Poštnina plačana v gotovini. Stev. 11._V Ljubljani, dne 16. marta 1921.__Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vi ako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — S Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „ Domoljub a", Ljub-Za inozemstvo 50 K {2 ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in insernti pai Posamezne številke se prodajajo po 1 K. S Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Ifudstvo v boj proti brezverski vzgoji! V nedeljo se ie vršil v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani velik protestni shod proti vladnemu nasilju, ki trga otroke krščanskim staršem iz rok in jih hoče svobodomiselno vzgojiti v sovraštvu do vere lastne matere in lastnega očeta. Na shodu se je zbralo čez 4000 ljudi, skoro samo moških. Na shod so prišli tudi svobodomiselni študenti in Sokoli, ki so imeli namen shod razbiti. Spravili so se skupaj na galeriji, kjer so nekaj časa delali surove medklice, dokler ni navzočim zavrela kri in so jih postavili na hladno. Shod je vodil prof. Beg. Remec. Govorili so: urednik Franc Smodej, poslanec dr. Gosar in posestnik Bore, Radi pomanjkanja prostora ne moremo danes objavljati posameznih govorov, pač pa jih hočemo priobčiti v prihodnjih številkah. Koncem shoda se je oglasil k besedi tudi bivši dalmatinski poslanec Stanko Banič, ki so ga zborovalci iskreno pozdravljali. Sprejete so bile sledeče resolucije: I. Konstaliramo, da je vlada začela proti katoliškemu delu državljanov z ozi-rom na vzgojo katoliške mladine, pravice .Cerkve in svobodo vesti najhujše nasilje. Brez povoda in razloga je razvnela v dobi, ko potrebuje država za rešitev .velikih socialnih, gospodarskih in političnih vprašanj notranjega miru, pod pritiskom svobodomiselnih in f r a -mazonskih elementov kulturni boj. Z vso slovesnostjo protestiramo proti kulturnobojnim ukrepom vlade, s katerimi utesnuje svobodo Cerkve in namerava odstraniti verskonravno vzgojo katoliške mladine. Protestiramo, da bi nam katoličanom brezverski elementi narekovali kulturno Kancelparagraf. i. Samostojneži so predlagali v ustavnem odboru, naj se vpelje kancelparagraf. Enako resolucijo so sklenili na občnem zboru dne 6. t. m. v Ljubljani. Utemeljitev leži v besedah samostojneža Cerarja, ki je mnenja, da je treba uničiti rimski klerika- in vzgojno smer ter vklepali Cerkev v okove kancelparagrafov in podobnih določb. Za Cerkev zahtevamo polno svobodo, da bo mogla neovirano in neprikrajšano vršiti svoje božje poslanstvo. Odločno odklanjamo rešitev šolskega vprašanja v ustavnem odseku. Za vse ljudske in druge šole, ki jih obiskujejo katoliški otroci, zahtevamo versko-nravno vzgojo na temelju katoliške Cerkve. Vero-nauk mora biti na vseh šolah obligaten. Državi odrekamo pravico, da bi zatirala zasebne šole, ki odgovarjajo splošnim predpisom. Dolžnost vlade je, da jih vsestransko podpira. Zavedajoč se, da je vsak boj združen z velikimi žrtvami, sprejemamo vsiljeni boj v zavesti, da branimo največje dobrine naroda in države. Odgovornost za vse zle posledice odklanjamo in jo prepuščamo vladi, ki se je dala zlorabiti za orodje proti svobodi lastnih državljanov. Slovesno izjavljamo, da bomo v boju za svobodo Cerkve in njene pravice v javnosti in šoli vztrajali do zadnjega. II. Protestiramo proti naredbi ministra Pribičeviča, s katero se uvaja duh sokolstva v naše šole. Sokolsko organizacijo poznamo kot avantgardo svobodo-miselstva. Z državno podporo hoče svo-bodomiselstvo otrovati potom sokolske organizacije šolsko mladež s kulturno-bojnimi idejami. Krščanski starši ne bodo nikdar pripustili, da bi svobodomiselstvo pod državnim zavetjem v naših šolah širilo veri in Cerkvi sovražno razpoloženje. Z davki vzdržujemo šole in učiteljstvo, zato tudi zahtevamo, da se otroci katoliških staršev vzgajajo po načelih krščanstva. lizem (t. j. katoliško Cerkev). Glej Kmetijski list št. 10, str, 2. Kaj hoče kancelparagraf? Samostojni poslanci pravijo, da hoče preprečiti izrabo vere v politične svrhe. To se pravi: škofje in duhovniki ne bi smeli v cerkvi več učiti tistih verskih naukov, in jih braniti, proti katerim so svobodomiselne stranke in svobodomiselna vlada najbolj bore in kateri so brezverskim strankam najbolj na poti, Naštejmo nekaj teh naukov. Vzgoja otrok je prav posebno tudi verska zadeva. Stariši imajo od Boga naloženo dolžnost, da otroke učijo ne samo verske resnice poznavati, temveč tudi po /eri živeti in otroke varovati vsakega pohujšanja. Isto dolžnost ima Cerkev, ki ima božje naročilo: Pojdite in učite vse narode. In ker je šola samo del in izpopolnjevanje te vzgoje, je jasno, da imajo pri šoli prvo pravico starši in Cerkev. Če vzamejo vzgojo v roke brez verske stranke in svobodomiselna vlada in se otroci v šoli brez-versko vzgajajo, torej dobesedno pohujšujejo nravno kvarijo, je sveta dolžnost Cerkve, da z uradnega mesta svari pred pohujšanjem, da poživlja stariše, naj preprečijo pohujšanje svojih otrok, zakaj težko odgovornost nosijo pred Bogom in ljudmi, In magari če je ta pohujševalka država sama, Cerkev ne more in ne sme molčati, zakaj zveličanje duš je več kot država, božje kraljestvo je več kot posvetno. In nekaj genljivega in obenem veličastnega je prebirati v zgodovini, kako je Cerkev v takih slučajih vedno povzdignila svoj glas, tudi proti mogočnim vladarjem, ko je vse drugo trepetalo in molčalo pred nasilnimi mogotci, ki so zlorabljali svojo moč in oblast za splošno pohujševanje malih in velikih. Pa so zato Cerkev preganjali, zapirali škofe in duhovnike, vklepali v verige, toda Cerkev ni nehala svariti kot sv. Janez Krstnik kralja Heroda: Non licet — ni ti dovoljeno. Morda je semtertja v takih trenutkih ta ali oni duhovnik omahnil, ta ali oni škof se zbal, toda Cerkev nikoli in nikdar. In ravno ta odločnost sv. Cerkve je tisto, česar se boje naši svobodomiselci — liberalci in samostojneži. Šolo, ki je v prvi vrsti — kar se vzgoje tiče — verska zadeva, so Cerkvi in veri oropali in jo hočejo narediti za pohujševalnico potom brezver-ske vzgoje in če Cerkev povzdigne svoj glas in pravi: varujte se pohujšanja, odpravite ga, ustavite se mu, tedaj bodo zavpili: škof izrablja vero v politične svrhe, po njem! Kancelparagraf je tu in škof bo moral v ječo ali plačati visoko globo zato, ker je storil svojo dolžnost in svaril vernike fired pohujšanjem, ki ga uganja državna ob-ast nad otroki. Svobodomiselci se dobro zavedajo, kakšno moč ima beseda katoliške Cerkve, l1 in edinoie katoliške Cerkve, pa nobene druge; zato pa aoben« druge ne pregan(a-jo 3 kancelparagrafom in i arug-mi podobnimi nasilji; nasprotno ce.o pospesu.ejo jih in podpirajo. Ne vedo pa svabodonuselci, odkod prihaja u moč. Mi pa vemo, a kadar Jo v on katoLška Centa vr govori i\.n-ftiia sam, zakaj katoliška Cerkev je živo mistično, to ;e skrivnostno teto Krisuisovo. Vsaka druga Cerkev, ki ,e sicer po svojem imena krščanska, ,<* odlceena od tega živega teiesa, je odpa,:e! ud, ki je mrtev m gml. Zato je tudi a. pr. srbska vera, ki e odpadla ve^a katoliške Cerk«e, nima nobene moči v sebi, ne preobrazili« ljudstva, je brez ,ypl.va aa življenje m zato svobodcmiael-ceai popolnoma nenevarna. Sbodmniseici se zato boje ed.no ie besede katoliške Cermve in zato hoče o to besedo potlačiti, preprečiti, kot je tarize'-s.a strimta — gospodujoča siran.ta na Judovskem — hotela potlačiti besedo Kristusovo s tem, da je Kn.ituaa prih.la na križ. oda g.e», ra .no s tem je postala beseda Kristusova močna in glasna, da se ;e razle-ga.a in se 5e razlaga po vesoljnem svetu in )o vero, a vmd.iT sramotijo v?e, ki t« imenujejo klerikalne. 7o ,e nevednost ali pa fciaar« ičina. Zato mi tem določneje in javne.e poudarjamo svoje versko stališče, ko izjavljamo: mi, klerikalci. Zakaj ;e katoliška mladina klerikalna? Ker veruje. Napačno je katoliškega duhovnika presojati samo z naravnega j stališča. Če ga merimo z naravnim merilom, ;e duhovnik pač sin svojega ljudstva, I z gotovimi zmožnostim! in talenti, z gotovimi nepcpolnostim! m slabostim:. Marsikatera stara mamica je iahko pobožnejša kot duhovnik. Marsikateri župljan ima lahko večjo izobrazbo kot njegov dušni pastir. Marsikateri mož Lz posvetnega stanu je morda več naredil za katoliško gibaaje kot njegov župnik. To je vse lahko res. Ia če kljub temu zahtevamo, da stoji na čelu katoliškega gibanja duhovnik, če hečemo biti prepr.čani klerikalci, pride to odtod, ker giedamo na duhovnika z očmi sv. vere: duhovnik je namestnik božji, posredovalec milosti, od Boga postavljeni oznanjevalec resnice, pastir, delivec blagoslova. In ker povsod v javnem in zasebnem življenju potrebujemo katoliške resnice, ko se moramo po njej ravnati, ker povsod potrebujemo milosti in blagoslova, zato povsod potrebujemo duhovnika. Z blaženim župnikom iz Arsa, velikim iraa-ccskim apostolom poudarjamo: V božjem del i odrii jo duhovnik za Eogom vse. To je svetovna duhovna postava. In bedi general ali predsednik ali delavec: zopet ia zopet potrebuješ duhovnika. Zato je jasno, da je od Bega postavljeni duševni voditelj ljudstva duhovnik. V edno pa ie nravno propadalo ljudstvo tam, kjer je bil njego\ voditelj svobodomiseln profesor. Če hočeš kako deželo uničiti, je imel navado reči pred 150 leti Friderik Veliki, daj jo filozofom v roke, torej liberalnim svobodcmiselcem. In duhoviti pisatelj de Maistre je napisal: Če je na svetu kaj velikega, potem je po mojah mislih to načelo, da nikdar ne smejo ljudstva voditi znanstveniki. »Razum je izgubil, e- Kaj je to klerikalizem? Klerikalizem, ' pravijo naši kulturobojniki, to je sovraž- j nik. Klerikalizem, pravimo mi, to je naia ! rešitev. Torej prapor proti praporu. Vsi j veliki boji za svetovno naziranje od včeraj, danes in jntri te bijejo v znamenja klan-kallzma in proti klerikalizmu. * Klerikalec pride od itike besede k!e-rr,% ~ duhovščina. Klerikalen ;e torej tisti, ki ima isti svetovni nazor kot duhovniki, pri torej katoliiki. kdor misli, da je Bog znanstvenike pokli. cal, da nas uče, kaj je Bog in kaj smo mu dolžni.