<>dukcije soli na-Hh šolam. Z malo preureditve bi lahko povečali produkcijo soli v Kreki, da bi bila izkoriščena kapaciteta solarne povsem, tako da bi nam soli ne bilo treba vec u vaza.ti. Vsaj morske soli bi nam ne bilo treba uvažati, ker bi je lahko pridobivali v Dalmaciji toliko, da da bi je bilo dovolj celo za izvoz. Toda ne-mestu, da bi čim bolj izkoriščali domače solarne, delo v njih postopno omejujejo, n. pr. v Stonu in Pagu. — 500 pasem golobov je na vsem svetil. O I najmanjše do največje, katerih zastopniki so tudi rimljani in florentincl. Mladiči teh vrst dosežejo konec četrtega tedna že težo pol kg. Golobje meso priporočajo v uživanje težkim bolnikom. Te vrste golobov lahko vzrejamo v tako zvanih volje ran, t. j. v zaprtih ogradah, kakor fa-sane, samo da jim nudimo dovolj krme in pijače. Tudi je gojenje golobov v takih ogradah za rejce bolj pripravno, kjer lahko iz neposredne bližine nadzoruje vso rejo. Ta način reje golobov je prav pripraven za one ljubitelje malih živali, ki imajo nepiijazne sosede. Na razstavi malih živali in produktov, ki bo v okviru jesenskega Ljubljanskega velesejma od 31- avgusta do 9. septembra, bodo imeli ljubitelji golobov priliko seznaniti se z vsemi vrstami golobov, ki jih goje naši rejci. — Hrvatska dobi novo hidrocentralo. Hrvatski inženjerji pripravljajo graditev velike hidrocentrale za izkoriščanje vodne sile potokov ličanske in Lotvarke. Hidrocentrala v Vinodolu bo imela dve turbini po 36.000 k. s. Njena kapaciteta bo znašala 217,000.000 Kw ur na leto. Ta električna energija bo zadostovala za vso banovino Hrvatsko. Z delom omrežja bodo znašali stroški 130,000.000 din. To bo največja dosedanje javno delo na Hrvatskem. * v v~ v % i • — • 1 " j> * . * l 1* k * * ♦ * " - « -r 1 4 • . 4 i { j jH 4 J . * — Celo mnogi naši kadilci ne vedo, da rase v Jugoslaviji najboljši tobak in da ljubljanska Tobačna tovarna slovi pred vsemi drugimi v državi. Za Ljubljanski velesejem, od 31. avgusta do 9. septembra bodo na razpolago specialne izvrstne, tako imenovane izložbene cigarete Vardar in Drina po ceni za navadne cigarete teh vrst. — Hrvatski poštni zvaničnikl za decentralizacijo poštne službe. V nedeljo jc bil v Zagrebu občni zbor Združenja postnih zvaničnikov banovine Hrvatak<\ Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri se med drugim zahteva decentralizacija poštne, telefonske in brzoja\ne službe v naši državi s tem, da pridejo poštni uslužbenci v banovini Hrvatski popolnoma pod kompetenco banske oblasti. Hrvatski poštni zvaničnikl Zahtevajo tudi nov postni zakon. Država naj zgradi za poštne uslužbence stanovanjske hišice, ki bi jih odplačevali z najemnino, čisti dobiček od poštne službe naj se porabi za izboljšanje poštne službe same in gmotnega položaja poštarjev. — Okrog 40.000 gledalcev na sinčki alki- V nedeljo je bila v Sinju že 225-tiČ prirejena tradicionalna siniska alka, kateri je prisostvovalo okrog 40.000 gledalcev. Nastopilo je 19 alkarov in zmagal je Ante Bereza. — Robidov enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ul. 15 vpisuje učence za šolsko leta 1940-41. dnevno od 8. do 12. ter od 3. do «. zvečer. Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. Telefon 40—48. — Izlet SPD v Kamniške planine priredb Osrednje društvo SPD v Času od 31. t. m. do 3. septembra. Izlet v skupini planincev in pod vodstvom je prav prijeten zlasti za tiste, ki sicer nimajo primerne družbe za poset naših planin. Odhod iz Ljubljane je v soboto z vlakom ob 16.10 proti Kamniku tako, da prispejo udeleženci tega dne do večera v Dom v Kamniški Bistrici. V nedeljo 2jutraj odhod skozi doiine Bele Čez Presedlj ij na Ozstrico in do večera v kočo v Jermanovlh vratih. Naslednji dan je določen za pot mimo Bran^ in Skute do Ko-krškega sedla ln za poset Grintavca. V torek 3. septembra gredo izletniki čes Kal-tko goro ln Greben na Krvavec ter se zvečer pripeljejo z avtobusom iz Cerkelj nazaj v Ljubljp.no. Prijave sprejema pisnrna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cePta 4 I. Pri prijavi mora vsakdo izročiti svojo Člansk- zkaznlco SPD — Nemščina In italijanščina v hrvatskih srednjih šolah. Brn banovine Hrvatske dr. SubaŠič je podpisal v nedelo odlok, s katerim se uvede na srednjih šolah z začetkom SoLskega leta 1940-41. pouk nemščine in italijanščine. Na klasičnih gimnazijah se bo poučevala nemščina od 1. razreda, italijanščina pa od 5. razreda dalje, na realnih gimnazijah pa nemščina od 1.. 2. in 3. razreda, italijanščina odnosno francoščina aLi angleščina oJ 3. razreda, na učiteljiščih nemščina ali italijanščina od 1. razreda, na meščanskih pa tudi nemščina ali italijanščina od 1. razreda. — Izlet na Krvavec priredi Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Lubljani v nedeljo 1. septembra t. L V tem času je najprikladnejši izlet v ta gorski predel. Iz Ljubljane bo odpeljal v nedeljo ob 6. uri zjutraj poseben avtobus Izpred evangeljske cerkve na Gosposvetski cesti. Peljal bo do Sangrada pri Cerkljah, ki je najpriklndnejše izhodišče za vzpon na Krvavec, skozi Stisko vas, mimo Sv. Ambroža ln dalje čez Križko planino od Doma na Krvavcu, ki stoji na razgledni točki na višini 1700 m. Izletniki bodo imeli šest ur časa sr bivanje na Krvavcu ali za izlete v okolico Krvavca- Ob 19. uri bo odpeljal avtobus izletnike nazaj v Ljubljano, kamor prispejo ob 20. uri. Prijave sprejema pisarna SPD. Ljubljana. Aleksandrova cesta št. l/L Voznina za člane SPD znaša samo 18 din. Planinci, hitite s prijavami, da dobite svoj sedež v avtobusu. — Pomanjkanje moke in kruha v Novem Sadu. Novi Sad leži sredi rodovitne pokrajine, kjer se pridela navadno mnogo žita. Letos je pa bila letina v naših žito-rodnih krajih slaba in zato je začelo ponekod že setlaj primanjkovati moke in kruha. V Novem Sadu je bila v nedeljo konferenca zastopnikov mestnega poglavarstva, pekov in mlinarjev. Ugotovljen je bil zelo težak položaj zaraii pomanjkania moke. Mlini ne morejo obratovati, Ker nimajo zalog žita. Nekateri peki so Izjavili, da bodo zadostovale zaloge moke samo še za nekaj dni. Treba bo torej podražiti kruh odnosno moko. Zastopniki mestnega poglavarstva so pristali na podražitev kiaiha v Novem Sadu na 3.75 din. Mlinarji bodo dali pekom še nekaj moke, da ne ostane Novi Sad brez kruha, — Uradno odobreno zvišanje cen. Banska uprava dravske banovine je odobrila tvrdki A. šarabon v Ljubljani, da sme prodajati v prodaji na debelo žitno kavo pražame žika po 5.20 din kg. Zlatorog navadno milo po 14 din, zlatorog terpentino-vo milo pa po 15 din kg. Pri takojšnjem plačilu se mora odobriti na te cene 1% skonta. Tvrdki Cakovački paromlin i mun-njara v Čakovcu je pa dovolila proiajati mlevske izdelke na veliko po cenah odobrenih 7. avgusta, postavno mlin Čakovec, po banski oblasti banovine Hrvatske. — 100 novih ljudskih šol na Hrvatskem. V krajih Hrvatske, kjer še nimajo ljudskih čol in kjer morajo otroci daleč hoditi v šolo. bodo letos otvorjene pomožne ljudske šole. To velja zlasti za južno Bosno, Hercegovino in Liko, kjer je največ nepismenih. Ti kraji dobe v jeseni 100 ljudskih pomožnih šol, v katerih se bodo otroci poučevali dokler ne bodo zgrajena šolska poslopja za stalne sole. — Nova grobova, včeraj je umrl v Ljubljani g. Franjo Krašovec, narednik vodnik I. ki. pri Vojnem odseku dir. drž. železnic. Pokojnik je bil splošno znan in priljubljen. Zapušča soprogo Ivano, hčerko Albino in sina Franja. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice vojne bolnice k Sv. Križu. — Davi je umrla v Ljubljani ga. Zrimšek Minka vdova Potokar roj. Ahžič. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Božjemu grobu v Stepanji vasi. Blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — Avtomatski telefonski aparati za vrneta vanje novcev po 50 par. Ministrstvo pošte je nabavilo avtomatske telefonske aparate za vmetavanje denarja po 50 par. Letna naročnina za take aparate je 100 din, tisti naročniki pa, ki sami nabavijo in vzdržujejo take aparate, ne plačajo te naročnine. Za zameno navadnega aparata, ki je last poStne uprave, z aparatom za vmetavanje denarja se ne plača nobene pristojbine, če pa je navadni aparat last naročnika, potem plača naročnik za zameno 60 din. Telefonski naročniki smejo nabaviti samo kompletne telefonske aparate za vmetavanje denarja in jim ni dovoljeno, da take aparate samovoljno montirajo na telefonske aparate, ki so last poštne uprave. Naročnik, ki želi svoj navadni aparat zamenjati z aparatom za vmetavanje denarja, mora to s pismeno in kol-k ovan o (10 din) vlogo prijaviti svoji pošti (centrali). Avtomatske centrale bodo sprejemale prijave do konca avgusta t. 1. Telefonski naročniki, ki žele svoj navadni telefonski aparat, ki je last postne uprave, zamenjati z aparatom za vmetavanje denarja, ki so ga sami nabavili in je torej njihova last. si morajo od pofctne direkcije preskrbeti potrebno odobrenje. V ta na* men morajo predložiti arvoji posti (centrali) kolkovano vlogo, v kateri mora biti označeno, katere marke (tvrdke) je aparat in s katerim odlokom ministrstva poste Je dovoljena prodaja teh aparatov. Ko je direkcija ugotovila, da je tipa aparata za vmetavanje denarja odobrena od strani ministrstva, odredi zameno aparata proti plačilu pristojbine 60 dtn. Zameno aparatov sme torej Izvršiti samo postna uprava. Telefonski naročniki se opozarjajo, naj ne kupujejo razne aparate za vmetavanje denarja, ki od strani ministrstva niso odobreni in naj jih brez dovoljenja ne mon- tira jc na telefonske aparate, ki so last postne uprave. Samovoljno montiranje in zamen javan je aparatov ima po § 78, t. TI. zakona o pešti. telegrafu in telefonu za posledico denarno kazen od 300 do 5000 din in odvzem aparatov. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deževalo v presledkih. Ponoči in davi je deževalo v Ljubljani in Mariboru in smo imeli do 7. uie 25.9 mm padavin. Najviija temperatura je znašala v Beogradu 30, r Zagrebu, Splitu in Dubrovniku 27. v Kum boru 26, v Ljubljani in Rabu 25, v Sarajevu 24, na Vlan 22, v Mariboru 2l! Davi je kazal ba meter v Ljubljani 755.2, temperatura je znašala 15.3. — Nesreče. Na Cankarjevem nabreju je včeraj padel po stopnicah 271etni sobosli-karski pomočnik Stojan Sefic in si zlomil levo nogo. — Kovač France Meiek iz Cerknice je na klancu padel 9 kolesa ln se hudo poškodoval na glavi. — lOletni sin delavke Niko Serko 1« Kolovca e včeraj na dvorišču svojega soseda padel pod voz, ki je tel češenj in ga poškodoval po životu. — 181etnl delavec Andrej Loiar v D e. r*§arjevem kamnolomu v Železnikih je snoči rasstreljeval kamenje a dinamitno patrono. Patrona pa se je prezgodaj vnela in so drobci kamenja poškodovali Lota rja po obrazu ln po rokah. — V bolnico so snoči pripeljali tudi 381etno delavko Kozo Dremelj ia Dobrunj, kt se je na Zaloški eesti s kolesom zaletela v nekega drugega kolesarja in se hudo poškodovala po hrbtu. — Obsojen poilgalec. Te dni ata se zagovarjala pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. dr. Julija Feila«-herja leta 1S93 v Dravljah rojeni Ivan Kogovšpk, poslovodja tovarne »Zvon« v št. Vidu nad Ljubljano in leta 1902 rojeua Frančiška Zaje, žena mesarja v Tacnu. Zakrivila sta zločin požiga. Ivan Kogov-šek je kat lastnik »Zvonarne in livarne« nagovoril svojo sestro Frančiške, omoženo Zaje, proti nagradi 10.000 din, da je podtaknila v noči na 5. maja 1931 ogenj v lopi zvonarne v §t. Vidu. Požar je tovarno in stroje uničil. Vzajemna zavarovalnica, pri kateri je bil Kogovšek zavarovan, je cenila škodo na 274.587 din in je ta znesek izplačala. Kasneje se je izkazalo, da ogenj ni nastal slučajno in je prišla vsa stvar na dan. Ivan Kogovšek je bil zaradi zločina požiga obsojen na 1 leto robije in 600 din denarne kazni ali 1C dni zapora ter na 21etno izgubo častnih državljanskih pravic. Frančiška Zajčeva pa na 6 mescev strogega zapora 300 din d^mrne kazni ali 5 dni zapora. Oba morata Vzajemni zavarovalnici tudi solidarno povrniti 274.587 din ter 750 din za cenilne stroške. — 6*25.000 din so odnesli, v noči od sobote na nedeljo jc bilo vlomljeno v Osijeku v trgovino z drvmi Bele Buch\valda. Vlomilci so odnesli bogat plen v znesku 625 tisoč din. Policija jih še ni izsledila. V vas Komletinci pri Vinkovcih je bilo vlomljeno v hišo TTletr" Stane Blaževič. Razbojniki so starki s kladivom razbili grlavo in ko je bila mrtva, so ji ukradli 2700 din. Orožniki so jih pa kmalu izsledili. " " ■ — Popravi! Izletniki, člani Touringkluba, so imeli v nedeljo na sporedu oprle d radovljiškega kopališča in ne pokopališča. S pokr nališči bi se naj tudi tiskarski škrat ne šalil. — Ptktasol, Frutapekt in Drogesan, vse za vkuhavanje sadja, se zopet dobi v drogeriji OregoriČ, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. Iz Ljubljane —lj Umetnostno zgodovinsko društvo v TJubljani priredi v četrtek 22. avgusta izlet v Vransko, Mozirje, Ljubno, Luče, Logarsko dolino, Sv. Frančišek, Gornji grad. Odhod s Kongresnega trga ob 7. zjutraj. Priglasiti se je do srede ob 5. popoldne v prodajalni Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 80 din. U— Rezervni pod oficir ji Se pozivajo, da se v četrtek, 22. tega meseca ob 20. uri brezpogojno udeleže važnega sestanka, ki bo v salonu Derendove, prej Usenikove gostilne, na Borštnikovem trgu 2. —lj Obveščamo občinstvo, da bo kino Sloga v času od 21. pa do 30. t. m. radi renoviranja in čiščenja prostorov zaprt, —lj Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana g.Rusa JOSip3, trgovca in lastnika bufeta. Pogreb bo danes ob 4. s Cankarjevega nabrežja št. 13 na pokopališče k Sv. Križu. Uprava združenja. u— Državna srednja glasbena šola v Ljubljani. Prijave novih gojencev za vpis se sprejemajo v pisarni. Gosposka ulica 8-1., do 5. septembra. Sprejemni izpiti bodo od 6. do 10. septembra po vrstnem redu, ki bo objavljen na razglasni deski. Vpisovanje starih gojencev bo od 1. do 15. septembra, le v izjemnih primerih do 1. oktobra. Ponavljahu izpiti bodo od 25. do 31. avgusta, diplomski izpiti za gojence, ki imajo dovoljenje prof. sveta, pa v prvi polovici septembra. — Ravnateljstvo drž. srednje glasbene šole. —lj Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani bodo popravni in razredni izpiti 27., 28. in 29. t. m. po sporedu, ki je objavljen na razglasni deski. — Prijave za —lj Aretirana tatica. Včeraj je stražnik aretiral na ulici 191etno bivšo služkinjo Antonijo M., doma iz okolice Radeč. M., ki se že del,j časa sumljivo potika okrog vojašnic in po skritih beznicah, se peča s 1 SAMO i K DANES aanimlva in napeta drama ia burnih dni ameriške zgodovine. TIGER ARIZCME KINO SLOGA — TEL. 27-30 Predstave ob 16., 19. in 21. uri I Češki film v nemškem jeziku po romanu J. Vrbe V glavnih vlogah: Stepničkova, Willi Bauer Predstave ob 16., 19. in 21. uri. — KINO UNION, tel. 22-21 (KKIVOPRISE2NIK). BOŽJI MLINI tajno prostitucijo. Na policiji "e je izkazalo tudi, da je okradla svojo bivšo gospodinjo Marijo Z. v Zadobrovski ulici, ki ji ja vaela več kosov perila in par čevljev. vpla v I. razred sprejema ravnateljstvo od 87. do 29. t. m. med 8. in 12. uro — Vpis učencev in učenk za oba razreda bo 2., 3. ln 4. aeptembra od 8. do 12. ure. — Završni Izpiti bodo od 2. do 11. septembra. — Otvoritvena sv. maša bo 12. septembra ob 9. uri V Križankah. Po sv. maši se zbero učenci ln učenke v svojih razredih. —11 Mica Kovačeva. V gostilno >Pri lovcu« je včeraj prišel neki France F. mizarski pomočnik brez posla, ki je bab,- -vo sedel za mizo in pričel naročati pija/ Poskrbel je seveda tudi za pošten prig i-aek, nakar se je v ugodnem trenutku, ^o natakarice nI bilo blizu, dvignil in srni k-nil iz gostilne. Njegov beg pa so opazili drugi gostje, ki so ga takoj pričeli \o\ iti in ki so ga tudi ujeli na Tržaški cesti. Mico Kovačeve so izročili stražniku. —lj Čigav je prstan? Na kriminalni 1 a oddelku na policiji hranijo zlat prstan z vdelanim briljantom, ki ima na notranji strani vgravirano ime: »Pokly, 24. 2. 36.« Prstan je policija zaplenila nekemu sumljivemu prodajalcu, ki pa ni mogel povedati, kje ga je dobil. Prstan je bil nedvomno nekje ukraden in naj se lastnik zglasi na policiji. —li Si>et v rokah pravice. Pred dnevi smo poročali o aretaciji 19letnega vlomilca Štefana šekulina, ki je z bivšim nata-karskim vajencem K. vlomil v Majcenovo kavarno na Tvrševi cesti. Sekulina so že Čez tri dni aretirali, pa je stražniku pobegnil s policijskega dvorišča, šekulina so zasledovali, pa se je zasledovalcem srečno umaknil in se skril nekje v Ljubljani.Vče-raj dopoldne pa so ljudje v parku na Kralja Petra trgu opazili r.eko čudno našemljeno žensko, ki je delala preveč moške kretnje. Opozorili so na njo stražnika, ki jo je aretiral. Na policiji s«, je pa izkazalo, da ne gre za žensko, in ko si 1 jo preiskali, se je iz ženske obleke prikazal vlomilec šckulin. Pri njem so našli natiskano pesem »V ječi«, ki jo je sam spesnil in ki jo je prodajal po dinarju izvod. Ljudem se je preilsta vi jal kot krivično preganjani študent, ki trpi zaradi svojega političnega prepričanja, v resnici pa je nevaren vlomilec. —lj Trije ključi na obročku so bili izgubljeni v ponedeljek zjutraj na Tvrševi cesti ali v Livarski ulici. Pošten najditelj najditelj naj jih proti nagradi odda v upravi »Slov, Naroda«. $00 vagonov semenske pšenice Beograd, 20. avgusta. V kmetijskem ministrstvu je bila konferenca, na kateri se je obravnavalo vprašanje semenske pšenice. Ugotovljeno je bilo. da je letošnja pšenica po kakovosti zelo slaba, po količini pa je letina za dobrih 40 •/• slabša od lanske. Zato se čuti velika potreba po dobri semenski pšenici. Toda glede na razpoložljiva sredstva bo mogoče nabaviti samo okrog 500 vagonov semenske pšenice. Ta količina bi se razdelila na poedine banovine, tako da bi dobila moravska banovina 30 vagonov, dunavska 340, vrbaska 30, drinska 15, zet-ska 30. vardarska 30 in dravska 25 vagonov. Prizad bi dal na razpolago 5,000.000 din za nakup semenske pšenice in poskrbel bi za brezplačni prevoz v relacijah, kjer presega 1500 din. Osnovna cena semenske pšenice bi bila ista kakor pšenice za prodajo. Sklenjeno je bilo, naj banovine kupijo semensko pšenico na svojem področju in le, če je tu ni dovolj, jo lahko kupijo tudi v drugih banovinah. Da bo mogoče semensko pšenico dobro prečistiti, bo potrebnih vsaj 1000 čistilnic. Prizad bo moral pomagati, da se bodo dobila v ta namen potrebna sredstva. Za nakup in razdelitev semenske pšenice bodo poskrbeli Prizad, kmetijsko ministrstvo in dunavska banovina. Da se poveča pridelek pšenice v prihodnjem letu, bodo morale banovine po svojih strokovnih organih pokreniti naj-ždvahnejšo propagandno akcijo, da bodo kmetje semensko pšenico dobro prečistili in jo pravočasno posejali. Enako akcijo bo pokrenjena tudi z namenom, da se v jeseni poseje čim več ječmena in ovsa. Do smrti pobita neznanka Celje, 20. avgusta Na praznik 15. t. m. je prišla k pocestnici Katarini Sternadovi neka gluhonema ženska, po zunanjosti sodeč ciganka Ster-nadova je poklicala 30-letnega sosedovega sina Janeza Moškona iz Vrtnika in mu rekla, naj Žensko, ki je iskala prenočišče, odslovi. Ker ga ciganka nI razumela, ji je prisolil nekaj zaušnic, da se ji je vlila kri in ker se je še obirala, je začel udrihati po nji, da se je sesedla. Opotekajoč se, je padla neznanka v bližnjo apnenico, kjer ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V S1SKI. telefon 41-79 Krasen film, ki prikazuje trnjevo pot do filma in slave Karijera V glavnih vlogah: Janet Gaynor, Fredric March Predstave: danes ob ^9. urt jutri ob V:>9- uri ln v četrtek ob *»9. uri Prihodnji spored (v soboto 24. VHI): AI21r jo je Mi>škon še enkrat udaril po glavi* Videti je bilo, da Je ženska mrtva. Nato jo je Moškon izvlekel iz jame, pri čemer mu je pomagal tudi 44-letni posestnikov sin Jakob Resnik. Ko so jo izvlekli iz jame, jo je Moškon se enkrat sunil, da se je zakotalila po klancu na trato, kjer so jo našli mrtvo. Identitece nesrečne ženske še niso ugo» tovili. Moškona so aretirali, prav tako sta bila aretirana Sternadova in Resnik, da ne bi vplivula na izpovedbe prič. Otroka fe zadavila Celje. 20. avgusta 221etna služkinja Agneza Golenko ie služila v Kapli pri Sv. Juriju ob Taboru pri posetniku Kumru. Bila ie noseča in sredi iuliia ie prišla v celjsko bolnico, kjer ie rodila zdraveca fanta, ki so ca krstili na ime Franc. 29. julija pa ie zapustila bolnico in vzela fanta s seboj. V St. Jurij se je vrnila brez otroka. Ko so io vprašali, kje ima dete. se je izgovarjala, da ga je v vlaku pri Sv. Pter v Savinjski dolini izročila neznanki iz Petrovč. Stvar se ie zdela malo verletna in ko je prišla na uho orožnikom, so jo tako i zaslišali. Priznala je, da je 29. julija v Gitij>ki vasi pri Gomolskem blizu potoka Bolska otroka zadavila in zakopala. Dete so res našli tam. Gol en kova je bila izročena sodišču. ŠAH IX. kolo v Celju Celje. 