« Voditelja ljudstvo mora imeti; £« ga nima, st ga izbere; brez njega ni in noče biti. In katoliško ljudstvo ima na izbiro samo dvojno: aH je vodstvo v soglasju s katoliško resnico, b to je mogoče le t naj. tesnejši zvez, s Cerkvijo, torej s papežem, škofom ia duhovniki, ali pa se vodstvo ne briga za katoliško resnico, in v tem sin-ča,u za meta va zvezo s Cerkvijo, s papežem, škofom, duhovniki. Tretje izbire ni. Zato smo ia hočemo biti klerikalci. Znak klerikalnega duha je spoštovanje do duhovniške časti. Mladina zlasti mora o.ti vedno in povsod uljudna in imeti spoštovanje do človeške osebnosti napram vsakomur brez izjeme. V tem je treba našo miadmo vzgajati posebno danes, ko divja-štvo nasprotnikov grozi otrovati tudi našo mlacLno. Naša mladiaa ne sme imeti na sebi nič surcvega, predrznega, poba'in-ikega. Posebno pa ne napram dušnemu pas.irju. S tem pa ai rečeno, da se mora v vse a stvareh strinjati z njim. Če imaš kaj zoper svojega duhovnika, ae zahrbtnega zabavljanja, temveč z odkrito besedo na dan. To ai greh. In če se ae moreš v kakšni stvari z njim sporazumeti m misliš, da imaš Ie prav — počakaj, tvoja ura bo že prišla. Nobenih intrig, nobene revolucije napram lastnemu dušnemu pastirju. (Konec prihodnjič.) Potujoče cisterne. Pred nekaj meseci je jugoslovanski iiJ kupil veliko množiao petroleja na Poljske si. Ker pa ni mogel dobiti p«it:etn;h cistern (vagoni za prevažanje petroleja) na razpolago, je prodal izvoznico belgrajski vladi, ki je prevzela kupčijo. Potrebnih cistern pa ni poslala na Poljiko. Firma je čakala dva meseca, pogodba je potekla, tvrdka jo je z 10 "S nabitka podaljšala, obenem pisala v Belgrad, na; vendar pošljejo cisterne. Iz Belgrada ni odgovora in ne cistern. Pogodba poteče. Nato ;a pojavi na Poljskem vladni mož iz Belgrada, pa mu povedo, da je pogodba že drugič potekla. Mož je brez uspehov zapustil Poljsko. Medtem pa je vendar priromaio 50 cistern na Poljsko, a nihče jih ni hotel prevzeti. Po-itajenačelniki so jih porivali od postaje do postaje, od ene čistilnice petroleja do druge, naposled so prišle zopet nazaj na pes r.,2. Nato se je železnica brzojavno obrnila na jii' gožlovansko poslaništvo v Varšavo. Poslanik pa je rekel: što meae briga in je po pošti poslal telegram v Belgrad. Dolgo nobenega odgovora. Nato pride iz Belgrada vprašanje, kako so te cisterne prišle na Poljsko in čemu. In tako dalje. Jugoslovanske cisterne pa vedno romajo po Poljskem, vsi postajenačel-oilci jih že poznajo, vse se smeje belgrajski zanikerncsti.poljski židje pa lovijo te cisterne. jih prebarvajo, dajo napisati nanje svojo lastno firmo in tako se vedno manj jugoslovanskih cistern preriva po poljskih postajah) dokler ne bo izginila poslednja. Vsaka cisterna je vredna okrog 150.000 kron. 50 cistern 7 milijonov 500.000 kron. Ta 'godba je res« nična, ker nam jo je pripovedoval očividec- In takim gospodarjem izročajo liberalci in samostojneži slovenske dežela, Proti uvedbi poletnega časa Poslanec Ljudske stranke dr. Holinjec je poslal na belgrajsko vlado pismo, kjer v imenu kmetskega in delavskega ljudstva odločno zahteva, da se opusti takozvani poletni čas, kt gospodarsko silno neugodno vpliva. Razlogi, ki jih našteva, so sledeči: ,1. šolski otroci, ki imajo daleč v šolo, morajo vstajati žo ob petih (šteto po solnčnem času), če hočejo pravočasno biti v šoli. Ker zvečer pred mrakom ne gredo spat, imajo počitka samo 6 ur, kar najslabše vpliva na njihovo zdravje in na učno uspehe. 2. Isti razlog velja za kmeta. Zvečer je takoj enajst ura, preden more iti spat in zjutraj je ob treh (šteto po poletnem času) že zora. Posledica velika utrujenost. 3. Velika zmešnjava vsled tega, ker marsikje na kmetih ur no premaknejo, radi tega se zgo-de velikokrat zamude vlakov in sodnijskih obravnav, kar je prineslo v nekaterih slučaj že po več 1000 kron škode. 4. Poletni čas je nemškega izvora, zato mu ljudstvo ni naklonjeno. Z ozirom na te razloge — pravi dr. Holinjec — zahtevam, da kr. vlada opusti uvedbo novega poletnega časa. Samostofna stranica v Belgradu. (Poslanec Ivan Stanovnik.) Dobro se še spominjamo, kako odločno in slovesno so po shodih oznanovali naši samostojni kmetje, da niso za liberalce in ne za S. L. S., ampak da imajo oni sami svoj program, kateri obsega široko avtonomijo za Slovenijo, bahali so sc, da hočejo osrečiti slovensko ljudstvo s svojimi samostojnimi kmetskirni načeli, 8 kojimi bodo v parlamentu z vso odločnostjo zastopali koristi volilcev ter sploh kmetovalcev v Sloveniji. Na vse mogoče načine so vsiljevali svoja načela ter hujskali ljudstvo proti duhovščini in pristašem S. L, S., slikali so duhovnike in celo Ljudsko stranko kot sovražnico kmetskega stanu ter nasprotnico nove države. Dolžili so Ljudsko stranko, da je kriva vojske, da zastopniki S, L. S. delajo visoke davke, železniške tarife ter da so sovražniki kmetskega stanu, vsled česar bo treba to stranko uničiti, osrečila pa bo kmeta Samostojna kmetska stranka. Tako so z velikim hruščem in godbami prirejali shode, celo pobožno so šli na veliki shod na Blejsko jezero, kjer so svoje romanje izvrševali s plesom in velikim navdušenjem pri vinu, tudi nasilnih sredstev proti pristašem S. L. S. so se posluževali. Tako so zaslepili in podivjali precej ljudstva v Sloveniji, da je volilo njihovo listo ter so tako po isti splezali v konstitu-anfo v Belgrad, Sedaj pa so se zvezali s srbskimi in hrvatskimi zemljoradniki v en klub: v tem klubu pa igrajo žalostno vlogo, zatajili so svoj avtonomistični program ter so popolnoma hlapci liberalizmu, V svojih točkah kot pogoj za vstop v vlado imajo zahtevo, da je vera privatna stvar, glasoval je njihov zastopnik v ustavnem odboru za kancelparagraf, zatajiti so avtonomistični načrt, ker je njihov zastopnik dr. Bogumil Vošnjak glasoval proti, in za centralizem, v zbornici napadajo pristaše S. L. S. kot vele-izdajalce in sovražnike nove države. V »Kmetijskem listu« kot glasilu samostojne kmetske stranke blatijo in obre-kujejo poslance S, L. S. Sovraštvo samostojnih kmetov do poslancev Ljudske stranke raste od dneva do dneva. Zakaj to? Zato ker Jugoslovanski klub odločno, zastopa svoj avtonomistični program ter katoliška načela. Samostojneži pa celo v svojem zemljoradniškem klubu delajo razdor in glasujejo nasprotno klubovim navodilom, tako so torej slovenski samostojneži pokazali svoje liberalno sovraštvo do vere in do vseh dobrih lastnosti slovenskega ljudstva, oni bodo res osrečili svoje vohlce z brez-verskimi načeli. Volilci slovenske kmetske stranke, ali sedaj vidite, kako so vaši voditelji zatajili svoja načela o široki avtonomiji ter sedaj glasujejo v ustavnem odseku za centralizem? Ali vi odobravate njihovo delo v konstituanti? Ako se posreči liberalcem s pomočjo samostojnežev uvesti v našo ustavo centralizem, potem pa odgovornost nosite volilci Samostojne kmetske stranke. Kaj pa poreče na to ljudstvo slovensko, katero želi svobode in avtonomne Slovenije? Ljudstvo slovensko, sodi! Pomnite! Samostojni poslanci so tisti, ki zahtevajo stalno armado, ki velja naše davkoplačevalce na stotine milijonov. In naši poslanci so tisti, ki se bore za odpravo nadštevilne stalne vojske. Samostojni poslanci so tisti, ki so v ustavnem odboru predlagali protiverske postave in zanje glasovali. Pomnite! Niti enega davka ni, ki ga ne bi naložil beograjski liberalni centralizem. In za ta centralizem so glasovali samostojni poslanci, ki prodajajo Slovence belgrajskim in slovenskim centra-listoui. — Ne pozabite, da je naše zadružništvo doseglo, da se je zvišala cena živini, ne pozabite, da so naši poslanci tisti, ki se z največjo silo bore v ustavnem odboru proti gospodarskemu suženjstvu, ki ga pripravljajo Slovencem liberalci in samostojneži. (Odgovor na laži »Kmetijskega lista«.) Koroško pismo. Sprejmi mnogo iskrenih pozdravov tudi od nas koroških Slovencev v Rožni dolini in te prosimo, da nam daruješ majhen kotiček v prihodnji številki in da poveš cenjenim bralcem ^Domoljuba«, kako zelo mi trpimo pod nemškim jarmom, kako nam obečajo zmerom z obešanjem, streljanjem in z vsem mogočim pobijanjem. Tako so bili poklicani gospod dekan v Kapli dne 16. februarja na spoved; pa to je bila tudi samo zvijača, ker v dotiČni hiši, kamor so bili poklicani, ni bilo bolnika in na tem potu jo bilo oddanih na nje več strelov in so bili gospod dekan nevarno ranjeni. V nedeljo 6. marca pa je sedel v neki gostilni v Svečah čisto mirno neki zaveden slovenski fant. Kar pride neki nemčur iz Bistrice in še preden kaj spre-* govori, vzame steklenico in udari dotič-. noga Slovenca po glavi, da ga je oblila kri,. Ravno isto nedeljo popoldne pa gredo trijflf Slovenci po cesti iz Sveč. Na Bistrici jili srečajo trije nemčurji in tu zopet brez be-. sede udari eden enega izmed Slovencev, po glavi, da se kar opotoee. Neko nedeljo v predpustu pa je obhajal v Št. Janžu neki zaveden Slovenec svatbo in na svatbo so bili povabljeni tudi slovenski pevci, kjer. so se prav pošteno zabavali in peli nedolžne slovenske pesmi in to v domači zasebni hiši. Kar pridrvijo tja štirje nemčurji in začno razgrajati in razbijati. Mi' smo jih seveda čisto mirno spravili na prosto in zaprli vrata in zdaj začno le ti razbijati po vratih, da so vsa razbita, eden pa je slučajno ostal notri in le ta nam pove, da so bili nahujskani od tamošnjega nad-učitelja M., ki jim je rekel: Idite tja in če bo treba, kar avizirajte, pripravljeni smo vsako minuto. Drugi dan pa gre dotični gospodar naznaniti orožnikom in ti mu odgovore: iz tega ne bo nič, in res se nobenemu ni skrivil las na glavi. Če pa kakšen Slovenec samo besedo zine, je to že strašanski zločin in kaj hitro pridejo orožniki in ga tirajo pred sodišče. Takim gospodarjem smo mi izročeni na milost in nemilost. Kmet iz Roža. Razgled po svetu. Veličastna kitoliška cerkev V Wasliingtonu. Ameriški katoličani so že pred 80 leti sklenili sezidati v VVashingtonu veličastno narodno svetišče, posvečeno Brezmadežni. Leta 1914. se je za uresničenje te misli zavzel Pij X. v svojem pismu na kardinala Gibbonsa in poslal v ta namen večjo vsoto. Tudi Benedikt XV. je lani priporočil Američanom, naj se lotijo zgradbe. Bodoče katoliško svetišče naj p"> veličini in krasoti prekaša vse druge cerkvo v Ameriki. Upravni svet je jeseni 1919 sklenil, da se sedaj končno začne z zgradbo spodnje cerkve. Temeljni kamen je položil kardinal Uibbons ob navzočnosti kardinala O' Conella iz Bostona in apostolskega delegata Bonzana ter ob navzočnosti 60 škofov- Zastopan je bil dalje diplonmlični zbor državne oblasti in mnogoštevilni redov i in zavodi žirom Amerike. Iz načrta »ovega svetiJČa navedemo nekaj podrobnosti: Kupola romanske zgradbe bo visoka 254 čevljev, stolp 383 čevljev. Glavni oltar, ki se bo zgradil zgolj s prispevki ameriške katoliške duhovščino,' bo obdajalo 40 stranskih oltarjev. Pet-najsteri najbližji oltarji bodo posvečeni rožnoven-skini skrivnostim. Zgornja cerkev dobi sliko Brea-madožne, kt je papežev dar, dočim bo glavni oltar spodnje cerkve posvečen Katakombski Materi božji. Temu primerno bo tudi vsa ostala spodnja cerkev soglašala kolikor najbolj mogoče s podobo rimskih katakomb ter bo okrašena 8 posnetki znamenitih Marijinih slik v katakombah. Stroški cele zgradbe so preračunani na več nego 5 milijonov dolarjev. Spodnja ccrkev ima biti v treh letih dovršena. Komaj je bil položen temeljni kamen, so le začeli pritekati darovi. Poteg denarja je prihajalo toliko draguljev ln zlatenine, da je bilo treba v svrho shrambe nabaviti dve jekleni skrinji. Med darovi so otroški prstani in briljantni nakiti bogatih dam, spominski novci veteranov in srebrna svetinja, ki jo je nosil ubog delavec kot edino dragocenost na vratu. Veliko plemenitih kovin je bilo darovanih s« izdelavo svetih posod. Eden le daro- ♦ DOMOLJl'B 192! rti r sab»a-» sa i±fc> pn&to sitost si ;--ti o aeaiirvk t Kasii se P^tr nje*'o. S«. torni tiafc« prede- Vstaši jo si -Jj j« r^jj vvako št«ri3o mest a trd-E >iv T-th Fetrotrad la Moskva rta baje v s "lovi cbUiti. c^Jjšcriška vlada i* morala ia;o> rcfce-jpiti Is Moskve. Vstasi porjcd bte-raio. da sai s« jkiioe a-rtarorrvrBa jkap-S&B4. M« t<3H T-siail kake* s* «•«, tudi bral bivše«* dr .a BoSšenšk« «-« trarto!« presto pa--"•3 umet^rr Prxakaie:o pa. da bode ie-pnčed rta rti a t mak erotast«. Narod irs rpv ~a?o* t veiiia rv-isu cdciraTaia aasico * '.r---.-. k- as botaia spre eti krn-čaik pc*oi«-T ia h taio Traaati sa »era-ričese OSTALE MtiAVT. A T-*tr-;«f jo c«isa t Lasnim, i« k: na pojajaic t*ec< acincci. ic aai 3i o ci-.uj u« iaiaia. — Autria h o«:raj Ji-i< - u '"H ia Italiji 70 isrmi " i 1 j firiw) Sett, i iSs , .^jua ni- sta. ?'jif«iiv;sit ivesca . da ro :a-»\e\h. — Vi Caakaai e cboitj; •Jviutfojmi Hfam. — V Itajit K- a rca iit ie — « T-^ac i.3« isbaata ' Ia>žiL Tz Kmefskih Zvez. '.jc . srtc >; s^. ^ -U-C. ia i« Trši L ."^'.»inkTitu; 7<:» ••evji-m : I-'Ti 7 ti«-xih fc EL-LM. "ClIKtSA 4 i ?r-. a -f j.::'/ .VH-j1:-in -;r-« Zneski i- jo pckiraiS hv*i«Tr«dao zaamame ta imitTO Ttlk da ia i« 9 rr:rtoo-.io kot ost^onu ' njiačalo po 150 K- DcaU pa ui i« pn-..... S'a aa.-sk>T t. ra?- claai m , .- ste pilo kot redm ciam. -----. - , disa. peštara v ScJraici Ko m j« f«kxWk Jonriske nabiralo:« na N^ki od&rredal. jnso opali G-omida bo aabtra.-2jca pr-.šia ii oddaljene Na^c^rke Teadari« t sre-iiao Gore. S peiao M-iPaa.c J «ajr»ala .'ag-au.rraaakiga iJiba ia a,«;^.'-'-: o-iivTaa,« jočsenc ajstopaa;e » asta-» afflf. ** otzao Ljuc^ka straiia ia r^-mea. «iincapra'»o 5v:»«ii;e. ui -a lAite '^c-1.4 v >31 5<:iu- i rT-iJ^t iottir .t^uJSic j-r-i »oiiTieaa '-a iiifC :t;per aaaa: <;r vpei.aig sca . liia s;.i .isi i vzil' h J la:--1 i ':*3? ■f!ir:-.:u. ,n.M Jw ^ j.i.a^ .. _1 »I •jaa. a: ; -ia • u •«:. • c-iai-io-ju prtrr-isami i-Si m -jiCj . 30. i ji: a_i. in:. \ ase - ~r-: kariera. 'ixt.if sti aeiia- 5oiu lii.iii :niumu a 3*i5a 3,1'a HOč-rj) piranežio. 1 1« sa.-ipsac. T H-::aer.aa 30 j-o.tih ■ps-riia... cii ie am.it'' ieseiita. H u. ši veu. ie Ji bili i-n irce::e «nai. Stur-.I5 saii; i:rrik aarrr-«. Taei ;j*Hat 'trt a Vj». '-i »tu Trasiueili 1 aaši jLnetsa: r»eai. Lan.". • e. airaal* k "a * racat Jrjoasaarftf. pa 3>:aie iai s« --jiSitu jLn« :■• iki i>fi iiaaii C-ORA 50CSLU50. Ttii^.laia -'^r^a «4 ii-^aino 'f iaisa «mu meiž »ev xci, ir>e V. nar:a '. sa « ir-r-rilla »ion m- siiaa aauu. ''a-rajiii lutisn i'i inj e iu-aukc t. iacmk PUHiHni" ?rp.b»iar,Ttčwwe ■uiska ju: /sa. tuvri-eao tr-kbsjirmi itoq tveub« lunutSKe ila^to -.aku ki rr-f- 'fcaeraii n-ni iucxar»- lanrstia »«iiiln« mmc-e. K e i^MiJiicia t -r-voi mnier-aih iriu^aa. — ^■••MtJsku iiTŠi-^j M « M «ri«!t« iiMraitia -TBI Ha-^Rutg Tva^lo. vttiia C LEKJT ?5G ?ODCIT5mfTJ. Tive aaae Ciinne -.zna rr-z 10 jrutekki ai se dam u. ie w uiiiku nameaua. ia SJ« samim Lanmupte -uunc^e laiiorih ia:d-»asib so aasi iaanjsi.itni -icei i. S '.ean biatto-iijf.m e peresa oiieir-caa aaja siri. Zacvu« Tofih-t •« im ieiaie aečr-n ar-eitla-rtc. Sc.«iS se aoikazad. ia aoiieio biti. -'oir-jma ii iii: radi. aejiai iraite^a n aekai vsi iut au-radn ieia-»ei in jaiiar-L -a so a-^-fii biti jaan.urot-ai» ai bilo TTor-jii sa-M aeiaačsia urisniiuaie. jeleni le ime saci.'«-'-ea-> se nn e str-iaao Mrav&v. Lotrc irn e Tetfvral »tiii, s: e •<• ie:. j ».Lapi «arc-:s:yim so aii Čt jt iui res i< ae J-'i iriu ir-i*eara le- ia 4-jerz Teč pe-'e in«'^ — Hauv" '-s aaše 'ar-: w ?« sar-Joiii aa Eršoantki i-?.suiosse. 1 seka: B ie 3otpreš;.uaw. at ssctt '.akih. k: ais« prirai pod isicem. Soioii sa s« Tcaža. iakur ia bi iiS ktri o ®ai>i-< beii *ae»i :a dubr-i strar kakor pa >ia Teiik:«. picer -a, kar se tiii« iatuiiisja, laša ari ai -sed rarztuinnmi. ie mo- aea:s«idne raiaier-f. Vsi. kj sat sa isnan vneti, koraižao aajTrei, tijsr: aa. c irerriiete. j sir-jata scite. p.snt aukaneai bodimo :aat:aa«. lainek ber-mo. zobr-i-nimo se. pitteai ae budu auiiene irnamies 'aka miat-Te. ia n isi aa aie. kar bomo iams ^aarL t3i e arit. — čaaemn, ki iaa aa iaa 3rtw« t bruce 5 ierjtrcaa&ian lai.ni 1 iu-»»r^siaab. ae suudaio ▼ ucese 'iršiiaaak« ii- io. Tcrei proč i apsii! A Ukoi »Dotao^, ia »Bo^oliab- viako hišo; lo bodi {-evio količkai kričaj-?ko mislečih Slovea^4T, pa : drpiič kaj. — Zk^laini »kierikaki«. BO a SREDNJA VAS. Daaes moraaio poročati le ia]o-;ise vic« iz naše iare. Tekoaa euela tedna m Bc-i obiskal kar 1 dvepsa ta;ta«ata a-e-ireU. asa. Netreči sta teai^občatsejsi. ker na irtvi dva siao"/a ed^aca, Dae 24. febr. e at-.ail » jezera J«n>«i G«4?«r:a ts Stare Fažiae in ^ 5. marca i« nbilo Joieia Odarja iz Časasc«. Cfca mladeniča sta bila ricrna č'j-3 m! M. D. ia tia bila :adi pri iada:»3 jkepu-ea dmibeuena cbba Ha. Kdo bi auiii, da je ta a;i;a isda a popotnic«. F a Bci Izbira lise tzned debrik aarbofia«, _ da £a taka odteka« zarei;i^eaia j-veta. Ta misel nai bo v tolažbo ii' aic-iLHa driiipaaa. kakor '.udi ppaaje sa eakrat.ao Teselo rsideai«, na as pa t opomin, Ha iiTiaso tako, kakor da bi bilo treba jatri umreti. Na; poči-vata t sirai K0HC4KA EZLA (Zaka.faek.1 Takaisate oapredao _ ačiteiiitTo ii je pa dobro postavile aa paaiai torek rreiir. L aa-ineacas. da vrž«H> ia i-taJiia« pri OtiiovaJni par NeaioeT, koiši iasc-Ti pa w bili demo-kraicai pri zaca ii vodnak sofefi došli, so iiz-raii v iostiiai pretep, i faterea pričajo pebiti kcMrci ia poioauieai Jiok ia bo ievo-nlo sodisč«. Vprašali bi -jm^tt. aa m tako pateinia tfi ji ji j čmijo s tac«? A j t p«. ieai iadso. ia « ai iiabo, tc vidi ls -.t-i*. kev a. ?r. t is 3UO cb-iti.ute Kiucc, M 1 ; : : 1 J Ul OT* Tia -r eoraareda« Lacsae «ne .a itroški za iiniaico a imiMtt era a mz- J v bla^ajui ie fesi pb-:čuo' itti-nkaiura .-ooina, ki nima _ itjoš«r». e jb«ou taie soklade. Natfro-aaj-iaia e t tritta I 1 1» kot bi bil pisa. iadai-n kaak«. F"/ rtora. ia st la-rračai e aa. -a i"«" t15}"1 iar-aic oaeaieao. aa )ucna n a0" leiiai jji nr -ska*; ie bi bsio «h, e tnr ofa: i-c-u ki U itior lo-ina. lore) a-;ota aa: arare. ?aae2ao ta sarpi :ap*aova p-ača. Ta H -r-. '.eai ae ail aantsai -asu P«' i a '. u J * '■ aa n p-J saai >'-\ to licr.T-Kiss. ji Js T-coi. ia ia|W«o«a p-aia n o 1' j '. 4 '. J n iu-dkana. k iak -t iaa« ZJ 3 4 t ; i i a : 2 še?«rr ia-rkiJpiai« Iberaini dnoisnik. ta ;.a t -»ife-su 3-aM ari« ie-4* opraT-Ia. jot ia ridk J-Jiistca. rstae. irasem ad&or SLS. e fk3«ai a S. L xi, ▼ Deam th 'd. c e bil cC- akata. >«« s::..:«a e t ireOnu; issoc« 3 -.aa.iaae. ta e :snwi kaittar*'3o«< »kaša beiatajsk« 2s««rxjiw viace. ' podkar-ii jaaea&t aei: -n trite !Sberiim siuacs Si«->eai:e. ia a-reiia-r t rsta-r« odibora. X« arsuJut-' t rretrska P-Jtu^"^.^ b«li ea»«!'a»no s veiikan aa-r^iaiiease" »cr«'«.-predlok izrekava aašim acaiar«e«* ^ noia.o jej« poaoino satraaaie. sc®- 'izioiio aaših io« rt prvfi ^ i" iaie v '.akjzTaaea kiaceioaraiirifa. - '■ .