20. avgusta V IX. kolu je Smigovc proti Drasičai igral damski gambit. Smigovc je žrtvoval damo ter je v krasni kombinaciji prisilil I>raš*-ča k vrnitvi dame. Drašdč se je v izgubljeni poziciji vdal. šorli je proti šubariču v damske m gambitu v že dobljeni poziciji zamenjal potezi, kar je SubariCu zadostovalo, da se je izmotal. Partija je bila prekinjena v nekaj boljši poziciji za Sorlija. Pavlovtč je proti Mišuri igral sicilijanski gambit, v katerem je po lop* kombinaciji zmagal. Gotlieb je premagal Mareka. Prekinjena partija sorli-Majstoro-vič je bila remis, Mlinar se pa je brez nadaljevanja vdal Bernerju. Subarič je dobil prekinjeno partijo proti Majstoroviču. Stanje po IX. kolu: &iibaric 6.5 (1), Jerman 6.5, Berner, šorli 6 (1), diska 5 (1), Gotlieb 5, Smigovc 4.5 (1), DraSiČ 4.5, Majstorović, Marek 4 (1), Midura, Mlinar 4, Pavlovic 3.5, Savič, Popovlc 3 (1), Medan 2.5 (1), GraSer, ftuk 1.5 <1>. Drebi se bo igralo X. kola. Iz Celja —c NearečL Martin Ribar, 201etni stn čevljarskega mojstra iz Orle vasi pri Bra-slovčah je 16. t. m. tako nesrečno padel a kolesa, da si je zlomil levo ključnico. — Franca Rižnarja, 441etnega dninarja !z Ostrožnega pri Celju je konj pri delu tako močno brcnil, da mu je polomil nekaj reber. —c Podivjanost. V gostiln* Naraks v Bezovici v Vojniku okolica so napadli trije fantje 271etnega pose stn i kove ga sina Jakoba Kolarja iz Bovš pri škofji vasi ter ga zabodli z nožem v pleče in desno roko. Pred isto gostilno je nekdo napadel in pretepel s kolom 471etnega Filipa Kačič-nika ta Bezovice tako močno, da mu je zlomil desno roko in mu zadal rane po glavi. —c TJmTl Jte občinski revež Jurij Vetrih, 63 let star, iz Lokrovca. Naj v miru počiva! —c Nov gaMl**i dom je blagoslovila preteklo nedeljo gasilska četa v Slivnici pri Celju. Otvoritvi je prisostvovalo mnogo občinstva in sosedna društva, —c Po Savinjski dolini je na delu tatinska družba. Preteklo noč so vlomili neznani tatovi ▼ trgovino Matilde Jelen v Loki pri §t. Juriju ter odnesli med drugim nekaj kave in cigaret v skupni vrednosti 1000 dtn. — Isto noč so v Ojstri*k1 ▼asi skušali opleniti trgovino Rafaela Ve-bra, pa so jih pravočasno prepodili. Izgleda, da je na delu ciganska tolpa, ki se potika sedaj tam okoli. ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din L— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek oosebej. Najmanjši znesek 8.— din MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 1980 FOTO-AMATERSKA MELA izvršuje strokovno, hitro in poceni fotc-atelje Mancini, Ljub-Uaaa-VK. Poslažite se »Slov. Narodu« ki so najcenejši t RR0DA MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v ■UDARNI Ljubljana, židovska ulica 6 LOVSKEGA PSA braka, starega 3 leta, izredno dobrega za lov, radi opustitve lova prodam. Tesar Anton, Dol. Logatec 143. 1952 JE SENOVE SADIKE proda vsako množino graščina Bostanj, p. Bostanj. 1051 •................«• ................................ ...... ....................... ••.».«....".*.•.••.•.*.• Najbolji! vodnik po radijskem sveta je »NAŠ VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice a radijskega m televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smeSnice. Izhaja vsak petek In je tudi lepo ilustriran! OPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. »SLOVKHSKI RIKODf, Kako je bilo v Dubrovniku Poročilo našega posebnega t Ji Dubrovnik, 18. avgusta.. Vožnja iz Splita v Dubrovnik je bila proti pričakovanju ugodna. Ko smo se odpeljali iz Spiita, je pihal močan jug in vsi so n„m prerokovali »težko vožnjo«. V duhu smo že videli posledice. Toda veter je k >.Ji o ponehal in imeli smo krasno vožnjo do Dubrovnika. Cas na ladji je potekal neverjetno hitro, ker si je vsakdo našel kako zabavo. Najmanj so občutili vožnjo igrači anea . ki so se toliko zatopili v igro, da so komaj opazili, da jim kibicira znameniti tenor Tino Patiera. Skoda, da smo cprzili to prepozno, ker drugače bi ne bil u.-el tako poceni, posebno našim ljubiteljem glasbe. V Dubrovniku nas je čakala v pristanišču velika skupina Jugašev. Odvedli so nas v odličen pen:*ion »Florida«, ki je s svojo krasno lego očaral vse. Odlično nastanjeni smo kljub temu malo z nezaupanjem čakaM nedeljo. Jugaši so se temeljito pripravljali, posebno Luka Ciganovič, ki se baje ni smel pokazati na ulico, toliko so ga »znfrk:1 vali . da je v Ljubljani izgubil proti novincu PeIhanu. Tudi potovanje je pustilo že prve sledove. Druga klima, tekma z Jrulnno-n sta utrudili nekatere, posebno tiste, ki mnogo plavajo, kakor na piimer Pelhana in Dragušo Finčevo. V Dubrovniku je vladalo za tekmo veliko zanimanje. Ze dva dni pred tekmo so bili razprodani vsi sedeži. Na dan tekme se je zbralo na kopališču 1300 ljudi, toliko, da je zmanjkalo vstopnic. PlavaliSče je bilo lepo pripravljeno in je organizacija lepo t>jnk-_«ionira!a. Mučne so le pavze med točkami ki so v Ljubljani lepo izpopolnjene z vmesnimi točkami. Glavni sodnik g. Reš je imel lahko delo, ker ni bilo nobenih rpornih vprašanj niti protestov, ki so bili v Splitu skoraj pri vsaki točki. Z malo zamudo se je pričela tekma. Na 400 m prosto je startal namesto Scnrpe Mičan. Fant je toliko napredoval v letošnji sezoni, da smo ga lahko pustili plavati brez skrbi, a bi delal sramoto s slabim rezultatom. Konkurenca, ki sta jo dobila Pirijana v Žižku in Miloslaviču, je bila odločno preostra. Mfloslnvič je talent, ki bo jugoslovanskemu plavalnemu sportu še sigurno delni čast. Cas, ki ga je danes dosegel, je njegov najboljši, kar ga je kdaj dos -^^el. 1. Žižek. Jug. 4:55,5 2. Miloslavić. Jug, 5:10,8 3. Mihalek, Ilirija, 5:24,4 4. Močan, Ilirija, 5:33,2 Točke: Ilirija S, Jug 8. 100 m prosto, dame: Ilirijanki nimata konkurence. Takoj po startu prfideta v vodstvo, čali kaže, da se je štedila za 100 m hrbtno in je plavala precej ležerno Tudi Keržanova se ni trudila, saj za Jug ni startala glavna konkurent ka Jazbečeva. ki je bila bolna. 1. Fine Draguša. Ilirija, 1:15.2 2. Keržan Dana. Ilirija, 1:19.6 3. Petrovič. Jug. 1:21 4. Bartulica. Jug. 1:26.6 Točke: Ilirija 11, Jug 11. 100 m hrbtno, gospodje: 2\ dopoid-e so Jugaši napovedali zmago CSgnnovica, ker je on po porazu, ki ga je dož.ivel v Ljubljani, vzel trening bolj resno kakor je bila pri njem navada. Pri Pel-hanu se je poznalo, da je malo utrujen, saj je čas slabši, kakor ga je dosegel v Ljubljani. Postavil pa se je Pestevšek. ki je zanesljivo zasedel tretje mesto. Tonček je od tekme do tekme boljši. 1. Ciganovič T.uka. Jug. 1:12.6 2. Pelhan. Ilirija 1 :13.7 3. Pestevš k Ilirija. 1:17.2 4. Ciganovič IV, Jug. 1:18.6 Točke: Jug 17, Ilirija 16. 200 m prsno, dame: Pri *akoirana zmaga Pozn;qkove ni Izostala. Mala plava tako dobro, da letos ni-mj» konkurence. Ko si bo popravila stil. bo lahko plavale pod 3:20. Skoda, da je Wer-nerjeva bolna in smo prikrajšani s tem za lepe borbe. 1. Poznjak 3:24,8 2. Martin 3:33 3. Fine I 3:36.1 4. Brbora 4:27,1 Ilirijar.ki se mnogo nista trudili. Opaziti pa je bilo. da Finčeva Saša lepo napreduje in že stalno plava v času 3:36. Tudi Martinova je z lahkoto plavala svoj čas. Točke: Ilirija 21, Jug 23. 100 m prosto gospodje. Pelhan mora zepet na start še utrujen od 100 m hrbtno, kjer danes ni imel prilike »lažirati«. Za Juga plava novo odkritje za kratke proge Miloslavić, ki se je že postavil s svojim rezultatom na 100 metrov. Tudi tu zmaga s svojim krasnim StOom, ki je nekaj edinstvenega. Postavi se Scarpa, Ki je kljub temu, da. je bil šele 4. prišel enkrat na cilj v času pod 1:04. 1. Miloslavić, Jug\ 1:02,3, 2. štakula H., Jug, 1.02.6, 3. Pelhan. Ilirija, 1.03, 4. Scarpa, Ilirija, 1.03,5. TorčKe nirija 24, Jug 31. 100 m hrbtno dame. Mislili smo, da bo borba, toda spočita Bartulovičeva, ki je bila v odlični foimi že na 50 m, dobi toliko naskoka, da se Draguša na drugih 50 m ni več trudila in je plavala le za 2. mesto. 1. Bartulcvič, Jug. 1:27,5. 2. Fine H., Ilirija, 1:34,5. 3. Bradač, Ilirija. 1:41.6. 4. Ciganovič Jug, 1:42,6. Cas Bartulovičeve je lelosiiji najboljši v ligi. Too^e: Ilirija 29, Jug 37. 200 m prsno gospodje. Cerer četudi malo bolan — imel je lahno angino — z lahke to zmaga. Presenečenje pa je povzročil drugi Jugcv prsaš Brinič. ki je s svojim ociličnim plavanjem potisnil Hercoga na zadnje ir.c?'-. 1. Cerer. Ilirija. 2:48,4, 2. Bailicr, Jug, 22:55,2, 3. Brinio. Jug. 3:00.6. 4. Hereoe". Ilirija, 3:04 5. Točl'e: Hi'-»ja 35, Jug 12. 4X100 m prosto dame. Ta štafeta je domena II rijank. Vse so tako izenačene, da nikjer ne morejo postaviti boljše štafete. Tudi proti Jugaši-cam so zmagale, če izvzamemo Jadrano-vo štafeto z običajnimi 30 m naskoka in to brez truda. 1. Ilir ia v postavi: Fine II., Martin Keižan. Fine I. 5:2f*.7; 2. Jug v postavi: Petrovič. Peznjak. Bartulica, Bartulovič 5:42.3. TOčke: Ilirija 45, Jug 48. 4X200 m prosto gospodje. Kot je bila sigurna zmaga Iliri jank v štafeti, tako so bili sigurni Jugaši zmage v olimpijski štafeti. Tlirijani se niso borili mislim, da to ni pravilno. Ni potreba, da se zmaga, ako ni mogoče. Tudi je opravičljivo, ako se plavači štedijo, če morajo še plavati. Toda štafeta 4X200 je zadnja plavalna točka in po rezultatih, ki jih klubi dosežejo v tej štafeti, se precej jasno odraža moč kluba. Priznati pa je treba Pestevšku, ki ie iznenadil vse s svojim odličnim časem na 200 m 2:26.8, najboljši čas v štafeti je plaval Žižek 2:20,3. 1. Jug v postavi Ciganovič IV. Miloslavić stakla IT., Žižek 9:42.7. 2. Ilirija v postavi Pestevšek, Mihalek, Scarpa, Pelhan 10:05. T< * ke H*rija 51, Jug 58. \\aier-polo Jug : Ilirija (4:0) 9:0. S" iniku g. Rešu sta se javili moštvi v našle m jih postavah: Jug: Kunce vi č. Samar lic, Hajcn. Dinkovič. Tošević, Ciganovič Luka, Stand nger. Ilirija: Linhart, 2i ža, Skapin. Scarpa, Bauda. »Kveder«, Pestevšek. Jugaši so igrali kot prerojeni rn so Pinjane gladko premagali. Naši niso našo etnik Juru. ki ima izenačeno moštvo v iITrijanskem moštvu pa je dober vedno »le 2'ža, os.ni pa kakor pač pride. Kaže, tudi. da so um visoki porazi odvzel borbenost in s smehom spreiemaio gole. Pri-•m *i mo-nm ne vsi, toda onim, ki to de-I? o ni v čast. V ep'o no se pa ne mrre reči. da so Iliri jani igrali zelo slabo. Bcljše kov v Splitu, toda Jugaši so bili odlični vsi od prvega do zadnjega. Sodnik g Reš je bil dober. Go'e so zabili Stand nger 5, od teh 2 iz 4metrovk, Ciganovič 3 in Tošević 1. Ob pol 1. je b1-la tekma zaključena. Dubrovčani so se z zadovoljstvom razšli, litri jani pa malo potiti iščejo vzroke pera-za. Sli^aio .