«1« so bili poaiaa; fiadi 7, 3eis;ti mi^m&vam hrorv riti*. i.?»podar sam aatboiie (J '.3 ktsiorv taie e aabo. izdajo jvi oul 'iaturr snait t tiščim pr«5" jeni. Medtem ko izdajajo sosednje občine Gora in Loški potek živinske potne liste, jih pri nas ne dobimo. Tudi nam razni Pribičeviči vsiljujejo sokolski duh v naše šole ter nam diktirajo cirilico. Da se pa vse bolje in hitro izvršuje v smislu centralizma, (e pa potrebno mnogo orožništva, katero je dobro plačano. Tudi pri nas ih je pol ducata, da s« bolje ščiti centralizem ter da se lažje kaznujejo poš>eni in mirni kmetovalci, če je kdo prodal svojo kravo brez pesa ali zaklal tele pred 8. tednom. In če je kmetica lansko leto prodala liter mleka za 1 K 60 v, je bila obsojena na tri tedne zapora in več sto kron plačila. Da je pa sedanja contralna uprava draga, vemo najbolje davkoplačevalci, ker se nam nalagajo vedno višji davka. Dobro se pa počutijo seveda tisti, katerim so se plače zvišale mesečno za več tisoč kron. NOVICE IZ BLEJSKEGA KOTA. Postalo mi je dolgčas doma, vzel sem potno palico ter ha di po blejskem kotu, da vidim, kaj ljudje delajo in berejo. Najprej jo mahnem v Gorje, ki so najbolj navrh, a ljudje so mi pravili, da so še bolj navrh prišli soci-alsni demokrati, ki hočejo živeti na stroške kmeta kakor v Rusiji. Potem o krenem na Bled. Tam se ljudje zelo hudujejo na samostojnega grajščaka Kendo, ki se »e po izjavi ljudstva pred volitvami delal prijatelja revnega ljudstvi, sedaj pa noče nič slišati o agrarni reformi, da bi tudi reveži kaj dobili. Pot me pelje na Bohinsko Belo, kjer so ljudje ori-jazni m so mi pripovedovali., kako se samostojni jeze na »Domoljuba«, ki fih le na piko v>el, da kar z zobmi škripljejo, kakor pogubljeni v pekla. Iz Bohinjske Bele io zavijem proti Radoljici skozi ribensko župnijo. na Selu so se pohvalili, koliko hiš ima »Domo-I uba«, ki |im je zato tako všeč, ker piše kratko in domače. Rekli so mi, da »Kmetijski list« ni za nič, ker piše suhoparno in nerazumljivo. Vendar toliko razumejo iz njega, da so samostojni poslanci z liberalci potegnili in da nič ne delajo z« ljudstvo, kakor so obetali pred volitvami, pač, delaio že, ampak proti ljudstvu. Ko pridem v Ribno, so mi ljndje hitro pokarali zadnjega »Domoljuba«, ki ie na muho vzel Markota iz Boccš . češ da je hudo agiti-ral za samostojne skrin ice in da so se tožbe zamašile ori sodniji. Ko to zberem, pravi eden, »kai to Markota briga, on je bogat človek, ki ima toliko denarja, da ga bo moral v stogu sušiti.« Končno sem zvedel, da je v župniji 70 Domoljubov, lani pa le 54. Pri odhoda sem jih pohvalil in priporočal »Domoljuba«, ki zastopa večnoveljavna krščanska načela, obsoja ter pobija ljudstvu škodljivi brezverski liberalizem in socializem. NAKLO. V nedeljo 6. marca (e prišel k nam poslanec Brodar, da nam je oovedal, kaj se godi t Belgradu, Mnogoštevilni poslušalci so sledili z velikim zanimanjem. SlednUč so biie sprejete sledeče resolucije (sklepi): 1. Zaupnica našemu poslancu Brodarju. 2. Ugovor (protest) proti členu 16. ustavnega odbora, ki zameta ver»ko vžgejo v šoli in proti Pribiče-vičevi naredbi, da ce vvšolah prične s sokolsko vzgojo. 3. Ugovor proti previsoki odmeri dohodninskega davka. 4. Poziv na poverjeništvo za socialno skrbstvo, naj nkrene, da se prošnje ubogih vdov in sirot za ukinjene naklo-nilve brez obotavljanja rešijo. OD SAVE DO KRKE. Kato!. slov. izobraževalno društvo v Brežicah je priredilo dne 27. februarja t, L vrlo uspelo veseloigro »V Ljubljano jo dajmo!« V odmorih je zapel Krečev čateški mešani ebor kitico dobro naštudiranih pesmi. — Po 5 letih ne vrnil fz ruskega n etništva France Penič Iz Dol. Pirošic« pri Cerkljah. Žena njegova Tončka fe odšla pred Novim letom 1921 f nekim postopačem v Ameriko, — Cerkljansko izobraževalno društvo je priredilo * predpustu veseloigri: »Davek na samce« in »Prvi april«. — Posestnik Alojzij Turšič iz Malega Trn« pri Krškem fe šel na Rfko po voz kmt. Pijani fantje so ga med potjo napadi« in eden ga j« zabodel. TuršiS je kmalu izdihnil. Zapušča več nedolstnih otrok, — Čudne so naše šolske oblasti. Na Veliki Dolini ni šolskega pouka že od novembra 1920, ker baje nima okra ni šolski svet dovelja učnih moči na razpolago. Svetujemo mu, naj pogleda malo v Ljubljano, morda bo našel kako učno moč »na razpoloženju«, — Bušeški nad-učitelj g. Ivan Kocijančič se preseli s 15. marcem v Ljubljano. V Bušeči vasi je služboval 16 let. Želimo mu obilo sreče na novem službenem kraju. Na njegovo mesto pa pride Cer-kljanec g. nadučitelj Anton Lomšek. Dobro dcšell — V Štangi pri Litiji e umrl v visoki starosti Gregor Žust, oče cerkljanskega in ajdovškega župnika. — V Cerkljah so imeli prve dni marca tridnevno pobožnost, ki so se ie pobožni verniki marljiv.) udeleževali .— V petek 4. marca se je oglasil iz stolpa cerkve sv. Marka v Cerkljah prvič nov 6 centov težak železen zvon, ki ima prav nrijeten (•'*<>. — Tudi podružna cerkvica v Krški vasi je dobila iste dni nov železen zvon. Doslej ni imela nobenega. RADOMLJE. Marka Žgurjeva jo iz politične prvakinje naenkrat postala neznatna osebnost, za katero se 5o vaSki paglavčki ne »menijo. Cisto naravno, saj s« j« krog njenih političnih somišljenikov tako zmanjšal, da se komaj ve, kje so drobci M.iričine velike stranke*. Kakor pa j6 v resnici njena politična zvezda hitro zatonila, tako pa se nasprotno čudovito razvijata njeni talenta: pisateljski in govorniški talent. O pisateljskem talenta najbrže redo naj vež povedati uredniki »Domovine* in »Jutra«. Da pa njen 'alent visoko cenijo, o tem pričajo otrobovi članki - »Domovinlc* nad katerimi se bralci »Domovine« davijo, ko iih požirajo. Povžitje istih pa povzroča silne možganske krče, bar se vidi že v naši vasi pri par bralcih »Domovine«. Ti možganski krči so nevarni zdravemu človeškemu razumu In razsodni Ifudie imajo upravičene pomisleke glede njih tembolj, ker privoščijo tudi tistim par bralcem »Domovine« ii naše vasi, da bi si ohranili saj zdravo pamet — Govorniški talent pa je Marici napravil že nekaj neprilik, lcer se 'e ?iehitrn in nenormalno lačel razvijati. 0 njegovi vrednosti pa je Rodil — tako smo čitali pred kratkim — kamniški sodnik ter ga cenil na celili 200 K. Mi nismo pričakovali, da bodo celo višje oblasti tako omalovaževale Maričin govorniški talent. ?a sodniki že vedo, saj so izkušeni gospodje, ki znajo pravičneje soditi nego mi navadni in nenkl ljudje. IZ STRAŽIŠCA PRI KRANJU. Znanemu popotnika, ki je pred leti prišel v Stranišče s culico v roki ia ki sedaj odklada v »Domovino« izbrnhe svoje jeze zopor njemu neljube osebe, naj bo v odgovor sledeče: Kadar bo on pojasnil, kako more s svojimi dohodki preživljati rodbino, h kateri spada šest otrok, dre ženi, in obenem pa 5e vso večere popivati po gostilnah, bo tudi on dobil pojasnila, katerih želi. Spodtika se nad nekim njemu neljubim komisarjem in mu očita, da je s kmeti trdo postopal; kmetje vemo, da jo ta komisar pri iivrše»anju jvojega oosla šel nam kolikor mogoče na roko. Pač Da n« bomo pozabili nekega drugega komisarja, prijatelja popotnika, ki jo rekvirlral pri kmetih kompir po 18 K, prodajal ga pa po 32 K, nekaj pa še celo po 70 X. C. K. Z. IZ KAMNIŠKE OKOLICE. Na Dobravi pri Komendi smo imeli letošnji predpust kaj žalosten dogodek, Mlad fant zabode mladega dekleta, ki le nekaj minut še živi in potem neprevidena umrje. Vzrok: žganje in p!es. Zadnji čas je že, da gleda enkrat Posvetna oblast, kaj se v tistem grmovju tam za Mlako godi ob nedel ah in praznikih že leta in leta. Samo tiste peteline Iz dobravske okolice, ki hodijo v dobravske šnopsarije na ples in za drag denar nezada-cano žganje cukat, bi bilo treba v Kamnik poklicati, pa bi se kmaln nekoliko napolnila naša, vedno suha državna SHS kasa. Pa še nekaj) Dobravske matere imajo menda pre-obilo ženskega zaroda, da tako silno tišče skozi ples svoje punice v zakonski stan. Seveda moramo povedati Dobravi v čast, da vse matere niso tako neumno navrtane, nekaj le tndi pametnih, kakor pač povsod. Toda kar je res, je pa resi Povejte no, ali je to lepo, če se po hiši suče vse, kar leze in gre, pa še Stare babe vmes, ki se na vse grlo dereios Hopsa, hopsa, hopsasal — Smo iz luštnega kra'a, — smo z Dobrave doma. — In ta dirin-daj se ponavlja ven in ven. Ali se to spodobi? — »Pa se bomo možile, možile!« Ovbe! Vrag bo odnesel vašo možitev! Le poglejte nazaj v predpust! Koliko se vas pa je? Druga pametna dekleta iz sosednjih vasi so sc pač možila, kake dobravske lilije nihče ni odtrgal! Kako boš koga jemal v zakon, če že naprej veš, da bo v hiši smeti na kupe, da boš hodil raztrgan okoli ali jedel močnik, ki se bo vlekel kot šuštarski pop itd. S plesalko je pač taka kakor s papirnato kronico: vsak se je braui in to toliko bolj, skozi kolikor več rok gre. In ve nespametne matere, ki prirejate in vspodbujate neumno mladino k plesu! Ve, ve imate zadnji ubo: na vsti! _ Naučite rajši svoje punice razen dela na' polju tudi še kuhanja in šivanja za potrebo, pa tudi kruh peči in prav pridno metlo sukati.^ Po vojski je huda z ženini in mi bomo — izbirčni) DOBRUNJE PRI LJUBLJANI, Predsedstvo Jugoslov. orlovske zveze je z ozirom na notico v 8. številki letošnjega »Domoljuba« uvedlo pri orlovskem odseku y Sostrem preiskavo, ki je dognala sledeče: Prireditev, ki jo omenja dopisnik, ni bila ne plesna veselica, ne »bal«, ampak družinski poslovilni večer od brata, ki je stopil v zakon. Udeležili so se ga ožji prijatelji 4 Orli in 1 Orlica, vsi s svojimi starši. Plesalo se ni. Predsedstvo J. O. Z. prosi zatorej v bodoče »Do-moljubove« dopisnike, da ne delajo vedoma krivice članom orlovske organizacije, morebitne nedostatke naznanite Zvezi, ki bo gotovo storila vse. da prepreči v bodoče izrod-ke v organizaciji, kar pa gori omenjeni dogodek gotovo ni biL IZ ŽIROV. Tukajšnja dekliška Marijina družba priredi na praznik sv. Jožefa po litanijah v kat. Domu na Dobračevi poleg drugih točk S. Sardenkovo igro »Mater Dolorosa«. Prijatelji Marijine družbe, pridite I Vstopnice se dobe v kmet. konsumnem društvu v Žireh in pri M. Oblak na DobračevL IZ NOVOMEŠKE OKOLICE. Na samostojnem shodu v Novem mestu je gotenski Avsec povedal, da ne bo smel nihče ugovarjati, ker sicer ne garantira, da bo odnesel zdrave kosti, so naši takoj povedali, da je to javen shod, kjer ima vsak pravico zavrniti laž. A tega so se samostojni ravno najbolj zbali) — Na shodu ie bilo veliko naših žensk, ki so tudi ugovarjale nesramnim lažem samostojnih govornikov. To je gospode »kmete« razjezilo, češ kaj se ženske razumejo na kmetske koristi in marsikatera ie čutila brce in batine. Posebno so se odlikovali v tej stroki laži - kmetje oštir Matko iz Gotne vasi, Osoinik iz Muhaberja in Čefidel iz