-e .ie mn^ga stvari, od katerih si je nekatere vredno zapomniti. Glavno je, da so se borili kcliker so mogli in častno zastopali slovenski olavalni sport. šek. Zlato se zbira v Ameriki L. 1934 je imela Amerika samo 40% svetovnih zalog zlata, zdaj jih ima pa &0 Zaloge zlata v Severoameriških združenih državah so se večale že pred evropsko vojno, še bolj pa potom, ko se je pričela, še malo manjka pa bo zbranega v Ameriki devet desetin vsega zlata, kar ga je na svetu. Večina zlatega zaklada je v Ken-tuških gorah v Ford Knoxu. V prvih petih mesecih lanskega leta je bilo pripeljanega v Ameriko za 2.020.642 dolarjev zlata, letos v prvem polletju pa za 2.745,598.000 dolarjev. Največ zlata je dobila Amerika letos v juniju in sicer za 1.162.975.000 dolarjev. To je večinoma zlato iz Anglije in Francije. Dovoz zlata iz Francije si razlaga ameriško trgovinsko ministrstvo s prizadevanjem umakniti zlato iz Francije pred naglo prodirajočo nemško vojsko. Anglija pošilja v Ameriko zlato v prvi vrsti zato, da plača svoja naročila. Tudi Inozemske vloge v takozvanih federalnih rezervnih bankah so narasle za 437.234.000 dolarjev na skupnih 1.706,187.000. Del teh vlog hranijo banke v svojih tresorih, večino denar- I ja in zlata so pa odpeljali v Ford Knox v državi Kentuckv. Združene države so imele leta 1034 samo 40r/r svetovnih zalog zlata, zdaj jih i imajo pa S0r/n. V Ameriki se ostro kriti-I žira kupna cena zlata, ki znaša 35 dole rje v za unčo. Ta cena je bila pred petimi leti. Tudi vloge inozemcev v rezervnih bankah služijo baje za to, da bodo nekoč predložene kot protivrednost za naročila. Ne bo več treba dolgo čakati, pa bo imela Amerika 90fc vseh svetovnih zalog zlata. Kaj pa potem, se vprašujejo v skrbeh ameriški gospodarski krogi. Ameriški finančni politiki si belijo glave z vprašanjem, kako bi moglo zlato, ki je zelo enostranska vrednota, priti zopet do veljave, če bi Nemčija zmagala. Padel je že predlog, da bi pokupili z zlatom ameriške vrednostne papirje v rokah inozemcev ali pa kolonije evropskih velesil. V ameriški zgodovini bi to ne bilo nič novega. V aprilu 1803 je kupil prezident Jefferson od Napoleona za 15,000.000 dolarjev deželo, ki je merila en milijon km9. <5e bo ■ iimalks ostala pri svoji dosedanji trgovinski politiki se bo zlato vedno znova vračalo tja. Tako bo Amerika neprestano v nevarnosti, da tako rekoč utone v zlat' Kdo fe odkril Hollywood Se leta 1913 so bili fUmski ateljeji raztreseni po vsej Ameriki. Imeli so jih v Los Angelesu prav tako kakor v Chicagu. Hollywood je bil takrat se neznatna naselbina blizu Los Angelesa. Ime je dobila naselbina od tega, ker je v okolici dobro uspeval jasmin (the holly = jasmin Wood == drevo). Razen dnevov, ko so snemali filmske prizore je bilo to mirno dolgočasno mestece. Nekega dne se je izprehajal tam po bul-varju Sunset, mladi škotski slikar Robert Brunton. Na vogalu'ulice je opazil navaden skedenj. Poslopje mu je pa nekako ugajalo in narisal ga je. Brunton je bil doma te Edinburgha in delal je osnutke dekoracij za londonsko gledališče Drury Lane. V Ameriki se je mudil z ravnateljem tega gledališča Irwingom na študijskem potovanju. Videč ameriško filmsko delovanje j« sklenil zgraditi velike ateljeje prav v Hollywoodu. Film ga je tako očaral, da se je ločil od Irwinga in ostal v Kaliforniji. Začel je iskati moža. ki bi mu mogel pojasniti svoj načrt velikih ateljejev. Končno je našel Jesse Laškega. Ta je bil prvotno trubač, pozneje gledališki pisatelj, končno pa izdelovalec filmov. Izbornega režiserja je imel v igralcu Cecilu B. D. Milleu. Brunton je našel pravega moža. Lasky je bil tako navdušen za njegov načrt zlasti ko je zvedel, da se dobe zemljišča v Hollywoodu po smešno nizki cent. Kupil je ar po 300 dolarjev. Tudi les je bil tam poceni, delavske mezde pa za 25% nižje kakor na vzhodu. Prvi film. ki sta ga izdelala tu Lasky in Mille je bil the Squ^ Mann s slavnim gledališkim pisateljem in igralcem Dustinom Farmonom. Vrgel iima je toliko, da je bila nadaljnja proizvodnja filmov že zagotovljena. Tetoviranje v sfaiibi zlasti med mornarji med preprostim zdravnika, od zahteva, naj tetovi-ranca resi dvomljivih okraskov. Neki zdrav nOc je predlagal, naj služi tetoviranje med vojno za pripomoček pri prvem obvezova-nju ran na bojišču. Hotel je označiti na vojakovem telesu kočljiva mesta žil. da bi se preprečila izkrvavltev preden pride ranjeni vojak v kirurgove roke. Tetovirane znake na človeškem telesu je pa poznal že ameriški kirurg O'Neill Ken, Id. je rabfl tetoviranje, da je označeval svoje operacije. Njegovo ime. ime njego vi h asistentov, datum in kratek opis operacije, vse to je bilo tetovirano v Mersejevih znakih kraj brazgotine, ostale po operaciji. Na bolnikovo željo mu jo slovofi kl-rug tetoviral podatke operacije v modri, rdeči ali črni barvi. V Portlandu v Ameriki živi T. D. Rockwell, ki si je dal na noge tetovirati svoje ime v 40 jezikih. Lahko je torej brez skrbi, da se ne bo izgubil. Iz Metlike — Dečji dom kraljice Marije za zaši to dece v vojni, oziroma za letovanja, so začeli graditi na sokolskem zemliišču nolefi našega Sokolskega doma. Zgradba bo enn-nadstropna z vsemi prostori in h'cicn kima napravami, ki so za tak dom rx>t oboi. V štirih spalnicah bo 50 posteli za deco. v drugih sobah bo preskrbi ieno za zdravnika, upravno in nadzorovalno csobie. Zadaj za domom bo deci na razpolago -*e!o-vadišče metliškega Sokola. Dom stoii ob cesti Novo mesto—Metlika, vendar je rd-dalien od ceste tako. da ne more do reaa prah in ropot. Nad obema domoma i o zda i vinorodna Veselica. To ie nai!er>šo in nai-boli zdravo stavbišče v mestu. Deči: dom kraljice Mariie zida stavbno podietie Avguštin Okroglič iz Novega mesta, ki ie zgradilo tudi sokolski dom. Dečii dom. ki bo v dobrem mesecu do d streho, ie v zaščitnem dečiem skrbstvu velika in lena pridobitev. Jesenski velesejem v Ljubljani bo od 31. avgusta do 9. septembra — Kaj bomo videli na njem Ljubljana, 20. avgusta Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. se bo vršil Jesenski velesejem v Ljubljani kot 47. velesejemska razstavna prireditev od 31. 8. do 9. 9. 1940. V splošnem delu bo razstavljeno: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, vozovi, dvokolesa, motorna kolesa, sport, poljedelski stroji in orodje, lesna industrija, pletarstvo, ščetarstvo, igrače, usnje in galanterija, krznarstvo, papir in pisarniške potrebščine, kemična industrija, živilska industrija, steklo, porcelan, keramika, bižuterija. glasbila, stavbarstvo in gradbeni material in razne novosti. Posebne razstave: Pohištvo in stanovanjska oprema, mala obrt, turizem (priredita Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru), razstava motornih in brezmotor-nih letal ter modelov. (Priredi Aeroklub ^Naša krila« v Ljubljani), aktivna in pasivna obramba pred napadi iz zraka (priredi Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani), zobna tehnika (priredi Društvo zobnih tehnikov ob svojem 30-letnem jubileju), noša vsakdanja prehrana (priredi Zveza gospodinj), razstava cvetja in zelenjave (priredi vrtnarski odsok Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani), raz^tnva perutnine, golobov in kuncev (priredi drtištvo >Rejec malih živali« v Ljubljani) in razstava likovne umetnosti. Za razstavno blago so dovoljene izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave. Na jugoslovanskih železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za din 2.—. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Velja: za do-potovanje od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek od 31. avgusta do 14. septembra. Na parobrodih Jadranske in Dubrovačke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem. Na parobrodih Zetske plovidbe velja 509£ popust na voz-nini. Razstavni prostor meri 40.000 m2. Ljubljanski velesejem ima lepo, prostrano zabavišče, ki nudi obiskovalcem mnogo raz- vedrila, kapljico iz domačih vinogradov in pivovarn ter dober prigrizek domače živilske industrije in obrti. Posebna zanimivost bodo večerne predstave »Totega teatra«. Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev, bo v nedeljo 8. septembra. Za obiskovalce velesejma (izvzemši imetnike permanentnih legitimacij za Ljubljano) je uprava pribavila lepo število izbranih daril. Ljubljanski velesejem vas vabi. Pridite Po dirkah na Gorjancih Novo mesto, 19. avgusta MotociklistiČne dirke so za nami. Gledalcev je bilo ogromno od vseh strani, vendar ni Tujsko prometno društvo v zadostni meri poskrbelo za postrežbo vna-njih izletnikov. — Dirk na Gorjance ni vsak dan. Ali kadar so, naj bi se postrežba vsaj organizirala tako, da bi izletnikov ne odiraii. Sicer ne zadene vsa krivda Tujsko prometnega društva, pač pa delno, čemu ni določilo cen? Da so pečenko prodajali po 40 din kg. ali ni to oderuško? Vemo, da so janjci dragi, recimo po 200 din, toda pečen tehta gotovo 10 kg in je torej ta cena mnogo pretirana. Zvedeli smo tudi, da je ostalo pečenih še 5 janj-cev, če ne 6. Ali ne bi bilo bolje, dajati ceneje, pa bi ljudje kupovali, a ne da ostane gospodarju neproda no ?! čistoče tudi ni bilo v pravem pomenu besede, saj vendar nismo bili v gozdu. Sploh pa je bila preskrba gostov brez vsake organizacije. Gospodar bi moral že vnaprej računati, da čez cesto ne bo mogel ljuKlem postrečd zaradi dirke. Eni mnogo vsega po pretirani ceni, a drugi nič. Ali ni bilo nikogar, da bi bil to vsaj lepo uredil? To je slabo izpričevalo onim, ki bi za postrežbo gostov lahko drugače poskrbeli. Sicer prirediteljev dirke ne zadene nobena krivda, pač pa SPD Novo mesto. Tujskoprometno društvo pa gospodarja. Pričakujemo v prihodnje, da se za vna-nje izletnike bolje skrbi in poskrbi, ako se nas že vabi. Postrežba in zopet postrežba in pa zmerne cene bodo nas vabile na Dolenjsko in Gorjance, pa ne pretirane cene. Isto naj velja tudi za kočo pri Sv. Miklavžu! Eden izmed izletnikov rinka t 168 ljubezni Kadar je Gilbert na konjskih dirkah dobil, se je požuril. da je v polni meri užival svojo srečo. Denar v žepu temu gizdalinu ni pomenil ničesar, če ga ni mogel takoj zapravitL — Oh, ni bila otožna Bertranda tista, h kateri je nameraval prinesti svojo radost. Bertranda ... Za njo so bili dobri dnevi obupa in težkih misli... morda tudi očitkov vesti. Razen tega je bilo pa pri Ber-trandi treba tako malo, skoro nič, da je bil srečen... Njen ponos je hotel tako. Pa tudi zato, ker je imela svojega Gilberta bolj zase, kadar je prihajal praznih rok brez namena zabavati se, brez želje po vrtoglavostih, katerih se je veslila samo napol, ker je moral zapustiti svojega malega Clauda, ker denar v Bertj-andinih očeh ni imel nobene vrednosti. Ni bilo vredno hoditi k nji, kadar je zlato žvenketalo v žepih in kadar je bila denarnica polna bankovcev. Saj je bilo toliko zaželenih naslad drugod, ki jih je moral človek plačati. In kar je bilo v njih posebno mikav- nega, zapeljivega, to je bilo zeleno sukno v igralnicah. No, pa pojdimo, je pomislil Escaldas okrog enajstih zvečer. — Ne upajmo, da se vrne Gairlance, dokler ne bo pustil v bacearatu ali drugod, kar bi lahko spravil v žepe pri turfu. Počakajmo do jutri zjutraj. Napisal je v naglici nekaj vrstic, da bi opozoril princa, da mora nujno in čimprej govoriti z njim. Da ga bo čakal doma jutri ves dan, razen od ene do treh. Listek je spravil v kuverto in zapečatil, potem je pa odhitel iz ulice Cambaceres. Dve popoldanski uri si je bil izgovoril za to, ker je pričakoval Arthurja Sornieresa, ker le-ta ni hotel, da bi ga kdo videl pri njem, zakaj bi ne ustregel njegovi želji? Ker si je izgovoril dovolj časa, je bil zavarovan proti vsakemu presenečenju. Vedel je pa tudi, da posvetovanje ne bo trajalo dolgo. Če Gilbert ne pride zjutraj ali ne pozove svojega pajdaša, bo mogel le-ta samo odgoditi na poznejši čas pogajanja s »krasnim rdečelascem«. Ne bo se trudil zaman, je pomislil Escaldas smeje — ker se hoče pokloniti moji sosedi Rosalindi. Ta golobica je zame brez pomena. Ljubavna pustolovščina v soseščini ni zanimiva. Človek pobije plen samo zato, ker ga veseli lov. Ah, če bi ne bil ga-I lanten mož, bi ne pozabil stopiti k Mome Cervelas i in povedati ji, kako navdušeno lazi njen ljubček za ' drugimi. Kako imenitno bi se dal iz tega kovati do-I biček. Samo malo dobre volje bi bilo treba in malo manj galantnofti. X. TRAGIĆKN KONEC Tistega popoldne je bil Gilbert de Villingen zelo mnogo dobil na konjskih dirkah. Iz Auteuila je spremil domov lepo dekle, eno svojih mnogih znank, ki je od daleč opazovala njegovo igro na dirkališču in se srečala z njim kakor slučajno, videč, da mu je sreča naklonjena. Privoččila sta si izboren obed v kabaretu, večer sta zaključila v plesni dvorani in ko je princ spremil lepotico še domov, je odhitel v klub. Poskusil je tam običajno menjavanje dobička in izgube. Okrog petih zjutraj je izgubil vse in tedaj se je spomnil na gostoljubnost, ki mu jo je ponudila slučajna družica. Rade vol je in utrujen se je napotil k nji, da bi se razvedril in odpočil. Domov se je vrnil šele ob eni popoldne. — Kolika sreča, — je pomislil, ko je precital Escaldasove vrstice, — da lahko pridem k njemu šele ob treh. Dobro. Sam pojdem v njegov brlog. Veselil se je tega trenutka počitka kakor šolar pavze. Dal si je pripraviti kopel, v kateri je dolgo ostal, potem se je pa zleknil v kopalnem plašču na divan v svojem toaletnem kabinetu, kjer je sladko zaspal. Ko se je prebudil, je bilo pol štirih. — šment! Ta ubogi Inka bo mislil, da ne jemljem več resno pomenkov z njim in njegovega valeorskega romana. Sicer bi se pa ne motil preveč, če bi tako mislil. Čudil bi se zelo, če bi nas zdaj privedel k zmagi. In vendar___ Njegova vera je tako trdna, da bi premikala gore. Dokler bo ta hrt vohal pot, bom hodil za njim. To bo imeniten ples! Valcor v pasti, glavo psom! ... Hrt! Raztrgal bi še marsikoga. Toda kakšen delež na plenu! Dokler Escaldas ne bo odnehal, vz^ir-m , tudi jaz, sicer pa lahko rečem, dokler bo Escaldas ; živel. Če bi namreč moral ta besni zagrizenec opustiti j zasledovanje, bi znorel. Ko ga bom videl mrtvega, bo to pomenilo, da mu je počil zadnji dokaz v rokah. Gilbert je pozvonil komorniku, oblekel se je, si prižgal cigareto, odšel doli po stopnicah in krenil proti ulici Leviš. Prišel je tja ob četrt na pet. To pot je bil drugič, kvečjemu tretjič pri Escal-dasu v njegovem brlogu. Nehote je nakremžil obraz, ko so se zaprla za njim železna mrežasta vrata. Ta prehod, dolg šest do osem metrov, brez vsakih vrat, je vodil na dvorišče, kjer je bila na desni strani nekakšna koliba ali vratarjeva čuvajnica, navadno prazna. Princ se je spomnil, da je zaman čakal, potem je pa zaklical in taval po umazanih hodnikih, ob svojem prvem posetu, preden je dosegel svoj cilj. Tistega popoldne je pa zagledal v Čuvajnici obličje starke, ki se je bila dvignila, da bi ga videla. Njena čedna zunanjost se je čudno odražala od takega okolja. — Gospa, ali je gospod Escaldas doma? — Seveda je, — je odgovorila. In z njenega obraza so malone izginile gube od presenečenja nad tem prijetnim obrazom in glasom, tako redkim v tej ulici. — Gospod lahko brez skrbi vstopi. Stopnice A levo, številka 27. — In zgovorno je pripomnila: Urejuje Josip Zupančič n Za Narodno tiskarno f ran Jeran II Ste*- |89 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 20. avgusta 1940. Stran 3 Važni mariborski problemi Obnova Narodnega gledališča ali nov narodov Talijin hram? Ves narod na delo! Maribor. 20. avgusta Prvi del tesa vorašama it bil načeloma že rešen takoj ob prevzemu starega Gledališča, dejansko Da tedaj, ko le mestna občina Maribor do dokončni razsodbi postala nova lastnica celeaa Doslooia. Mestna občina ie že od vsesa d očetka smatrala to posest kot novo breme, kot Dasivno Dostoianko mestne blasaine. Nu-čič, kot orvi, ki nam ie to oosest izvoievai. je kot veščak tako i u videl, da ie to gledališče le prehodnega značaia; ker že do svoii orvotno zgrešeni zgradnji in legi ne odgovariaio več svojemu namenu. Zato je takoi ob prevzemu gledališča sprožil zamisel o znradnii monumentalnega slovenskega narodnega gledališča do zgledu češkeaa Narodneea divadla v Pragi. Prišlo Da ie kakor znano, vse drugače. Mestna občina ie morala Doleg vzdrževanja DOsloDia orevzeti tudi skrb obratovanja v obliki podoor v slučaiih stalno se Donavi ia i oče »suše* v gledališki blagajni S tem. da se ie gledališče na svoi način podžavilo. tudi mestni občini ni bilo veliko pomagano: preje nasprotno. Ce bi bilo gledališče ostalo v popolni Dosesti mestne občine — torei če bi bilo še nadalje ostalo »Slovensko mestno gledališče«, bi bila ostala tudi možnost, da bi bila občina do-kronila temeljito obnovo celeča poslopja (gledališča in bivše Kazine) morda še v širšem obsegu kakor 1e predlagal Dokoini operni ravnatelj Andre Mitrovič. Ta možnost ie bila podana še tem boli. ker ie istodobno dozorel tudi načrt regulacHe Slovenske ulice, zaradi katere pridobi zlasti ta zaključni del ulice na reprezentativni vrednosti in bi to gledališče lahko Se ostalo tudi v slučaiu zgradnie novega gledališča — kar bi se pa moralo zgoditi na de-nem bregu Drave, tako da bi to staro gledališče pozneje služilo kulturnim potrebam levo-brežanov. S podržavljenjem ozir. z račinom podržavljenja mariborskega gledališča pa 1e bil ta načrt če ne sploh pokopan, pa gotovo v nedogledje odložen. In tako je prišlo, da Maribor še nima ne svoiega novega, tudi ne temeljito obnovljenega starega gledališča ki ie glede prstom ostal v glavnem še tam kjer ie bi! pred 90 leti, ko je bil Maribor s orehi val rtvom Se za dve tretjini manjši kakor ie danes. Med tem smo doživeli dobo. ko ie tudi celo gledališko vprašanie postalo odvisno od vpliva ves svet preobrazujočih v nanje političnih dogodkov. Zato moramo biti še veseli, da se ie kljub temu mestna občina odločila vsai za delno obnovo gledališkega poslopja. Ali bi se dalo to delo vendarle še bolje in primerneje izvršiti, to je vprašanje, ki naj ostane odprto, dckler bo celo delo ie dovršeno. Na1 na ne bo ta le delna obnova starega poslopja merilo ozir. nekakšno strašilo za že obstoječo akcijo za novogradnjo s oven-skega gledališča na obmejni postolanki. Nasprotno, kakršen že bo razvoj vnanjih dogodkov, bi moral biti baš naš Maribor prvi. ki na 1 bo za novo dobo že zdal pripravljen s svojim lastnim kulturnim žariščem. To pa nai postane odslej častna dolžnost vseh Slovencev. Ce se 1e pred 20 leti NuČiČu posrečilo osvojiti trdno nasprotno trdnjavo, če ima sedanji upravnik dr. BrenčiČ pogum že toliko let in skozi najhujSe krize vsai za silo vzdržati to slovensko posest na tako odlični kulturni višini. na1 postane takoj odslej naravnost igrača, da se vsi Slovenci odločijo za monumentalno zgrednlo Talilnega hrama tu ob vhodu v celokupno naše dcmovje! Prva nočna igra ruških sokolskih igralcev Popoln uspeh „MatiJe Gubca" — Blizu 40co gledalcev Maribor, 20. avgusta Ruška sokolska igralska družina pripravi Mariborčanom vsako leto svojevrstno iznenađenje. S svojimi dosedanjimi gledališkimi predstavami: Deseti brat, Miklova Zala. Od pohorskih pavrov vam hočem zapet, Voda s planin itd. si je sokolski ansambl ustvaril svoj sloves. Z vsakoletnim uprizarjanjem gledaliških predstav na prostem si je gledališka družina osvojila simpatije Mariborčanov ki radi pohite v prijazne Ruše, naš mali Beograd, da si na ta način privoščijo gledanje iger na prostem in to na idealnem letnem gledališču, ki so si ga Rušani v toku let znatno izpopolnili, tako da o.igovarja danes vsem potrebam njihovega igralskega udejstvova-nja. Letos so nas Rušani prijetno iznenadili z lepo narodno igro »Matija Gubeca, ki jo je po znamenitem romanu šenoe >Kmet-ski punt« napisal br. Franjo Soraik. Rušani so sicer topot prelomili svojo dosedanjo tradicijo v toliko, da so predstavo priredili v nočnih urah ter privabili Mariborčane na prvi večji skupinski izlet v tem času v Ruše Poseben nočni vlak za tja in naz-J je organiziral tuk. Putnik. Vlak je poino zaseden prepeljal or1 omno niaso Mariborčanov v naš mali Beograd na obisk prve nočne pn oasih vrlih sokol- skih igralcev na njihovem res zo/vidno lepem letnem gledališču. Veličasten je bil pogle : na amfitcatralno gledališče, po legi gotovo edinstveno v Jugoslaviji, obdano s nodpohorskimi gozdovi, topot prepredenimi z svetln1, o številnih reflektorjev. Pred amfiteatralno dvigs.ločimi se sedeži in tribuno je obsežen prostor pripravljen z odgovarjajočo naravno scenerijo, kier se je odvijal dejanje burnih preteklih dni iz ča-sov velikega kmečkega :,unta ter iz njih vzraslega narodnega lika, kmečkega kralja Matije Gubca. Mrak je že legel na zemljo in obdal vso divno goz no okolico letnega gledališča, ko se je 1 red najmanj 3 do 4.000 g-.edalci pričelo na »naravnem odru« razvijati de-e romana velikega hrvatskega misleca Šenoe. Vso zgodovinsko snov je avtor dramatiziran* -i.*a dela razdelil v tri dejanja, ki nam kažejo v vsej svoji pestrosti prve početke in vzroke, razvoj in konec kmečkega punta, ki mu je po kmečki volji stal na čelu p- o neustrašeni Matija Gubec v vsej svoj: veličini, velik v borbi ta velik v trenutku, ko je moral darovati svoje življenje za pravico kmečke raje in za svobodo svojega rodu. Avtor br. Sornik nam je v prvem dejanju nanizal prizore, sestavljene Iz dialogov in skupinskih scen. ki ram v lepo povezani obliki kažejo teža ee in krivice, ki jih je pretrpela kmečka brezpravna raja pol grašvakom Tahijem ter obenem prve znake odpora. Drugo dejanje nas povede v Že dozorelo stanje kmečkega punta, ko se začne vsepovsod širiti rr.i-el na borbo teptane »uboge gmajne« za staro pravdo, dočim nam tretje dejanje živo prikazuje vzplamtelo pun-tarijo in ko::!ni njihov poraz, kateremu sledi po graščaJvovem odposlancu vsem puntarjera sporočeno spomenico, da bo Matija Gubec poslan v Zagreb, kjer bo posajen na razbeljeni prestol in kronan za kralja z žarečo krono na g!avi. Iz celotnega zbora nastopajočih oseb stopa v ospredje najvidnejši in najmočnejši lik Matije Gubca, ki nam ga je v vsej njegovi zgodovinski veličini ustvaril br. Franjo Lobnik. ki se je v svojo vlogo uži-vel in po al lik povsem naravno. S svojim nastopom .ie ustvaril osrednji lik prikazane narodne igre, v kateri se suče vse dejanje. Kot Matija Gubec si je že kot takšen na mah osvojil vso publiko, ki mu je ob vsakem njegovem izreku živahno aplavdi-rala. Besedilu njegove vloge kakor n. pr. I »Svet se že ziblje in prlSla bo ura, ko bo vse izravnano«, nadc'je »Zvezde, še boste gledale narod v svobodi«, »Z jekleno pestjo bomo potrkali na božja vrata — pravica mora zmagati«, »Na boj za staro pravdo« iz 1. dejanja ter »S kmečko roko bomo zapisali pravico, da bo vsakdo človek pred Bogom in ljudmi« iz 2. dejanja ter vse do zaključne scene »Pravico smo zgubili — naša kri pa bo seme bodoče svobode — vsi ti izreki so našli svoj takojšen odmev v publiki, ki je z zanimanjem in občutkom posebnega doživljanja spremljala potek igre. Istotako viden in v vseh igralskih vrlinah izgrajen lik nam je pričarala s. Majda Skerbinjakova v vlogi Jane, hčerke slepca Ju reka. Njeno čustveno podajanje skrbne hčerke, mlade