Prečne. A tudi drugi niso zaostali za njimi. Na vseh koncih so imeli svoje hujskače, ki so ob vsaki priliki klicali Matkota na pomoč. Ko so ga klicali tadi k neki naši somišljenici, misleč, da se ga bo ustrašila, jih je vprašala, če imajo Matkota za ta malega boga. Neki drug hujskač je rekel ravnoisti somišljenici, da jo bo takoj »po gobcu udaril«, če ne bo tiho. (Olika!) Gorje mu, kdor ie hotel kaj ugovarjati: takoj je bilo pripravljenih 10 pesti za lopniti. Govornik je tndi poudarjal, da so poslanci zastopniki ljudstva in da so v imenu ljudstva v Belgradu zahtevali monarhijo, t, j, kralja. Lažnivci! Zakaj ste pa ravno za republiko lovili ljudi na limanlce? Ravno zato ste vlo-vili v svojo škatHico toliko glasov, ker ste rekli, da ste za republiko. p Shod ▼ Velikem Podlogu preklican, Napovedani shod v Velikem Podlogu, k? bi se imel vršiti 20. marca, je preložen. Vršil se bo po Veliki noči. Sedaj se poslanec Sušnik shoda ne more udeležiti, ker Je v ustavnem odboru stalno zaposlen. Poleg tega so tudi nekateri iz sosednih občin izrazili željo, naj bo shod po Veliki noči. p Zato ni ?u(la. »Težačke Kovine« pišejo da je minister Pribičevie odkazal za Slovenijo nekaj milijonov kron državnega denarja za ustanavljanje protikrščanskega časopisja. Zato ni čuda, da vlada ruma denarja ne za invalide ne za sirote in ne za najpotrebnejše naprave. Liberalni in samostojni centralizem poganja vedno bolj duhteče cvetke. p Potreben predlog. Poslanec Sušnik je stavil v ustavnem odboru predlog, naj država ne daje nobenih podpor, ki ne bi bile po zakonu utemeljene. Liberalcev je bilo sram, da ne bi pritrdili temu predlogu, prepričani pa smo, da bo Pribičevie kljub temu našel pot, da bo polnil liberalna korita. p Ogromna vsota 1120 milijonov je v državnem proračunu za armado za leto 1920/21. Koliko koristnih naprav bi se moglo izvršiti s to vsoto v korist ljudstva. Zato je Ljudska stranka predlagala v ustavnem odboru, naj stalna armada odpravi, ter naj te upelje namesto nje ljudska vojska, Iti naj izhaja z najnižjim številom. Toda liberalci in samostojnejši so za stalno annado in jo bomo po njihovi zaslugi obdržali. p Liberalci med seboj. Zagrizeni liberalec Cicvarič iz Belgrada s polnim imenom očita notranjemu ministru Draškovidu, da je donavsko paroplovno društvo vredno 3 milijarde brezplačno prepustil nekemu privatnemu društvu, ki čez mero odira pri svojem podarjenem podjetju iu da je seveda sam tudi nekaj kronic prislužil zraven. Toda Draškovič je vse-lio dober patriot, ker trobi v liberalni rog. p Predsednik Samostojne kmetij, stranke je postal namesto Kušarja posestnik Pipan v Vižmarjih. Tako mora Pipan igrali prežatostno vlogo, da vodi stranko, ki prodaja naše ljudi belgrajskimu centrnlizmu — krvosesu in liberalnemu brezverstvu — za-strupljevalcu naše mladine. p Ljudsko glasovanje. Niš poslanec dr. Šimrak je predlagal v ustavnem odboru, naj za vse važnejše postave kar naravnost ljudstvo glasuje, ne pa poslanci. Tako ljudsko glasovanje je vpeljano v Ameriki in Švici. Lil>ei'alci in radikalci so predlog odklonili. p Zgodba o Sušteršiču postaia dolgočasna. 0 liberalnih prvakih kakor je n pr. poverjenik za piosveto Skaberne, hrvaški ban Tomljenovif, hrvaški podban dr. Bošnjak prihajajo na dan zgodbe, ki pričajo o gorečem avslrijakanstvu tik pred polomom. Prihodnja »Domovina« bo zalo namesto s pogretim šu-uleršičijanstvom lahko postregla s svežim Bošniakstvom in s pristno Skabernevščino. Da, da, vsako kolo se obrača, pa se bo še bolj obrnilo. p Sodnik Anton Lajovic, trezno misleč pristaš liberalne stranke, bere v Slovenskem Narodu hude levite liberalni centralistični politiki. p Strahopetne »junake« nazivlja zadnja »Domovina« (št. 10,) naše fante in s celim srcem zagovarja to, da morajo naši fantje služiti v Srbiji in Macedoniji, češ, da rabi ta naša »izprijena zlata mladina« dobre vojaške šole. Mi bi privoščili izprijenemu piscu, da bi ga za nekaj časa poslali v macedonske kasarne v to »dobro vojaško šolo«, da ne bo takih budalosli pisal. p Proti veri. Na občnem zboru samo-stojnežev v nedeljo, 6. t. m. je samostoj-než Cerar med drugim izrazil zahtevo, da se mora uničiti rimski klerikalizem. Ker je rimski klerikalizem edinole rimskokatoliška Cerkev — zakaj drugega kleri-kalizma v Rimu ni, — zato je bil s tem občnim zborom samostoinežev napovedan očiten boj samostojne liberalne stranke proti katoliški Cerkvi. Nadalje so na občnem zboru sprejeli resolucijo, da se mora na vsak način uvesti v ustavo »kancelparagraf«, ki je očitno proti veri in Cerkvi. S tem je samostojna stranka prešla v popolnoma protiverski tabor. p V resen premislek! Takozvana samostojna kmetijska stranka so je vedno ponašala, da je »samostojna«. Pred volitvami je trobila vsemu slovenskemu narodu, da nima z liberalizmom nič opraviti, da gre edino v korist slovenskega kmeta. Po volitvah je stopila v Zemljoradnički klub v Belgradu, menda samo zato, tla je svojim volivcem naredila malo uslugo, v resnici pa podpira liberalni centralizem. Zadnjič je pa, kakor sem zvedel iz časopisja, izdala svoj zemljoradnički klub s tem, da je glasovala z liberalci za najhujši centralizem. Zato je predsednik zemljo-radničkega kluba zahteval, da mora dr. Vošnjak in njegovi iz kluba. Dragi slovenski kmet! Ali moreš taki stranki samo za en las še zaupati? ali se more taka stranka še "imenovati »samostojna«? ali ni to le opora liberalcev in nič drugega? Ja, gospodje, kmetu je lnhko govoriti, zato, ker je posten, in je verjel, ko je mislil, da resnico govorite, ali danes ne več! Prepričal se je, da je bil nalagan. In ravno tako se pred volitvami predstavljajo liberalni doktorji in drugi, da so kmetski sinovi. Ja, so bili, a sedaj? Izgubljeni kmetski sinovi, sprideni, so zavrgli, kar je dobrega. Pravijo, mi vemo, kaj je kmet; žal tudi to ni resnica. Šel je v šolo z vsemi dobrotami, kar jih je imela hiša. Bratje raztrgani, za študenta lepa obleka. Kadar pride tak študent domov, ga čaka najboljša potica, kar jo more pripraviti skrbna kmetska mamica in v kovčeg mu naloži najboljših jabolk in še kaj drugega, kar je v škodo domu. O delu doma še omeniti ni treba. Vsi domači delajo, garajo in se trudijo, samo da njihov študent ne trpi pomanjkanja. In to v nadi, da bo njihov sin ostal pošten. Ali kaj, postal si liberalec, sovražnik svojega stanu! In kaj še, prodajaš mogoče še živega očeta, svoje brate in sorodnike belgrajskemu centralizmu. Sramota, za vse dobrote povračuješ z zlom. Zato vsi zavedni kmetje v svojo organizacijo, v »Kmetsko Zvezo«, da pomagamo prej za-treti to liberalno kugo v Sloveniji. Zdramite se! Bodite svoje sreče kovač! Ne pod noge liberalcem, ampak na noge, ti slovenski katoliški kmet! Ne pusti, da ti nekaj mestnih in podeželskih liberalcev jermena reže iz tvoje kože! — Selški faran pri Kamnika, Domače novice. d Nujno prosimo, naj bodo dopisi i. ialki in stvarni, ker moramo glodati na to, da koli-kor mogoče vsi pridejo na vrsto. Izogibaj se dolgoveznih čenč, osebnih napadov, v kolikor niso neobhodno potrebni, poročaj voikrat iu vedno čisto resnico. Predolgih dopisov ne beremo, temveč takoj romajo v koš. d Sokolski duh. »Novi čas« poroča'i/. (in-štajna: »Prvi« guštajnski sokolski voditelj je zapeljal pošteno dekle, potem pobral nekaj društvenega »drobiža« in šel širit »sokolski duh« v druge kraje. Vzgoja po sokolskem duhu je vpeljana sedaj tudi v naše šole. Blagor nam! d Sokolski duh. V nedeljo po shodu so Sokoli hodili po ljubljanskih ulicah in napadali duhovnike in naše pristaše — celo ženske — z besedami: Dol s farji, farški pes, habsburški petoliznik itd, Uradnika Grampovčana, ki je šel mirno po cesti, so napadli, ga pobili na tla in ga ranili. Vidi se, da je sokolska vzgoja naredila iz teh ljudi nravno popolnoma pro-pale ljudi, ki so že davno vrgli slednjo poštenost iz srca. Starši, v tem duhu hoče Pribičevič vzgajati vaše otroke. d Poznal je svoje tiče. Pokojni dr. Iv Oražen, predsednik vseh jugoslovanskih Sokolov, sicer pa mož mirnega in blagega značaja, je zapustil okrog 10 milijonov premoženja. Zapustil je vse za razne dobre namene in svoji služinčadi, Sokolu niti ficka. Sokoli so radi tega zelo razočarani, toda pokojnik je že moral poznali svoje divje tiče. d Ali vidite, kam gre denar? Ministrski svet je podelil osješkemu Sokolu 15-tisočdinarski kredit za letošnji sokolski zlet v Subotico. — Sodbo si naj ustvari naš jugoslovanski davkoplačevalec. Sicer smo pa radovedni, kako bo Sokol povrnil to »posojilo«, ki ni pravzaprav ničesar drugega, nego »velikodušno darilo« liberalne vlade v Belgradu. Sokolstvo podpirajo, revežev pa ne vidijo! d 1 : 4. Janko in Joško iz Logatca sta ob prevratu podedovala vsak po 10.000 kron. Joško je ostal v Logatcu in dobil takrat za 10 tisoč kron 6000 lir. Janko pa je zbežal v Jugoslavijo, žigosal svojih 10.000 kron pri čemer so mu odtegnili 20 odstotkov. Tako imata sedaj od enake dedščine Joško 31.000 K, Janko pa 8000 kron. Živel centralizem! — Ljudsko Štetje v Tržiču je pokazalo, da se je število prebivalstva v Župniji zmanjšalo za par sto. Trška občina šteje 2379, pred desetimi leti pa 2630; Sv. Ana sedaj 520, 1. 1910: 552, Sv. Katarina skupal 828 in župnija Lom 384, Dolina, ki spada pod Tržič 444; Bistrica je narastla in šteje 419 oseb. Po veri je 20 protestantov v župniji, Nemcev je okrog 80. Vsa župnija šteje 3762 prebivalcev. — V spomin 700 letnice ustanovitve tretjega reda smo imeli v cerkvi sv. Andreja tridnevne duhovne vaje, k' jih je vodil Frančiškan p. Salvator iz Ljub-ljane. , d Kočevje. Ljudsko Štetje v okraj- g"1' varstvu Kočevje kaže sledečo številke: Srbo-hrvatov 372, Slovencev 29.768, Slovanov 73, Lahov 35, Nemcev 9803, Madjarov »4 druge narodnosti 26, skupaj 40.109 prebivalcev, od teh je moSkih 18.9289, ženskih 21.1»* d škofja Loka. Na praznik sv. Jožefa dne 19. marca t>o v dvorani slov. kat. izobraževalnega društva ob pol 11. dopoldne protestni shod uroti kulturnobojniin poizkusom vlade. Vsi, ki Vam je na srcu prostost cerkve, krščanska šola, verska svoboda krščanskih staršev, pridite na protestno zborovanje! Škofja Loka in okolica, pokaži, da hočeš braniti svoje svetinje, cerkev in versko življenje I d Odpad od vero. Ljubljanski liberalci živahno agitirajo za odpad od katoliške vere. Od društva visokošokev »Jadran«, je že polovico članov prestopilo v srbsko vero. Liberalci iii samostojueži pa bodo še vedno rekli, da uiso proti veri. d "SVindiscbgraetzov grad v Planini in iijegove gozde so Italijani hoteli priklopiti Italiji. Pa ni šlo, ker je naše zastopstvo pri razmejitveni komisiji odločno zavrnilo to italijansko nakano. d Popoln solnčnl mrk bo letos pri nas /iden 8. aprila od 10. do 11. ure dopoldan, če bo lepo vreme. Polna luna bo stopila med solncc in zemljo ter bo vsa Evropa v lunini senci. d Črne koze razsajajo po Savinjski dolini z doslej neznano strahoto. V občini Luče je umrlo že nad 100 ljudi, večinoma mladih. Tudi v Celju je mnogo slučajev črnih koz. Oblasti sc ne ganejo, ker morajo preganjati klerikalizem, ki je nevarnejši od črnih koz. d Katoliška cerkev v Belgrad«. Društvo za zgraditev katoliške cerkve v Belgradu je dosedaj nabralo 36.6G2 dinarjev. <1 Vodeno mleko. Ljubljansko tržno nadzorstvo je preiskovalo mleko na trgu in prodajalnah ter ugotovilo, da so mnoge prodajalke in mlekarice primešale vodo mleku. Stvar pride pred sodišče. d Nova naredim za orožnike določa, da se orožnik postavi v pokoj s polno pokojnino, čc je spolnil 30 let službe in je vsaj 55 let star. d Nova lekarna v Ljubljani. Na sv. Petra cesti tik šentpeterske cerkve jo olvoril g. Mc-sler novo lekarno, katero tem potom toplo priporočamo. Več glej v inseratu. d Bralcem »Domoljuba« pošiljajo pozdrave in žele vesele praznike Orli-vojaki: Fran Sever, Fran Selan, Fran Sitar, Ivan Žagar, Ivan Rožnik, Štelan Lavriša, Anton Kavčič, Ivan .Terina od 3. bataljona. 13. pu-kovnije. Kaštel Lukšic pri Splitu v Dalmaciji. d Vesele velikonočne praznike voščijo slovenski vojaki 48. pešpolka I. bat. iz Ko-lašina v črni gori. d Iskrene pozdrave pošiljajo vsi slovenski fantje od 13. pešpuka iz pustega dalmatinskega kraja, kjer stražimo Italijana, da nam ne uide v naše lepe slovenske kraje in da nam ne odvede slovenskih deklet v tujo italijansko deželo. Obenem želimo tudi srečne in vese e velikonočne praznike, da bi se bolj veselo zabavali, kakor mi tukaj. .. " Gorenjski iantje, ki se nahajamo pri 44. polku pri 3. četi v barakah na Spilniku pn Otočac u, voščimo vesele velikonočne praznike in mnogo pirhov vsem gorenjskim iantom in dekletom. d Vojaški pozdravil Vesele velikonočne praznike vam želimo slovenski fantje iz Črne gore od 24. pešadijskega puka, II. Bat., II. četa, Dira kovač. d Pozor pred žepnimi tatovi! Dne 7. marca je bil v Litiji izredno dobro obiskan semenj. Častno zastopani so pa bili predvsem žepni tatovi (sodi se, da cela družba). Izmaknili so več osebam denar iz žepov v skupni vsoli 5 do 6 tisoč kron. Pisec teh vrst je sam prizadet ter temeljito svari vsakogar pred uzmoviči. Ne privoščimo jim, da bi od naših žuljev pili in jedli — pa dobro sc imelil Zato, previdnost! d Konec pijanstva, zlata doba je tu! Ker se po uekaterih gostilnah preveč popiva, je napovedalo ljubljansko policijsko ravnateljstvo, da morajo vsi gostilničarji v pivski sobi nabiti na steno protialkoholiio odredbe, ki jih je svoj ča izdalo ministrstvo, ki jih nihče držal ne bo in jih bo odslej naprej držala tudi samo — gostilniška stena. d Kmetijsko nabavna in prodajna zadruga v Kamniku želi sprejeti v trajno službo starejšo gospodično, ki je vsestransko izvež-bana prodajalka v trgovini mešane stroke. Zeli se, da je po možnosti šivilja. Stanovanje ima v hiši. Za hrano preskrbljeno. Plača po dogovoru, skozi 2 meseca na poizkušnjo. d Kakor življenje, taka smrt. 3. marca se je zastrupil v Halozah, Sv. Barbara, posestniški sin Martin Rakuš. Izpil jc nesrečnež eno čašo lizola in po groznih bolečinah umrl. Živel je brez vere proti božjim zapovedim, prišel v obup in tako nečastno končal. d Nesreča s puško. 18 let stari hlapec Anton Boštjančič je G. t. m. doma v llaplo-vem, obč. Struge, ogledoval puško, pri tem pa so je sprožila iii cel naboj ga je zadel v (rebuli. Pripeljali so ga v deželno bolnico, kjer je pa takoj umrl. Gorenjskem. Služil ie pri 4. dom. (celovškem) pc-špolku in bil v decembru 1914 ujet. Zadnjikrat jc pisal Ic-ta 1918. iz mesta Tiumen v Sibiriji. Obvestila prosim poslali na naslov njegove sestre: Minka Žerjav, učiteljica, Jesenice 80, Gorenjsko, proti povračilu vseh stroškov, d Pogreša se Franc B e r g a n t, roj. 12, okto, 1896 v Spitaliču. K vojakom je šel 15. aprila 1915. Zadnie pismo je pisal dne 24. jul. 1915. Nahajal sc je zadnje dni pri Doberdobu, Njegov naslov je bil: Fr, B., k. k. Landesschutz. R. Nr. 1 ,10. koinp., 2. Zug. Ako bi kateri njegovih tovarišev kaj vedel o zgoraj omenjenem, se prosi, da takoj sporoči proti vrnitvi vseh stroškov, njegovi materi na naslov: Helena Tider, posestnica, Jastroblje št 6, Špitalič, p. Motnik. wm Ise naših društev. OOCO©«OOOOOOOOCW3: n Občni zbor Bralnega društva v Naklem se jc vršil v nedelio 27. februarja. Najbolj zanimiva točka sporeda je bil prepričevalni govor govornika iz Ljubljane o nalogah izobraževalnih društev. Navzoči fantje in dekleta so odšli z novim navdušenjem in s trdnim sklepom, da bodo po svojih močeh vse storili, da se ho društvo živahno razvijalo. n Olševek. Dne 19. in 20. marca priredi Kat, slov, prosvetno društvo Krek v Olševku ob pol štirih znano žaloigro »Mlinar in njegovo hči«. K obilni udeležbi vabi odbor, BRDO PRI LUKOVICI. Takaj5i3'c kat, slov- ir.obraž. društvo je imelo 27. februarja občni zbor. Predaval nain )e č. g. p. Bernard iz Kamnika. Razložil nam je, kako potrebno je v sedanjem času, da zo- fset poživiinso naše društvo. Pristopilo je že epo število članov, večina fantov in deklet. Tudi drugi se še oglasite, možje in žene; nobeden ce sme zaostati v naši fari. da bi ne bil član Kat. slov. izobraž. društva na Brdu. Knjižnica je urejena in se bo takoj pričelo z razpesojevanjem knjig. Veliko knjig tukajšnje« ga društva nam manjka, zato prosimo vse one, ki imajo katero knjigo že izposojeno od začetka vejne ali še prej od Kat. slov. izobraž. društva na Brdu, najsi bo v domači fari ali okolici, da jih prinese nazaj. KRESNICE. Tukajšnje Katol. slov. izobraževalno društvo še sedaj spi zimsko spanje v pomladnem času. Že je prišel nekdo in jim klical: »Vzdra-mite se!«, in res, nekaj članov se je prebudilo. Izvolili so nov odbor. Zdaj so pa zopet vsi zaspali. — Zato Vam zopet kličem: »Vzdra-mite se, posnemajte sosednja Katol. slov. izobraževalna društva!« ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. Občni zbor kat. izobraževalnega društva sc je vršil 12. pr. m. G. predsednik je razložil pomen naslova katoliško slovensko izobraževalno društvo. Vsak član mora vselej in povsod nastopati kot odločen katoličan in neustrašen zagovornik katoliške misli. Biti mora zaveden Slovenec in stremiti mora za vedno večjo izobrazbo ter biti vsem dober zgled. Ker je društvo katoliško, se protestira proti napadu na kat. Cerkev v naši državi, Blagajni-čar je poročal, da je nekaj dolga še od lani, ko so se omishle nove kulise (6 sprememb). Za prihodnje leto pa je naročena društvena zastava in krogi za orlovski naraščaj, skupaj okrog 10,000 K. Člani in prijatelji se prosijo, naj v ta namen kaj gmotno žrtvujejo, oziroma prosijo in zbirajo. — Društveno življenje v preteklem letu ni spalo. Prirejale so se igre. Telovadni odsek Orel je povabil Orle telovadce iz celega okrožja v društeno dvorano. V teh dneh jih je brat J, Barle dobro izuril v novih članskih, vaditeljskili in simboličnih vajah. Da bo Orel živel in napredoval, nam priča mnogoštevilen naraščaj, ki se pridno udeležuje društvenih »<•. Dne 20. iebr. je naraščai priredil igro »Pti prijatelj« in telovadno akademiio. Mlajši n starejši, vsi v boj za »krst častni in svobodo z*ato i-< — Dekliška zveza je imela poleg petja, deklamacij in govorov redno tudi eno ali več predavanj. — Pričakuje se pa. da bo prihodnje leto še boljše. Kar je v fari pošteno mislečega, čedalje bolj uvideva, kje se dela za bla-gor mladine in k fe je prava, poštena zabava. tato naj bo mladini tudi v bodoče poleg domače hiše Društveni dom najljubši prostor ia pogumno, neustrašeno naprej po smernicah, ki se tu dajejo, potem smemo upati kljub današnjim zmedam, da bo bodočnost v naših rokah! ROB. V nedeljo 27. februarja se fe vršil občni zbor Koto!, slov. izobraževalnega društva. Tajnik nam fe na kratko obrazložil in pofasnil, kako je društvo preteklo leto delovalo Predvsem je poudarja!, da je društvu manjkalo predavanj, in je g. župnik obljub!!, da se to zgodi v sedanjem letu. Igralo se ie pod vodstvom g. uadučitelja Intiharja več lepih iger. Pri vsaki prireditvi se je tudi po par pesmi zapelo. Knjige so se prebirale tudi povoljno. Okrog 300 sc jih je izdalo in so res z zanimanjem ljudic brali. V odbor so bili izvoljeni: predsednik g. nadučitelj Intihar Alojzij, podpredsednik Peterlin Feliks, tajnik Tekavec Alojzij, blagajnik Peterlin Ludvik, g. župnik pa kot nadzornik društva. Ženski odsek zasto-vi!o novek lopi in več podrobnosti. Predpust Peterlin in Marija Centa. Društvo si ie naba-vlo nove klopi in več podrobnosti. Predpust se {e končal brez vsakega plesa in nerodnosti. Veliko je pripomogla k temu občina, ko j« slavila visoki licenc 300 kron za en dan. _> Samostojni so tudi začeli izpregledavati, kan so jih zapeljali njihovi voditelji. ŠT. JERNEJ. Odkar je minil volilni boj, se menda ni nič slišalo več iz našega krajo. Po končani volilni borbi smo tudi pri nas začeli delati. Obnovili smo izobraževalno društvo, obaovill telovadni odsek Orel, ki ima svofo lastno godbo na pihala, ki je pod vodstvom nad vse marljivega g. organista Vajngerla že parkrat nastopila v splošno zadovoljnost občinstva, tudi Orliški krožek se je že enkrat pokazal, ka{ da zna. Zadnji čas pa zadeva naše druStvo udarec 5! TU Ol hi ndarcems ni »e »nccljena rana, ko smo h-"bili delavnctfa člana J. Rcclja,že ri,c zopet .Jiutf«, i« h.iti« od prve. Zapustil nas fe duša druMv« tf. kaplan Jo*. Pek in odšel na novo «tii»bo v Smnrlno pri Kranlu. Ni še doltfo delo-*! » dniilvu, ■ kdor tfa ie videl, s kako cn-ijllo sc fe lotfl del«, mora priznntl, da ko bi „/*<■ en čn* pri nas. bilo bi naše društvo prvo V Sloveniji, posebno ker imamo vse predpogoje ia to. lnrekamo mu prisrčno zahvalo in ostanemo v duhu r. nlm ter upamo, da ostane tudi on * n«ml. Dni Botf mnotfo tnMh dnlavccv na cerkvenem in društvenem polju. Bog Ca »Ivi i« mnotfo leti 17, IK1BA TKI nOMf.AI.AH. Tukajšnje katoliško iiohraicralno druStro i« /i«d »prelitim »oitstrom g. kaplan* J * * r a ranilo prav »irahne določanje Oliv«"! ler poninoltl sc j« peraM rkor, oskrbel »e Je no» prat prakliK n oder, pripr»»tj* se n«t»noiite> »Orlat, mtall sc n* lasten dom. ki e* b«""« — niml močmi postavili t dohodnem *»sn. »kratka, ra»»ilo sc Jc pri n*s v »adnjem *asn »cl« »ii*lwo drnitreno H»licnK One S.\ )»nn*rj* tega leta sme t Soli vpri-M>rili Medredei-e rStari in mUdU, ki jc proti vsemu pri*ak»»*nja lepe uspel* ter «c je moral* naslednje nedeljo. dae Ml januarja ter 11» sre^nieo pene»lti. Sodeloval je pevski »hor I obilo polnilo. i(tr»IH »e prai »»i »rte reiilt sroje t lote Polee (t. kaplaa* im« n* lepem uspehu preeejicn tlel f.isln-InAi afciteliie* t)cr*»r. ki je nentrndtjlro pomagala pri akaitajali in se sploK vsestranske ii-*at>a* **nim* ta tiaie (tiVanje, 11» jc » nase drn-jSva pritel no*, nM duh In da je v naii (ari sploh oitrel* »misel t* limiti ene Hvlienje. pri^a ishorn« eKiskaaa priredite* ter relel hi pelrCoralno < »aaimaaje ** draAtna Dehce tri ^etti ure oddanem i Mnteijaaaki taotie reda« ia t vesetjem ahislur.o , persk-a ia icratake skaiaje. Stanši p* »raj« mladi-»e t«lit radi * Mslmjil, a*xe». — Pafimar » Mr! 17 NlkP S.KOK.'0 I^Kft RUff'«l: -drv. hr»le». n»i'«v»a Nai; Orli p« t* prisili »a >vf)«w ia m* p»«T>» aedetv tri krai-l-e kaleipv. »VrW.< >e V; malr ia valita taili »» >>f. AnDer ne Komr imel: prepetreknryr* Vloma Pa ae t. pt-ece « «evel;em »antf vVi j, ■ eCe~e» iit tele« ad>>f fe» ve^elM^-f alili se ""'"»"i fnalenski p.lt «>-ite4,M>» ki take f n<}i «, M irehrairialne Jm-tvf, \ sa takem« »Jiiie^st*-«' 0:1« Orla. PRSčNA, Sle* Vat. (rohratc i-a^ne drr.jSt-i ^ je » «Viii »Hi* .*>>< rtViil-. wde.ie>Ki b jv^. tvvM; tsftsanveraiV, rvT^^ aiV.i sr-o Kp^matv, ,=.» ♦» nreteU >efn Jcin»).-. fim>«». h itn«, oK^ti rKvr tr-^i . i-ene*« An« VnV-mar it Vato Jr sWllf ri.-cvift-an« sta twv.trv,v. » Krv»,'' ir d C-.xn*ttt ii met!a »N« M k »akHti.S * sniiitfs- v^dc^Jin.-^i It IRAN V r«««*, tVla « mW. Vi m - ifl« h Bn.s v ve V iv like »•"• •--Ke »»tr vmr tK- P.il^ w ; ne « »ioe -e -l-ren »Kn- r«rv: \ siiVde rr.- rr Ve ar ^ tnVr tr.la.di tnnttci iv taV^ «lnr if-al, A, lil le SIV vf><|ir ». tna.-.-a je malo podražila. Jajca so v ceni z»pet padla in stane komad 1 K 50 v rio 3 K. '..teko 4K. bučno olje 48—52 K liter. P Na radnjeui sejnin poveje iirine v Mariboru so bile slede.-r> cene za l^m i.ve teže: IVholi voli 16—17 K. srednji 14—15 K, plemenski '2—14 K. suhi 8—12 K. debele kravo 12 - 14 K 5(1 v. srednji* 10—13 K. za klo-hasarje 8—10 K. moline 14 — 15 K. breje 13— — 15 K. mlada i; vi na 12—14 K 50 te.ieta 16 K. klavni kon.;. 5 K. p ssdr.jeai maribkein jf.n.vskfni seiniB so piMic c-cvte za plemenske m pol-p.;ane svin;o r.uvi 2-:—k. iVem do devet star; p rase; so se proda;." i. od 2S0— - K ia en komad p (Vne 1 Celju Goveje meso 26 — 28 K. te!oh 48 K. mjist 56 K. NMa moka 0 16 K 70 v, bela nio Va 2 16 K. kornma moka ^ K. ajdova n»,i 14—16 K rji 1 kp Mio.ko 1 i 5 K., 1.: 1 5 K. cenc obleki in obutvi kakor tudi drugemu blagu. Zaio ni čudno, ko imajo vsega dovolj, izvoz pa jc vs'ed visoke vrednosti dolarja nemogoč, da je nad 3 milijone delavcev bi -z dela. g > Ljubljanski veliki semen'« se vrši od 6. do 21. avgusta 1921 v Ljubljani. Doslej se )C priglasilo nad 200 tvrdK., ki rabijo za razstavo svojih proizvodov okoli 2200 kvadratnih metrov. Pri tej priliki bilo zcio na mestu, 02 pokaže tudi naše kmetijstvo, ka zmore Prired: naj se rs7-stava perutnine, čebelarstva itd. To naj izvrši niša kmethstta družba z znatno državno poaporo. i Cepitni tečai. \ čciriek, čce 33. marca t. 1. p—reci. viši. vmarst. nadzornik iosp. B. Skahckr rr črtava. :~a:ci v Bršiinu pri Novem Mil enočuenu teča v ceoHenju in stratii.ciran.- aaenikir. trt. Radi velike vai-nost; tejt cek a vir.oirac.aike in trtnitari« se pr.poroii ot^iiai odeieibi.. g Not kovani drobil je končno vendar ie prišel v premet g T>inar}c> jp v prometn za 3.36i; milijonov, 356 ti>o;. p Ponarejene lire.. V zi«-oiienem czem-lju >0 veliko no-areieners Ha!iian«k^» denar;!?, m risar po 5. ia 100 1000 lir. p Is-rof is nsif- drhive v lete 1$20 ce- Suho slivo k. suho hrnš.o 20 K. isholka nijo na okoli S tisoč milijooo'.- dinarjev. 10 K t* kg. liter celih orehov 16 K, slol.V-nih "26 K p Cene \ 7-afr^Sn Tvela moka le—18 K kmina mek* 14 K. r.vis: 4^ K. nira K i.iHo!k."> 8 K kro-nrir 2 K 8 K vVSvil* 5 "K. rolo <• 5 K soi 8 K sladkor 50 e0 K, riž .^O M K iivo teJe le Q k Miti 10 -10 K. kr?ve 14- 1(S K. 'S K, ieVla 17 K oeVe1«1 sMiiv .>0 K K •o K V p e * \ novo i>-.- i? ie K slA^o vitt« —K 7k liter vka } 4K C TVJ-ae eone i » '».- UmUke« r* kp >. vo Vol 1 i '» S. KV) ^ V "krpvo o 17 11 '" K t* IN ">i K. ovco K Vore p Ct-Ht t Xrsji;>e'-f>». T1?"«' , .<*" \ 1 d eet»e 8 c tr 1 e t O~r>o »tet.iene. prome} i-v»>.en. v.i kftm«« n i?>o»ft/nvt»a m rort.; p Na.? if»cij • vcairo. Do konca decera-brs 1520 so ir.oiiii ii naše dr lave 5.0K v*isvnw pšeniec oč df»vojrer ih 1-" tisoč va" poiiov, rto 1&. februarja r* ni taijnih 1-800 vss-^ra skura.' fiiiOO vagonov, p Naš« nnssc M Dnin Zhina^i M IVV-O.JV1 ,-i 5=0 r.nrt.r reoe iriest; r.E r.--vso-v. -.-.-.-t. K«" ''C evo: '.Z m0' jomsivs — ve.Sr.-.Tni ir MŠt Orisat rer-.avav»ne .k IJueroc pr.neheic na D»-rai 70 t\Y k p p-ove^i ie 34J3DC tvU1" »kejfa n-esa _ . , c Prvt! Sr?ire ZsTT^bfk: ni sj'Tv» v^.-lisk. -v^rcit jp •• fvej. »^J1 so.j. sJtier t. rn-iš- io »'t.i sjoraeni« s r.ros.nn\ r-a se ir»\-w ast-ne >vpc!n,°®a •— e.vve čt. ■•" bc ttrteir 6tmt'» rrehiva'-<'-.•0 -o.-A-f ir. 7>:tvt£t rofsj. i oer. TiTvM08 s mM M nMht steikor*1 na ' " * "•** •<>* 'T i l . f i V»>Ve v » rt k tivutr t«!-'« 10 K 40 v, nemška marka 2 K 25 v, runmnskl lej 1 K 05 v, italijanska lira 5 K 55 v, češkoslovaška krona 1 K 76 v. g 100 avstrjiskih kron je vrednih v Švici le še 85 santimov (vinarjev). g Dinar je vreden v Avstriji 10 avslrij. kron ii3 v, na Češkem pa 2 Cehoslovaški kroni 2 vinarja. g Tovarna *a stole na Teliarjih pri Celju bo preuredili ia povečali ter minule dni zopet [pričeli obratovati v večjem obsegu. Lastnik tovarne je g. prof. Jarc. g Znižanje cen kožam v Nemčiji. Kože v kož v Nemčiji vedno bolj padajo. V Hamburgu so kravje in volevske kože padle za 20—25 odstotkov. g Ceno padajo na Angleškem in sicer brani in blagu, vsled česar so znižali plačo delavcev. g Kmctskiin posestnikom. Kakor lani, tako razpolaga tudi letos »Državna posredovalnica za delo« z večjim številom kmetskili delavcev in poslov. Letos je tudi preskrbljeno vso potrebno, da pridejo isti k nam v največjem številu. Vsi, ki oi potrebovali takih poljskih delavnih moči, naj se obrnejo ustno ali pismeno na eno izmed podružnic »Državne posredovalnice za delo, ki se nahajajo v Ljubljani, Mariboru in Ptuju. g »Okrožni agrarni urad v Ljubljani naznanja, da sprejema stranice v uradnih poslih izključno samo v torek, četrtek in soboto od 11—18 ure. Vsled preobilice dela v pisarni in zunaj na veleposestvih se ob drugem času stranke brez izjeme in brezpogojno odklanjajo. g Zadruga kroiacev, krojačic in mocUstio) za godni okraj Ljubljana, naznanja, da se vrši meseca uvgusta velesejem. Interesenti, kateri se mislijo udeležiti v svoji stroki te razstave, naj sporoče ustmeno ali pismeno Zadružni pisarni, Gosposka ulica 5 v Ljubljani najkasneje do 20. marca t. 1. — Načelstvo. g Zadruga »Združene gorenjsko žage« se je ustanovilo v Radovljici. Nakupuje in prodaja les ter lesne izdelke. Člani prvega načelstva so Ivan Čop, Moste; Al. Stroj, žapuže; Al. Langua, Radpvljiea; Iv, Pelmelj, Bled; Mat. Gogola, Bled. »Na poti v večnost.« Spisal L, Poulin. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 26 K. — Danes, ko ie med nami toliko razdvojenih nemirnih in obupanih rsc, toliko dvomov in negotovosti, zlasti v verskem ozira, naj bi ne bilo slovenske hiše, ki bi ne imela te knjige. R. Legvavt, Govedoreja. Naša slovenska domovina je za živinorejo posebno prikladna. Nasilje avstrijske vojaške oblasti pa je vsekalo tej panogi narodnega gospodarstva globoke L rane, ki se iih da zaceliti z izborninri navodili ; Legvartove knjige. V njej se nahaja namreč vse, kar treba vedeti dobremu živinorejcu, da bolje izrabi zaklade svoje zemlje. Naši poljedelci in živinorejci, sezite po tej praktični knjigi, ki Vam bo pokazala nova pota do sreče in blagostanja. Broširana knjiga stane 20 K, vezana 30 K. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni. Jakob Alešovec, Petelinov Janez. Broš. 16 K, vezana 24 K. Drugi natis. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Alešovec je naš stari znanec, ki ume lepo opisati življenje na kmetih. Petelinov Janez je spriden študent, ki se ie v mestu v slabi družbi navzel prevratnih nazorov in misli, da be z njimi pre- obrnil domačo vas, češ, na ta način se širi kultura med kmetslum prebivalstvom. Slabo življenje mu pripravi tudi nesrečno smrt. To knjigo priporočamo slehernemu, da jo čita in si vzame v zgled ,katn vodi slaba družba, popivanje in kvartanje. Povest. Po resničnih virih spisal *' * (Konec.l Z Jernejem je izgubil Hribarjev Peter zadnjega tovariša, ki se mu je pa pred smrtjo izneveril s tem, da se je oklenil Načeta V njem bi bil našel tudi Peter vzornega prijatelja, toda njegove trme ni mogla ( majati prijazna beseda. Rajši se je dolgočasil v zakajeni Mihčevi pivnici pri čaši »kolenovca«, kar ga je odtujevalo pošteni družbi in resnemu mišljenju Z mržnjo in nevoljo je opažal, da veje na Hribeih drugačen duh in vladajo drugi nazori: teh pa se ni maral oprijeti, ker sta mu ponočevanje in razuzdanost zamorila čut do vsega, kar je dobro in pošteno. Videl je, da se ga mlajši fantje ogibajo in to ie žalilo njegov ponos. Zelja po tujini se je oglasila raditega v njegovem srcu. Z zanimanjem je poslušal govorice, ki so proslavljale tuje kraje, ožarjene od sreče. Sanjal je o brezdelnem življenju, o visokih plačah, o krčmah in veselicah, kar ga je napotilo, da je ostavil svoj rodni dom, Gričarjev hlapec ga ie videl nekega ranega jutra hitečega s kovčkom na bližnjo železniško postajo. Odšel je brez slovesa od svojih siaršev in nikomur ni povedal, kam se je namenil Bridko je zadela Hribarico sinova ločitev. Cele noči je prečula v solzah in po dnevu je marsikako uro prejokala ob kapeli sv. Antona, odkoder so se videli sivi vrhovi daljnin i>ora, za katerimi si je predstavljala tujino. Žalova-nie in visoka starost sta jo slednjič vrgla na bolniško posteljo, iz katere ni vstala več. Nie-na zadnja beseda je bila klic za zgublienun sinom in prošnja, da naj se povrne k očetu v domačo hišo. Želja umirajoče matere je ostala neizpolnjena. Hribar je izgubil na zemlji vso oporo, zakaj, sin se mu jc izneveril in ničesar ni vedel o njem. Silno ga je bolela njegova nehva-lev.nost. »Nimam sina,« je tuhtal v svoji za-puščenesti, 7,nikogar nimam, ki bi užival sad mojih žuljev.« Njegovo žalost je povečalo pismo nekega roiaka, po katerem je izvedel, da delata v rudniku nekje na Nemškem s Petrom, ki zapije ves zaslužek ter da se ne misli več vrniti v domovino. To ga jc navdalo z brezupom, postal ie površen in brezbrižen', lotila se ga je lahkomiselnost iz mladostnih dni. Vdal se je popivanju: na njegov račun je oila cela vas in vsak, kdor se mu je znal prikupiti. Vidno je lezel v dolgove in premeteni Mihec mu je pognal iz hleva zadan rep, prodal pa mu je tudi žito na polju .n krmo na travnikih, tudi v gozdu ie zapela njegova sekira, Hribarievo imetje se je manjšalo od dne do dne. Hlev je bil prazen, vrtovi zanemarjeni, njive neobdelane in še to, kar ie zrastlo po sili, so spravili drugi. Hlapec in dekla sta gosnodarila v svojo lastno korist: nihče iu ni nadziral ter jima gledal na prste Pa tudi go-liufati se je dal mož, oslabel vsled nreobilne pijače, ki mu je povzročila pozabljivost in omračila razum. To njegovo slabost so izrabljali pivci v Mihčevi gostilni, Mihec sam pa mu je stregel z najmočnejšo piiačo z namenom, da m« okrajša živlienje ter si prejkoprej prilasti njegovo posestvo. Postrežljivost bkomnega krčmaria ie kmalu dosegla svoj zlobni namen. Hribar ie nekega večera, ko se je vi očal piian iz gostilne. padel v jarek za gnojnico, kier le utonil Hlapec ga je drugo jutro našel mrtvega. Se tisti mesec se je na javni lz trdega Iu tud. iz mehkega lesa, vedno v zalepi. Izvr-ujejo se tudi vsa stavbna iri:zar-ku de a. Tvoroica lese ah podplatov itd. Sulidiio detol Cene zmerne I FRAN SK.4FAH, stromo mizarstvo s parno silo v Ljubljani, Rimtlia cesta Stev, ld. Marsufaitfumo se kupi nalceneje pri Augeloslav Hrastnik, Kcrlovska ce la 8. Jeranrtč. iifliii/flilr ie ter pošiljamo liUSfllllV zastonj. Pišite ponj. Trgovina s semeni SEVE;! & Iiomp. v Ljubljani, Wolfova ul ca št 12. A Vili 406/19-20, remi« Na predlog lastnikov nekdal Ivani Habič borove, buko e in hipstove drva in oql|e, kupi po naivišji ceni Fr. Škrbec, Miklošičevo cesta 8 l (nas>proil hotela Union.) Veijl sa <.ostan na Do'enskem sprejme v slu :i)o več pridnih Piaca po dogovoru — Zahteva se pripor' čilo župnika. Naslov pove upravništvo Domoljuba pod Stev. 6i2 PruilcifliiisezvrioinfMMsncc!) Proda se hiša v Dobu St. 43 s tremi sobami kletjo in jedilno shrambo, koncem hiše pod isto streho živinski hlev za 8 goved. Zraven hiše en joh vrta. — Ponudbe je staviti na župni nrad » Dobu pri Domžalah. SUKNO volno, cefir, tisko* vino, platno, čevlje, klobuka, modno In galanterijsko blago di ektno iz najboljših inozemskih tovarn v velikanski izbiri in po čudovito nizkih cenah kupite samo v veletrgovini R. STssKMECKi Celja št. 305. Ilustrovani cenik s 1000 slikami se pošlje zastonj. za sodarsko obrt s presl bo hrane, stano. _ vanja m perila spre)» me Fronto Reoič, sodarskl mojster, Ljubljana, Ko-lezijsku ulica 18. — Istotam se sprejme tudi dobro izvetbani sodarskl pomočnik. Vajenca I Kdor si hoče I za Veliko noč kupiti lino in trpežna oiiieko in prav krasno svilena zuto, naj ai ogleda največjo izbiio svilenih rut ter ra>nega sukna za moške la volnenega blaga za ženske obleke v najmodernejših barvah m po jako znižanih cenah sto „Pri Ivanki" t Ljubljani, Sv. Petra cesta itev. 20. 1 f Ljubljana, Krekov trg št 10 kupuje vse vrste klavno živino in prašiče po najvišji ceni. Trst—Amerika Angleška parobrodna dražba CUNARD LINE« Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka, d, d«, Zagreb. Odprava potnikov I., IT, in III. razreda preko TRSTA in CHERBOURGA » NEW YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno sa Jugoslavijo. Natančna pojasnila dajat CUNARD LINE, ZAGREB, VRHOVČEVA ULICA 18. Poroč. prstani Double verižice Sienske u e Bu like Že e ure Uhani H.ijst?re|5a trgovin? ur,zlatnine in j .rebrni«. p ČUDEN [ LJUBLJANA 22, Prešernova 1. Zahteva te ponudbe! Nekaj za Vas! Racionalno negovanje lepote. Hočete ti obra in roko racionelno negovati, pe- fe, rrozolc« odpraviti, rapavo kožo mladostno in prožno napraviti, uporablja; te Fe 11 orjovo pravo Elza-obrazno m kožo-ob-varujočo tornado 1 veliki torcelanski lonček 15'- K. Slsa roaleine umlvalne pasti!ie l škatljica 10'50 K. Pomada i;a ustnice i)-- in C- K Ideal vseh mil .e FeUorjevo Kisa lUnno mlečno milo 1«'- K. Tekoč* lili no mleko 12 ■ in 15'- K, Najfinejši GiyceriD in 30 - K. Va-eln po 3 -, V- in 1! - K. Neškodljivi puder aa obraz v vrečicah po 5 • K Barvilo rdeče sa obraz 10 pisem JO - K. Prvovrstno naravno negovanje las. RaBt las napreduje, kozo na glavi krepča, plešo in prerano osiveloat prepre-cujo ellerjeva prava Tannokina pomada za rast las, 1 veliki porcelanski lonček 15 -K. Močno katranovo milo z.t glavo 14-- Iv. Ogrska pomada aa brke po a - in 8'- K. Neškodljiva olja -a lase, orehovo oljo mala steklenica o - K. velika 30 - K Schampon sn umivanja las \ - K Najmočnejše francosko žganje najčišča predvojna rol.s man ,ša steklenica lt - iC, ve.ika :5 - K. Elsa Ko-lonskp voda v gtekleuičab 7 - in 3.V- K. Puder gospe, katera se v to razume je pravi speci-jalnl steklenici 4!'- K. Za usta in zobe I Hsga zobni prašek s kisikom 1 škatljica £0 - K. Dr. Helder-jav zobni prašek l škatlja «- K. Klaa voda aa usta I0--K, zobne krtačice od tO - K napre). Proti mrčesom kakor muhe, bolhe, Stanič«, rosi, zanesljivo in temeljito deluje tisa mr-česni prah, velika škatlja lt-- K. Tinktnra zoper stenice 30 - K. Napbtalln od t-- K naprej. MISI fn podgane I Mišji atrup 8-- K. Strup zoper podgane 8*- K in 10 - K. Omot In poStnlna se računa posebej, torta najceneje. Clm več se na enkrat naroči, tem mttnj draže stroški to robo. I. Naročila se adresirajo na: EVGEN V. FELLER, lekarna, Stnblca donja, Elsatrg 16. Hrvatska. in vsa golazen mora poginili ako porabljate moja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 12 K, za podane in miši 12 Is, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev H) K, prašek proti mrčesom 10 in :0 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in m zc-lenjadi ;umč. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za cksporl: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. Za okrožje Loi ordinlra dr. RazisM iz Vel. LašC vsak prvi in tretji ponde&jjek v mesecu, in sicer: na Blokah ob 9., na BšoSki i*@ilci ob 10. in v LOŽU ob 11. uri. ter vse dele in opremo priporoča J. GOREČ, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 14. ERJAVEC & TORR : TRGOViNA Z ŽELEZNfNO : pri ,,ZLATI LOPATI" preie frgamenerschmid? (MUhlcisen) LJubljana, Vatvazorjev trg it. 7, — nasproti itriSantke cerkuc. — Zalega cementa. prlporoCamo svojo veliko zalogo razi Cne?a angleškega in čeikega sukua, volnenega blaga 7.a mošKe ln žensko oblei.e. razhrno periino b^ago, Lalior platno, gifo^e, cefirje, tisKanino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, da>je razi n e volnene in šivane odeje za posteljo, svilene, volneno in bomi>ažaste robco za na glavo itd. Opozaramo tudi na ininovrstno ostanke po zelo znižanih celini). Rnton Kunstek ^X™' vv» usma in cev drobno in debelo. za domoljuba' Potrebno in koristno ie, da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja Iz ilmerlke po naSem posredovanju potom kr. poStno-čekovnega uradu. Pazite, da bojte naznanili pošiljatelju natanfni mesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam )e bil izplaCan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem sluCaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, Ceš, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno IzplaCan, izgubi spoštovanje in zuu-panje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloČi poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev Čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svoiim sorodnikom v Rmerikl pošiljati denar potom naše banke, ToCna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo, mAMH SAKSER STJ4TE BJMBC 82 CORTMINDT ST&EieT, NEW Y©RK, N. Y. Izdaja konzorcij »Domoljuba«* 1« Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani, Tiska JujoslovanFka