zaroCenke in po grasčakovi krivdi zblaznele revice ter vse do končnega spoznanja ob mrtvem truplu svojega izvoljenca Gjure Magajiča je šlo preko meje običajne diletantske igre. Njen nastop tako v govoru kr.kor tudi mimiki zasluži nase priznanje. Tretji vidnejši lik je postavil v vrtinec eogedkov br. Mlakar v vlogi graščaka Frana Tahija. Samozavesten, ohol in oduren ter odbijajoč, v polnem diametralnem nasprotju z ostalimi nastopajočimi, je ostal pred nami, dorasel svoji vlogi, siguren v nastopu in besedi. Nadaljnji liki, ki stoje istotako v verigi vidnejših vlog, so še Fričkov Gjuro Magajič, DolinŠkov župnik BabiC-, Terseglavov Marko Nožina, Fridlov Ilija Gregoiič in njegove žene Kate (Ar-nošek Lojzka) ter z vao fineso podana vloga slepca Jureka, ki jo je odigral s priznano gledališko rutino br. Sornik sam. Ostale vloge, ki so bile istotako odigrane v skladu s celoto ter skrbno pripravljene in naštudirane, so sledeče: Stepko Grego-rijanac (2unko), Alapič, podban (Plevnik Stanko). Forčic, podban (Res Franjo), Štefan Grdak (Daneu Danilo), šimen Drma-člč (Jug Ivan), Peter), Peter Bošnjak (Ne k rep Franjo), Mato (Gracej Hinko), Andrej (Dolinšek Emerik jun.), Nikola (Dollnšek Zoran), Adrica (Vigec Pavle), Posanec (Podlesek Ivan), Brezova čki (Anošek Franc), Pozebec (Piščanec Rudolf), Matkalič (Salezin), Vagič (Str nad Mirko), Plamenac (Fric Albert), šterc (3arh Alfonz) ter Fant (Skerbinjak Bojan). Režija igre je bila v rokah br. Sornika, ki ni opustil prav nobene prilike in možnosti, s katero ne bi dal lepo predvajani in popolnoma uspeli narodni igri se posebnega poudarka. Lepe in globoko dojmljive so bile zlasti skupinske »cene kmečkih puntarjev v svitu bakelj, spremljane s pevskim vložkom puntarske zborovske himne »Na boj za staro pravdo, dočim sta v pocvlinskih scenah dominirala Jana (Majda Skerbinjakova) in kraljevi odposlanec Štefan Grdak (Daneu Danilo) ter graSčak Tahi (Mlakar). Svoj vrhunec pa je dosegla režija v tretjem dejanju, ko so pred očmi večtisočglave množice gledalcev v zvezi z dejanjem igre zagoreli na nasprotni strani Drave, to je na kozjaškem pobočju nad Selnico na vseh vrhovih številni kresovi, živ znak. da se je pričel punt ter v zaključni sceni, ko je pred cerkvijo prejel Matija Gubec blagoslov kot poglavar puntarjev in ko je kmalu zatem stala publika »v središču ognja puntarjev«, ki je za iste končal usodepolno in je bil njihov poglavar odveden po grasčakovi vojski v ujetništvo. Rušani so. kakor vsako leto, tako tudi letos s svojo neprisiljeno in v vseh podrobnostih skrbno pripravljeno narodno igro. nudili Mariborčanom res lep užitek. Rekorden obisk te prve nočne predstave naj jim bo v vzpodbudo za nadaljnje še uspešnejše delo. Madžarske in okoliške novice _ H konferenci zaupnikov tekstilnega delavstva v Marib°ru. Dodatno k poročilu O nedeljski konferenci zaupnikov tekstilnega delavstva poročamo, da je bil na posvetovanju sprejet tuJii predlog, da se pri merodajnih činiteljih doseže, da se pri borzah dela podaljša podporna doba od 12 na 24 tednov. Tudi naj bi se izvedla primerna kontrola nad onimi tekstilnimi delavci, ki bi v primeru redukcije lahko preživeli otroke. Ta ukrep bi bil potreben predvsem zaradi tega, da se ne bi zgodilo, da bi bili v primeru redukcij ter odpustov prizadeti oni tekstilni delavci, ki SO V gmotnem oziru najslabše zavarovani. Zaradi tega naj se v smislu predlogov na nedeljskem posvetovanju v prostorih Delavske zbornice v Mariboru upoštevajo pri redukcijah prvenstveno nasveti in predlogi obratnih za-jp^'kov, ki so o gmotnem stanju in so-cir1 —n jrjlof^ja posameznih delavcev najbolje poučeni. — Kako je s cenami na mariborskem trgu. V smislu poročila St. 33 so na mariborskem trgu veljavne aledeče cene: Meso: svinjsko meso s kostmi 15 do 16, svinjsko meso izluščeno 16 do 18, riba 20, zajec 15 do 16, salo 20, slanina 17 do 18, pljuča 8 do 10, Jetra 10 do 12t rebrca 15, glava S do 10, ledvice komad 2 do 3, noge komad 2 do 3. Zelenjava: krompir merica 7 do 9, kg 1 do 1.50, čebula 3 do 5, kom zelja 0.50 do 3, kislo zelje 5, kumarice 0.25 do 2, 4 do 6 kom. paprike 1 din, kom. kar-fijole 1 do 10, hren 7 do 9. kom. zelene 0.50 do 3, buče 0.50 do 3, paradižniki 3 do 6, šopek petertilja 0.50 do l, komad glavna te solate 0.25 do 1, kup radiča 1, kup ftpinače 1.3 do 8 kolerab 1. fižol v Stročju 2 do 4, kup graha v stročju 1, luačen grah 5 do 7.50. Sadje: jabolka 4 do 8, hruške j 8 do 16. slive 10 do 12, Crnice 2 do 2.50, j marelice 20 do 24, breskve 12 do 20, grozdje 16 co 20, bruanice 8. oeU orehi 8 ' do 9, luičenl orehi 24 do 28, limone 0.75 do L50, ringlo 4 do 6. Žito: liter plenice 2.75 do 3. rži 2 do 2.50, ječmena 2, koruze 3 do 3.25. ovsa 150 do 1.75, prosa 3 do 3.50, ajde 1.75 do 2, prosenega pšena 5 do 6. Fižol prodajajo po 3 do 5 din za liter. Ribji trg: mrene 12 do 14, belice 8 do 10, morske ribe 13 do 20. Mlečni izdelki: smetana 10 do 12.50, surovo maslo 28 do 32, čajno maslo 34 do 40, kuhano maslo 40, domači sir 10 do 12. Jajca prodajajo po 0.75 do 1. Perutnina: kokoši 22 do 35. par piščancev po 18 do 65, gosi 40 45. race 13 do 22. Domače zajce prodajajo po 8 do 40. K#ma: 100 kg sladkega sena po 60 do 70. otave 35 do 40, pšenične slame 60 do 70. — Ob odhodu generala 2. Golubovlča iz Maribora priredijo oficirji mariborske gar-niziie svojemu priljubljenemu starešini prisrčen poslovilni večer, ki se ga bodo udeležili poleg ofieirjev tudi številni prijatelji in če3tilci odhajajočega generala. V Maribor je prispel general Matija Pa-rac. ki bo te dni prevzel posle mestnega poveljnika. — Z državnega Tožllstva. šef tukajšnjega državnega tožilstva g. dr. Matko Zor-jan ss je vrnil s svojega rednega dopusta in je spet prevzel svoje posle. — Zastrupljen je z alkoholom. V včerajšnji številki smo izčrpno poročali o nenadni smrti gg. Ljudevita Majheniča in Avgusta Pezdička v Studencih pri Mariboru. Včeraj ponedeljek se je podala v mrtvašnico na studenškem pokopališ u posebna komisija, ki je ugotovUa, da je pok. Ljudevit Majhcnič umrl na posledicah zastrupljanja z alkoholom. — O tem -u onem. Na mariborskem trgu se množijo primeri, ko postanejo gospodinje žrtev drznih žeparskih zlikovcev. Policija je pretkani druščini že na sledu. — V Vinički vasi pri Koreni v Slovenskih goricah so zabodli do smrti 261etnega posestniškega sina Franca Robiča. Orožniki poizvedujejo za krivcem. — Pri Prager-skem se je vrgel pod vlak 621etni vpoko-jeni železničar Josip Reitmajer. Bil je pri priči mrtev. — Ponovite^- Vombargerjove burke »Voda«. Na splošno željo in zaradi uspeha, ki ga je imela v četrtek na praznik večerna uprizoritev Vombergarjeve burke ^Voda« na tezenskem sokolskem letnem telo-vadišču. bo ponovitev iste v nedeljo popoldne, da se omogoči obisk vsem onim, ki zadnjič niso mogli posetiti večerne predstave. Topot bo po uprizoritvi prijetna sokolska zabava in bodo nudili šotori razne dobrote za želodec in grlo, strelci pa se lahko pome lijo pri streljanju na dobitke. Naj sokolska javnost upošteva tudi tokrat stremljenje naše tezenske igralske družine, ki se trudi večer za večerom, da tako pomaga večati sklad za zgradbo toliko potrebne lastne strehe. Zdravo! — Pozor pred *tatfmi črnlcaml! Proti koncu avgusta je tudi konec črnic (borovnic), zlasti onih iz nižje ležečih solnčnih krajev. Le v večjih višinah se še dobijo posamezna nahajališča Še užitnih Črnic. Na trgu jih lahko spoznate po vnanji su-hoti in 5e pristni barvi. Vse pa, kar izgleda vlažno ali celo mokro, pa je pred vsem neokusno 2e na pogled, sicer pa zdravju zelo Škodljivo. Take črnice se nahajajo že v procesu vrenja, ki se — zaužito — v prebavilih stopnjuje do velikih neprijetnosti. Dejstvo, da se taka pokvarjena živila sploh še prodajajo na javnem živilskem trgu spričuje na pomanjkanje večje tržne kontrole tudi v poznejša uri, ko se ponudniki takega blaga namenoma pozno pojavljajo na trgu. Kontrola živil bi morala biti še tem bolj stroga, če bi se upoštevalo, kje vse se nahajajo shranjena živila tudi sredi mesta. In sicer tudi živila, ki se ne skuhajo, marveč se surova zauživajo (sadje). — Enoletni trgovski tečaj »Hermes« v Mariboru, Zrinskega trg 1, sprejema ustne in pismene prijave vsak dan. Prospekti zastonj! Soliden strokovni pouk! Pravica javnosti! (41. M.) — Na državnem učiteljišču v Maribora bodo popravni diplomski izpiti v ponedeljek 26. t. m. in v torek 27. t. m., popravni razredni izpiti pa v ponedeljek 2. septem- i SAMO dE DANES zanimiva in napeta drama iz burnih dni ameriške zgodovine. TIGER ARIZONE KINO SLOGA — TEL. 27-30 WALLACE BEER1" Predstave ob 16.. 19. in 21. uri 1 Češki film v nemškem jeziku po romanu J. Vrbe V glavnih vlogah: Stepničkova, Willi Bauer Predstave ob 16., 19. in 21. uri. — KINO UNION, tel. 22-21 (KK1VOPRISE2NIK). BOŽJI MLINI bra. Prosilci za I. letnik naj javijo za zdravniški in glasbeni pregled v sredo 28. t. m. Tisti i meščanskih šol bodo nato še delali sprejemni izpit, in sicer od 29. do 31. t. m. Vpisovanje za vse letnike in za vadnico bo v četrtek 5. septem Dr a. v ponedeljek 9. septembra bo ob devetih služba božja v Alojzijevi cerkvi, v torek 10. septembra pa se začne redni poutt. — Policijska vest. Predstojnik mestne policije v Mariboru g. Stanko Kos je nastopil svoj redni dopust. V času odsotnosti ga nadomešča policijski svetnik g. Pe-steviek. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden lekarna P. Alban žeja. Frankopano-va ulica IS, tel. 27-01, in Kdnigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel. 21-79. — Nov grob. Na Aleksandrovi cesti 10 v Košakih je umrl stavbenik Rajmund G 1 a s e r, star 68 let. — Žalujočim svojcem nase globoko sožalje! ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISK1, telefon 41-79 Krasen film, ki prikazuje trnjevo pot do filma in slave Karijera V glavnih vlogah: Janet Gavnor, Fredric March Predstave: danes ob ^9. uri, jutri ob H 9. uri in v Četrtek ob Ji9. uri Prihodnji spored (v soboto 24. VIII): Alžir 5B99HBB 'vdniUove družbe! Postani ln a stani član Komu se je nasmehnila sreča ? Številni lepi dobitki na tomboli Rdečega križa na Teznem Tezno, 19. avgusta Društvo Rdečega križa je priredilo včeraj na sokolskem telovadišču svojo prvo tombolo, ki je bila prav dobro obiskana in bo gotovo pripomogla doseči cilje, ki si jih je zastavil odbor, in sicer lajSati pomanjkanje, ki je največje v zimskih mesecih. Sreča je bila topot naklonjena res tistim, ki so zelo potrebni. Tako je zadel prvo tombolo 1.500 din delavec Svržnjuk Franc pri lesotržcu Mejovšku v Mariboru, drugo tombolo 1000 din pa vdova delavka Doki Marija iz Pobrežja. Delavec Svržnjak je bil tako vesel, da je poklonil RK din 200, dekletcu, ki je potegnilo srečno številko, pa din 50. Tak občutek sreče se vidi redko. Moško kolo bo imel odslej Kugler Ivan, delavec iz »Splošne«, na velikem štedilniku se bo pripravljal obed za ključavničarja Leopolda Lorbeka iz Maribora, na mehki otomani bo počivala delavka Julijana Hanžehč iz Sp. Dobrave. Sluga »Splošne« Fras Avgust se je zadovoljil z manj£im štedilnikom, natakar Drvarič Niko pa je preskrbljen z drvmi. Učenka Marica Majhenič se bo lepo ob- lekla, delavec Ulja Mirkovič pa je prejel usnje, Šivilja Požgan Olga bo nosila lepo krzneno ovratnico, Benko Alojz, zidar iz Pobrežja, Divjak Jožef, krojač iz Maribora in Ltpenik Julijana so prejeli blago, žand. narednik v pok. Sega Josip iz Pobrežja l^po sliko, dijakinja Visoenlk Danica pa kuhinjsko posodo. Razdeljenih je bilo še več tolažilnih tombol. Tombola je potekla v najlepšem redu ln je pri isti sodeloval poleg domačih odl>or-nlkov tudi marljivi predsednik Rdečega križa iz Device Marije v Brezju g. Avgust Skerblč. Navzoč je bil tudi župan g. Str-žina. Po tomboli se je razvila prijetna zabava in je bilo piav živahno pri šotorih in tudi na strelišču, vesele poskočuice pa je marljivo svirala domača tezenska godba. Ob tej priliki naj bo izrečena srčna zahvala vsem darovalcem, ki so pripomogli k uspehu tombole in tudi vsem onim, ki so na kak način sodelovali. Rdeči križ na Teznem je potreben vsestranske podpore, napredek in uspeh pa je le mogoč s sodelovanjem vseh slojev, da se doseže namen, ki si ga je zastavil odbor. F. L. Mariborčan izumil letečo mino Nacrte je predložil patentni upravi za zaščito industrijske svojine v Beogradu Maribor. 19. avgusta Mariborski tehniki kažejo živahno zanimanje za izum praktičnega tehnika Franca Ogrizka iz Pobrežja nri Mariboru, ki je predložil zadevne načrte, ki se nanašajo na ta izum. patentni upravi za zaščito industrijske svojine v Beogradu. Gre za plovečo oziroma letečo mino. Tehnik Franc Ogrizek ie zasnoval svoie načrte na podlagi douma. da ie možno zasnovati mino. ki io oocania bencinski motor s takšno silo. da se na ta način lahko zelo poveča akciiski radii mine. pa tudi torpeda. Glavni poudarek tega važnega izuma ie v tem. da se telo mine ali torpeda preskrbeva na zadniem delu z ber ■ cinskim motoriem primerne kapacitete Razen tega ie v telesu mine predviden bencinski rezervoar, ki se nahaja v ne- posredni bližini motori a. Tudi ima telo mine bočni krili, ki vzdržujejo mino na pcTšini. S tem. da vzbujalo potisk kvišku, se pospešuje tudi brzina. Motor je zasnovan tako. da se lahko izloči iz telesa mina v svrho zameniave z drunim veČiim ali manjšim motoriem. To ie odvisno nnČ od daljave, ki nai bi bila dosežena. Pri vrhu in na zadniem koncu ima mina krmili, ki u=nr»eriaia mino oz. torpedo. Tehnik Franc Ogrizek ie več let pro-I učeval ta problem, ki ga ie zaiel sedal v konkretne, podrobne načrte in sk.ee. k: iih ie v okviru obširnega elaborata preko patentnega odvetnika predložil patentni upravi v Beogradu, kier sedai prcučuieio načrte. Upati ie. dn bo dolgoletni trud tehnika F *auca Ogrizka de'ežen uspeha in prizna n.ia. Maksimiranje cen đrv Maribor. 20. avgusta Mestno poglavarstvo v Mariboru razglaša: Na podstavi uredbe o maksimiranju cen drvam za kurjavo (Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 25. julija 1940, St. 168) odločam za področje mesta Maribora tele najvišje tržne cene za prostorni meter drv na razkladalni postaji: za bukove cepanice I. 135, II. 125, III. 115 din vključno s poslovnim davkom franko vagon, postavljen na postajo Maribor. Za bukove drve okreglice cepljene je cena 10 din nižja, za bukove okroglice necepljene in za odpadke na žagah je cena za 30 din nižja od cen, navedenih pod I. Za bukove klade (panje) in sečnice se določa cena s 40 odstotki ceneje, navedenih pod I. Za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen bukovih drv, navedenih pod I. in U. kakor sledi: za drva gabrova 105 odstotkov, lipova 95 odstotkov, jesenova 92 odstotkov, borova in smrekova 90 odstotkov, hrastova in cerova 87 odstotkov, jelseva 63 odstotkov, topolova in vrbova 50 odstotkov. Za drva, ki se postavijo od proizvajalca ali od preprodajalca kupcu na dom, se računa 35 d*in več, kakor znašajo cene, navedene pod I. in UJ. V tem znesku je računan dovoz s postaje v skladišče preprodajalca ter dovoz na dom kupca pri takojšnjem plačilu. Cono drvam. ki se kupijo franko skladišče trgovca, se računajo z 20 din. kekor znašajo cene navedene pod I. do III. Posebej se mora računati odškodnina za žnrranje, ki ne sme biti večja od 15 d'n za prostorni meter in pri-bitek vsled obročnih plačil drv, ki na mesec ne sme biti večji od 1 odstotka kupne vsote, ki jo kupec za drva se f:':«««««:-:«-x-:'X Posložite ae »Slov. Naroda« ki so najcenejši t PRODAM MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v MED AR NI Ljubljana, židovska ulica 6 LOVSKEGA PSA braka, starega 3 leta, izredno dobrega za lov, radi opustitve lova prodam. Tesar Anton, Dol. Logatec 143. 1952 JESENOVE SADIKE proda vsako množino graščina Bostanj, p. Boš tanj. 1951 .. • •..............i • • .••••«......,....... •^^^^^^^^^!.^^^%•.•.•.•.%•.•.%%•.•.•.'.•.*.•.•.•.^•.*-•.•.•.•.•.•.^^^•.•.•.•.^•^.^^•.•.•.•.•.•.• •v•^^v.^v.v.v.v.^v•^^^^v.^^^v.v.v.v.^^v.^^v•v.^•.'.•.^^•.• •.• Najboljši vodnik po radijskem sveto jo „NAŠ VAL" 8porodi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice s radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, ameanice. Izhaja vsak petek ia je todJ lepo Ilustrirani UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. • • • • M • t tj'lf • O * * MAMJ M * * M • i • I • M asa •••••»••-■■-■*-»-■-.•»•* Štren 4 »SLOTEN8KI NAROD«, torek, 20. avguste 1040. t99 Kako je bilo v Dubrovnika Poročilo našega posebnega poročevalca o plavalni tefanl Ilirija : Ji Dubrovnik, 18. avgusta. Vožnja iz Splita v Dubrovnik je bila proti pričakovanju ugodna. Ko smo se odpeljali iz Splita, je pihal močan jug in vsi so nam prerokovali »težko vožnjo«. V duhu smo že videli posledice. Toda veter je kina. u ponehal in imeii smo krasno vožnjo do Dubrovnika. Čas na ladji je potekal neverjetno hitro, ker si je vsakdo našel kako zabar o. Najmanj so občutili vožnjo igrači »prc.'e. anca«, ki so se toliko zatopili v igro. da so komaj opazili, da jim kibicira znamenit] tenor Tino Patiera. Skoda, da smo opazili to prepozno, ker drugače bi ne bil u5el tako poceni, posebno našim ljubiteljem glasbe. V Dubrovniku nas je čakala v pristanišču velika skupina Jugašev. Odvedli so nas v odličen penzion »Florida«, ki je s svojo krasno lego očaral vse. Odlično nastanjeni smo kljub temu malo z nezaupanjem č"kali nedeljo. Jugaši so se temeljito pripravljali, posebno Luka Ciganovič, ki se baje ni smel pokazati na ulico, toliko so ga »zafrkavali«, da je v Ljubljani izgubil proti novincu Pelhanu. Tudi potovanje je pustilo že prve sledove. Druga klima, tekma z Jadranom sta utrudili nekatere, posebno tiste, ki mnogo plavajo, kakor na piimer Pelhana in Dragušo Finčevo. V Dubrovniku je vladalo za tekmo veliko zanimanje, že dva dni pred tekmo so bili razprodani vsi sedeži. Na dan tekme se je zbralo na kopališču 1300 ljudi, toliko, da je zmanjkalo vstopnic. Plavališče je bilo lepo pripravljeno in je organizacija lepo funkcionirala. Mučne so le pavze med točkami, ki so v Ljubljani lepo izpopolnjene z vmesnimi točkami. Glavni sodnik g. Reš je imel lahko delo, ker ni bilo nobenih spornih vprašani niti protestov, ki so bili v Splitu skoraj pri vsaki točki. Z malo zamudo se je pričela tekma. Na 400 m prosto je startal namesto Scarpe M ran. Fant je toliko napredoval v letošnji sezoni, da smo ga. lahko pustili plavati brez skrbi, a bi delal sramoto s slabim rezultatom. Konkurenca, ki sta jo dobila Ilirijana v Žižku in Miloslaviču, je bila odločno preostra. Miloslavič je talent, ki bo jugosTo^-a nekemu plavalnemu sportu še sigurno delal čast. čas. ki ga je danes dosegel, je njegov najboljši, kar ga je kdaj dosegel. 1. Žižek. Jug, 4:55,5 2. Miloslavič. Jug, 5:10,8 3. Mihalek. Ilirija, 5:24,4 4. Močan. Ilirija, 5:33.2 Točke: Ilirija 3, Jug 8. lOO m prosto, dame: Ihrijanki nimata konkurence. Takoj po startu preideta v vodstvo. Čili kaže. da se je štedila za 100 m hrbtno in je plavala precej ležerno Tudi Keržanova se ni trudila, saj za Jug ni startala glavna kon-kurentka J^.zbečeva, ki je bila bolna. 1. Fine Draguša. Ilirija. 1:15.2 2. Keržan Dana. Ilirija, 1:19,6 3. Petrovič. Jug. 1:21 4. Bartulira, Jug. 1:26.6 Točke: Ilirija 11, Jug 11. 100 m hrbtno, gospodje: 2e dopoldne so Jugaši napovedali zmago Ciganovića. ker je on po porazu, ki ga je doživel v Ljubljani, vzel trening bolj resno, kakor je bila pri njem navada. Pri Pel-hanu se je poznnlo. da je malo utnrjen. saj je Čas slabši, kakor ga je dosegel v Ljubljani. Postavil pa se je Pestevšek, ki je zanesljivo zasedel tretje mesto. Tonček je od tekme do tekme boljši. 1. Ciganovič Luka. Jug, 1:12.6 2. Pelhan. Ilirija. 1:13.7 3. Pestevšek. Ilirija, 1:17,2 4. Ciganovič IV. Jug. 1:18.6 Točke: Jug 17, Ilirija 16. 200 m prsno, dame: Pričakovana zmaga Pozniakove ni izostala. Mala plava tako dobro, da letos nima konkurence. Ko si bo popravila stil. bo lahko plavala pod 3:20. škoda, da je Wer-nerieva bolna in smo prikrajšani s tem za lepe borbe. 1. Poznjak 3:24.8 2. Martin 3:33 3. Fine I 3:36.1 4. Brbora 4:27,1 Ilirijanki se mnogo nista trudili. Opaziti pa je bilo, da Finčeva Saša lepo napreduje in že stalno plava v času 3:36. Tudi Martinova je z lahkoto plavala svoj čas. Točke: Ilirija 21, Jug 23. 100 m prosto gospodje. Pelhan mora zepet na start še utrujen od 1O0 m hrbtno, kjer danes ni imel prilike »lažirati«. Za Juga plava novo odkritje za kratke proge Miloš lavi č, ki se je že postavil s svojim rezultatom na 100 metrov. Tudi tu zmaga s svojim krasnim staom, ki je nekaj edinstvenega. Postavi je merila en milijon km2. Ce bo Amerika ostala pri svoji dosedanji trgovinski politiki se bo zlato vedno znova vračalo tja. Tako bo Amerika neprestano v nevarnosti, da tako rekoč utone v zlat' se Scarpa, ki je kljub temu, da je bil šele 4. prišel enkrat na cilj ▼ časa pod 1:04. 1. Miloslavič, Jug, 1:02,3, 2. štakula TI., Jug, 1.02,6, 3. Pelhan, Ilirija, 1.03, 4. Scarpa, Ilirija, 1.03,5. TorčKe Ilirija 24, Jug SL 100 m hrbtno dame. Mislih smo, da bo borba, toda spočita Bartulovićeva, ki je bila v odlični formi Že na 50 m, dobi toliko naskoka, da se E>ragaisa na drugih 50 m ni več trudila in je plavala le za 2. mesto. 1. Bartulcvič, Jug. 1:27,5, 2. Fine H., Ilirija, 1:34,5, 3. Bradač, Ilirija, 1:41,6. 4. Ciganovič Jug, 1:42,6. Čas Bartulovićeva je letošnji najboljši v ligi. TočKe: Ilirija 29, Jug 37. 200 m prsno gospodje. Cerer četudi malo bolan —- imel je lahno angino — z lahkoto zmaga. Presenečenje pa je povzročil drugi Jugov prsaš B:inič, ki je s svojim ooVičnim plavanjem potisnil Hercoga na zadnje mestr. 1. Cerer, Ilirija, 2:48.4, 2. Barlier. Jug. 22:55.2, 3. Brinić. Jug, 3:00.6. 4. Hercog. Ilirija. 3:04.5. Točke: Ilirija 35, Jug 42. 4X'00 m prosto dame. Ta štafeta je domena Ilrijank. Vse so tako izenačene, da nikjer ne morejo postaviti boljše štafete. Tudi proti Jugaši-cam so zmagale. Če izvzamemo Jadrano-vo štafeto z običajnimi 30 m naskoka in to brez truda. 1. Pirija v postavi: Fine II.. Martin. Keržan. Fine I. 5:29.7; 2. Jug v postavi: Petrovič. Pcznjak, Bartulica, Bartulovič 5:42.3. TOčke: Hinja 45, Jug 48. 4X200 m prosto gospodje. Kot je bila sigurna zmaga Ilirijank v štafeti, tako so bih sigurni Jugaši zmage v olimpijski štafeti. Ilirijani se niso borili mislim, da to ni pravilno. Ni potreba, da se zmaga, ako ni mogoče. Tudi je opravičljivo, ako se plavači štedi jo, če morajo Se plavati. Toda štafeta 4 X 200 je zadnja plavalna točka in po rezultatih, ki jih klubi dosežejo v tej štafeti, se precej jasno odraža moč kluba. Priznati pa je treba Pestevšku. ki je iznenadil vse s svojim odličnim časom na 200 m>2:26,8, najooijši cas v štafeti je plaval Žižek 2:20.3. 1. Jug v postavi Ciganović IV. Milošiavič Štakula II., Žižek 9:42.7, 2. Ilirija v postavi Pestevšek, Mihalek, Scarpa, Pelhan 10:05. Tcčke H*rija 51, Jug 58. \Va**»r-polo Jug : Ilirija (4:0) 9:0. Seiniku g. Rešu sta se javili moštvi v naslednjih postavah: Jug: Kunčevič, Sa-mardić. Hajon. Dinkovič. Toševič. Ciganovič Luka. StandTiger. Ilirija: Linhart, 2i ža, Skapin, Scarpa, Bauda, >Kveder«, Pestevšek. Jugaši so igrali kot prerojeni in so nirijane gladko premagali. Naši niso nasprotnO: Jugu. ki ima izenačeno meštvo v i^irijanskem moštvu pa je dober vedno le 2:ža. ostali pa kakor pač pride. Kaže, tudi. da se jim visoki porazi odvzel borbenost in s smehom sprejemajo gole. Priznati moram ne vsi, toda onim, ki to delajo, ni v čast. V ~pk>-"no se pa ne mere reči. da so Ilirijani igrali zelo slabo. Boljše kov v Splitu, toda Jugaši so bili odlični vsi cd prvega do zadnjega. Sodnik g Reš je bil dober. Go'e so zab'li Standinger 5, od teh 2 iz Imetrovk, Ciganovič 3 in Toševič 1. Ob pol 1. je b la tekma zaključena. Dubrovčani so se z zadovoljstvom razšli, Ilirijani pa malo potrti iščejo vzroke poraza. Slišalo se je mnogo stvari, od katerih si je nekatere vredno zapomniti. Glavno je, da so se borili kcliker so mogli in častno zastopali slovenski plavalni sport. šok. Zlato se zbira v Ameriki L. 1934 je imela Amerika samo 40% svetovnih zalog zlata, zdaj jih Ima pa 80 Zaloge zlata v Severoameriških združenih državah so se večale že pred evropsko vojno, še bolj pa potem, ko se je pričela, še malo manjka pa bo zbranega v Ameriki devet desetin vsega zlata, kar ga je na svetu. Večina zlatega zaklada je v Ken-tuških gorah v Ford Knoxu. V prvih petih mesecih lanskega leta je bilo pripeljanega v Ameriko za 2.020.642 dolarjev zlata, letos v prvem polletju pa za 2.745,598.000 dolarjev. Največ zlata je dobila Amerika letos v juniju in sicer za 1.162,975.000 dolarjev. To je večinoma zlato iz Anglije in Francije. Dovoz zlata iz Francije si razlaga ameriško trgovinsko ministrstvo s prizadevanjem umakniti zlato iz Francije pred naglo prodirajočo nemško vojsko. Anglija pošilja v Ameriko zlnto v prvi vrsti zato, da plača svoja naročila. Tudi inozemske vloge v takozvanih federalnih rezervnih bankah so narasle za 437,234.000 dolarjev na skupnih 1.706.187.000. Del teh vlog hranijo banke v svojih tresorih, večino denar- ja in zlata so pa odpeljali v Ford Knox v državi Kentuckv. Združene države so imele leta 1934 samo 40% svetovnih zalog zlata, zdaj jih imajo pa 80%. V Ameriki se ostro kritizira kupna cena zlata, ki znaša 35 dolarjev za unčo. Ta cena je bila pred petimi leti. Tudi vloge inozemcev v rezervnih bankah služijo baje za to, da bodo nekoč predložene kot protivrednost za naročila. Ne bo več treba dolgo čakati, pa bo imela Amerika 90 % vseh svetovnih zalog zlata. Kaj pa potem, se vprašujejo v skrbeh ameriški gospodarski krogi. Ameriški finančni politiki si belijo glave z vprašanjem, kako bi moglo zlato, ki je zelo enostranska vrednota, priti zopet do veljave, če bi Nemčija zmagala. Padel je že predlog, da bi pokupili z zlatom ameriške vrednostne papirje v rokah inozemcev ali pa kolonije evropskih velesil. V ameriški zgodovini bi to ne bilo nič novega. V aprilu 1803 je kupil prezident Jefferson od Napoleona za 15,000.000 dolarjev deželo, ki Kdo je ocEkrlf Hollywood Se leta 1913 so bili filmski ateljeji raztreseni po vsej Ameriki. Imeli so jih v Los Angelesu prav tako kakor v Chicagu. Hollywood je bil takrat še neznatna naselbina blizu Los Angelesa. Ime je dobila naselbina od tega. ker je v okolici dobro uspeval jasmin (the holly = jasmin Wood = drevo). Razen dnevov, ko so snemali filmske prizore je bilo to mirno dolgočasno mestece. Nekega dne se je izprehajal tam po bul-varju Sunset, mladi škotski slikar Robert Brunton. Na vogalu ulice je opazil navaden skedenj. Poslopje mu je pa nekako ugajalo in narisal ga je. Brunton je bil doma iz Edinburgha in delal je osnutke dekoracij za londonsko gledališče Drurv Lane. V Ameriki se je mudil z ravnateljem tega gledališča Irvvingom na študijskem potovanju. Videč ameriško filmsko delovanje j«9 sklenil zgraditi velike atelieie orav v Hollywoodu. Film ga je tako očaral, da se je ločil od Irvvinga in ostal v Kaliforniji. Začel je iskati moža, ki bi mu mogel pojasniti svoj načrt velikih ateljejev. Končno je našel Jesse Laškega. Ta je bil prvotno trubač, pozneje gledališki pisatelj, končno pa izdelovalec filmov. Izbornega režiserja je imel v igralcu Cecilu B. D. Milleu. Brunton je našel pravega moža. Laskv je bil tako navdušen za njegov načrt zlasti ko je zvedel, da se dobe zemljišča v Hollywoodu po smešno nizki ceni. Kupil je ar po 300 dolarjev. Tudi les je bil tam poceni, delavske mezde pa za 25% nižje kakor na vzhodu. Prvi film, ki sta ga izdelala tu Laskv in Mille je bil t h o Squw Mann s slavnim gledališkim pisateljem in igralcem Dustinom Farmonom. Vrgel iima je toliko, da je bila nadaljnja proizvodnja filmov že zagotovljena. Tetoviranje v službi kirurgije Tetoviranje, znano zlasti med mornarji po vsem svetu, pa tudi med preprostim ljudstvom, ne zanima samo zdravnika, od katerega se večkrat zahteva, naj tetovi-ranca reši dvomljivih okraskov. Neki zdrav nik je predlagal, naj služi tetoviranje med vojno za pripomoček pri prvem obvezova-nju ran na bojišču. Hotel je označiti na vojakovem telesu kočljiva mesta žil, da bi se preprečila izkrvavitev preden pride ranjeni vojak v kirurgove roke. Tetovirane znake na človeškem telesu je pa poznal že ameriški kirurg O'Nci1' Km, ki je rabil tetoviranje, da je označeval svoje operacije. Njegovo ime, ime njegovih asistentov, datum in kratek opis operacije, vse to je bilo tetovirano v Morsejevih znakih kraj brazgotine, ostale po operaciji. Na bolnikovo željo mu je sloveči ki-rug tetoviral podatke operacije v modri, rdeči ali črni barvi. V Portlandu v Ameriki živi T. D. Rookvvell. ki si je dal na noge tetovirati svoje ime v 40 jezikih. Lahko je torej brez skrbi, da se ne bo izgubil. Iz Metile — Dečji dom kraljice Mar'je z i zašt to dece v vojni, oziroma za letovanja. SO čeli graditi na sokolskem z.emliišč i DOlefi našega Sokolskoga doma. Zgradba bo en~>-nadstropna z vsemi prostori in htgien klini napravami, ki so za tak dom Dotrebni. V štirih spalnicah bo 50 posteli 7a deco. v drugih sobah bo preskrbiieno za zdravnika, upravno in nadzorovalno o sobic. Zadaj za domom bo deci na razpolago telovadi šče metliškega Sokola Dom str>r ob cesti Novo mesto—Metlika, vendar je <~d-dalien od ceste tako. da ne more do nie*?a prah in ropot. Nad obema domoma ie zda i vinorodna Veselica. To ie nailepšo in nai-boli zdravo stavbišče v rrue krasnim rdečelascem«. Ne bo se trudil zaman, je pomislil Escaldas smeje — ker se hoče pokloniti moji sosedi RosalindL Ta golobica je zame brez pomena. Ljubavna pustolovščina v soseščini ni zanimiva. Človek pobije plen samo zato, ker ga veseli lov. Ah, če bi ne bil galanten mož, bi ne pozabil stopiti k Mome Cervelas in povedati«ji, kako navdušeno lazi njen ljubček za drugimi. Kako imenitno bi se dal iz tega kovati dobiček. Samo malo dobre volje bi bilo treba in malo manj galantnosti. TRAGIČEN KONEC Tistega popoldne je bil Gilbert de Villingen zelo mnogo dobil na konjskih dirkah. Iz Auteuila je spremil domov lepo dekle, eno svojih mnogih znank, ki je od daleč opazovala njegovo igro na dirkališču in se srečala z njim kakor slučajno, videč, da mu je sreča naklonjena. Privoščila sta si izboren obed v kabaretu, večer sta zaključila v plesni dvorani in ko je princ spremil lepotico še domov, je odhitel v klub. Poskusil je tam običajno menjavanje dobička in izgube. Okrog petih zjutraj je izgubil vse in tedaj se je spomnil na gostoljubnost, ki mu jo je ponudila slučajna družica. Radevolje in utrujen se je napotil k nji, da bi se razvedril in odpočil. p~-n— t *»e ^c* •«—ril ?e1o ob eni popoldne. — Kolika sreča, — je pomislil, ko je prečital Escaldasove vrstice, — da lahko pridem k njemu šele ob treh. Dobro. Sam pojdem v njegov brlog. Veselil se je tega trenutka počitka kakor šolar pavze. Dal si je pripraviti kopel, v kateri je dolgo ostal, potem se je pa zleknil v kopalnem plašču na divan v svojem toaletnem kabinetu, kjer je sladko zaspal. Ko se je prebudil, je bilo pol štirih. — Šment! Ta ubogi Inka bo mislil, da ne jemljem več resno pomenkov z njim in njegovega valeorskega romana. Sicer bi se pa ne motil preveč, če bi tako mislil, čudil bi se zelo, če bi nas zdaj privedel k zmagi. In vendar... Njegova vera je tako trdna, da bi premikala gore. Dokler bo ta hrt vohal pot, bom hodil za njim. To bo imeniten ples! Valcor v pasti, glavo psom! ... Hrt! Raztrgal bi še marsikoga. Toda kakšen delež na plenu! Dokler Escaldas ne bo odnehal, vzdržim tudi jaz, sicer pa lahko rečem, dokler bo Escaldas živel. Če bi namreč moral ta besni zagrizenec opustiti zasledovanje, bi znorel. Ko ga bom videl mrtvega, bo to pomenilo, da mu je počil zadnji dokaz v rokah. Gilbert je pozvonil komorniku, oblekel se je, si prižgal cigareto, odšel doli po stopnicah in krenil proti ulici Leviš. Prišel je tja ob četrt na pet. To pot je bil drugič, kvečjemu tretjič pri Escal-dasu v njegovem brlogu. Nehote je nakremžil obraz, ko so se zaprla za njim železna mrežasta vrata. Ta prehod, dolg šest do osem metrov, brez vsakih vrat, je vodil na dvorišče, kjer je bila na desni strani nekakšna koliba ali vratarjeva čuvajnica, navadno prazna. Princ se je spomnil, da je zaman čakal, potem je pa zaklical in taval po umazanih hodnikih, ob svojem prvem posetu, preden je dosegel svoj cilj. Tistega popoldne je pa zagledal v čuvajnici obličje starke, ki se je bila dvignila, da bi ga videla. Njena čedna zunanjost se je čudno odražala od takega okolja. — Gospa, ali je gospod Escaldas doma? — Seveda je, — je odgovorila. In z njenega obraza so malone izginile gube od presenečenja nad tem prijetnim obrazom in glasom, tako redkim v tej ulici. — Gospod lahko brez skrbi vstopi. Stopnice A levo, številka 27. — In zgovorno je pripomnila: Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani