265. številka.
Ljubljana, v soboto 19. novembra 1904.
XXXVII. leto
lz&aje vam* đsz avećer, umnfi> nedela m praznike, ter velja po poeti prejeman sa avstro-ogrsks dežele aa vse loto ■ K, aa pol lota 13 K, aa četrt leta 8 K 50 h, aa eden mesec 8 K 30 h Za LJubljano a pošiljanjem ;a don aa m loto 24 K. sa pol leta lfi K. aa Četrt leta 6 K, aa eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj placa aa vse isto 29 K, as pol leta 11 K, aa ostri leta 6 K 60 h. aa eden mesec 1 K 90 h - Za tujs dežele tolike sec\ kosare? caaaa poštnina. Na narooDe brez istodobne vpoSiljatvo uaročnine se ne ozira - Za oznanila ae plačajo od peterostopne petit vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska po 10 h, te se dvakrat, is po 8 h, ot m tritrst ali večkrat tiska        Dopisi naj se izvole banko vati        Etokopiai se ne vračajo.   -   Uredništvo in uprsvnlitvo je v Knaflovin olicah at. 0, is sicer uredništvo v I nadstropja, apravnistvo pa v pritličja. -
OpravniStva naj ss blagovo ijo poailjaU naročnine, reklamacije, oznanila, t j, administrativne stvari
,J9ttovenski Narod11 telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon fit. 85.
Klerik? Ina spravna akcija ali fikcija?
Že dlje časa pledira „Slovenec" prikrito iz previdno za zbliŽanje slovenskih strank in pred približno enim tednom jo celo na uvodnem mesta priobčil članek, ki predlaga, da se naj la vso Slovenijo osnuje ena enotna Ijvdska stranka, ki bi naj v sebi združevala vse narodno misleče Slovence. Dasi je „Slovenčevo" uredništvo izjavilo, da mu je došel dotični Članek is krogov izvem redakcije in da se ne strinja povsem z njegovo vsebino, vendar smo prepričani, da je dotični Članek *pisal dr. Žitnik, ali kdo iz njegove najbližje okolice.
Kaj ae je pravzaprav z dotičnim člankom nameravalo doseči, je seveda težko dognati! Prav mogoče je, da je „Slovence" sprožil predlog o ustanovitvi nove slovenske ljudske stranke in otvoril predale svojega lista za razpra-Ijenje tega vprašanja, kar m m j s nedostajalo gradiva in je na gori zavedeni način upal, najlažje in najee-nejle dobiti dovolj primerne in vrhutega še zanimive tvarine. Takisto pa tudi ni izključene, da bi ne bil omenjeni predlog nekak „Fnbler" klerikalne stranke, da bi poizvedela, kako stališča bi narodno-napredna stranka zavzela napram eventualni novi spravni akciji. In zdi ae nam, da je bil dotični predlog, ako ga je sploh smatrati resnim, »tavljea brez vednosti njegove mogoč-tosti — dr. Ivana ŠusteršiČa.
Ako torej predpostavljamo, da je bil nasvet za oživotvorjenje obče slovenske stranke resno mišljea, se nam nehote vsiljoje vprašanje, kaj je klerikalec dovedlo k temu koraku?
Bresdvsma je vsakogar, ki je opazoval zadnja leta politična boje v naši deželi, moralo osupniti, da so klerikalci brez posebnega zunanjega povoda postali nenadoma tako nenavadno spravljivi.
T spominu še bode, kako so klerikalci še nedavno po svojih shodih na rsa ista in v vseh mogočih varijacijah kričali, da s slovenskimi napredujaki
ni mogoča nobeno sporaznmljenje, da ne odlože preje svojega bojnega kopja iz roke, dokler ne bo strta v praha svobodna misel na Slovenskem in dokler ne izdihne zadnji slovenski naprednjak svoje grešne duše in ne zgine raz zemeljsko površje.
In ko so jih izven kranjski Slovenci, videč, da so klerikalci celo v eminentno narodnih vprašanjih odklanjali skupno sodelovanje z narodno-na-predno stranko, poživljali in rotili, da naj vsaj v tem ozira podado roko v spravo napredni stranki, takrat so klerikalci oholo naglašali, da so vsak hip pripravi j t ni za opravo, a pod pogojem, da se napredna stranka odpove svojim načelom ter se brezpogojno podvrže -katoliški misli."
Torej klerikalci so lani, ko ao jih izvenkranjski Slovenci poživljali, da se naj vsaj deloma sporazumijo z naprednjak i. zahtevali nič manj in nič več kakor eapitis deminutio, to je, da se naj napredna stranka sama obglavi.
In sedaj?
V predlogu glede ustanovitve vseslovenske ljudske stranke, ki ga je priobčil rSlovenec-, se zahteva, da naj bo v novi stranki združujoč motiv narodnostni moment in demokratska ideja. In med vrstami se lahko čita, da se naj glede verskega naziranja dovoli popolna svoboda.
Ako se upošteva vse ono, kar smo zgoraj povedali, mora vsakogar naravnost presenetiti, da so klerikalci proti vsakemu pričakovanju vrgli preko krova ona načela, ki so jih še nedavno z vso vnemo zagovarjali naglašajoč, da mora biti verska podlaga temelj vsakemu političnemu delovanju.
Ko ste se klerikalna in liberalna stranka leta 1897. — Če tudi samo za kratek čas — poravnali in spravili, so klerikalci smatrali za najvažnejšo točko spravnega dogovora to, da je napredna stranka priznala veljavnost nkrščanske ideje."
Po najnovejšem spravnem nasvetu — a katerim se kolikor toliko strinja
klerikalna stranka, kar dokazuje zlasti dejstvo, da ga je priobčilo strankino glasilo „SlovenecP — pa se nič več ne zahteva, da mora nova vseslovenska stranka, ki bi se naj osnovala iz pristašev vseh narodno mislečih političnih str a j na Slovenskem, sloneti na krščanski ideji.
To je novo in veleznaČilno. Zakaj jasno je kot beli dan, da klerikalci brez posebnega povoda in vzroka niso odnehali od doslej kardinalne točke svojega programa t
Ako so se včeraj naglašali, da je conditio sine qna non, da se doseže nekak modus virendi med obema strankama, ta, da se napredna stranka brezpogojno pokori „katoliškim načelom", pač ni misliti, da bi kar preko noči brez pravega vzroka in brez posebnega namena spremenili svoje načelno stališče.
Kaj jih je torej dovedlo k tema nepričakovanemu in presenetljivemu koraku?
Mogoče je dvoje!
Zelo verjetno je, da so klerikalci sprožili misel, da se naj osnuje nova vseslovenska ljudska stranka, samo a tem namenom, da bi oslabili narodno-napredno stranko. Kalkulirali so tako-le: Med narodno napredno stranko je mnogo takih kalinov, ki le davno gore sa takozvano „vodeno politiko". Ti bodo z največjo radostjo pozdravili idejo, da se naj ustanovi nova vseslovenska stranka, in bodo z vsemi silami delovali na to, da se čim preje oživotvori in bodo skušali pridobiti sa njo v svojih krogih čim več pristašev.
Ker pa klerikalna stranka prav dobro ve, da bi se pristaši te nove politične organizacije rekrutirali zgolj iz napredne stranke, — da bi klerikalci zapostavili svoja načela v korist narodnim zahtevam, na to ni niti misliti — je prepričana, da bi se z ustanovitvijo nove politične organizacije oslabila le narodno-napredna stranka.
To je ena možnost!
V koliko bi bila ta kalkulacija upravičena, ne maramo raziskavati, mislimo pa, da bi napredna stranka le
LISTEK
Danica.
T. Jelene.
D6*iea je flegmatično sedela na divacu. Mehanično je prevračala liste v knjigi, ki jo je držala v naročja. Poln« prsi so se dvigale, zdajinsdaj se je stresla, kakor bi jo prešinjala neznana moč. Takrat so ta ji pni ie bzjseje dvigale, nemirno ae je prem kala aemintja in si z rokami zažmela zaokre oči.
Čakala je svojega ljubčka.
lasa temnih spuščenih gardin ao se ukradli poaamni žarki in obsvet-Ijevali sobo. Spodaj na ulicah pa je vršalo mimo življenje, hrupno in divje se je razlegalo po ulioah hripavo kričanje, ftarki ao ae poigravali po palmovih vejieab, ki so stale v veliki posodi v vogla stb*.
Dieisa pa je še vedno sedela na divsBSj, kila je jako razburjena; ob veakesa koraku, ki ga je zunaj sesula, se je malo dvignila in napeto posilili*, Skeii rdeče ustne pa §* ji je izvi! lakša vsklik:
»Zdaj gre!«
Ko ae je pa razgnbil odmev ko rakov, je zopst ssdla nazaj. Trepetala je po vsem telesu. Kri ji je silila v Ijo«, ki so že bila roiaordeča, roke je pritiskala na are*, ki ji je utripalo jako, kakor bi hotelo razbiti svoje tesne okove in planiti tja ven v življenje s novo močjo polno slasti, veselja.
Pred njo ie je odpiralo novo življenje.
Kakor nepregledna stepa odkrila se je pred njo tajna življenja. Pred dnevem je ie bila otrok, polna svet h misli in hrepenenj, in ksr naenkrat je zegledala pred seboj ono nizkest in podlost , . .
Dolgo je premišljevala o vsem, a misliti ni mogla, ni ji bilo moči priti do seključka. In ie zgolj rado vednoat jo je gnala vedno naprej . . .
Vstopila se je pred ogledalo in je — kar preje le nikdar — opisovala nemirno dviganje prsi . . .
PolaiČala ae je je ooojna alaat. . . Kakor pijana se je ozirala naokoli in se tresla . ..
Pred par dnevi je sedel poleg nje njen ljubček Zsrnik. Prijel jo je
okoli paaa in ji dolgo, dolgo pripovedoval.
Ona se ga je vedno tesneje pri-vijala, pritiskala gak sebi, poljubovala ga močno . .. Tiho ji je govoril, a njej se je sdslo, da ji govori sto glasov, ki ji odkrivajo tajno življenje... In vedno tesneje se ga je oklepala. Zdelo se ji je, da jo preflinjajo nje gove besede kakor iakre . . . Svoje velike oči je upirala izbuljeno vanj in trepetala pred njim; sastudila se ji je spočetka toliko proslavljana lepota življenja, ki ji sedaj ni bilo drugega ko blato. Ali čimdalje je Zaruik govoril, vedno bolj se je vznemirjala
Ustrašila se je pota, ki se je naenkrat pred njo rasvil v nedogledno ravan, polno močvirja in blata. Neizmeren strah jo je prešini), ko je pomislila, da mora po tej poti naprej. Oklenila se je tesno Zamika, da bi jo on čuval, vodil...
On pa je govoril nadalje . . .
Spoznala je v tolike laži aavito resnico. Zakaj ji ni mati povedala vse te resnice prejf
Naenkrat se je vzbudila v njej prej nesnsna slast Novo življenje je
malo ali pa nič ne trpela, ako se iz-nebi politično nezanesljivih elementov, ki jo itak samo zavirajo v njenem delovanju.
Droga možnost pa je tale:
TreznejŠe misleči ljudje med klerikalci so brez dvoma Že zdavna prišli do gorjupega prepričanja, da politična borba, ki se že leta in leta vojuje na življenje in smrt na Kranjskem, ni klerikalni stranki prinesla onih uspehov, ki so se sprva pričakovali. Stališče narodno-napredne stranke niti ni omajano, marveč ona si pridobiva vedno novih tal in ima že v najzadnji gorski vasi svoje pristaše, kjer so morda pred leti še niti vedelo ni sa njo.
Nasprotne pa klerikalci niso dosegli ničesar, kar ao nameravali, ko so pričeli boj na nož proti napredni stranki. Upali so, da jo v najkrajšem času stro sa vselej, da si pribore popolno nadvlado v deželi, toda vse te nade so jim splavale po vodi.
Hoteli so izsiliti sebi ugodno volilno reformo, da bi vsaj na ta način dosegli premoč v dež. zboru, a vea njih trnd je bil zaman.
A vsi ti neuspehi bi sicer najbrže še ne bili apremenili klerikalcev iz rjoveči h levov v ponižne, miroljubne ovčice, ako bi jih ne zadelo naše orožje nekje, kjer so najbolj občutljivi.
Ko je klerikalna stranka pričela proti nam najbresobzirnejši boj, ko je mobilizirala proti nam vse svoje sile, zgrabili smo tudi mi orožje in sekali ž njim tjakaj, kjer je najbolj skelelo.
Svoje orožje smo v prvi vrsti vihteli proti nositeljem klerikalne ideje, proti povzročiteljem vsega sovraštva in prepira — duhovnikom. Trgali smo jim brezobzirno krinke s farizejskih obrazov, kasali smo jih v njihovi nečedni nagoti ter jih podili tja, kamor spadajo — v cerkev.
Dokazovali smo, da ljudje, katerih kraljeatvo bi naj ne bilo „od tega sveta4, hrepene po posvetnem gospodstvu, šibali in žigosali smo brez pardoua one, ki se izigravajo za poklicane voditelje našega naroda in za njegove edine zaščitnike in zagovornike, da pijo
kri in mozg iz zdravega narodovega telesa in da zavirajo vsak napredek in vsako izobrazbo, samo da si polnijo svojo nikdar sito bisago in malho.
In to naše delo ni bilo brezuspešno !
Narod je jel spregledovati in se odvračati od svojih še nedavno preje toli oboževanih „voditeljev-. Preje neomejen ugled božjih namestnikov je jel ginevati in kar je najbolj občutno, prazniti so se tudi jeli počasi sieer vedno polni Žepi.
In sate se je nemara bal v dahovniš-j ki h krogih sprožilo vprašanje, čemu je 1 pravzaprav borba, ki je brez pozitivnega uspeha, ki pa škoduje samo njihovem a zgledu in njihovemu žepu ?
Iz tega razpoloženja med duhovniki pa se je nemara razvila klerikalna spravna akcija!
A to dete je, kakor se zdi, zamrlo, jedva ko se je porodilo: ibil je je takoj ob rojstvi s koščeno svojo roko — dr. Ivan Šusteršič!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Pori Artur na koncu?
Nekatera poročila iz Vihcdne Azije |av!jajo, da se brzojavke, ki jih je oddala torpedovka »Rezsto-ropni« v č fu na earja, ne glaae sko ugodno, kakor pripoveduj moštvo ■ imenovale ladje. Iz C fua se o tem oziru poroča: Ruski konzul je brzo javil Stesljev raport, ki ga je prinesel »Razstoropni«, carju. Po gotovih točkah v tem poročili je soditi, da je Port Artur že koncu svoje odporne sile. Posadka ie baje rabi smodnik, ki si ga sama napravi na najprimitivnejši način. Hrana je pri posadki reducirana na polovico, pri civilistih pa aa četrtino redae množine.
Od začetka obleganja pa do aedaj je v trdniavi baje umrlo 30000 vojakov in 10 000 civilistov St*selj se zadovoljuje s tem, da poroča o dejanskem položaja, in izraža željo, da se snu dsdo navodila, da li se naj vda, aH pa odpor nadaljuje   Sodi ae,
zasrla pred seboj, zagledala, začutila je pred sabo nekaj takega, kar do-sedaj še ni nikdar občutila   In čim dalje je premišljala, vedno bolj je hrepenele, drhtela.
Z vso duš • ■* zahrepenela hoditi po novi poti .. . Kaj je bilo krivo na-kratni premembi . . .
Misterije življenja ji je zakrivala dolga laž ...
Danica je bila stara šestnajst let. Njen oče je bil uradnik; mati ji je pa pred par leti umrla. Oče je bil večino dneva v pisarni, tako da je bila Danica akoro vedno sama dona kjer se je shajala a svojim ljubčkom ^arnikom, železničnim uradnikom.
Ko sta sedela skupaj, sta se vedno pogovarjala o najnavadnejih stvareh. Ali naenkrat se je Zarnik zdrsnil in sačel govoriti . . .
Ko jo je prvikrat zsgledal, obu dilo ae je v njem koprnenje po nje) . . . Prva njegova misel je bila, uničiti njeno veselo življenje, obuditi ji v duši dvome.
la ko je sadnji dan sedel poleg nje, ko je občutil njene strastne ob
jeme in poljuoe, čutil njeno drhtenje, je vedel, da je d segel svoj namen.
A končati ni hotel daaca.... Brzo se je poslovi) od nje in odšel...
Damca ni spala nič ponosi, nemirno se je premetavala po postelji. Večkrat je sakleala: Milo! Milo! Zdelo ae ji je, da čuti njegov dih, da ae je objemljejo njegove roke ... da jo poljublja ...
Vstala je ia šla k oknu; vročo glavo je naslonila na šipo |fl srla v temno noč .. .
Podnevi je nemirno hodila okoli in komaj pričakovala ure, ki je ob nji običajno Zarnik doapel. A danes ga ni bilo nenavadno dolgo.
Vedno bolj in bolj je hrepenela po njem, kakor onemogla ss je vlegla na divan, rose je polotila oa prsi, ki so se ji vedno strastneje dvigale... in njene mokre oči so plašno krožile po sobi ... Hruoz na uliti ji je sa-vdajal vedno večje hlepenje. Tresla se je po vsem životu, kakor obstre Ijena sver. Za hip se je bino švignila, a akoro sopet omakoila aaaaj.
Pred dušo pa so se ji porajali pri so r i, ki so bili dosedaj zanjo neznani . .,
da trdnjav« mora udati, ako ne dobi takom dvajsetih dni pomoči. V trdnjavi je kaje i« zavladal glad. Ruski poveljni v Por t Arturju ao baje različnega zamenja glede nadaljevanje obrambe. Zatrjuje ae, da je bil general Steselj dejansko ranjen na glavi, vendar pa rana nI ne vama.
To porušile je nedvomno tendencijom©.    Ifed   drugisa    bi pr.
pravi: »Po gotovih točkah v poročilu ruskega konzula na carja soditi, je Port Artur že na koaou svoje od
porne sile.« Vprašali bi, kje pa je vojni kurespondent čitsl to poročilo? Morda pri ruskem konzulu, morda mu ga je eelo sam car dal na razpolago? Morda ga je o vaebini poročila obvestil dotični brzojavni uradnik, ki je dopečo odpoalal v Petro -grad? Vse to je izključeno! Ruski ko« aul uradnih tajnosti sigurno ni izdal, brzojavni uradnik pa )ih — ne glede na to, da je itak obvezan molčati — ni mogel izdati, ker ao brzojavke vseh konzulov na svoje vlade šifrirane.
Takisto je tudi sila neverjetna Test, da bi bilo v Port A'turju ie tekom obleganja umrlo SO 000 vojakov in 10000 eiviliatov.
Vedno in vedno se je preje zatrjevalo, da imajo Rusi v trdnjavi jedva 30.000 mož. Ako bi bili oba prav kar navedeni poročili reanični, bi potemtakem ne bilo vPort Arturju niti enega ruskega TO jaka več. Ako pa odgovarja vest, da je v Port Arturju mrtv>h £e 50 000 vojakov, resnici, potem je pač to dokaz, da so bila vsa prejšnja poročila neresničaa, ki so zatrjevala, da šteje portarturška posadka v celem aamo 30.000 mož.
Slična kakor ta so vsa poročila o položaju v Port Arturju. Ako se jim nekoliko preišče srce in obisti, se takoj vidi, da s* popolnoma zlagana,  ali   pa  tendeneijozno pobar-
vana
Japonci so utrujeni.
»D a i I y T e 1 e g r a p ha je izvedel is Č fua, da so utrdbe Port Arturja popolnoma drugačne, kakor ao bile pred šest mi meseci. Japonci jih sedaj poznajo natanko. Splošno se sodi, da je ostalo rusko brodovje t pristanišču popolnoma nepoškodovano. Rusi ao namreč zavarovali iu pokrili ladje z vrečami s peskom in prstjo. Japonski topovi so deloma že nerabljivi, alt pa poškodovani. Število obleganeev znaša še vedno 40000 mož.
Organizacija za obrambo japonskih napadov je tako popolna, da soJaponei baje že s.lno utrujeni.
Nočni izpadi ruske posadke.
»D a i 1 i E x p r e s s« poroča is Čifua z dne 17. t. m.:
Oddelki obatoječi iz 50 do 100 mož, vdro vsako noč is trdnjave in
mečejo ročae granat« v japonske okope. Ruske izgub« znašajo vaak dan okoli TO mož, doiim so japonske veliko večje.
Sploh se vrše od ta. t. m. ne* pr satan o nočni boji. Vsi parniki vabodao kitajske družba so že potopljeni. Nsksga starega Kitajca, ki je dajal a robcem Japonesra atgnale, so te dni ua obzidju trdnjave obe* sili. Japonoi baje pezijo, da ne sade-nejo hospitalnih ladij in jim dado vsikdar posebno znamenje, d« s« odstranijo iz strelu« daljav«, kadar prično s bombardiranjem.
Uničen arzenal v Port Arturju.
Rcaterjev urad poroča is Tokija: General Nogi javlja, da ao japonske bombe in granate zopet razdejale en ruski arzenal in eno skladišče. Japonci so doznali za lego arzenala in so takoj ves ogenj koncentrirali na dotično mesto. Izstrelili so več nego 200 bomb in granat, končno se jim je pa vendarle posrečilo, da so obe poslopji popolnoma uničili. Rusi opetovano vdro iz trdnjave iu mečejo na japonsko pozicije ročne granate, ki povzročajo Japoncem ogromno Škodo.
Steselj se naj umakne v Llao-tieian.
V Tokiju vedo povedati, da se bo generalu Steslju iz Petrograda ukazalo, da se naj umakne v Liaotiešan. Res izborno, sedaj že v Tokiju vedo, kaj bo car Steslju ukazali
Iz Rima se javlja, da je te dni car Nikolaj sklical vojni svet, katerega so se udeležili vsi veliki knezi, generali in admirali in namestnik Aleksejev. Proučili so natanko Stesljeva poročila in sklenili, naj se mu ukaže, da uuiči v Port Arturju vse fore, ladjedelnice, skladišča in ladje iu se umakne v Liaotiešan.
Z mandžurskega bojišča.
Reuterjev urad poroča iz Mukdena: Mraz, ki je zavladal zadnje tri dni, je prisilil vojake, da so se umaknili v podzemske jame, vsled česar je prenehal vsak boj. Ker ni mogoče graditi okopov, je za sedaj najbrže izključena vsaka važnejša vojna akcija. Vse reke so zamrznene. Japonci hodijo neoboro-Ženi po vodo na reko Jano in Rusi po tihem sporazumu ne streljajo nanje. Na rojstni dan kitajske cesarice vdove je bil Mukdeu slovesno razsvetljen. V Eonfucijevem temlju je bil svečan ban-kot, katerega ie je udeležil tudi general Kuropatkin.
General Saharov poroča, da so Japonci v noči na 18. t. m. stopili v ofenzivo in napadli ruske pozicije pred Pntilovo goro. Japonski napad je bil  na  celi črti odbit.
„Daily Telegraph" pa ve povedati, da bo se Japonci pojavili 19 kilometrov vzhodno od Mukdena. Sli- se grmenje njihovih topov in pokanj puik.
To je znak, da namerava Kuroki napasti Ruse z vzhoda.
Zadnja divizija baltiške eska-dre,
obateješa iz križark .Oleg«, .Izansrzd", »Don*, „Dnispr" in „Terektf i« eseaz torpedo k je priplula v Fakkebjerg na danskem otoku Langeland in se tamkaj asidrala.
Preiskava radi dogodkov pri Hullu.
Preiskava o bul le ki zadevi postaja interesantna! In kaže se vedno bolj in bolj, da so se med ribiškimi čolni le nahajale sumljive tuje ladje, ako tudi niso bile torpedovke, kakor trdi admiral Roždeatvenski. Zaslišanje prič je namreč dognalo, da niso bili samo Rusi marveč tudi ribiči prepričani, da se nahajajo med njimi torpedovke.
Zjutraj drugega dne, ko se je dogodila dotična afera, ao videli ribiči v svoji bližini neki parnik, ki je bil popolnoma podoben vojni ladji. Ponoči pa so ribiči videli, ko se je ruskemu bro-dovju bližala ladja, ki ni imela nobenih lzči, a je bila podobna torpedovki.
Iz teh izpovedi je jasno, da je ruski admiral prav ravnal, ko je bil v skrajni meri pazljiv in oprezen, ker ni dvoma več, da se je nameraval atentat na njegovo brodovje 1
Državni zbor.
Dunaj, 18. novembra. Med interpelacijami je cmeniti interpelacijo poal. Taehareta zaradi nepoštene konkurence bosanakih leanih tvrdk, nadalje interpelacijo posl. P o m -m e r j a zaradi postopanja okrajnega glavarja alovenjegraškega (?), ba rona Apfaltrerna (?) povodom obč<nakih in deželnozborakih volitev. (Kikor vidimo iz zamenjave imena in kraja, je bil celjski »učenjak« slabo poučen.)
Potem ae j« nadaljavala debata o izjavi ministrskega predsednika. Prvi je govoril poal. Sternberg. Kadar ae oglasi ta »ekaotični« mož, ima vselej zbornisa zabavo, bodisi da goveri še precej pametno, kakor n. pr. deloma danes. Naprej je kritikova! upravo islssnic, češ, da zaora država ali prevesti vae železnice, ali pa priaiiiti privatne železnice, da ae drž« ist h tarifov kot jik imajo državne ž«lesnics. Politika N^meev zadnjih 20 let je pokazala, da Nemci ne poznajo državne politike, tesouč uganjajo le pravcato plemenako politiko. Državne interesa žrtvujejo laata«mu plemenu. Včeraj je rekel miaiatraki predsednik, da ni mogoče obleči a*atrijskih državljanov v uniformo. Govornik bi pač vedel sa tako uniformo, namreš zadi razklane hlač*. (Splošna veseloat) Potem je dokazoval, da to bili italijanski dijaki t Inomoitu v silobrsnu, opravi čeval je obatrukcijo nalado&eškega kluba, ki je s tem zahteval nasaj tiete pravise, ki ao bile češkemu narodu na nesramen način uropaoe. Dsndanes pa so nasopiii trenotki, ki
Hotela je živeti, hotela opravičiti zamujeno ... Z^tisnila je oči, a po aobi je začumelo kakor bučen vihar ,. . H tro je vstala in začela plakati...
Kako mirno je bilo doiedaj njeno življenje, živela je brez vsake slasti, brez črnih hrepenenj. H >t»la je moliti . . . pokleznila je pred sliko Ma done nad avojo posteljo . . . Madooi ■e je pa sateornil obraz ... Danica ni mogla ni beiede -praviti ii grla... Le nekaj blaznemu hropenju podobnega ji je prihajalo is grla. Vzela j«   Madono   raz   ateno   in   jo akrila
Bila ja malo potolažena, ko ni vdela več onih mrkih pogledov Nekaj das? je zopet hodila po sobi . . . Postalo je je etrah . . . Salnšni žarki so pn-graserali ... Drignila j« g-«rdine. Bleda luč je zaaijala v sobo; zoptt je naglo
zagrnila gardine. 13*1* se je luči.
Jslo jo je ouštti v grla. II tro je odprla okno in lahen vetriČ je zavel ▼ sobo, ki se je poigraval z belimi cvetovi velike akacije, ki je stala na dvorišču in razpenjala svoje veje gori do Daničinega okna. Zopet jo je jelo dušiti .. . divje si je odpela bluzo . . . Izza bogatih čipk so se ji dvigale burno prsi, kakor valovi na morju .. .
Drhtela je po vsem telesu in se
opotekala kot p jasa po aobi . . .
Divja straat s«   je   j« polašše vala.  Premagala b». vse ovire in zapreke, drvila bi naprej, dokler ne bi izmučena in onemogla padla na tla...
Klela je tvojo mladost, kakor blazna ae udarjala po prsih . . .
V tem ae začuj« trkanje... Divje zavpije Danica »Naprej!«
Počasi in loiebljaje stopi v zobo Zarnik.
Kakor blazna plane nanj Danica, objema, poljubuje ga, da ae je komaj
obrani.
Iz ust pa ji bropejo zamolkli glasovi.
»Tvoja sem! Tu aem; tu me imaš!«
Zarnik jo dvigne in položi na divan.
Tihi vetrič je zavel, belo cvetje
se je trumoma raz akacijo uaipalo
na tla, ljudje ao pa Limomt hodili
po njem in ga teptali.
* #
9
Danica pa hodi sedaj po mestu,
počasnih korakov; oči ji le včasi aivje zableste, sicer pa zro topo tja v dan . . .
Le včasi se nenadno zgane ... a potem gre mirno svojo pot naprej...
Konklave 1 1903.
m.
(Datfe)
Med kardinali je bilo — kakor smo že rekli — kar devet takih, ki so jih njihovi italijanski tovariši vpoštevali kot kandidate za papeževo krono. Velika veČina neitalijanskih kardinalov se ni ozirala na osebe, nego na tendence in nazore, ki so jih zastopali oni kardinali, ki so bili papabili in
zato je n mestno, da vsaj na kratko ocrtamo   fiziognomijo   teh kandidatov.
V pni vrsti je vpoštevati kardinala Rampollo. O njem smo že precej obširno govorili in treba je le malo kaj dodati. Leon XIII. ga je izbral za svojega državnega tajnika, ne le ker so ga priporočali jezuvitje in ker je ■ijajuo dokazal svojo diplomatičoo zmož nost, odločilno je bilo, da je Rampolla Sicilijanec. Tedaj je Italijo vladal Sici-lijanec Crispi in Leon je mislil, da ni nihče sposobnejši se boriti proti njemu kakor Sicilijanec Rampolla. V enem ozira sta si bila Rampolla in Crispi podobna: Crispi je sovražil Francijo, Rampolla je bil zaljubljen v Francijo. Rampolla ni kriv, da se je razmerje med Francijo in med Vatikanom poostrilo do skrajnosti.   Kar je bilo v
n« I« «• priporočajo obatrukeij«, te-muš jo naravnost oneazrgešsjs. Napaka mladošeške politike  pa  ni v obstrukeiji, temuš t tem, da njihova meš ni v nikakem razmerju z tabt«-vaoai. Le vrnitev k principu narod n« vaejssanoeti mor« prin«sti češkem« narodu zopet tako   moč,  ki  j« po treba«, d« se v avstrijski državi kaj doseže. Končno je govornik brszob-zirno  razpravljal   o   aferi  W a i l -b u r g, napadal nekatere člane cesar-ake rodbine in branabovskega ministra, govoril o Ba«bracbu in MataŠt-cevi aferi itd. Govoril pa je tako tiho, da ni predsedstvo razumelo njegovih strastnih napadov. — Se strasta«|ši je bil naslednji govornik, poslans« Pernerstorfer.   Najprej j« »ob delal« miniak«*ga predsednika dr. pl. K 0 r b e r j a , češ, da je hinavce, tip frivolnega   avstrijskega državaega uradnika. Gjvoreč o dogodkih v Inomostu je povedal, da j« pred par leti že prišlo naed Nemci in Italijani skoraj do aporaaumljsnja glede narodne avtonomije, toda pojavili so se najvišji vplivi in grof Mer-v e 1 d t je dobil baje naravaoat nalog, da aporazumljenje prepreči. O    kršš. - socialni stranki, kateri se dr. pl. KOrber tako globoko klanja, je rekel, da je predatavite-ljiea neolike, nevednosti, surovosti in prostsščine.   Ta atranka je politično najneanačajnejša,   kolikor   amo poznali v zgodovini  političnih atrank. Nadalje je govoril najodločneje proti klerikalizmu, ki so se mu metali bogati zakladi za plen. Trlatoiet že živijo narodi te države brez razlik« narodnosti  v  gmotnem  in duševnem hlapčevanju.   Kriva je tega habsburška   dinastija. Govornik je izvajal: »Kaj je ta dinastija storila za aašo državo.   Bila ji je vedno   predmet  za izkoriššsvanje. 600 let imamo pritisk te rodovi«« na nesrečne narode. Po številu ta rodo-vina neznansko narašča   Kam pri demo z naraščajočimi potrebami sa civilno listo in apanaže? ZdrŽevati moramo  neprestano ljudi,  ki prav ničesar ne pomenijo sa narod. Ke bi bili ti ljudje vsaj posebne kvalitete. Toda znano je, da ao  ženske fanatično pobož««,   moški   pa pripadajo klerikalni atranki.   Pri vsem tem ao večinoma neizobraženi in nevedni.« Predsednik je govornika zaman opozarjal, naj govori zmern«je. Med a e govimi napadi je prišlo do oatre polemike z gre fona Sternborgom.
— Posl. grof Dzieduizjcki je ■ajprej protestiral proti brezobzirnemu in anarhističnemu govoru posl. Pernerstorferja. Nadalje je rekel, da je Poljakom nerasumljivo, kako morejo Nemei smatrati ustanovitev nenemških šol v nemških mestih za Baeiletvo proti avoji aarodno-ati. — Končno sta govorila še o do godkih v Iaomostu poslanca M a s c-rana in Tseharre. Maioraoa je izjavil, da je isključeno, da bi a«
mogla italijanska fakulteta esazevivi t Ioomostm, temni ss be vlada ms rala odločiti sa Trat.
Gosposka zbornic«. Dunaj,   18   novembra Prv* sej« goapoaks zborni«« be v sva«« T. decembra
Parlamentarne stranke
D u n a i, 18 no ve-mara Is »S I e-v s n a k e s v e s «« proglašaj«, da j« včerajšnji njen sklsp ta« s retaaaet di bo klub nadaljeval «» strukcijo proti dr. Etr barja Za Jugoslovane  s«  ni   p«i«Žaj prav mČ spremenil.   »Lepi kine« So t družbi  z  MladoČebi   nadaljeval ob strukcijo; svojih nujnih prsdlog«v ni. kakor ne mislijo zapostaviti — It* lijanski p o s 1 a ■ s i bi bili vkljub zadnjim dogodkom pripravljeni iti ? političnem oairu a N e na « i, sko bi bili  Nemoi  sprejern<|ivi   sa rešitev vprašanja o italijanskem vseučilišču in   avtonomiji   Južne  Tirelsk«. — Češki  klub  ima prihodaji torek in eredo seje.   Na klnbovo vabito k pogajanjem za skupno  nsstopsBj« v držsvnem zboru so rdgovoril« pntr jsvalno češke frskoije in tndi koassrv vsleposestvo.
Program Ma oruaov
L v o v , 18. novembra. Maloru ski državni in deželni poslszsi so v svoji zadnji akupni knaf«ressi apre jeli eledeči program:   1) A*toaomij* nsrodnoati 2) Splošna, eaake. tajita in dtrsktna volilna pravica 1) Strogo varovanje uitavno zajamšeaik pra vi« in evobod, samovoljnost nprav ae mora zajeaiti.   4.) Kulmraim i« go spodarakim potrebam Malornsov in vssh s a po s t s v 1 j e n i b narodov v Avstriji se mora ugo d i t i.   5 ) Pravična ureditev raasser z Ojriko.   Najvažnejša točka v pro gramu je   volilna  reforma,  ki pri pravlja pot ostalim reforma«; >sta |e temelj  sa odnošaje  Malorneev aa pram zastopnikom dragih narodov Ta program js navodilo sa d«lovanje novemu msloruakemu klubu.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
Budimpešta, 18 novenaora. V zašetku aeje je izjavil poal J as 11 (Koasuthova atranka), da je predlo/ glede dvojnih sej nepostavsn ter se bo opozicija s vsem« sredstvi bo vala preti temu. — Miaiatraki predsednik je izjavil, da node na to grožnjo ničesar odgovoriti, ker je pedobaa uporu proti pravnemu redi. — Teši posl. grof A p p o b y i (aarodaa stranka) smatra paralelne aeje iatotako aa ne-poatavne. Proti ao še govorili Hollot Rskovszkj in Hosk. Ko je prišlo do glasovanja zaradi dvojaib sej, je vaa oposieija ostavila dvorane, pra pevajoč Koaauthovo himno; liberalna atranka je med tem Tieaov predlog aprejela. — V vcšersi seji sc uganjali oposicioaalci raaae barke ter si napivali s šampanjcem. V. adar
njegovih močeh, je storil vse, da to prepreči. Njegov namen je bil, prikleniti Francijo na Vatikan in poglobiti med njo iu med Italijo nastalo brezno. Upal je, da s tako politiko pripravi Francijo do tega, da nekega dne v zvezi z Rusijo porazi prijatelje Italije in obnovi posvetno državo papeževo. Zato jc konservativnim katoličanom na Francoskem ukazal, da naj opuste •»•oje prizadevanje za obnovitev monarhije, in naj pripoznajo repnbliko.
Raaapollova politika je uČakala avoj bankerot ie za časa Leona XIII. Baukerot jo bil popoln, ali vslic tema je bila pozicija kardinala Rampollc jako ugodna. Kot državni tajnik je imel vso oblast v rokah. Kardinal je mogel postati le tisti, ki jc bil njemu všeč, in tudi kardinali sami so bili odvisni od njega, kajti kdor jc hotel dobiti kakih postranskih dohodkov, je moral
biti prijatelj .Rampollov. Ta silna pozicija ma je dajala največ upanja, da postane papež, Čeprav se velik del kardinalov ni strinjal z njegovo politiko.
Kardinal Luigi Oreglia baron di Santo Stefano je imel prav malo upanja, da postane papež. Oreglia je rojen 1. 1828. kot sin aristokratske rodbine. Postal je duhovnik, ker je bilo toliko bratov v hiši, da mu draga karijera
skoro ni bila odprta.   Z 38 l«n je bil Že nuncij v Bruselj a   in   tnalami nad Škof, potem je prišel za aaneija v Liz bono in je postal v starosti 45 let kar dinal. Priljubljen ni bil Oreglia nikdar. Ke le,  da je nad vse odkritosrčen iu da neustrašno izraža svoje maenje, na; bo komu prav ali ne; tudi jc jake visok, železne eneriije in uad vse trdoglav Vrhu tega jc vedno preziral tiste prelate,  ki  si  aknaajo  s  vsake vratnim t nmazanostmi povišati dohodke. V političnem  oziru   je odkrit  paptat  ia nasprotnik Italije ali tudi nasprotnik tistih malih zvijač in prevar ter rsega tistega Švindla, s katerim si papeška diploma cija navadno pomaga. Ko bi bil postal Oreglia papež,  bi se bil bojeval proU Italiji z največjo silo, ne mcusš so za konsekveucc, a bojeval bi ie bil od krito in lojalno.
Kardinal Serafinu Vanatelli je rojea 1. 1834. in je kardinal od 1. 1887. Najprej je bil  semeni&ki  profesor, potem pa se je posvetil diplomaciji ter je služboval v Mehiki, na Bavarskem iu naposled do 1. 1887 kot naneij na Da naju.   Vanutelli je jako eleganten sa Ionski  mož in spreten diplomat. Leon XIII. je enkrat, ko je hotel Rampolla odstopiti, mislil  na Vanutellija, da po stane drž. tajnik, ali Francija ga je
se je Tiszi posredil načrt, kajti pred log pos). D a ni e I a, naj bo uvede začasni poostreni hišni red, je bil sprejet. Zalo atrastno je govoril tudi proti predlogu posl. grof A p ponvi, nakar je grof Tis za izjavil, da se obstrukcijamora onemogočiti; tudi Desk je izhajal brez obstrukoije. Cas čakanja je minil, treba je končno preiti k delu. Nastal je po teh besedah na levici nepopisen vihar, medtem pa je predsednik dal Danielov predlog na glasovanje. Opozioionalci so hoteli naskočiti predsedstvo, kar pa so bra nili liberalni poslanci. Med takim viharjem je naznanil predsednik, da je Danielov predlog sprejet. Opozicija je če hujše razsajala; tedaj pa se je vzdignil grof Tis z a ter zaključil 8 kraljevim dopisom zasedanje. Zasedanje se je moralo zaključiti zategadalj, ker zamore novi hišni red priti v veljavo šele v nove na zasedanju.
Trgovinska pogodba z Nemčijo.
Draždane, 18. novembra. Saksonski deželni kulturni svet se je obrnil na ministrstvo z nujno prošnjo, naj bi se živinski promet z Avstrijo podredil določbam zakona o živinskih kužnih boleznih, kakor je promet z ostalimi (?) nemškimi državami vezan ca ta zakon.
Berolin, 18 novembra. V vladnih krogih upajo, da se vkljub oviram vendar-le sklene trgovinska pogodba z Nemčijo še pred sestankom drž. zbora. Glede živinskega prometa pa ne mara Nemčija prav nič popustiti, ker hoče zavarovati avojo živino pred živinskimi kužnimi boleznimi, ki so v Avstriji skoraj na dnevnem redu (?)
Upor v srbski cerkveni občini.
B e 1 g r a d , 18 novembra. Ie Karlovcev se poroča, da je cesar od redil, da se dohodki velike Sava-Tekeljeve ustanove porabijo v korist grško - pravoslavnim škofom ter obenem naročil, da se uprava tega fonda vzame dosedanji komisiji ter so izroči kuratorju. Ker se gre za svoto 31.milijona, se je srbski cerkveni odbor uprl izročitvi. Včeraj je bila izredna Beja kongresnega odbora v navzočnosti vladnega zastopnika in novih kuratorjev. Predatdoval je patrijarh Branković. Odbor je zopet sklenil, da premoženja ne izroči, nakar je vladni zastopnik to kategorično zahteval ter grozil s silo, na kar ae je premoženje začelo izroče-vati. Predaja bo trajala več dni.
Razmere v francoski armadi.
Pariz, 18. novembra. Pesi. de Vil le ne u ve se je pritožil priveli kem kancelarju častne legije, da se je mnogo generalov in drugih čast nikov, ki so člani častne legije, udeležilo v armadi organizovanega ova-dužtva.
Dopisi.
Z Gline. V četrtek dopoldne je u5enec IV. razreda Stanislav Verbič med šolskim odmorom padel v 2 metra globok jarek, kamor ga je sunil neki njegov sošolee, ter si zlomil levo roko. Čuditi se pa temu ni, ker se js taka nesreča že večkrat prigodila, zakaj jarki so na obeh straneh glavne ceste od mesta skozi do Gline in do Viča, vrhutega pa še ponoči ni nikjer nobene svetilke, da v taki temi še vsak trezen človek lahko zaide in pade v jarek ter se težko poškoduje. Občinski odbor in cestni odbor bi lahko v tem oziru kaj ukrenila, da bi se preprečile nadaljne nesreče. — Na Glincah in na Viču je toliko psov, da napadajo ljudi in po dirajo ob belem dnevu otroke na tla. Ali bi ne bilo umestno, ako bi občinski odbor uvedel pasji davek, kakor ga imajo v dragih krajih n. pr. v .Mški ? To bi bilo prav potrebno, ker bi potem gotovo ne bilo v vasi toliko nevarnih psov kakor jih je sedaj. Ta denar pa bi se lahko porabil za nabavo novih svetilnic po ulicah in cestah, kjer vlada sicer egiptovska tema. Torej občinski odbor na noge.
Več občanov z Vica in Gline«
Iz Škofje Loke. Slepa kura zrno najde. Šinkovec je tudi enkrat nekaj pametnega naredil. Spravil je oba kaplančeta stran. Sedaj hoče imeti samo enega, ki mora biti njegove „glihe". Dobil ga je: revčka na dubu, umu. Ta bo prav zanj : se je že zre-penČil nad liberalci, seveda za zdaj še le na leci: kjer ima še korajžo. Tako delaj, Šinkovec, spravi Še druge farje proč, saj veš, da vas je še vedno preveč. Res nesrečno številko 13 loških farjev! ! Le proč Šinkovec še s tem kaplanom, potem boš pa vse ti „v l e-k e lw. Potem boš imel plačo od treh kaplanov ; da ima« sedaj 720 kron od dveh kaplanov, je za tvoj lačni žep še premalo. Seveda delali ti bodo drugi brezplačno, ti pa boš „groše" pobiral in oznanjeval tvojim babnicam kako goreč in delaven si, ker ti drugače noče nikdo verjeti. Odkod pa vsa moč SinkovČeva, ki jo ima pri ordinarijatu ? Podkupil ga je z denarjem, dal je za škofove zavode 3000 kron. Čigavi pa so bili ti trije tisoči? SinkovČevi ne! Starološki dekan Kožuh je umirajoč naročil Šinkovcu, naj jih škofu tla. Dal jih je (Čast mu da ni tukaj nič pridr-žal . a dal jih je tako da škof misli, da jih je iz svojega žepa dal. Sicer pa je Šinkovec pravcati skopuh. Ljudi dere pri pogrebih in porokah; kaplana pa je odvzel vse prejemke, kar jih je mogel. Sedaj pa še pravi, da ima 2000 kron manj dohodkov kot jih je imel na Jesenicah. Škoda res, da ni gori ostal. Seveda, dosti ne bo imel ta nikoli siti vran nikdar. Vedno nas zmerja, da nočemo hoditi v cerkev itd Vedi Šinkovec, dokler si ti tukaj, nalašč ne gremo. Ko pa odideš, pa bomo zopet hodili. Sicer pa kot prijatelji svetujemo njemu: Pojdi hitro od nas, za Tebe in za celo faro bo to najbolje ! Ako pa se boš še dolgo obotavljal, ti bomo že pomagali, da se bode skoraj izvršil tvoj odhod. — Sad farškega dela. Neka klerikalna Kašetova „frajlica" je po noči (od katerega se ne sme povedati* polagoma postala „gospa" in nekaj (pa zanjo ne-vesclega; pričakuje. Hitro so klerikalci, (ti usmiljeni Samaritani?) vzeli ves za-alužek in jo v zasmeh izdali. Vsa Loka je nejevoljna nad takim ravnanjem. Toliko za danes, kmalu še več.
Z  Rake  na Dolenjskem.
„ Domoljub" z dne 3. novembra se j s blagovolil spodtakniti ob moji malenko-
sti. Nesramni dopisnik mi očita, da sera imel dvakrat priliko čutiti kmetske pesti. To je laž. Dvakrat sem bil na padcu, a obakrat je napadalcem srce zginilo v — hlače. Obeta mi še tretji napad od katoliških kmetov na Raki. Take podivjanosti raškega dopisu ka ne lii pričakoval! Saj gotovo pozna zapoved: ..Ne ubijaj !u Dalje mi očita, da sem poskusil dvakrat delati maturo, kar je gola laž. V dijaških letih nisem bil nikdar lenuh iu le materijalne razmere so me pripeljale do tega, kar sem. Gotovo bi lulo drugače, ako bi imel v dijaški revščini takega strica z radodarno mošnjo, kakor ga je imel nas „Domoljubov" dopisnik. Mature nisem nikdar poskusil delati, ker mi ža bbog ni bila dana prilika, a radi tega ne imiii pri dopisuiku-lažniku nikdar iskal pomoči. Slednjič me enaki Članki kaj malo razburjajo, kajti taki fatotski napadi le utrjujejo do mene ljubezen pri domaČem ljudstvu, ki ve po vrednosti ceniti tako dopise.
Janko BUganje.
Z ozirom na „Donioljubove" na pade je prejel g. B. tole izjavo: Podpisani kmetje Bi ne moremo misliti s kakimi nameni napada „Domoljubov44 dopisnik z Rake našega g. učitelja J. Blaganja, češ, da je priljubljen samo pri Ivanu Fakinu, pssestniku v Zame-akcin. Resnici na ljubo izjavljamo, da je imenevani g. B. pri nas res priljubljen ter da mu umazani dopisnik ne bo pri nas spodkopal ugleda. Zanima naj se raje za kričeče raške razmere!
ZameŠko, dne 15. nov. 1904. Matija Cvelbar, posestnik in predsednik krajnega šol. sveta.
I. Banićj posestnik v imenu 53 kmetovalcev.
Trije junaki.
Pod tem naslovom priobčil je »Slovenec" iz slaboznanih Dobrnič, dopis ki slove takole:
„Doberniška dolina je malo znana Širšemu svetu. Prebivalci so mirni, tihi in marljivi ter niso dajali nikomur povoda, da bi jih obiral v liberalnih listih. A ta tihi dol je postal „imeniten" šele zadnje mesece, ko je nemškutarski „Narod" pričel objavljati umazane in lažnjive dopise iz doberniške doline. In kdo so ti „Narodovi" dopisniki? To so trije japonski junaki, ki naskakujejo „klerikalno" trdnjavo, junaki vsega pomilovanja vredni, s katerimi dobrniški možje nočejo imeti nobene zveze. Prvi je že po Gorenjskem „dobro*4 znani učitelj Anton Cirman, drugi je vpokojeni orožnik Jože Gale in tretji je ponesrečeni rudokop Filip Pograjec. Učitelj Cirman je bil L 1890. iz Poljan pre meščen v DoberniČe, kjer je izprva uganjal hinavščino in potem pil na troške ..klerikalcev," a se prelevil v nem-škutarskega liberalca, menda ker je zmanjkalo vina. Mi bi tega ne omenjali, ko bi bil učitelj vsaj malo moža. A kaj naj porečemo o ljudskem učitelju, ki sredi vasi h . . . izdaja znanca, ki mu je stokrat žalil vedno suho grlo? Ako ne dobi vina, mu je všeč tudi žganje. Navadno kolovrati ponoči domov. Nedavno je ob svitu polne lune ležal sredi vasi na obrazu v blatu. Mnogokrat dremlje, ali spi v šob. Ni čuda, da se otroci niti brati ne naučć. Uboga šolska mladina, ki ima takega učitelja! Tudi njegova soproga mu pomaga, kedar se spravi na duhovnike s psovkami. Lepi nauki za njegove lastne otroke, kar je že dokazal njegov najstarejši sin. In ta mož si upa trositi laži po svetu, ko ima blata dovolj pred svojim pragom. Sicer pa je strahopetec, ker svojih dopisov v
„Narodu* ne podpisuje sam, marveč jih daje nekemu liberalčku v Trebnjem, kateremu bode treba pošteno ušesa na viti. To liberalce potem v svoji službi ljudem ponuja svojega tovariša duševne spake, kakor Cič zavrelico.
Drugi japonski junak je upokojeni orožnik Jože Gole. (uduo, da zdrav in za delo sposoben človek dobi pokojnino mesečnih 72 kron! Ker nima nobenega posla, opravlja službo policaja in detektiva, ki dela zdražbe in prepire med ljudmi. Ta bivši orožnik tudi dobro pozna „paragrafe*, kakor to trdi tistim, ki ga sploh hočejo poslušati. Vprašamo ga le, če pozna tudi paragraf glede stanarine in bišno najemninskega davka. Joža, odgovorite? Taje torej drugi list triperesoe deteljice, zvest tovariš učiteljev. Poročil se je z neko deklico, svojemu tastu s tožbami napravil mnogo škode, a žena s hčerko ne mara več bivati ž njim pod eno streho. Tak mož naj bi raje molčal in pustil druge v miru.
In tretji v tej liberalni družbi je imenovani bivši rudokop Filip Pograjec, ki dela čast svojima tovarišema in .,Na rodu", ki sprejema dopise od takih oseb. Poglavar te trojice in tega liberalnega kluba je učitelj Cirman. Ta je hotel ustanoviti tudi bralno društvo, kjer bi delal načrte za naskok na ..klerikalno trdnjavo." Občinski sluga je sklical shod, učitelj je Čakal obilne udeležbe, a ljudje so se mu smejali. Se ožja tovariša sta odmajevala, češ, 8 tem ne bo nič. Prava pokora je ta učitelj za ljudi. Krajni šolski svet se je že opetovano pritožil na višja šolska oblast ra, a vse nič ne pomaga. Ljudje imajo ogromne troške s šolsko zgradbo in drugimi potrebščinami, a njihove pri-težbe in prošnje na višjih mestih ro majo v koš. Kako more potem ljudstvo imeti veselje do šole? Edina pravica krajnega šolskega sveta je, da si sme med prosilci izbirati učitelja, a ta edina pravica je le na papirju! Taki učitelji, kakor je Cirman, pač ne zaslužijo, da se jim zvišajo plače ! Hvala Bogu, da pač vsi vendar niso taki. Višja šolska oblast pa naj tudi bolj strogo pazi na take Cirman e, če hoče varovati ugled učiteljstva in ohraniti veselje ljudstva do šole."
česan smo ponatisnili ta dopis ? Zategadelj, ker je zelo karakterističen. Spisal je dopis brezdvojbeno kak kaplan, in na sramotilni oder je postavil tri može, ki z našim listom v nikaki zvezi niso. Mogoče je, da ti trije možje ne odobrujejo vsega, kar počenjajo dobrniški popi. A že to je vzroka dovolj, da jih je „Slovencev" dopisan privlekel v javnost, ter obelodanil stvari najstrožjega privatnega značaja. Pošteno jih je raztrgal, in svetu jih je pokazal v celi nagoti. Prepričani smo* da je vsaj dve tretjini gola laž, kar se piše o Cirmann, Goletn in PograjVu! Kaj naj store ti trije reveži? Ne ostaja jim drugega, nego molčati in pretrpeti. Mi niti ne vemo, ali pripada napadena trojica k naši stranki. Gotovo pa je, da morajo dotične rodbine naravnost obu pavati, da nasproti takim nesramnim napadom nimajo nikakega orožja v roke vzeti. Gotovo je dalje, da se enaki napadi vrše tudi na priznane naše pristaše po deželi, sramotni napadi bodisi z lece, bodisi v škofovem listu. Glavna moč našega lista obstaja ravno v tem, da brezobzirno priskočimo na pomoč napadenim, in da nikjer ne dopuščamo, da bi naši možje postali žrtve farške oholosti in farške nesramnosti, ki obe tako bujno svetite po naših kaplanijah, kakor še nikdar prej ne. Vsi taki na-padenci se zbirajo okrog našega lista, in kakor rodbina smo, katera skupaj drži, ter odbija vsaki popovski klin z Železnim svojim klinom. To daje moč listu, ne samo pri ljubljanskih pivniških mizah, nego v zadnji slovenski vasi, naj se že imenuje Babno polje, ali Laški Rovt! Svoje somišljenike smo branili, in tudi v bodoče jih hočemo braniti z vso vnemo. V tem nas ne bodo motili tisti elementi v stranki, ki imajo vsak osebni napad v „Slovencu" za malenkost, dočim jim je vsaka besedica preostra, katera se tiska v našem listu. Vsaka stranka ima take javkače, m kakor balast jih mora vleči s sabo. Ali to nič ne de! Mi ostanemo, kakor smo bili, in naši zatirani, zasmehovani in tlačeni somišljeniki po kmetskih vaseh se smejo tudi v bodoče zanašati na nas. V tem je obstajala naša politika, ter bode tudi v bodoče obstajala. Ta politika ne prenaša nikakega kimovstva; pri nas je samo dvoje mogoče: ali smo klerikalni, ali pa napredni. Vse drugo naj gre na gnoj!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. novembra.
— Klerikalci in narodnost« V najnovejšem pastirskem listi proglašajo avstrijski škofje, ka kor je čitati v včerajšnjem »Slov.« nacionalisem za nekrščanski in za eden naj ne v ar nejčih revolucionarnih elementov, ker
baje oznanja pretirano ljubezen do samega sebe. iUo načelo je zastopal svoje dni tudi »S'oventc*, ko je bil če dr Misaia škof v Ljubljani. Narodnostjo bila brumnemu »Slovencu« poganski stvor, ki ga je treba pobijati z vso odločnostjo. Ko je takrat aklenil občinski svet ljubljanski, da uvede v Ljubljani samoslovenske uličae napise, ao bili klerikalci tisti, ki so v deželnem od bo u skupno s Nemci razveljavili ta sklep, in »Slovenec« je to odredbi z vs) vnemo zagovarja*, češ, da bi bili samoal)-venski ulični napisi v Ljub'iani v nasprotju z načelom krščanske pravičnosti Sedaj je »S ovenec« seveda drugačen, sedaj je radikalnonaro-den, ker mu to bolje kale. A vkljub temu, da menja škcfovo glasilo svojo barvo kakor kameleon, vendar so med nami ljudje, ki verjamejo, da je »S ovenčevo« narodno navdušenje pristno blago. O, sedaj se klerikalci bahato bijejo po prsih, češ, mi smo edini narodnjaki, mi rešujemo slovenstvo, mi edini naato-parno proti Nemcu. In res se delajo, kakor da bi hoteli kar pohrustati vaakega Nemca in kakor da bi jih takoj zadela kap, ako vidijo kje kakšen nemški napis In koliko je že »Slov« zabavljal, da so v Ljubljani še vedno dvojezični napisi. Tega pa ne pove, da ao pred leti bal klerikalci v bratskem objemu s istimi Nemci, katere bi baje sedaj najraje kar pohrustali, preprečili, da ni Ljubljana dobila samoslovenakih uličnih napisov! Sicer pa amo prepričani, da bo »Slovenec« čez par let i vso ljutostjo pobijal vse ono, kar sedaj zagovarja, kakor je gotovo, da ae bo v danem momentu, kadar bo mu kazalo zopet ravnal pa načelih avstrijskih Škofov, da je vsak nacionalizem nekrščanski in poganski
— Janez Zabukovec na Jesenicah se je ta teden oglasil v »Slovenčevi« enketi o »Slovenski ljudski stranki«. Kogar bode jutri nadlegoval nedeljski dolgčas, ta naj si še enkrat pregleda to fenomenalno »aplikacijo«. »Prava ljubezen ljubi celega Človeka, njegovo telo pa tudi dušo« Cjdna ljubezen! S tem začenja ta župnik svoje ekspektoracije. Potem pa nsđa'juje: »Kdor v resnici ljubi avoj narod, mora odločen boj napovedati tudi sovražnikom vere njegove« itd. Tako piše župnik z Jesenic. Po njegovih mislih, ki so pristna »meditatio ultramontana«, je skupna ljudska stranka nemogoča in bode nadalje »trajal bratomorni boj«. Nobene zveze! Tako je, gospod župnik. Prav imate! Tudi mi smo tega istega mnenja. Sprava a takimi narodnjaki, ki se kakor Vi bojujejo za dom le z ozirom na vero, bi bila velika »dušna nesreča« in pravo izdajalstvo. Zategadelj pa le še dalje rogovilite na Jesenicah. Le »vboj zaver o«! Kaj Vam mar slovenska zemlja, katero grabi tujec »košček za koščekom«. In s takimi ljudmi nsj bi se mi spravljali!
— Uradna tajnost c. kr. sodišča v Ribnici. Pod tem naslovom se je „Slovenec" včeraj zopet zaletaval v g. sodnega svetnika Višni-karja. Med drugim mu preti z „novo preiskavo" iu pravi, da je zadnjo komaj prebolel. To pa radi tega, ker jc v „Narodu" bilo čitati nekaj o nekem Županskem spričevalu, ki se je moralo preklicati. Ta včerajšnji napad „Slovencev" omenjamo samo radi tega, da občinstvo spozna, kako se od katoliškega glasila in njegovih odurnih maza-čev napada obče spoštovani, v svojem požrtvovalnem poklicu osiveli slovenski sodnik! Da g. svetnik Višnikar z omenjeno notico ni imel prav nič opraviti in da za celo zadevo najbrž niti vedel ni, to vedo ti obekovalci sami prav dobro. Sicer pa smo se, prečitavši to najnovejšo grožnjo z novo preiskavo, nehote spomnili na mnogoštevilne disciplinarne preiskave, katere je povzročil — vodja „Slovencev", dr. SusterŠič. Mi tudi natanko vemo, da hodi dr. Šu-steršič k grofu Gleispachu, torej k najboljšemu prijatelju nas Slovencev, to zarit in deuuncirat naše sodnike. Na ta način jih hoče brutalizirati in spraviti z la/ujivimi ovadbami ob dobro ime. Prosit!
smatrala svojim nasprotnikom in zato je papež to misel hitro opustil. Vanu-telli si je med rimskimi kolegi pridobil relik ugled in vpliv in ohranil si ga je toliko laglje, ker je skrbno gojil svoje znanstvo z različnimi ministri in poslaniki. Večkrat se je celo pokazalo, da si je pridobil tak vpliv, da poleg njega celo drž. tajnik Rampolla ni prišel v poštev. Pri delikatnih vprašanjih so se ministri in poslaniki veliko raje obračali do kardinala Vanutellija, kakor do dr Ž. tajnika kardinala Rampolle.  Ni čuda, da je to Rampollo skrajno jezilo. Med Rampollo  in  Vanutellijem je nastalo smrtno sovraštvo, ki traja še danes. Rampolla se je poskusil iznebiti nevarnega tekmeca na različne načine, a ni šlo. Naposled je Leona XIII. pregovoril, naj imenuje Vanutellija za — nadškofa v Bolonji.  Rampolla je hotel odpraviti Vanutellija iz Rima in obenem uničiti vpliv, ki si ga je pridobil v kaidinal-skem kolegiju. Toda Vanutelli je znal spretno preprečiti ta namen. Zahteval je, naj se prej dožene, če ga bo italijanska vlada pripoznala kot bolonjskega nadškofa, prej da ne gre.   Papež mu tega ni mogel odreči.  Po svojih prijateljih, ministrih in poslanikih, je pa Vanutelli dosegel, da se je stvar toliko
časa zavlačevala, da je umrl kardinal Zigliara, škof v Frascatiju. Zdaj je Vanutelli zahteval, naj se mu podeli to mesto in čeprav sta bila Leon XIII. in Rampolla kar zelena od jeze, sta se vendar morala vdati. Zdaj je izginila vsaka nevarnost, odstraniti Vanutellija iz Rima, Rampollov poskus pa je pridobil Vanutellija novih prijateljev, čeprav se je že poostrilo razmerje med Vanutellijem in med Rampollo.
Vanutelli ima svoje posebne verske in politične ideje. Sicer ni mož, ki bi prouzročal konflikte, ki bi svojo voljo hotel za vsako ceno uveljaviti, ali vzlic temu bi bile vse države, izvzemsi Francijo, Še najraje videle, da je postal Vanutelli papež, ker so vedele, da bi polagoma dal papeški politiki drugo smer.
Interesanten kandidat je bil tudi kard. Agliardi. Ta je rojen 1. 1832. in je postal kardinal 1. 1896. V svoji mla dosti je bil šest let semeniški profesor in je potem postal župnik na kmetih. 12 let je moral služiti kot župnik. Dolgi čas je preganjal s tem, da je pisal brošure o socijalnem vprašanju. Vsled teh brošuric je bil 1. 1877. poklican v Rim in je postal tam semeniški profesor. L. 1884 je postal titu-larni nadškof in je dobil v diplomaciji
razna manj važna opravila a 1889. je postal nuncij v Monakovem in 1. 1893. nuncij na Dunaju. Tu se je na naj-predrznejši način vtikal v notranjepolitične zadeve. Postal je duša takoime-novanih krščanskih soeijalcev in je z vso vnemo delal za stranko dr. Lue-gerja in princa Liechtensteina. Posegel je tudi na Ogrsko in provzročil, da sta grofa Ferdinand Zichy in Nik. Ester j hazy ustanovila klerikalno stranko. Tudi je intrigiral proti tedanjem ministru zunanjih del grofu Kalnokvju in ga res zapletel tako, da je moral odstopiti. Agliardi je zagrizen sovražnik Slovanov in je vedno vplival, naj bi slovanski Škofje v narodnem oziru postopali tako, kakor je postopal njega prijatelj Missia. Agliardijeve spletke so provzroČile v odločilnih političnih krogih tako nevoljo, da bi se kmalu pretrgale diplomatiČne zveze med Avstrijo in med Vatikanom. Dunajska vlada je direktno zahtevala, da mora papež Agliardija takoj z Dunaja odstraniti. Papež je bil v največji stiski. Da bi * g 1 i a r d i j u prihranil veliko blamažo, ga je imenoval svojim zastopnikom pri kronanju ruskega carja in ga potem poklical v Rim, kjer je neumorno — dalje intrigiral proti Avstriji in podpiral kršč. socijastvo.
— Ali ste ga videli, „Slovenca11, kako junaško je te dni poročal o sodni obravnavi proti sloven skim visokoSolcem radi dvoboja. Se potegnil se je zanje. To je krasno. Najprvo jih ovadi in denuncira na naj-ostuduejši način, ki si ga more izmisliti le največji Škodožcljucž. Potem se pra? hinavsko smeje v pest. Iu ko pride dan oprostilne sodbe, pa hoče igrati vlogo navdušenega zaščitnika svojih žrtev! Morala, kje si? Ganz a la Suštcršič ! No pa nekaj si vendarle dosegel, cenjeni denuncijant, namreč to, da je tre-jica slovenskih visokošolcev dolgo Časa preživela v hudem strahu pred nepreglednimi posledicami kazenske obsodbe, katero jim je privoščil ia hotel preskrbeti nesramni ovaduh — „ Slovenec."
— Reklamni boben za „Domoljuba" Presneto že mora slaba presti „Domoljubu", da je treba take židovske reklame. Že v dveh številkah bobna, da je razpisal za svoje stare in nove naročnike posebna novoletna darila, ki se bodo žrebala, iu kakor Žid na sejmu kriči: Le not, le not, pridite, „na delo", brihtne glavice, uganka ni težka, pogoji so lahki, darilo dragoceno! Pametni bravci „Domoljuba" seveda mislijo, da bo dobil vsak, ki se naroči na list, že tudi darilo; to ve prav dobro tudi mali Lam-pek in tudi pošteno greši na to okolnost. V posebni notici, prikriti pod naslovom „Odgovor na vprašanje", prizna sramežljivo, da dobi novoletno darilo samo eden izmed starih in eden izmed novih naročnikov. Izmed „brihtnih glavic" seveda tega ne bo nobeden vedel, marveč bo vsak mislil, da dobi vsak naročnik novoletno darilo. Na ta način si torej pridobiva pošteni . Domoljubu naročnike! Ker mu jih farji ne morejo več dovolj prignati, jih hočejo privabiti k  sebi   z   umazano   židovsko reklamo.
— Krekov znani shod na
Preski jc bil tako znamenit, da so šele sedaj končane njegove — sodne posledice. Dr. Evangelist je imel namreč pri tem shodu jako srečen dan. S svojim orjaškim govorniškim talentom je med drugimi tudi neko Katro Cvajner iz Preske tako razburil in navdušil za katoliško sveto stvar, da se je to „bablje" z občudovanja vrednim pogumom lotilo nekega „liberalca", ga cklofutalo in obrcalo. Napadeni si ni hotel poiskati zadoščenja na licu mesta, pač pa pri sodniji in je vložil tožbo radi razža-ljenja časti. Katra Cvajner se je po g. dr. Tominšku dolgo Časa branila pred tožbo. Bila je celo dvakrat oproščena, ker je z debelimi solzami v očeh tajila vsako krivdo in trdila, da jc bila v kritičnem trenotku doma pri bolnem otroku. Priče pa so se tudi poskrile, tako da je tožnik ostal osamljen s svojim dokazom. V ponovnem postopanju pa je nastopila povsem nepristranska priča, ki je pod prisego potrdila celo obtožbo. Katra Cvajner je bila vsled tega obsojena in je svoj vzklic zoper sodbo prvega sodnika zopet umaknila, tako da je sedaj stvar vendarle končana in bode Katra Cvajner plačala precejšnje stroške za svoje brce. Sedaj šele bode solz in jo kanja!
— Dr. Boris   Zarnik, je
imenovan, kakor poroča reik »Novi LiBt«, za asistenta za zoologijo in kompart vno anatomijo na zoološkem institutu vseučilišča v Wu z-burgu. »Novi List« priobčuje ob tej priliki dolgo notico o Zirniku
— Repertoar slovenskega gledali$č»a. Jutri v nedeljo ste dve predstavi. Popoldne ob 3. uri je ljudska predstava pri znižanih cenah ter se igra velezabavna burka s petjem: „Si-vilja". Naslovno vlogo igra gospa Danilova, ostale velike vloge pa g. Verovšek, g. Ambrož in gč. Vu-grinčičeva. — Zvečer se poje v tretjič velika Wagnerjeva opera „L o h e n-grinw,ki se potem mora za dalje Časa zopet odstaviti z repertoarja. — Prihodnji teden se v torek ponavlja efektna drama iz rimskih časov: „V znamenju križa", v četrtek je pa zopet dramska Doviteta in sicer Halbejeva drama ljubezni: „Mladost".
— Slovensko gledališče.
^Japonska vaza" je igra, ki je preračunjena samo na zabavo in spisana, da dela ljudem kratek čas. Problemi se ne rešujejo in tudi slika življenja   to   ni  —  nego pravzaprav
burka elegantnejše fakture, pri kateri se morajo tudi stari hipohondri smejati in to prav od srca. Razume se samo po sebi, da se gre v ti igri — kakor sploh v vseh preizvodih boulevard-lite-rature — za žeuo, ki ima poleg legi timne zveze tudi še svojo grešno razmerje. Igra se iz nekoliko preširoko zasnovaue ekspozicije razvije do briljantnih komičnih prizorov in humorističnih efektov. Na našem odru se ta genre le malo goji, vsled Česar igralsko osebje nima potrebne rutine za predstavljanje takih iger, kjer mora biti vsaka malenkost najskrbneje izcizelirana, vsaka poteza fino nijansirana in mora vsaka beseda priti do popolne veljave. Nedostajanje rutine se je nadomestilo z vestnim Studiranjem in s skušnjami in tako je igra dosegla velik uspeh, kajti občinstvo se je izborno zabavalo in zlasti v tretjem dejauju ni bilo smehu ne konca ne kraja. Gdč. S puma je imela v ti igri priliko pokazati svoje zmožnosti za salonsko igro. Priborila si je neutajen uspeh. Gdč. Spurna je inteligentna in ambicijozna igralka ter je igrala svojo vlogo z živim tempera m en t o m in prikupno ljubeznivostjo. Gosp. Verovšek je bil najboljši. Igral je prevaranega smešnega stari-noslovca z neko posebno simpatično bonhomijo, se izogibal vsemu pretiravanju, nego igral naravno, as pristnim humorjem, kar mu je pomagalo do jako lepega uspeha. G Boieška, ki je sicer izboren igra lec in se odliku e tudi v najmanjši karakterski vlogi, si pa ta večer ni pridobil lavorik. Vloga, ki jo je i^rai, p»č ni zanj in tako se je zgod lo, da jo je a karikiranjem pokvaril. VzpriČo nedvomnih zmožnosti g B> leške na dvomimo, da pri reprizi ne zaide v to napako. Gdč N o s k o v i se je v ti igw poznalo, da je še za četniea. Gosp. Dobrovolny in N u č i č sta ugajala.
— Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je vplačala tvrdfca Ivan Perdan zopet znesek 1000 kron kot delež pripadajoč naši družbi iz prodaje druibemh vžgalic. Podpi rajie rodoljubne Slovenke, zavedni Siovenct to podjetje in razširjajte porabo družben h vžigal)o,saj iroa družba do danes cd teh vžigal'c že 14 400 K prispevka.
— Javna predavanja. »Splošno slovensko žensko društvo" priredi svoje prvo javno predavanje dne '21. t. m. zvečer. Predaval bo vseučilišči profesor dr. Vinko pl. Šercl o ženskah v stari Indiji. Drugo predavanje je 11. decembra t. 1. zvečer. Predava g. profesor dr. Val. Kontu „() domu in šoli." To predavanje je namenjeno predvsem staršem in tistim, ki imajo srednješolce na stanovanju, pa tudi srednješolcem samim. Januarja meseca pa predavata g. prof. dr. Val. Korun in g. prof. J. Wester.
— Rastava vajenskih del v Ljubliani. Odboru se je priglasilo že čez 130 obrtnih vajencev s svojimi deli, kar je gotovo nepričakovano število. Iz tega se sme sklepati, da je med obrtniki, kakor tudi med vajenci izvanredno zauimauje za to razstavo. Odbor je vse potrebno ukrenil glede plakatov, vabil in vstopnic, ter se bode že prihodni teden pričelo z delom, da se pripravi dvorana v „Meatnem domu". Ker bodo stroški jako veliki in podpora je primerno majhna, se je odbor obrnil na obrtne zadruge, da nuj s svojimi prispevki poskočijo na pomoč. Dosedaj so poslale že tri zadruge Bvoje prispevke in sicer čevljarska zadruga v Tržiču 10 K, Obrtna zadruga na Brdu 20 K in deželna zadruga brivcev 15 K. Želeti je, da bi še ostale zadruge čira preje odboru naznanile svoje prispevke, da mu bode mogoče ure diti nagrade. Gospode obrtnike in pa podjetnike se pa še enkrat tem potom opozarja, da bode odbor zgotovljena dela sprejemal od 1. do 3. decembra vsak popoldan od 2 do 4 ure. Na poznejše poslana dela se ne bode mogoče ozirati.
— Točen odgovor. Razstava
vajenskih  del v L;ubljani obeta postati jako razsežna in zanimiva. Ž% libog, da se je vsled indiskrecije bivšega odbornika poskusilo v javnosti od neke strani nekako beganje obrt nih krogov, ki se zrcali  v zadnjih Številkah »Slovenca«. Ta list je namreč prinesel pred par dnevi telegram iz Rudolfovega, da je tamošnja ea-dru/.   poslala   razstavljavnemu od boru  protest  proti   njegovi nakani, naprositi gospoda deželnega predsednika, da prevzame   protektor&t raz stave; v torkovi številki pa  »S to ve nec«   prinaša   dotično   iajavo dobesedno na prvem mestu domačih novic  Ker je prišlo pisanje novomeške zadruge v javnost, naj objavimo tudi točni odgovor, ki ga je  zadrugi po slal  predsednik  razstavljavnega odbora,   gospod   ravnatelj   Ivan oubic. Odgovor slove takc-le: Cenjeni obrtni zadrugi za sodni okraj  Rudolf »vo v Rudolfovem! Pisanje cenjene zadruge z dne 13 novembra 1904   št. 142 a tem vračam, ker nisem v položaju, sprejemati in odboru  predlagati dopise take vsebine. Odbor sa priredi-
tev razstave vajenskih de), kateremu mi je čast biti načelnik, je namreč prina'p'jelao izključil iz svoje srede vsak > paM eno razmotrivanje in ima edino le namen, s prireditvijo razstave koristiti domačemu obrtu in njega naraščaju, Vas spis pa je poleg tega, da ae spušča v osebne napade, eminentno političnega značaja. Priporočal bi cenjeni zadrugi, da posnema nas zgled in avoie moči posveti edino le prospehu tamošnjega obrtnega fanu ki gotovo tuli ž>vo potrebu|e vsestranske pomoči, dražega časa pa ne trati s prekoračenjem avojih pravil in s neplodnim prepisovanjem dru-wr d sestavljenih političnih izjav. Ivan S u b i o, načelnik odbora za prireditev razstave vajenskih del V L ubhani, dne 15  novembra 1904
— V jugoslovanskem almanahu bo reproduciranih 22 srbskih in pa 20 hrvatskih, bolgarskih in slo venskih slik. Od slovenskih bodo reproducirane te-le slike: An t. Ažbe „Za morka- ; A n t G v a j z „Kostanjevska pot"; G v. Birola „Cerkev na gori"; Iv. Vavpotič „Zavest"; Iv. Grohar „Na paši" in »Poletje"; Josip A j 1 e c „Mladi Faun" ; J o s. G e r m „Molitev-*: Maksim Gaspari „Radost"; Mat. Sternen „Po dežju"; M. Jama „Kmet" in „Jutranje solnce", lv i k. Jakopič „Osamljene steze", „Breze" in „Na bregu"; Ferdo Vesel „Usmiljenje", „Žena s Kranjskega" in „Bajke", Henrika S a u t e I „U podrumu" iu 11 in k i» Smrekar „Ka-toliški mladeniči".
— Jugoslovanski umetniki
v Belgiji. K*kor smo že poročali, se je sprožila misel, da se naj jugo slovanski umetniki udeleže mednu tdne svetovne razstave v L'i*tu (Liefff = Lutticb) v Belgiji. Ta misel se je rodila v srbak^m umetniškem društvu »Ladsc v B-ljjradu, ki se je že obrnilo na ministra prosvete iu na i!*.-m--tr-k- g \ predsednika Sivo Gru ći. da bi izpoilovala za to p M -i*t?e macenjalno in moralno podporo. Jugoslovanski umetniki nastopijo na ratstavi kot en* cekta. Upati je, da se ta prekrasni načrt, k bi bil gotovo v*-1 ke važnosti za nadaljnt rte voj jug< stov«n*k© u netnosti, v ceie-m obstgu posreči!
—   Odii&ovana domača
tvrdfca* Pivovarna G Auerjevib dedičev v L ub:jani ki je bla po četkom te«* leta odlikovana na raz stavi v Par zu s častnim križem in zlato kolajoo, ra^s.aviia je svoje oivo meso* septembra na razstavi v L >n-rfnou, ki se> je ^ršila v t»*kczvant-m C y t*!-P*lac**. Tjim je dobda zopet uajveč<e pr znanje, častni križ ia zlato kolajno Tvrdka |e bila torej te^onn enega leta v dveh svetovnih mestih z največjim odlik *v*njem poč&scena. To je p*č najboljše priporočilo za to rea  narodno podjet.e
— C. kr. komorni virtuoz Fran Ond ićek bo v soboto, dnu  3. d^Cdmbra  v  Ljubi,ani   k )n-certiral. Koncert bo priredila »Gl»8 bena M*tic~«.
— Miklavžev večer priredi pevski klub postnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani dne 5 decembra t 1. v dvorani Puntigamske pivniC3 (prei »Katolički dom«)  Turjaški trg st. 1, I nadstr
— Zaročil se je gosood dr.
Mavre j Rus, sekundarij deželne bolnice na oddelku primarija dr. Šlaj-merja v Lub jam, z gospioo H *lo Staretovo, hčerko grafioaka ia tovarnarja na Kolovcu. Čestitamo!
— Porokai Danes se je po rečil ravnatelj Koslerjeve pivovarne, gr. Milovan Miro vic. z gdč. Fino G lo b o Č ni k o vo, hčsrko rainega realčnega profesorja g. Globcčuika. Iskrene Čestitke!
— Rokoborba. D*ncs zvečer je odločilna borba m . d T o m a š e -vicem in Koubo. Kdor zmaga, se jutri bori z rokoborcem Franco Giuseppe iz Benetk, ki se je že danes orip*ljal v L ubijano.
— Predavanje. V nedeljo, 20. t. m, predavata gosp. ravnatelj G. Pire in ur. Legvart o mlekarstvu na Brezjah pri Gabrijel-čiču poooHne ob 3. uri.
— Vinski semenj v Krškem. Priznati se mora, da se je semenj prav dobro obnesel; prodalo se je precej vina, glavna stvar pa je, da so se nekoliko seznanili prodajalci vina z vinskimi kupci. To bo imelo največje koristi za naš kraj. Da se je semenj tako izborno obnesel, je največja zasluga go3p. dr. Tomo Romiha, uašega žuj>ana. Izrekamo mu tem potom iskreno svojo zalivalo. Kakor rečeno, semenj je imenitno uspel, samo Škoda je, da je mnogo kupcev prezgodaj odšlo z semnja.
— Požar v Ooienissi vasi.
D.ie 17. novembra t. L ob 10. uri dopoldne iu nastal v Dolenji vasi o -žar. Ker so ravno v t-j vasi poslopja večinoma lesena in vs-* s Blamo krita, je bila z ozirom na tO, da je ogenj nastal prav na sredi vasi, nevarnost a Ino velika ter le naši marljivi po žarni hrambi, ki je bila takoj na mestu, in spretnemu vodatvu njenega
načelnika se je sahvaliti, da je bilo mogoče ogenj omejiti toliko, da je požar vpepeM samo poalopje Marije Žagar, v katerem je ogenj naatal in v največji bližini tepa poslopja stoječe poslopje V»noenca Koželja in J )žefa Ladih*. Glede na to, da zrak ni bil mirsn, ampak se je sapa zfrganja'a proti oni strani vaai, kjer je največ poslopij, zamogla j<3 požarna hrambi le z riejhu|š m naporom ocrenj v toliko omeiiti. Do S ure zvečer je bila požarna hramba na mestu, da ni zo pet kaj oživelo ter se moglo začeti zopet znova kaj vŽigati. Z veliko te žavo osnovala se je pri nas požarna bramba, ker je bilo ljudstvo malo vneto kanjo, vendar je upati, da ae bodo ljubem začele oči odpirati in bede nače prebivalstvo v kratkem spoanalo, kako potrebno in koristno je gasilno društvo. Vkljub vaej ne areči tolaži pogorelce vendar to, da so bili vsi zavarovani, in aioer pri banki »Slaviji«, o kateri upamo, da bode pogoreloena izplačala odškodnino brez odbitka.
— Martinov večer v Kranjski gori. Pretečeno nedeljo je pri redilo tukajšnje slovensko izobraževalno društvo združeno z nedavno ustanovljenem tambsraškim zborom prav sijajen večer Nad vse hvalevredno je bilo pač pridno udarjanje tamburašev, ki so nas z krasnim FarkaŠevim komadom „Izza valova" razočarali, kar je pač najboljši dokaz nadarjenosti ter navdadenja za narodno stvar. Tudi vprizorjena Al o ševčeva enodejanka »Nemški ne znajou nam je docela ugajala. Posebno nam je dopadala Rezika a svojim živahnim na gtopanjem. Manj dobro je igral Rcbal, ker je nekoliko preveč pretiraval; iz boren je bil pač nastop župana Korena. Oatale vloge so bile povoljno rešene. Ne smemo pozabiti „smolarja", ki je mojstrsko rešil svojo vlogo, samo malo več bi si moral prisvojiti teksta in melodije. Manj dobro je bilo petje, kajti pogrešali smo prvega tenorista, ki je bil nekoliko preslab za tako številen zbor. Želeti bi bilo, da se večkrat uprizori kaka veselica, sicer bomo zaspali glede narodnega življenja. Tedaj le pridno naprej, kajti ravno v tem se ljudstvo izobražuje in spodbuja narodnem gi banju. — r —
— Pevsko in tamburaške društvo „Zvon" v Trbovljah je volilo v odbor gg.: Drag. Berger, predsednik; Ivan Ule, nam.; Fran Vol kar, tajnik; Nikol. Patrih, nam.; Fran F e š t a j n, blag.; Jernej P o d -breg ar, nam.; Ivan Zelenšek, Jožef D o lin še k, Fran Pavlic, Leopold Medvešek, Dragotin Ule, Al. Božič. Dragotin Benedek, Jožef H o rj a k in Ivan S k o p o r c , odborniki.
— Redko darežljivost je pokazal pred nedavnim pobegli infan-terist 17. polka, premožen kmetski sin. ki je pred nedavnim tudi podedoval večjo vsoto denarja. Poslal je polkov-nemu poveljstvu pismo in v njem 100 K, iz česar naj se plača erarju škoda za obleko, ki jo je pri de/.ertiranju vzel seboj, za ostanek pa se napravi kompaniji „dobra večerja.*4 Obenem je tudi naznanil, da se je izselil v Ameriko.
— Požar. V Hrušici občina Smihel-Stopiče, je pogorela hiša, hlev in svinjak kočarju Francetu Murnu. Doma sta bila samo dva po tri iu pet let stara otroku, ki sta tudi najbrž provzročila ogenj in bi bila postala žrtva požara, da jih nista redila iz gorečega poslopja posestnika Franc Srebotnjak in Jožef Kastrevc iz Hrušice, ki sta tudi rešila goved in prašiče. Zavarovalnina znaša komaj 4<>0 K. škoda pa okoli 1000 K.
— Zaklan. Poroča se iz ivam-nika, da je hlapec Jakob Poucbšek z Laz tako močno sanil v levo ramo 21-letnega krojaškega pomočnika Franceta Pemlja iz Zgornjega Tuhinja, da je v par arah umrl. Ponebška, ki dejanje priznava, jc  kamniško sodišče zaprlo.
— Uboj. Pretcčenega ponedeljka je v hlevu pri Francetu ŠušterŠiČu v Virčni vasi umri graščinski hlapec Franc Golob iz Se. Petra pri Novem mestu, kamor so ga pripeljali vozniki, ki so ga dobili nezavestnega na cesti pri Virčni vasi. Golob je na jutro umrl, ne da bi se bil zavedel. Ker je imel seboj konec bičevnika, se sodi, da je bil že preje pripravljen na kak pretep. Ž.iu darmerija je kot sumne zaprla Jožefa (Goloba in Jožefa in Franceta Bartla iz Virčne vasi.
— jCveza slovenskih po-csojilni v Celju t na a svoi nočni zrio" v e-frtrtnfc, <lfi« t decembra t. I. ob 10 uri E>r«*dpo!dr,e v »Nirodn^m domu« v Ctfhu. Da^vni r«d: 1. Poročilo ndb- ra 2 P »ročilo tsmika, oi'rom* re*i*or|*. 3. Poročilo računskih pregledovalerv in od< bren|e ra *ana. 4 Vol »te* pr dsedmka. o4b ra in računskih pregledovalcev. 5 Rasni nasveti.
— Dri. cinkarna v Celju
izkorišča svoje uslužbence, kakor to sploh znajo skoraj vsa večja podjetja. Da bi pa ravno tej tovarni ne bilo treba odščipavati delavcu od pičlega zaslužka, kaže pač najbolje dejstvo, da državni proračun za leto 1905 zahteva za rudarstvo 26*3.053 kron manj zato, ker se je prihranilo izredno mnogo
pri nakupovanju rude za celjsko cinkarno in ker so prometna sredstva sploh imela nizke cene.
— Uboj.   Mtnborsko porotno ao'iiSće je obsodilo 20;etnega kmet skega fanta Joa. Kraj n ca iz Sov-saka zaradi uboja nekega Vino. Taft-nerja v ailobranu v petmesečni zapor.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukaičnjem deželnem sodišču: 1.) Franceta Kogoja, rudarja v Idriji je o kr. gozdar zasačil, ko je v gozdu lovil senio* Ko mu pa odolieuec ni hotel povedati imena, mu je gozdar napovedal aretacijo, ter mu hotel odvzeti orodje za tičji lov. To je pa Kogeja tako razburilo, da ga je z eno roko pahnil od sebr, z drugo roko pa iztrgal orodje, tako da je bil (fosdar na levem sredincu r«njen. Zmerjal ga je tudi a smrkavcem, Čei, da nima tu nič opraviti, in da naj rajši gre tja gledat, kjer tttje brastje sekajo. Ob-evjjecj |e bil 6 tednov težke ječe. 2) France KleviČar, ti akar*ki hlapeo v Ljubljani, je Koslarjevemu delavcu Franoetu Ljubicu v Cankarjevi hiši v Gradišču ia akrinje. ki jo je odklenil, izmaknil okoli 500 K gotovine. Drago jutro aeje z dvema natakaricama a Bjakarjem vozil od krčme do krčme ter zapravljal denar. Pn aretaciji ao naili pri njamu Ae 227 K in nekaj zlatih prstanov. Zagovarjal se je, da mu je v Tivolakem g zlu podarila denar neka neznana Hrvatica, a katero ae je seznanil. Saveda je bilo tj vse od konca do kraja zlagano. Obsojen je bil na 8 mesecev težke s postom in trdim i*ž ičem poostrene ječe. 3) Janei Ocopek, dninar iz Jablane, je prišel neki večer z dvema tovarišema pred h<io posestnika Franoett Bervarja v Ć >l-niiah, ter so klicali njegovega ama na korajžo. K) je i*l oče is biie pogledat na proito, kaj da je, ga je udaril Ocpes z nekim lesom tako močno po glavi, da se je takoj zgrudil. Obsojati .e bil na 5 mesecev težke ječe 4) France Kranjc, posestnikov sin t Dolenji vasi, je srečal na c-vti Urhovega in Zajčovega ftnta. Prišlo je med njim« do prepira in i«p*ža, ter je p*i tej priliki obdilte-nec ran i z ostrino »ekire Urboveora na vratu, Za|čev-e(fa pa na glavi. Obdolženec ae je zagovar al, da se je p'ed tema dvema le branil, ker sta ga z noži napadla, a priče so to zanikale. Obaojrn je bil na 4 aSCVeSC težke a postom in trdim ležiščem pooatrena j*č*
— Navihana deklica. Včeraj opoldne je stala tik zidu, kjer visi obleka, pred Turkovo prorlajalnioo v Prešernovih uhoah neka do 11 let stara deklica. Ko je šel mimo policijski detektiv ia jo v šali poprašal kaj pričakuje, je deklica z roko mi gnila na nasprotno et-an ceste in zaklicala: »Prid' no s--m!a in s le al detektiva tako prevarala, da je mislil, da kliče kako svoio prnatelj.c^, ter jo pustil in odšel dalje. Ko je prišel do pošte, s<9 je ozrl nazaj, v tem trenotku pa opazil, da je drk'etoe spu lilo dv« predpasnika z z du in odšlo proti M*rij»nemu tr^u Detektiv «-l takoj z i njo in ubrala sta jo Čez Mar;jin trg na S/. Petra nns p. Ko i* det*kt v nad njo zaupil, da naj ga počaka, se je dekletce obrn>lo niza), vrglo predpasnika na tla la rrkio, da ju je samo pobrala, ter ateLla dalje. Detektivu pa sta cattla samo pred pašnika, katera je nesel oftkedova w prodajalki nazaj. R«s nadebuden otrok!
— Zastonj hrana in ae denar« Z »četkom tega meseoa je pnsVi stanovat na Sv. Petra cest) it. 20, kier stanuie tudi sprevodnik Gisper Strmček, neki F J., kateri |e rekel, da je v siutbi pri neki tukajšnji banki. Zgovorila sta ae z gospodinjo tuli za hrano. Ko je iel Strmiek nekega dne na isprehod, gospodinj« pa tudi ni bilo v stanovanju, je J pobral čila in kopita in jo odkunl neznano kam, popustivči gospodinji 22 K spomina na hrani in stanovanju Ko je pa prišel njegov acstanovaleo Strmšek domov, je tudi ta opazil, da mu je po odh :>du »bančnega ualuž-bencaa iz kovčega zmanjkalo 40 K iesaira
— Z vozom izginil. Včer«)
je poslal g Fran Ksaver Kaapar. prodajalec pohištva v Soteski a*. 8, na južni kolodvor delavca Ivana £*b;eka ia Dobrunj ter mu dal 11 K denaria sebi«, da bi mu pripeljal a kolodvora neko blago Ko je pa /. .b.e* -m denar v ž*pu, se mu ni poljubilo voziti blago Kasparju, ampak je lepo popustil na kolodvoru voz in jo i denarjem popihal. Žabtek je bil ie zaradi tatvine kttziovan in ima prepovedan povratek za mesto Liubuan 1 Kasparju je voz. ki je vreden 80 K. pripeljal potem nazaj neki druar človek
— Nezgoda. Karola Potta, pri penjača na južni Železnici, je dne 16 t. m. med  tem, ko je pripenjal vozove, pe levem očesu udarila kljuka in ga poškodovala.
1*V Dalja v prilogi- ^90
— Pes ugriznil je sinoči na
ž*bi-kw re*ij*»j<vo l--.'ft Marjeto 6* larje«o in jo poškodoval na desni nogi.
— Delavsko gibanje. Včeraj na je coVtlaln i |um c* kolodvora 48 g« riškib sd»riev v G^rco, 16 la gk h pa v K ronin. — 7 t* ■•cev je
ilo iz L-ir*t a v S^Mh 1  8 D«!tm tincev s R**ke * Hrušico, 27 Hrvatov pa it H b   na Reko.
— Izgubljene in najdene
reči. KI uoarssi učenec J ž t Beiič je n š t včera| na Dunajski cesti de Darn«ro s malo vsoto denarja — Jo i f Krmena je našel d&n*-s ponoči na Dunaiski   c**sti   Sur kopani voziček
— Polio jaki atraŽn k Franc Š nkovec ie še' v noči od 14 na 15. t m v Predim<h ui'oab ml - kai-sa> voziček. Ooa »e d( bta na m»g eWtu. —
ip< d M tevt9terg*r je izgubil rdečo denarnic^ s atinmi predali, v kater« je ime 4 K 70 vin denarja. — Neka dam« je izgubi1* alat uban z velikim, temnim »-vettstom, vreden 60 krou. N*jd;teh dob' oaprrado.
— Preproge za božična darila« Z-iat^pj ir> p >š?mne prosto ra t po£i tja znana trg ;v»n» e preprogami O'end:, Du aj, I, najuovejli ceno*n:« e prirodno resn»čnimi bar-T^sMnai p -dobami različnih preprog, odej  sa«»^ri»v itd.
— Ljubljanska društvena godba prirez: jutri, v nt-d>-ho zvečer v P'0*iGrib g Vospermka (»Katoliški dom«) društveni koncert za t1 .i r. e. Začetek ob 8. uri. Vs oocina ia član* ometa, u* član; p)aea;n 40 vin.
— Mova restavracija. G sp
Alojiij Rasberger ja ot»o?tl svojo novo re-tavrac^jo na Sv Petra na-lipu št. 57 Več se razvidi is današnjega mserata.
— Izkaz posredovalnega odseka „Slovenskoga trgovskega društva Merkur'1. Iščejo se: 1 p močnik manufakturne stroke ia deželo, 1 pomočnik želeinmske stroke ia L ubijano, 2 pom« črnka špecerijske stroke za deželo, 3 pomočniki mešane stroke za deželo, 1 praktikant o Krnov, 1 blagajničarka i* deželo 1 prodajalka za deželo — Siuibe iščejo: S pomočnika man ufa k turne stroke, 14 pomočnikov mešane itroke 9 4 pomočniki Špecerijske stroke. 1 pomočnika špecerijske in ž --.ezmnsko stroke, 1 konterski praktikant, 2 prodajalke oziroma blsgaj-D čarke.
— Tedenski izkaz o zdrav-
■tvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 6 do 12 novembra 1904. Število novorojencev 19 (™26 3%0). mrtvorojen* c 1, umrlih 22 (=e29 4t/o»)i med njimi oh je umrlu za vrstico 1, sa jetiko 2   za vnetjem a .piinih or-£m v 2   -al---^ mrtvouda 1   za raz rčnimi boleznimi 16    Med njimi je bil   tujcev 5 (»22 7%), iz zavodov 10 (aaB45 4%)   Za infekcioznimi bo lezmmi so oboleli, in sicer za škar-tico 1,  aa   dusljivinri   kaeijera   3, za Trat:eo 11   aa ufenoca 1 oseba.
— Hrvatske   novice. —
Pri volitvah vzagrebski občinski z as to p je v 1. razredu zmagala neodvisna narodna stranka ter je prodrla izmed 8 mandatov s sledečimi Šestini kandidati: dr. Boro š a, Crna-dak, pl. Halper, M a ta d o vic, dr. pl. Miletić in Fr. Švrljuga. Tudi t IL razredu, ki je volil včeraj, je imela najbrže neodvisna stranka lepe uspehe.
— Dva svoja otroka je potopila dekla M. Pavunjak iz Okrajne pri Rogatcu, in sicer enega lani, enega pate dni. — Ameriški Hrvatje proti dalmatinskemu namestniku. V imenu 50.000 dalmatinskih Hrvatov so poslale razne organizacije hrvatske zveze v Ameriki predsedniku tavatekc narodne stranke dr. P. Ćin-grijo memorandum, v katerem v ostrih izrazih pretegujejo proti žaljivi izjavi aamestn ka barona Handla ter izrekajo dalmatinskim poslancem zaupanje.
'  Najnovejše   notice. —
Bomba se je r&zpočila pred mestno 1^*0 v Barceloni. Ranjenih je 21 fi-b, med njimi deset nevarno, škoda je velika.
— Isgredi zoper Žide so te baje pripetili 5 t. m. v Komu. O-cniiigi anr.etje so baje oropali nad 100 židovakih b>š in prodajaln.
— Morilci Klein se če nista Odpeljala is Par za. Prepeljejo ju pa v jetmškem vozu, ki ga priklopijo tovornemu vlaku.
— Vlak in tramvaj sta trčila skupaj v Torontu. Devet os-b je ub t h, mnogo pa ranjenih.
— Nadvojvoda — pisatelj.
V Budimpešti izide lepo kolorirana knjiga o zdravilnih rastliuah. Knjigo j* spisal nadvojvoda J jžef, slike pa priskrbela kneginja MargaretaThurn-T b X I s.
— Trojni roparski umor.
V nemški koloniji Prišip na Ruskem *o neznani roparji napadli b-žo pa-«orja Biuooanoa ter ubili med grez airm mukami njega, njegovo ženo !r* hčer.
— Dijaki — abstinentje Danes se vrii na Dunaju na pozi*
nekega dijaškega društva uatanovui shod za akademiČno društvo abUi nentov.
— Za podpiranje ruskih vojnih begunov je ustanovila poljaka kolonija na Dunaju poseben odsek 15 članov, med katerimi so tudi poljski državni poaianci.
— Zgorela     je velika usnjarna K. Budiiovskega v Tre beV!Ću Skoda je velika.
— 701etnico češke himne •Kde domov muj« bo 21. decembra t 1.
— Kardinalu je pljunil v obraz blizu Pant-ona v Rimu neki mladenič, ki ga pa kardinal ni puatil zapreti. Mora ie imeti tehtni vsrok.
— Megla v Londonu Ko sta ■e te dni peljala angleški kral) in kraljica na kolodvor k sprejemu por tugatske kraljeve dvojice, je naatala hipoma taka megla, da je moral vos na cesti počakati, da ao prišli služabniki z lučmi.
* Dolarsko gibanje na Ogrskem. Centralno vodstvo ogrskih delavskih organizacij je izdalo ravnokar poročilo o sedanjem stanju delavskega gibanja na Ogrskem. S 1. januvarjem je bilo glasom omenjenega poročila or-ganizovanih delavcev 41.000, pol leta pozneje pa že 52.000. V celi deželi je 29 samostalnih in 15 deželnih organi zacij s 408 strokovnimi skupinami. Večina organizovanih delavcev je v Budapešti. Sedaj proti koncu leta je na Ogrskem najmanj že 60.000 organizovanih delavcev. Pri tem številu pa niso • teti poljski delavci.
* Največji japonski list Kyoi-Ku Kal ugovarja zop«-r necnoam šovinizem, ki vlada v japonskih š >!-skih prostorih. V šolah ae na vse kripije neti ogenj aovraštva aoper Ruse in se pretirava moč in vpliv japonatva. S)la ni sa take stvari, šola je sa učenje. Bodočnost bo dala Japoncem mnogo opraviti s problemi miru, ne pa vojske in ravno aedanji rod bi se moral učiti reševati taka bodoča vprašanja, pa ne zabavljati soper sovražnika in tratiti dragi čas zraven pa se napajati z željami po osvojitvi. Vlada med vojsko zane marja šolo, veliko učiteljev je v vojski, zraven je pa tudi veliko učilnic br-B učnih knji?
* Pravi kandidat. V listu „Rockenhausener Tagbl. - je bilo nedavno čitati sledeči oglas : * Složno na voli Šče t Volilci, volite enoglasno gospoda Jakoba Gichla ! Vreden je našega zaupanja ter zasluži, da ga iz olimo, ker daruje 600 litrov vina, tri srnjake, dve plečeti in Šest zajcev za volilno pojedino. Takšni ljudje morajo priti v ob črnski svet, ker skrbe tudi za svoje bližnje.11 Podpisanih je nveč meščanov.■
* Vsa   pride   na   dan. V Psszti Folda (Ogrsko)  so  našli pred štirimi leti veleposestnika Totha ustre ljenega v postelji.  Pri  njem je ležal revolver. Vsi znaki so govorili za to, da se je sam ustrelil. Nedavno je nje gov bivši pristav Ištvan Torda zapro sil njegovo vdovo za roko njegove hčere. DekliČja mati pa ga je odbila rekoč: .Ubijalcu ne dam svojega otroka za ženo !" Iz maščevanja je Torda potem takoj naznanil sodišču, da ga je gospa Tothova najela za  večjo  denarno na grado, da je ubil njenega moža. Sodišče je oba zaprlo.
* Zdravljenje ozebline z alkoholom. V najnovejšem času zdravijo nekateri zdravniki ozeblino baje z dobrim uspehom na ta načir, da polagajo na ozebline s špiritom napojene, večkrat skupaj zložene tančice č-z iste priđe gutaperča ali splch kaka tvanna, ki ne pripušča mokrote, čez vse pa se napravijo dobre ob veze Po tri do petkratni obnovitvi ozebline izginejo. Drugi zdravniki pa priporočajo proti ozeblini, držati ozeble roke ali nogo kakih 10 minut v vodi 32 do 35 stopinj gorki, da ozeblina preneha.
* Varčen gospod je predsednik franooake republike Loubet Zbornica mu je dovolila za njegovo potovanje v Rim 450000 frankov toda Loubet jih je porabil Je 370 000 frankov, preostalih 80000 frankov pa je izročil finančnemu ministru, ki jih je seveda z veseljem sprejel, da jih drugje porabi republiki v korist Pod Fauretom s* kaj takega ni pripetilo, temuč je dovoljeni proračun redno prekoračil za znatne vsote.
" Volilno po sv. pismu. Pri
občinskih volitvah v Frana«.brodu je nek nezado7olen meščan eddad sledeči volilni listek: »Jezajija 41, vrsta 24«. (Dotično mesto se glasi v sv. pismu: sGlej. iz nič ste, in Vaše delo je nič, in Vas voliti je ernuscb»a)
* Uniforma ogrske tra-bantske garde. Ogrska vlada je povabila več madjarskih umetnikov, da napravijo načrte za uniformo, ki j* dobi moštvo nove ogrske trabant ske garde. Izmed priposlanih načrtov izbran ie tinti, ki spsja razne motive gala noše Iitvana Bath -ryja in Nikole &nnjsktga. Člani trab*ntske garde bodo nosili čez belo suknjo posrebren oklop, na katerem bo emajlovan ogrski grb. Vrh te suknje bodo nosili
Zrinisktga plaŠŠ brez rokavov, ki bo a^gal do stegna.   Oake hlače so iz sivega aukna s zlatimi vrvioami ob Site; čiimi so rumeni ter imajo zgoraj slat rob    Na  glavi  bodu noaili Zrinjakesra kapo (kacigo) a belo per janioo Rasen ravnih sabelj brdo no sili gardisti pri svečanih prilikah tudi sakrivliftnke.
* Dežnik je kitajska iznajdba. Is Kitajske je prišel v Indijo, n Ia dije n« Grško, kjer ga je baje imel še Pitagoras razpetega nad glavo, ko je poučeval avoje učence na pekočem solnou D odor pr poveduje, da je imela sloveča Aapazna krasne solnčnike in dežnike. Pri Rmljanih so se po deinikih spoznavali begati patricr; obenem je tudi spadal med dragocene predmeta sa doto mladim nevestem, ki so paiile nanj do svoje pozne starosti. Med da ili, ki jih je Antonij dal Kleopatri, je bil tudi dežnik Ia Afrike in Indije so prinesli dežnik v Evropo Portugalci, s Portugalske je prišel na Angleško, od tam sredi 17 stoletja na Nemško in Franoosko Deiuik naših prade dev je bila obsežna, zamotano sestavljena, pet do šest funtov težka stavba. Za časa velike revolucije na Francoskem Je bil dežnik znamenje protestnikov. Leta 1788. je zahtevala moda bele dežnike, leta 1789 zelene, leta 1791 rdeče iu leta 1834 modre. Dandane«« so take žive barve priljubljene le še pri kmetskem prebivalstvu, moderni dežniki pa imajo otožne barve.
* Slovan ustanovil grško mesto. Mesto Lavaeova pri Sparti je baje ustanovil poglavar stare alo vanske rodbine Leveoov, katera rodbina ima še dandanes nekaj potom-e«?, baronov Lavetzov. Ko so namreč Avari vdrli v Grčijo sKdilo jim je vbČ Slovanov, med njimi tudi omenjeni poglavar, ki je ustanovil mesto enakega imena. Daai to nt zgodovinsko, temuč le ustno poročilo, vendar meščani Levecova v to trdao varujejo ter je mestni zastop celo imenoval vse meške potomoe rodo-v ne   Levetzov   sa častne meščana.
* Proti vrabcem. V Ecn denu obnovi vsako jesen okrajna politična oblast staro policijsko naredbo za pokončevanje vraboev. Naredba naroča, d« mera vsak poseat nik, ki ima do 12 ha zemlje izročiti svoji občinski oblasti do 1 decembra tri vraboe, posestnik 12 do 24 oralov ao dolžni prineati 6 vrabcev, in vsak poaeatnik ki ima nad 25 ha zemlje mora priskrbeti 12 vratoev. Kdcr tega ukaia ne izpolni, se kaznuje zaradi prestopka z globo 6 mark, odnosno s zaporom Občinski pred ste j m k i morajo t »čno poročati okrajni oblasti n itvršitvi naredbe
* Otročka tragedija. V mestu Halloninu ob belg jssi meji j? neki 13ietni deček iz ljubosumnosti do svojega enako starega tovariša zadavil od obeh ljubljeno 11-letno dekhoo. Ko so namreč starši deklice opazili, da zasledujeta dečka hčerko, so obema strego prepovedali priti blizu. Ker je vročekrvnejt mislil, da le on ne sme k deklioi ter se je moral tekmeou umakniti, prišel je k deklici, ko je biia aama doma aa varuhinjo mlajšemu bratu, jo vrgel ca poateljo ter jo zadavil. Od tedaj je mladi morilec izginil z doma.
* Promet. Norimberška saložna firma C. L-uohs te več let izdaja naslovni knjige, ki obsegajo Še celo knj ln;a Knjige so na prav dobrem gtaau, ker ao sestavljene po za: e« j.-vih informacijah in skoro ni trgovskega podjetja, ki bi ne imelo te ali one teb knjig. Poslednji teden pa je izšla nova Leurhsova naslovna knjiga (Adressbuch), ki no gotovo vsakogar zanimala, nararaČ IV. izdaja naalovne knrg. ia Štajersko, Koroško in Kranjsko Na okoli 700 atraneh velike četvorke je zaznamenovanih okoli 3670 krajev s natančnimi nasb vi vaeh trgovcev, tvoruičarjev, rokodeioev, gra-ščakov, lekarnarjev, zdravnikov, bo-telov, restavracij, kopališč in zdravi lišč, odvetnikov, notarjev itd. Pri vsakem kraju so statistički podatki o Irgi, steviln prebivalstva, oblastvih, šolah, zavodih, društvih industriji itd. Koj'ga se dobiva pri G. Lfuchs Co, Ntimb*»rar in oo vaeh knji?nt'žuioah
* Poljudna umetnost. Deževnega jesenskega dne sedim pri časopisu in ko ga prebiram od početka do konca, mi v prilogi obstanejo oči na mali notici, kjer se med dragim bere, da je strojno vezenje skoro popolnoma izpodrinilo vezenje na roke. Nisem mogla prav pojmiti, da bi ročno vezenje, ki je ob Času, ko je stalo na vrhuncu, ustvarilo toliko umetnih tvorb, ki so kosale s samim slikarstvom, o čemer nam priča še danes mnogo takih del po mnzejih, n. pr. srednjeveški gobelini — moglo zapasti strojnemu ve zenju. Ko berem Še naprej, vidim, da je izpodrinil to ročno vezenje — Šivalni stroj. Ni mi bilo jasno, kako naj mrtvi, krhki, bobneči stroj, ki smo o njem doslej le čuli, da dobro šiva srajce, krila itd., veze in sicer lepo veze, zatorej posvetim svoj izprehod tej
tadevi in se nspotim na Sv. Petra cesto Št. 4, v zalogo Singerjcvih Šivalnih strojev, odkoder sem že večkrat dobila na dom lepake o učnih kurzih za vezenje na stroj. Stopim v proda-jalnico in tu vidim polno prelepih vezenin, napravljenih na Šivalnih strojih, vezenin, ki bi jih nikdar ne mogla spoznati za strojno delo. Videla sem namizne prte, preproge in zastorje, blazinice in pompadourje, celo podobe, portrete in krasne pokrajinske slike. Pa kako fino je vse to izvršeno. Niti sledu o strojnem, mehaniškem, skoz in skoz enakomernem delu. — Stroj opravlja le službo hitrejšega izdelovanja, vendar pa ostane individualnemu znanju vezilke vkljub temu nedotaknen delokrog. Dama v prodajalnici me je prijazno vprašala, če ima katero teh del na sebi res kaj takega, kar označuje nevešče občinstvo z zaničljivim obrazom: „strojno deloH. Po resnici sem morala to zanikati. Že parkrat sem čitala v časopisih o „izložbi modernih umetnih vezenin, napravljenih na šivalnem stroja", pa se nisem menila za to razstavo. Kako napačno sem ravnala, sem se poučila Šele danes. Naj se torej vsakdo, ki mu je na tem, da bi okrasi stanovanje, seznani s to umetnostjo in priporočam vsakomur, da si sam ogleda v trgovinah Singer & Co take izdelke, napravljene na šivalnem stroju, in ne bo mu Žal.
Književnost.
— »Popotnik11 ima v 11. šte
vilki to-le vsebino: 1. PoŽegar: Pro sveta. 2. K. Škapin: 0 ljudski šoli in materinem jeziku. 3. V. Polko: So matologija v ljudski šoli. 4. J. Ko c b ek in M. J. Nerat:  Spomiui na poto v?.njc v Norimberk. 6. Književno poro čilo.  7. Razgled:  Pedagoški paberki — Kronika.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 19. novembra. Današnja seja je trajala do dveh popoldne. Podpredsednik Kaiser in ministrski predsednik dr. Korber sta obžalovala dogodke v včerajšnji seji, zlasti da se je v debato vlačila tadi oseba cesarjeva. Nato sa je nadaljevala debata o Korberje-vem govoru. Posl. Demel je govoril o odnošaj h v Šleziji in napadal vlado radi slovanskih para-lelk v Tešnu in Opavi. P slanec Pernerstorfer je izjavil napram Korberju, da se patrictueni ne da priučiti in da se bo prebivalstvo emancipiralo od njega, ako bo w vladi ljubo ali ne. Posl Tam-b o s i se je zavzemal za Trst, posl. Lindner pa je govoril s vse nemškega stališča. Ko je grof Sternberg izjavil, da s svojim včerajšnjim govorom ni botei žaliti cesarske hiše, je nastal velik hrup pri Vsenemcih, ki so Stern berga zmerjali s psovkami ,stra-hopetnik", „bojazljivec". Prihodnja seja je v torek.
Dunaj 19 novembra. M nistr-ski predjed-iik dr Korber je danes sprejel predsednike nemških strank
Gradec 19 novembra Vest, da bi bil umrl grof Kottulinski, ni resnična.
Budimpešta 19. novembra. Danes ob 1 uri popoldoe je bila otvorjena magnatsfca zbornica.
Bud mpesta 19. novembra. Ministrski predsednik Tisza seje odpeljal v Godollo, da poroča ce sarju o včerajšnjih dogodk»h. Cuje se, da je iz vladne stranke izstopilo več aristokratov in u lednih mož, med Djimi tudi bivša ministra Szell in Vlassits
Varšava 19. novembra V nekatere seminare in šole se namerava uvesti poliščina kot učni jezik.
Kolin 19 novembra Tu je eksplodiralo 5 plinovih kandelab-rov. Vsled eksplozije je bila porušena neka hiša in ubitih 40 oseb.
Rusko-japonska vojna,
Petrograd 19. novembra. Podadmiral Bezobrazov, ki je po vel ;eval vladivostoški eskadri na pohodu na japonsko obal, je iz Vladivostoka dospel v Moskvo. Bezobrazov zatrjuje, dajekrižarka „B gatir* [že popolnoma popravljena in da sta že tudi ostali dve križarki „Rosija" in „Gromoboj" sposobni za boj. Vladivostoško brodovje se baje pripravlja na nov pohod na japonsko obrežje. Bez-
obrazov je mnenja, da pribori baltiška eskadra brez dvoma Rusiji nadvlado na morju.
Petrograd 19. novembra. Vest, da bi se bil general Kuroki pojavil s svojo armado vzhodno od Mukdena, ni resnična.
Petrograd 19. novembra. Inozemski časopisi razširjajo vest, da je car Nikolaj ukazal, da se naj Steselj umakne v for Liaotiešan. To je neresnično.
London 19. novembra. Iz To-kija sa poroča, da priznava sedaj celo japonska vlada sama, daje pred Port Arturjem doslej v celem padlo najmanj 70.000 Japoncev.
London 19 novembra. Iz Ci-fua se poroča, da je general Nogi po zadnjem brezuspešnem napadu na Port Artur, ki je stal Japonce ogromnih žrtev, sklenil, da ne bo več nadaljeval n1 vala na trdnjavo, marveč bo skusil z rodnim bombardiranjem in izstradanjem prisiliti Steslja, da kapitulira
Gospodarstvo. 000^
Tržno poročilo.
Z'željemh večjih prevratov na svetovnem žitnem trgu še vedno ni, pač pa se je več t-dnov trajajoč* stagnacija spremenila deloma v ž'vljt»njo. Velike »aloge Žita v naiin h ao ae končno le skrči e, kootum moke se je izvzvmii bele vr«te oekobko ia* boljšal, učinkovat' je pričelo pri naa jeaenako mrzlo vreme, ki ut' g e v kratkem spremeniti povra|» plovnih rek v ledeno akorjo — kar an&tno reducira in podraži dovoze na Železniške postaje — isto vreme pa je tedt lahko blagodejno za ozimmo, ali pa kvarno. Če temperatura pada brez snežne odeje Inozemstvo ventilira latetako različne momente, ki naj hi v tej ali oni smeri vplivih na tendenco žita. Govorilo ae je ta teden o prepovedi izvoza pšenice it Rusije, nasprotno temu se pojavlja celo v Ameriki  zanimanje za rusHo blago
— južna pristanišča Rusije notirajo vsled tega višje cene Amerika toži, dadelajo ozimini miši Šfrodo. Is kaosa za in proti višjim cenam govorečih poročil ai je tedaj težko napraviti konkretno sliko za prihod o|e mesece
— vendar pa je prej verojetno, da do spomladi ne bomo kupovali pšenice poceni, pač pa cd čusa do čaia raje dražje, n*-go danea. Ravno nastopa sezona Dolgega konsuma, in v takem Času cene ne oinebavajo.
Pšenica se giblje sem in tje, nt pa kak h znamen-, kam pravzaprav misli kren ti. Iz skušnje pa. in pa is dejanskega gibanja bi preje pričakovali višj'h oen. V zadnjem poročilu je notiral aprilov kurz 1013 do včeraj so je gibal že met 1013 in 1037 ter r.ot-ral voVraj 10 25 Čm se je namreč pojavilo zan>manteS4 nakopt)
— ie ao lmetelji dvignili svoje za-h'eve za točno in terminske kupčijo. D >čim pa je borza prijavijila te po* v ške od 5—10 vin , zahtevali so i metel;- vrdn i dvakrat toliko, a!i pa svoje ponudbe odtegnili
Koruza napredu * dalje. Aur.lov kura notir« «eer*i 7 60 proti predte-denskemu 7 50. P^i-g resnično s'abe letine v E«rops dv g« koruco tudi ie ruonuoska prepoved izvoda, č š, da nima koruze niti za Ustno potrebo. L vao vebemenc > pritiaka pa am-naka loruii na e-r-p^ii trg, ki pa vsiio r*zpoioiuim množinam ne more omajati tuzemake tendence.
Oves vztraja, v sv<jih pozioijah ter notira polagoma ašsW Kure se je povspel od 712 na 7 17, t >*oa roba je le po i frr-.ni oeni dobavna.
Moka. posebno črneje vr«te. gre nekoliko bitreja v promet, mlini so vsled tegra tudi c^ne nekol k » spremenili in jih zenačili s k inauoaom. Crneje vrste so dtigntli nekoliko bolj nego bele.
Sladkor ae je od. zadnie^a našega poročila vsled nagle 16« surovina snatnn dvigcil ter notira r*M nada 81 K 50 vin. sa točni odjem, 82 K 50 vio. za odjem do konca maro« 190 5
K » v a naznanja trdnejo tendenco.
H i ž ict« tako.
Petrolej notira nespr* m^njeno, posamezne ponudbe noan*» r-dnega galiŠk-g* petroleja niso m uU«. oslabit tendence za I vrste ia R«ke in iz Trata.
— Dobavni  raspisa. C. kr.
trgovako miniatrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pri ravuateljstvo srbskih državnih železnic v Belgradn dne 23. novembra 1904 vršila ponudbena licitacija za dobavo 608 m 1 hrastovega lesa za stavbo vrtuljnih plošč (Dre^cheiben) in mostov. Pogoji so pri navedenem ravuateljstvn na vpogled. Ponudbe je vložiti najkasneje do dne 23. novembra 1904 12. ore opoldne.
Listnica uredništva.
Potrjajemo dm nam dopisa ,a Rako* t 161 it. na&tga lista ni do pos al g. Janko Blag a n Je z Zameska, kakor tudi da ni z njim t nobeni tSTezi.
Za prebivalca mest, uradnika I. t. d.
Proti cežkotam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno do mace   zdravilo   pristni  ,,Moll-ov Seidlitc-
Sraaek", ker vpliva na prebav ljenje trajno i u ravno v al no ter ima olajševalen in topUen učinek.  Škatljica velja 2 K. Po postnem
CDVzetji razpošilja to zdravilo vsak daa kar A MOLL, c. in kr. dvorni zalagate j, na DUNAJI. Tnchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moi.i.-ov pre-parat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 8—16
^aajle< vaekdar iezmmtn vino lekmrmmrjm Ficeoiijm mf MJunija ni mm MtummjslBi c^sti in zavračajte Izdelke, ki obsegajo le neznatne množine železa In nimajo zatorej nikakršne zdravilne vrednosti Zunanja naročila po 6 povzetju. 1204-31
Bolid (904. Kdor nerad iada mnogo denarja in bi ven i ar rad avoji rodbini napravil veselje, naj se obrne na znano eksportno firmo A. Hirschberg, Dunaj, U. Etembrandtatrasse -t 19. kjer ae dobi za nizko ceno gld. 6 0') garnitura 42 kosov jedilnega orodja is amer patent, srebra, ki nadomešča popolnoma prstno srebro in je nvedeno ž« po odličnih hotelih in gostilnah Glej današnji inserat
„Le D6lice„
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—37 Itroa zaloga: Dunaj, L, Predigergasso i
"1
Rogaški „Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču Zdsvnifks Bright-ovim vnetjem obisti pjjgjjg kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu
diatezi vodne kisline togjgj sladkorni griži
zflravflsi repeki zaprtju bolečinam na jetrih.
tBTMM o«u» utrt do*dai«  t or.-«t*-.f
Vydreve žitne kave
POSKUS 1"E>»- Vio-« Cr«<o»:m<K>
pM»l 5 »t poMjia « * BO* trtnoo.
.DOMAĆI PRIJATELJ"
aafrfea«
Mnogo denarja SSSSg
obleke, blnze, trakove, nogavice, otroSke obleke itd. itd.  Pobarva se brez troda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak zavar. barvilo za blago „FaLOX>*. Posku-
sni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (črno in višnjevo tegetthof-
blau) 10 h več).   Poskusni zavitki so zastonj, ker se za to založenih 20 h pri na-kupu originalnega lončka odšteje.
3031—46
podjetje   barvil  zov blago Dunaj, VI., Wallgasse 34.
L LUSER-jev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-800       jim očesom, žuljem Itd. 36
Glavna zaloga:
L SCMENK-ova lekarna
Dunaj-Meidllng.
£Lnser-j6Y«!
obli« turiste
Vaj UWUV1 Jw* po K VSO. Dobiva se v vseh lekarnah.
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera otrdi dlesno in odstranjuj« neprijetno sapo Iz ost*
t stelalenlea a novo dom t K.
Melusine zobni prašek
1 »liHKlJIeu 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto.
===== Edino zolofto* = Zaloga vseh proizlrušeulii zdravil, medic, mil, mt dicinalaih vin, specijalitet, najflnejsili parfumov, kirnrglčnili obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leute&a i Ljubljani, Resljeva cesra it. 1
p c leg novozgrajenega Pran JoSetovega
iubu. mosta 38 - 46
Želodec prebsvlja in čisti.  Da pa sa-
more sadostiti obema svojima nalogama, ga no smemo niti v enem niti ▼ drugem ozira preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Iavrstno sredstvo v ta namen je dra. Rose balzam sa želodec ia lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavUanje in povaroea lahko odvajanje bres bolečin. Dobi se tndi v tukajšnjih lekarnah. b
Foulard-svila
po 60 kr do gl. 370 meter za krila in
obleke. Franko in že ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se posije s prvo posto Taiarua ia svilo llrnurbrra, Ziirlela. 2 76—6
Darila
Upravni&tvu našega lista so poslali:
Za družbo av  Cirila In Metoda. G.
Vinko skrt v Ilir B.&trici 25 K 26 v., katere so darovali bistriški preferance igralci na strel* skem večeru 20 K 08 v..) dalje v veseli družbi nabrala g. Perne 4 K in g. Val 1 K 18 v. — G. dr. Josip Globevnik v Novem mestu 28 K nabrano pri ,Horaciju" ob slovesu aTuc-kovcev" od v slato Bosno odhajajočega dragega jim prijatelja, želec da se kmalu vrne v njih krog, ,ak' će visoka zemeljska vlada i
Bog !* J .-k. !- — Neimenovan 2 K — kot prebitek na keglji&cu v „Nar domu". Skopaj 49 K 26 v. — Živeli d rov alci in nabiralci.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. novembra; Marija Ambrož ič, oficijalova vdova, 60 let, Marije Terezje cesta fit. il, srčna hiba.
Dne 18. novembra: Matevž Šark, delavčev sin, 1 mes., Karolinška zeiuija štev. 16, Ecclsmpaie. — Adolf G obelnik, krojačev sin, 9 let, Radeckega cesta št. 2, vnetje ledvic.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni karsi daa. borza 18. novembra 1904.
4J t majeva renta.....
4° , srebrna renta .....
t ' , avstr. kronska renta    . .
S%     a   »ia^        »       • • 4' „ ogrska kronska „
4«/# . alata .... 4- , posojilo dežele Kranjske . 4' / , posojilo mesta Spljet .
»Vi > - Zad" • 41/*   bos.-herc. žel. pos. 1902
4 j ce&ka dež. banka k. o.
4°/o     b      iv      ■     * o. •
*l i* j sst* pisma gal* d. hip. b.
** i° • Pe^t. kom. k. o. z. 10°/# pr.......
<  .* . zast pisma Innerst. kr.
4»/t°/t . n ogrske cen. dež. hr.......
41 ,* y z. pis. ogr. hip. ban.
4 V, , o bi. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
41 ,° 0 obl. češke ind. banke . 4°/# prior Trst-Poreč lok. Žel. 4"/g prior. doL žel. . . . . 3% „ juž. žel. kup. ■ ,»/, . 4l   # avst pos. za žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od 1. 18601 , .   .   . .
b   b 1864 .....
„ tizske......
.     zem. kred. I. emisije .
b b b b
„     ogr. hip. banke .   . .
n    srbske a (rs. 100 — .
„ turške......
Basilika srečke ....
Kreditne              „    .   .   . .
InomoŠke           „   .   .   . .
Krakovske         „    .   .   . .
Ljubljanske         „    .   .   . .
▲vat. rud. križa   „    .   .   . .
Ogr.    9     „       b    .   •   • •
Rudolfove           n    .   .   . .
Salcbnrške         „   .  .  . .
Dunajske kom.    „    .   .   . .
Delale«
Južne železnice.....
Državne Železnice . Avstr.-ogrske bančne delnice . AvBtr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ . . . Zivnostenske „ . . . Premogokop v Mosta (Bruz) .
Alpinske motan.....
Praške žel. indr. dr.....
Rima-M uran yi......
Trbovl)ske prem. družbe    . . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe .
Vati n te.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Sovereigns .......
Marke........
Laiki bankovci......
Rublji.........
Dolarji.........
Oboai-	Bla««
100 -	10020
09 -ti	10015
100* 10	100*30
120 —	12020
98-10	98-30
, 11885	11905
99-50	101*—
100 25	101*25
100-	100-—
10075	101-7»
99 75	100 15
9985	100 35
10140	102-40
1 107 25	108-26
! 100*50	101-50
I 100-50	101*20
i 100 —	101- -
! 100-—	101 —
| 100-75	101-76
( 98-50	
99—	
307-50	309-50
100 60	101-60
185 50	18750
272- -	277-—
1B2- -	164 —
305 —	315 —
j 299^-	308-50
| 273 —	277-—
	99 —
182 75	13325
20-70	21 70
479 -	490-—
78-—	83-60
86-	91 —
68-	72 —
53 85	65 85
28-80	29-80
66*—	70 —
77-	81*—
618 —	528'—
87 75	8875
649-	660-—
1631 —	1641' —
670*—	671-—
797 60	798 50
249- -	250 —
657 —	660"—
481 75	482 76
[2280 -	2300 —
61025	612 25
307 60	308 50
542" -	645 —
178 —	180 60
11-34	11-38
1908	19-10
23-51	2369
23-03	24 —
117-65	117-75
95 20	95 35
254 -	255'—
484	6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 19. novembra 1904.
Termin.
PSenica za april   ....    „   50 „
KŽ Koruza
Oves
april
maj
april
50 60 60
1017 7 91 7 55 714
aSr*t4flv.
5 vin. ceneje.
Heteorologično poročilo.
Vliina o»d morj«m 806 3.    Srednji »raeni tlak 786 0 mm
	Čas opazovanja	Stanje			
> o		barometra v mm	Tempe tura v	Vetrovi	Nebo
18	9. zv.	743 2	08	nI svzboo	jastio
19.	7. zj	743 3	- ii	al zahod	del. oblaC.
n	2 pop.	7434	72	orezveu.	jasno
6-9
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rndečim oriom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshubler slatine.
V Ljubijatii se dobiva pri Mihaelu Kaatner-Ju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Bpeceriiah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Popolna
pekarijska in prodajalna oprava
(delilni stroj i. dr.) je po ceni nsprodaj
v Gradišči št. 10,1. nad.
Dvoje stanovanj
prvo z eno sobo in knhinjo, drugo pa z dvema sobama in kuhinjo se takoj odda na Vodovodni cesti st. 28 v Ljubljani* 3387—i
+
Higienski
predmet
Diskretno razpošiljanje vzoreev, tucat po K 260, K 3 -, K 4   , K 6 —   3 velefiai vzorci s cenovnikom, če se posije K 1 20 v pisemskih znamkah   4 3271—1 H. lil \ lili AH i >, Dunaj »/1, Llechtenstelnstrasse st. 23.
lili
star 21 let, izurjen v trgovini mešanega in šeleznin6k*ga blaga, želi radi prernemh v sedanji službi isto spremeniti. Nastop mogoč v 6tedn>h.
Naslov pove upravniStvo »Slov Naroda«. 3380—1
ki je absolviral štiri razrede meščanske šole, želi vstopiti v kako pisarno.
Ponudbe  na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Absolvent". 3322—3
m m
V hiši ,Narodne tiskarne'
v Knaflovlh ulicah st. 5
se odda za 1. februvarij 1905
lepo
stanovanje
▼ m. nadstropja, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja.
Več v npravništvu „SIov. Naroda".
^-\*J \i/^/u^/.\it."kii \ti ^stoiaCsii 'mmmmmOŠC
P!T Pijte
Klauerjev
oo I—1
to
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
u
SredDJs v^rajftnja temperatur*: — normale: 30". — Padavina 0 0 mm.
Mlad
'gospod
ieli se takoj poročili % damo, hi ma da sred-sleo, da dokonča so oje stadije. Starost postranska stoar.
Zadevne ponudbe naj Se pod šifro „studijski ideal'4 pošljejo na uprav, »Sl°v* Naroda".
Izgubil
se je majhen Črnorja? psjs, ki slili na ime »Miško* z znamko .Ljubljana il 2". Proii se naznaniti proti nagradi 20 K Iv. Arharju, pristava jaine ieleznict v Ljubljani, južni kolodvor.        3338 -1
Pri renomirani tuzeraski zavarovalnici sa Življenje je prostih sa izobražene gospode vel mest 3298—1
Zahteva: inteligentnost in neomadeže-▼anost. Služba je trajna s stalno plačo, dietami in provizijo.
Ponudbe pod „Stalna alužba 250" na upravništvo „Slov. Naroda*.
T^Tra^dLzao dovoljan«
najstarejša ljubljanska
že 10 let obstoječa
posredovalnica stanovanj in složeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 8376
priporoča laz nnstireett le bolj Se
službe iskajoče vsake vrste
£M lijuliljuno In drucitd. Patri I nt« tuhtaj. — <>Mlt>firnr|r V ptafitrnl. — % raltin   laa   koMLor   mostio filtru
postrembsa ztaaiotuvlj^nav.
W
Grenčica
Plorian"
in liker
„Florian"
najboljša kapljica za Želodec.
! ? !
Stoj, prijatelj!
Kam gremo za spremen o? Pojdimo enkrat
i Poljane IJUmo*
Tam se dobi vedno sveže Koslerjevo pivo, dobra pristna vina, gorka in mrzla i Jedila. ———
Postrežba točna. — V zabavo za goste glasovir.
Se priporočam z vsem spoštovanjem
3375 2    J. G. Erjavec.
Čudovita nevost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točno tdoča, za katero se daje dveletna garan cija; zelo lepa Istsrns  msgles s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; i zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravama igla s simili briljantom, 1 krasen koli je iz orient. biserov, s patent zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mosnjiček, jako   elegantni na stavek za  smotke z jantarjem 1 garnitura   ff.  double-zlatih  manSetnih in srajčnih   gumbov s patent, zaklepom, 1 fif mklast žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 razmh komadov, vse, kar se  potrebujev hi5i, zastonj. Krasnih 326 komadov z uro, ki je sama  tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz poSiijalnica
S.Koh&ne, Krakov
Ako ne ugaja, se denar vrne. 3378 Mnogo priznalmh pise n.
Mnogo denarji
si lahk *> vsakdo saalali s praaaiaa rn naioin h  in  drtjgth  katjig  po sdno niakth oenah   Kapiula m tr^ha. Po« nurfb* na I. VVelnberger, BudapeSti IV., Kossuth Lajosgasss 10. dana-i
Zastopnike
sa monoehromika, akvarelaka sa oljnat« povečanja, za emajl in kemilse novosti, kjer se Janko aaaluži na teden 7H kron, ilče povsod eksportni dom
Jindrich Ptaček
Pragma, O-voca^čt %a.lic« «5. IO SV
Učenca
s dobrimi spričevali, zmožnega tudi nekolik* nemikega jezika, ne pod 14 let starega, sprejm« Ofa^li, trgMTioa a mn~
aanim blagom s»*-i  l.l11 |f.
3308-4
Odda se v hiši Krojaške ulice št 1
za 1. februvarij 1905
v II. nadstropju, obstoječe iz treb sob s pritiklinami. 3334 3
z dobrim spričevalom, ieli takoj vstopiti v kako prodajalao z maDutakturnim ali mešanim blagom v mesta ali na
deieli. — Naslov pove spravniŠtvo „Slov. Narodau. 33«—3
Prav malo rabljena cela
kovaška oprava
se po nizki ceni proda taradi gospo darjeve smrti. Dobi se sedaj pri Jernej Vidmarju! kovaškema mojstra v Dobu.
_3357—i
Izprašan kurjač
oženjen, 48 let star, ieli takoj vstopili v tovarniško službo. Plača po dogovoru.
Pooudbe na Jakoba Špeh, Ko zaršče št. 50, pošta Stari trg pri Rakeku. 8332-9
Več sto
divjih kostanjev
visokodebelnato, krepko drevje sa drevorede, ima poceni na prodaj
trško oskrbništvo v Postojni,
Dvoje sin
a i
je oddati na Dunajski cesti št. 32,
II. nadstropje, eno s b sobami in pri tiklinami takoj ali za termin februar, in drugo z 2 gobama in pritiklinami za termin februar. 39.U—3
i
ro
dosežete le z llematovrnoia
najboljšim, zdravniško priznanim živilom proti sbui&anja, bleiić-nosti, slabokrvnosti; v 6 tednih 25 fantov več teže Damam prj-s pesne* bujnost
Odlikovan z 11 pr
vimi  darili, tudi , Grand Pnx" v Pa-riaa.
Prospekti franko. Cena K 2 50 za 14 dni.
RazpoRilia  Balzar,  Dunaj,  lil Haupt-
etrasse 60. tudi v lekarnah in dr^gerijah. Zaloga v Ljubljani pri Antonu Kancu, drogerija v Šelenburgovih ulicah. 3373
Žrebanje dne I. decembra 1904:  Glavni dobitak:
Promese k srečkam iz leta 1864 £*." K- K 300.000.
priporoča In sa doba pr! 3>i
Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
Ignacij JLenče/c
uradnik c.      priv. obč. zavarovalnice „Assicurazioni Generali'4
Katarina JLenček wjena J^epina
Ij ubijana.
L
rojena
poročena. ^2^v-a—* 33V0
Šmartno pri Litiji. 20. novembra ?904.
261
2
ingeljnovo milo
Uarzeljsko (belo) milo
z znamko
072-104
sta najbolj koristni Štedflfli 111.1.       Tovarna mi,a
*a hišno rabo!--5= Pavel Seemann
Dobivate Ju po špecerijskih prodajalnicah. Ljubljana.
„Ljubljanska kreditna banka v LJubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje ln prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital H 1,000*000__
Zamenjava lu ekskomptuje Daji predujma na vrednostni papirji.
izžrebane vrednostne  papirje in    55&vetr-a.ie srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurzni lzgr-va/tol.
Vinkuluje in  devinkukije  vojaške ženitninske kavcije. Pa*   Eakompt In luk amo menic.   Tt-fl 03T   Bonna naročila.
Podružnica v SPLJETU.
£2=5=   Denarne   vloge iprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—133
Promet s čeki in nakaznicami.
IHeblovana
f UluuuuM u
s posebnim vhodom se odda takoj.
Poizve se pri FR. IGLIČU na ifestnem trgu št. 11. 3353—2
Računski marker
š kavcijo, išče primerne službe v kaki boljo idoči kavarni ali pa tudi lahko ame manjšo, dobro idočo kavarno ajem v mestu ali na deželi. 3 nudbe naj se pošljejo upravništvu >v. Naroda" pod .Kavarna št. 10O1.
Ceno eeško
posteljne perje!
5 kg novega skubljenega K 9-60, boljšega K 12 - ; belega, jako mehkega, skubljenega K 18.—; K 24"— snežnobelega, mehkega, skubljenega K 30'—, K 36-—. Pošilja se franko proti : vzerju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame 6      proti povrnitvi poštnih stroškov. 3002
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Češkem.
Ravnokar je izšla knjiga :
C. te toči prista?
1901 imenovan, sedaj v lepem mestu na južnem Štajerskem nameščen, namerava zaradi osebnih razmtr pro s'ti za premeščenje na Kranjsko. Gospodje tovariši, katerim bi meniti v všeč bila naj blagovolijo poslati svoje dopise z navedenimi pogoji upravništvu »Slov. Naroda«. 3335—5
13-14
• B9 K
antje
Ljudevit Borovnik
putkar   v   Borovljah (Ferlaeh) na koroMkem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših Bistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro j zvišuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-I valnici in od mene preskusen©. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 46
r Bosni in Hercegovini 1878 ,l 25 letnici bosenske zasedbe.
pisal Jernej pl. ^tadrejka.
na K 1*40, po pošti 20 v. več.
: pl. Kleinfnayr & Eed. Bamberpva knjigarna v Ljubljani. 3352-3
bvarna pečij |
ustaiiovljeun 1. 1388.
Jožnik
:VeZB '
. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
j Alojzij Večaj
Ljnl>l jana
.Trnovo x Opekarska cesta X |__Veliki^stradon^ št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejSih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno bar-vanih do najpreprostejših
prstenih pečij
različnih vzorcev kakor:
renaissance, barok, gotske, secesion itd. kak >r tudi štedilnike m krušne peči lastnega in domaČega izdelka po najnižjih cenab terjovsvoji stroki popolnoma izvežban. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 7
Priporočam
p. n. občinstvu vsakovrstne čevlje domaČega izdelka po meri. Strankam ustrežem vedno točno, z dobrim blagom in primernimi cenami. 3006 -6
Delam po najnovejših oblikah.
Sprejemam tudi popravila-
Fr. Kukman
čevljarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. 11
(v Frohlihovi hiBi) I. d.vorišde na, levo.
avarna
■£2
Jlirija'
je v sako soboto in nedeljo in vsaki praznik
celo noč odprta*
kavarnar 3C60—6
Kolodvorske ulice št. 22.
■e nova, za osebo srednje velikosti, je radi odpotovanja poernl nas prodaj.
Kje, pove uprav. „Slov. Nar."*. 3360—2
Pariškš svetovna razstava 1900.
SAV DENTIfBlffl DlIDOCTEUR HERltE
^ PARIŠ ^2!
Učenec
se sprejme takoj v trgovino s klobuki in modnim blagom v Ljubljani.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga
Naroda. 3363-3
Prima trboveljski In dolenjski
priporoča na odvzetje po 10 colcentov ah višje, na dom postavljeno, po znižani ceni
zaloga premoga
lastnik premogokopa 3355—2 Ljubljana, Marijin trg štev. 1.
Brezskrbno
rodo vinsko srečo jamči' prevažna   knjiga o pre-obilem blagoslova z otroki Z vat kot tisoč zahvalni-] eami pošilja diskretno za' .90 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa,
Berlin, SVf. SSO, bindanstr. M.
SvetovnosGavna ustni
Dobiva ss povsod.
voda.
2921—13
Najfinejša, najžlahtnejša
sa otročnice, bolnike in prebolele, odlična  vina za okrepčanje slabotnih. Najboljše za bolne na želodcu.
Najfinejša namizna vina so
3^88 -1
vinogradniške družbe
„Achaia" v Patrasu.
Glavne znamke: DlHV' rodaphne  (rdeče in al»d-
. Ahttjec (bel in ne sladek).
Bell MalOMSlJee (sladek). Glavno
zastopništvo za Avetro-Ogrsko :
C. J. Sehrsuth .V C o.
Mauer pri Dunaja, Langeg. 11.
^==^== Zaloge v Ljubljani: Jos. M»yr, lekarnar; Peter Lissnik t Wolfovih ulicah; P. Kham, trgoviaa z. delika tesami.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—44
VOZOV.
Kašelj!
Kogar nadleguje kašelj, naj poskusi preizkušene, kašelj ublažu-joče in veleokusne 3117—4
Kaiserjeve
Prsne karamele
A7I A notaralto ose*
L141 f^t^g*
mm I   ■ w  rrval Jamel zts
SOfOV   tlflpeli   pri lal.MlJlI,
hrlpmoMtl.   katarju in zaMIzenJu.
Le pravi z varstveno znamko .Tri jelke-.
Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljub IJanl, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v LJubljani in pri Ubaldu pl. Trn-koezvju v LJubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovlo.
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega ln risalnega orodja
v EJubljanl Sv. Petra cesta štev. 2
Filljalka:
Resljeva cesta ttev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo ras-ličnega* psplrjs, trajo*-a Lil H in poslovni**, I* nj Is;* »uIhUIH ivezkov, blljea-ulr, ernlla Itd.
Dimnik, Avstrijska zgodovina aa sjudsla<v šole.
\uNlfiiMUr Cablr is (rnh -cea o raeunleo.
Kolske Uiijlajr sa ljudske šole.
JHolItvenlne v rasnih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Kipe slovenskih literatom« Raz rio aralanter* blago itd.
lUti um, točna li solidna postrsžsa.
JOSIP STUPICA
Jerntenar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorska ulici štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
*> . Cene nizke. ■ s»
a J p
e
L M
o
a O
T o
m
'o
Najboljši kosmetilki predmeti so:
A A A
sjg milo po 60 h _ cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
d*l ustna voda zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
mMm lasna voda glasna pomada
po l K, sa ohranitev in rast las.
Ti izdelki »Alda*, ki so oblastveno
varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardfitschlager, kemik v Iijubljanla
Nadomestka sa ^Aido" zavra/ajte.
3v. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo 48
v Ljubljani, Stari trg št 7
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duba
cenah:
tO h, pri
se ceneje.
Jfovo!
mazilo
rujavih ■ itd.
po zzi t W|. M» h, weš a
nakupu večje množine
Jfovo! Patentirano
nepremocljivo
a počrnenje čevljev, uanji
Izvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
MONTE CHRISTO
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „MONTE CHRISTO".
Naprodaj v vsaki konsumni zalogi ali pri fsakem večjem trgovcu. iSD7-ti
= TVORNICA APOLONOVIH SVEC in MILA na DUNAJU, VH sb
W*B
23
976
Kdor trpi na padavici, krtih in dragih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsatonj in poštnine prosto razpošilja pri v. Krliuunen-Apotlieke
IrimlifuH m. m. 541—39
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove s močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
"Vsi 4 pnrl samo S ftL.
Za naroČite v zadostuje dolgost.
3379 Razpošiljanje po povzetja.
izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Samo2gld. z verižico
in tokom velja moja najnovejša edino prava nikljasta remonto-arka s 8 drom, sistema Ros-kopf, s Sarnir. pokrovcem in orig. plombo; gre 36 ur in je
natančno rep as: rana za kar še pismeno jamči 3 leta. Prekaša glede zunanje opreme in kakovosti vse dosedanje izdelke in se kot ura za trpež vsakomur naj topi je je driporoča. Denar se povrne ali se pa ura v nepokvarjenem stanju tudi zamenja
v teku 6 mesecev M~ PoSilja po povzetju —~
tovarniška zaleg-a -u.r
IV. ŽIVNY 3293 8
Dunaj XV. Mariahiifergurtel 37 N
Ilustrovani cenovniki gratis in franko.
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 3007—6
Peter Wernig,
c. kr. dvorni dobavitelj orožja v Borovljah na Koroškem.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu iz i m i tel j a pripravi kemič ni m potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatna luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bels In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale
Ebe in kozave pike ter mu daje mladostno rvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti — Cena vrču z navodom vred gld. 1-60. 895—16
Dr. Friderika Lengiel-a
BBMftB-IKilte-
Najmilejse in najdobrodejnejše milo, za kozo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Dobra kuharica
je izšla __ je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani,
Dobiva se sam6 vezana; oena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obse za na 576 straneh več nego 1300 receptov aa pripravljanje na jok usnejii h jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vae: kuharica s svojega atrokovnjaškega staliSča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego
288-5*
znane nemške kuharske knjige.
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tlaka: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji m stane z vso opremo:
65 črkami fi. —-70
90 „ „ —-85
127 „ „ I-20
140 „ „ I-60
211 2-—
2S3 črk fl 354
*««   , „
•» „
809
2- 40
3- — 3-60 5-— 6'—
J. LEVVINSON, tovarna štampilj in pmijevih tip, graverska dela. D^efeto^S3Te 7
Zastopniki ae Iščejo. I¥ruara\|ore m* vzame noztaj.
*c»v<af *«>
cenovni k o vsakovrstnih S ta m pili, ah Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigaln) pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom.
Preše za vzbočeni
tisek Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni
jn    ODESA na Ruskem, 1,1        PuSkinskaja 16. Cenovniki zastonj.
r—
76—46 I
D U
od 620 do 650 litrov vsebine prodi po nizki ceni 3168
•ve ulice Ht. SlO,
Candol-Cacao?
Candol-Cacao je  mnogo cenejši nego nizozemske znamke, tedaj tudi cenejši nego bobova kava in Čaj, kajti dobimo ga v vsaki špecerijski trgovini, trgovini z delikatesami, v slaščičarnah, v drogerijah   in  lekarnah  po sledečih zavoj   po  125  gramov za 50 vinarjev, zavoj po 250 gramov za 90 vinarjev in 500 gramov za 1 K 70 vinarjev.   Candol-Cacao je nenavadno redilna, ne premastna Cacaova znamka z vsrkavajočimi ogljikovimi hidrati,  ki ima za organizem veliko vrednost kot vsakdanje poživljajoče kakor tudi redilno sredstvo in živilo.
pa tudi cenah:
Tvornica živil
3113-4
STADLAU
Harški kanarčki
ki dobro pojo podnevi in ponoči, so naprodi Ker imam veliko število doma zrejemh hat ških kanarčkov • žvrgolivcev, tako da tu preostajajo, opozarjam slavno občinstvo na to izredno priliko za nakup dobrih pevcev Slavno občinstvo si jih lahko ogleda vsak dan, posebno zvečer med 5. in 7. ur ke: se ravno ob tem času vsakdo najlažje pr» priča, da kanarčki pojo ravno tako pridao in leno pri luči kakor podnevi Razpošiljam jih tudi po povzetju, po 10 in 12 kron b dobrega pevca (prave harške samce po 2 K samo dokler jih bo kaj. 3213
Benjamin Salmič
črevljarski mojster
Ljubljana, Trubarjeve ulice St.:
(vogal ob šentjakobskem mosta).
tez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila krit ka zelo radostno in jo  cenila izredno laskav .Zlato knjigo" moderne slovenske 1: rike jo naziva kritik Sever v „SIov. Narodu", pa tudi ^Slovenec- ter »Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega  pridržka  za  največji linču talent   med  sodobnimi  slovenski □ pesniki. Ta soglasna ugodna sod t ; sicer tako nasprotujočih si listov pa! neoporečno dokazuje, da se je Bvr dilo na polju nase lirike nekaj ref nenavadnega, tekaj takega, kar tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote*.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
"w aaUf valalf anl
'broš. po 2 K, s poŠto po 2 K10 h; v panteon izdaji po 3 K, s pošto po 3 K 10 k
= Ljubljana =■
prejerneue ulice $tw.9
pz,ipozočata
ovoj o & najnovejšimi "ptcdnvcti po pcyf n j eno £>afo<jo v
konfekciji &a dame
kakoi tudi
oMcftc &a ac&j>6de in " ;    dec£c ==
po čudovito ni^fun cenaU} fcoaotavfjajoč točno in sotidno ap-
Gettvfti M razpošiljajo via &antevo sa.>tonj in poštnine pto^to.
331 s- 3
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko ..jelen".
uno je B*sF" zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares j a m če no pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082-37
Ustje
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Dobiva se povsod!
Ustje (Češko)
TT«tano*h#»* 171J.
Marijaceljske želodčne kapljice
edino prave iz ftthapfove lekarne „Kur Onaden-mutter" v Marij Inr ni Olju iManaaell) v atekJeniCicah po
ao in tto iln.
Pristne le v stekieniAiuah, zavitih v zelenobelo paaaste &kat-Ijice z varstveno znamko Marije pomočnice v Marijinem Celja.
Dobiva se v Ljubljani pri gosp  draal»a~i«>lva.   Plocolllit^ dvornem lekarnarju in v vseh drugih lekarnah če ne pa ae naj naroče naravnost.
Fotogrćifijska
FRDWIRTH & Comp., DUNAJ, VI,
C2uanpenalorf<eriitraaae  1* t#.       3366 1
Prve vrste kamere in veekdar sveže utenzilija, bromovo-srebrne povečave in moderno okvirje. Iiastrovani »atalogi zastonj in franko o^-r Va-odai pia« lioi poboji. >ai
,, Specialni  božični model"
(kakor kaže poleg stoječa slika) zaklopna kamera 9x12 s 3 Avtomatiaki č»sovni in kasetami in kompletno izvrstno opremo v lepi leseni omarici, momentni   zaklep   do dAi;zn-   .«_„ cn.
•/,.. aekunde. Božična cena le K 5Cr-.
Pazite na tvorničko znamko.
Slv.lnlTtr.JI.
Co. del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.   3H6 22
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „pri Maliču".
U80jam si javljati p. n. občit stvu, da sem pričel s plesnim poukom.
9 tro It o % nI kur7.1 za dame In ajoHpode Iz boljeili rodorln bodo vsssk ponedeljek In petek ob poln 8. zveeer.
Po»fbnl kvirz za otroke In mladeniče Iz boljialh rodovln ic aranžira«
Posebne ure vsak čas dneva za rse stare in moderne plese po lahki in hitro um-
Ijivi metodi za privatne družbe v dvorani in v privatnih biSah
Prijave in vpisovanja vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v hotelu „pri Slonu", soba št. 73.
Z odličnim spoštovanjem 3343 -2 GiuIlO MoriePPa, o'eBni učitelj
Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena
popolna razprodaja nr
I zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih,
nr na nihalo in bndilk
SI
3372—1
FRIDERIK HOFFMANN
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12.
Primerna božična darila!
rzt^ _
j/      brez poroka in brez inlabulacije
se ne dobi nikjer, ampak ee hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite se v
A. Razbergerjevo restavracijo
v Ljubljani sv. Petra nasip št. 37,
poleg jubilejnega mostu.
Samo pristna naravna vina iz Dolenjske, Štajerske y  in Jfrvaške. Oiua v steklenicah, peneča vina, Sam-*£  panjee. fini dunajski petinkovec. Ja       PumIgauisko salonsko marčno pivo, A vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in ve* Z  čerja na izbiro. JVtrzla in gorka kuhinja ob vsakem A  iasu. Jini zajterkovalni goveji n        wv  z "o až samo IS vinarjev, aaa Lapi pnjazni prostori,      #     #      Za družbe oddeljane sobe. Tukajšnji in vnanji časopisi na razpolago.
fj
i
/J
'i
L
Ker sem si naklon lennet slavnega občinstva v svojih prejšnjih prostorih, najzadnje v restavraciji Jurij Auerjevih dedičev ,,pn Belem konjičku1' z trudom pridobil, pros'm tem \ olj za iato, ker mi je sedaj ros mogoče vse častite gg gosie postreCi le z dobrim pivom in vinom, 8 slastno jedjo in torno DO-strežbo. PriporoCam se za prireditev skupn h obedov, godovnih gostovanj, Ztnitovanj in drugih razv« selj-3vanj. Za preganjanje mačkov in drugih tacih zverin bodem imel posebne pr. store.
Prlporočaje se bilježim z odličnim epo&tovanjem
3386—1
a.  Razberger, restavrater.
I
Venci®® • trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Optični zavod
mt e» FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 26
priporoma veliko zaloge vsa-kovra inn ocsl, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka in po-BtD" naročitve, se izvrSe točno ceno" in takoj
Josip Reich
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba* tarna. 48 Cene nizale*
i
:
4
1
3
♦
3 3
******* *»♦*■++ ****************
r
CD
0Q
o*
*4T
Spredaj ravna oblika,
iie tiš<*»i na. želodec.
priporoča v največji izberi
JUojzij Perschć
v Ljubljani Pred Hwfijo *t. 21.
5
t
E
♦
l
Tovarna in prodaja oljnatih barv. flrneža in lakov.
—♦-I   Električni   obrat. S-4—
Brata Eberl
UManon-iienu
■ 9!S 1842.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8. Pleskarska rcolstra 8. kr. drž. In o. kr. prti. \%l Itm,
Slikarja napisov.
Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika i zbirka dr. Schoenfeld-ovili barv v tubah za akad. slikarje.
ZalOaTf* čoplčev zs pleskarje, slikarje In zidarje, štedflnega mazila za
hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu
najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvu za lil An je sobnih tal pod
imenom ,,Bapi(!o! Priporočava se tndi si. občinstvu sa vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
I I
I I I I
I
Sa ^niti ostankov veliko v zalogi
Za JBSBDStO lil
ZiMo sezono
T
se priporoča trgovina s suknenim! s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGOIHL
I    x x x f Ljubjanl x x x ^   f Spitalskih ulicah «.4,
Vzorci na zahtevamo poštnine prosto.
T^azgla$.
}iQi>i taloni s I^tjpcni ured delni^cga drti^tuo „^oredne tiskarne" u Ljubljani je debe u cjprau-nijtuu tiskarne.
wni odbor
tlpr
Za razširjenje ljudske tole v Sodražici se raspisnje
oddaja stavbnih del.
ZmaDJševalna dražba se bode vršila dne 5. decembra t. I. ob 9. url dopoldne v obe. pisarni. 3386—1
Vsa dela so proraČODJena na 33.500 kron.
Natančni proračun, načrti in pogoji so razpoloženi t občinski pisarni v Sodralici ob uradnih urah.
Pismenim ponudbam je priložiti 10° 0 kavcije, ter je iste vložiti do dne 4. decembra t. I. Stavbni odbor.
Oblastv. konc.
za
vojaške zadeve
£laJT   le Dunaj,  VIII  Jo«rf«(UdterMtaraaeee  atev. 34.
Telefon 13.55" ttudi interurb) StrokovnjaSke poizvedbe in sveti v vseh zadevah vojafikih stavijencev, aktivnih in reservnib častnikov in moštva. Vlaganje vseh pismenih vlog v smislu bramb-nega zakona itd. itd itd. -  Pisarniške are ob delavnikih od 9 —12. in od 2.-6. 322J-3 Ravnatelj: Fraan TaagiVIclif.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten aPoi^tlaia<l ■ eement v vedno jednsizomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiae gledć tlakovne in odporne trdote dalre naaclltrlljujočl dobroti, kakor
tndi svo?e priznano izvrstno amg»*m«»*
Priporočila Id aprlčevala
raznih  uradov in najaiovitojSih tvrdk a o na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, Ia* Mašim? iansti»r
3013—6
9.
i3fiaaaiaa5!4Ss3»S£22
o i V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod ■ o>
otrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v  larjubljanl,  Židovske  ulico Štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od pol 9. do 11. ure dopoldne ter od pol 5. do 6. ure popoldne s polnimi
1942-14
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, kterega za vložnike
drnštvo samo plačuje.
Rezervni zalad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
Ker nameravam opust ti svojo knjigarno in trgovino s papirjem, prodam tndi svojo
3S] IgOTTOZIHLlOO
in založništvo slovenskih ljudskih in mladinskih spisov in molitvenike?.
Interesenti naj se blagovoljno obračajo naravnost name.        33fi7 -1
J. Giontini v Ljubljani. —
A. Persche
pred Škofijo 21
priporoča
največjo izber
V 3060—6
kožuhovini
po najnižji coni.
I
'j
CKLG
9866
U.B
ty gostilna
v Št. Vidu nad
Ljubljano se točijo pristna vina ter vedno sveže
Gossko pivo.
Gorka ln mrzla jedila na Izbero.
Gostilna jo nanovo prevzeta.
Pozor izletniki!
C. in kr divizijski topniearski polk St. 7.
Prodaja gnoja.
S 1. Januarjem I90& •* mM*J «aaj %«seli V ttiestlil
t4>pnioMr^ki vojatoilel naiitanienlh kanj*
G uj s« bj odt^l od kanja m da* * najmanj ta ano c*1!« i*to in b« lahk« v^me *g» ^noi ali Da v mtLJi h parljan (c. pr od 50 kom).
Oidstr; st* l*bko 4 Uk* partije na poaauieiot> ali pa vt:§ g«>o; kaki družbi več posebin k »v.
Ponudb- * ponadao c*no od kokja *n dnefa m z natedbo če a« vama sna ali več takih partij, ja poslat do   15 drcembr* t. i p^eljatvu div s^j skez* topnicarskuga polka ftt. 7, kjer sb Jat ko pogledajo tudi natanon* pogodbene določbe.
V Ljubljani, dno 15. novemtra 1904
3S69
Polkovno poveljstvo.
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven firange
Hamburg-= Amerika
iz Ljubljane
v New-York
b dobro,   prosto hrano.
Oihod iz Ljubljane vsak ponedeljek,   torek   ic Četrtek
v tedna. 2603 - 11
Izvrstna  sigurna   voinja s brzoparniki
samo <J tlui samo
Pojasnila se dajo p o večkrat brezplačno.
Franc Dolenc
v Ljubljani, Marijin trg št. I.
zraven fra,nčlšls:a-xisl^e cerkve.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da zaradi preselitve svoje trgovine 2914—7
v lastno hišo Stari trg št. I. „pod trančo",
se razprodaja vse
v zalogi nahajajoče manufakturno blago, obstoječe iz suknenega, modnega, perilnega in platnenega blaga, kovtrov, ko-cov, preprog, tepihov in garnitur, belih in Jagerjevih srajc, ovratnikov, manšetov in kravat, zidanih, volnenih in zimskih robcev, po znatno znižanih cenah.
Ostanki vseh predmetov pod lastno ceno.
K obilnemu obisku se vdano priporočam
Franc Dolenc.
xxxxxxxxxxxxxxxx*xxxxx»xxxx»x
x n a a x * * a x
s
X X X X X X X X X X X X X X
Avgust Žabkar
v Ejublfani, Dunajska cesta
868—37
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča Blavnemn občinstvu in prečastiti duhovSČini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev izdelovanje raznovrstnih mlinskih ln žaglnih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah ln sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe, kotle, peci, vrtne klopi, mize,
stebre, trombe zia vodo Itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: Železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
IVt*čl*ti in proračuni ao na. zuhtevaiije na razpolago, 9^ v e-i♦ - }>n po  primernih i . vurmsUih coutth.
Mehanik
Ivan Škerl
«*t«**a**|<* samo
OpMkarsk.d cesta si 38.
ŠtveUaBi   »troji   p«, najemlajl «*nl.
•siefti&ie in v to stroko spadajoča p«*f»rtft%ll» izvrSojo   prar dobro In e*-oo*
A. KUNST
$ Ljubljana
!Ž51 dL o t?-© Is ^ ulice -4=.
Velika zaloga obuva!
lastnega Izdelka za dam«, gospoda In otroka Ja vedno na Izbero.
V&aker&na naročila i2vr*njejo aa točilo in po nizki ceni. Vsa mara ae shranjujejo in ^ajsuainenojejo. — Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj a« vzorec vpoeiati.
fVffffVfffffVf1
nmmnnnnnn»n»nn»nnnnn»n9nnnn»
m n n n m n n m n
M
m
n
m
n m n n % n % n n
Ign. Faschmg-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip it. 8 (Relchava hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
atedilnih ognji&d
najprlprostejalh kakor tudi najfinejših,
e Soltc medjo ali mesingom montiranih za obklade * pernicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naroČila n% hitro iavrfetf.
H
n n n m n n n n n n m n
ST * ff ff
n
S
■M
M
Sfeffffffffffffffffffffffffffffffffffffffffffffffffff«
A.KRACZMER&
LjiMjana Sv. Petra cesta 6.
priporoCa !>•!><• lat* zalogo
kratkih
klavirjev, mignonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi
Edino zastopstvo aa Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stlngl, c kr
dvorca zalaga-
telja na Dunaju Klavirji se piiravljiji, obirajo in izvršuje st prilaganje z usnjem stroksvajaško in preskrbo o in zaračunavajo najcenejše
polovico cene
SltlNI lli
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 48 Špitalske ulice štev. 5.
oss«s«s
^POPOFF
———— Sv najboljši C Si J sveta*
Naprodaj le ▼ origiiiulnlii ruHklh i»»oJ h.
2911-4
jopice iz najfinejšega svilnatega pliša in sukna se dobe mr po najnižjih cenah
v Angleškem skladišču oblek
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5.
3384 — 1
Z odličnim spoštovanjem
Oroslav Bernatovič.
Ces. kr. avstrijske
m
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Bedaku.
Izvod iz Trozz^tagfm
Velj*ven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ja?. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob VJ. ori 24 m poao« osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo Ljubno će« S lithal v Aaasee Sojnograd, ćez Kiein-Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj v>a Amstetten. — Ob 7. ari .*> m zjutraj oftobni vlak ▼ Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, F anzt-nsfeste Ljubno. Dunaj, 6vn Selatha! v Solnograd, Inomost, ćez Klein-Reiflin^ v Stevr, Line, Bndejevice, Pleen, Marij ae vare, Heb Francove vare Prago, Lipsko. Cez Ambtettcn na Dunaj. — Ob U. u i 54 m1 dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli sm See Inomost, Bregenc Curib, Ženeva, Paria deis Amstetteii na Dunaj. — Ob 3. nn 54 m popoldne osobni vlak V Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Fran*ensfeite, Mo akovo, Ljubua. iem Kle n-Reiflmg v Steyr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijin« vare, Heb, Francove vare, Karlove v re. Prago, (direktni voz I. in II razr. , L'pako, na Dunaj ees Amstetien. — Ob 10. un ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fransensfe&te, Inomost, Monakovo iTrat-Monakovo   direktni   ves   I   in II
razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni laki. Ob 7. uri 17 m zjatra, v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. iatotako. — Ob 7 j ari 8 m Bvefter ? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri %% m zjutraj osobni vlak z Dunaja žez Amstetten, Munakovo Inomost, Franztrnafeste, Solnograd Line, Stejr, Iachl, Auesee. Ljubno, Celovec. Beljak (Monakovo-Trst direktni vom L ia II. r*z.) — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiia. — Ob 11. uri 10 in dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten; L psko. Prago (direktni voz I. in II. razredi), Francove vare, Karlove var Heb, Mai ijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stejr, Pariz, ženevo, Curih, Bregenc Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gasteln Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovc*, Monakovoga, Ino-mosta, Franzenefesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer o»obni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka bmohorja, Celovca, Pontabla, ćez Selzthal iz Inomosta, Sotno^rada će« Klein-Reifliug, ii Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Oaobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta iz Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. mri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 4» m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob e nn tO m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le okt bra. - Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času  ki je za 2 min. pred krajevnim ča*om v Ljubljani.
5
2o veC let preizkušene in cd ma gih tdlićnih zdravnikov priporočene kot
lahko odvajajoče razkrojevalno sredstvo,
ki prcbavlianja ne motijo m so pupo r.cma neškodljive. Ker ao kriglu-e
po&iajene, lih už'vajo radi tudi otroci Škatljica s 15 kroglicami stane '^0 vin , zvittk z 8 Skatliicami, torej 12U kroglic samo 2 K Kdor poSlje K 2 4^ naprej dobi poštnine prosto zvitek šk&tljic. Zutit«-%ttjt> Fdipa wNeu«teina udvajajuče kroglice* Pristne samo, č' ima vsaVa Ikmtljicm na zadnii strani v rdečem iit-k ; obl. prot. varst znamko ^sv Leop<ld". Nafte registrirane Skatljiee, na vodila in embalaža niuraiu nositi podpis wPb«l'pp Neustein, Apotheker'
Filipa Neusteina lekarna pn „Sv. Leopoldu", Dunaj. I.. Plankengasse e.
D^ b va se v vseh lekaruan. i**H »—6
r
Iz Ljubljane v New-York!
Prosta hrana že v Bremenu.
Hni Tavčar
Brzoparniki:
Kaiser Wilhelm II.
Kronprmz Wilhelm
Kaiser Wilhelm der &nue
^največji in najhitrejši parni ki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri moni SV ne "M povišajo ceno ameriških Beleanic SS4*1 13
nasproti «tari MTišlerjevlfek gn8t;liii
Karlovovarski
v
praselr za jpr*ol>ti.vlJoLJ^j^
s poprovo meto. „varstvena znamka kača**, prijetnega okusa, zdravniško priporočen in uporabljen pr« motenju prebavljanja, kron. želodčnem kataru, želodčnih krčih, gorečici. vzdigovanju v želodcu, neprijetnem vonju, kisllkastemu vzpeha-vanju, pomanjkanju slasti. Neprestana vporaba odstrani V3e želodčne slabosti. 2506- 12 Priznanji dohajajo vsak dan.
Dna &ft£a*tl|l€?am 2* K« Pri 6. ekatljicah franko. Glavna izvelova niča in razpošiljalnica: Medvedova leatarnis ¥ Niimprrlati na Moravskem mv. a»- Naprodaj skoro v vseh lekarnah, če ne, naj se naroči naravnost.
Pri itezsh, NUrofVliiIh, ana?le»lil bolezni, epuaeaJIH* putliil, trčanju,  ^i-atiilli in pljuenlh boirxnlh,   prrhl»Jeii|u,  z»*tftrelei»u in diiMlJIveiiiu   UaMlJu.  v  njar«>njr  in okreptjrnje »labomih in mulo-krm tli  otrok priporočam sedaj zopet svoje priljubljeno, od zdravnikov <>«<« odrejeno
Lahusenovo j"''""|-že|eziia"1 ribje olje.
^ amf boljšam x»II»|€* olf«~ z ualve^iim neinkom. Tvori
kri. obnnvijfi noho«e, poupečuje trk in pokera v I* rat krm ran ti tr-icMiie mori. Da naj se mu prednost pred vsemi podobnimi preparati in zdravili. Vsled dobrega in prijetnega okusa ga rado uživa staro in mlado. Letna poraba vedno rase, najboljši dokaz dobre kakovosti in priljubljenosti. Mnogo izpričeval in zahval Cen 8 14 50 Vin. ln ? 14., zadnja se bolj izplača pri daljši porabi. Varujte »r ponarejanj ln pazltr pri kupovanju na Urni o izdriovatelja, lekarnarja Kulena * Uremiiu. — II o ti 1 gf> v* rti lekarnah. — Glavne zalag« v ljubi Jttiii v lekarnah: „Prl Mariji Pomagaj' na Resljevi cesti, „pri orlu" na Jurčičevem trgu št. 2, ,,pri angelu'* na Dunajski cesti, „pri jelenu" na Marijinem trgu, „pri enorogu" na Mestnem trgu. 2316-6
		
****		
^    Stanje viog-
IK 6,485.28217
/T.
v/* V/
-   .     *  T   ;:   f Mm
Rez. zaklad:
K 98.238-41] I
I    i ff.
•t ;Um
■
.V c
registrovana zadruga z neomejeno zarezo v novi lastni hiši
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ^
01 ^
obrestuje hranilne vloge po 41
2 O
brex uti&llka r«Mitstefi;a davka,   liateregra p!*aeuJ9 >c< I*o«oJIE      &a Nama a« vložnike* 905 31 <^
Posojila po Sw|o in po 5VV ^
M*
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let < ali pa v krajšem času po dogovoru. ^
^ UKiADNS URE: razun nedelj in praznikov vaak daa od ^ te 8,—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne. >|/
Telefon »t. I*.*. Poštnega hrsnitni*:noga urada št. 828.408.
RS!
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Ma-ka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkojejo nedoseglj vo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešuje o in zboijšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo v^e bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiSi. Dobivajo se samo: IVleMttta lekarna, 5Kn-grreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 24<7 12
Mestna lekarna, Zagreb, Ma.kov trg št- 36, poleg cerkve sv. Marka,
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se no pošilja. — Cena Je naniecltija in sicer franko dostavljena na vsako poŠto:
I ducat (19 M4t*UI< ial««t 4 K.|4 ducate (*H ateltlenle) 14-61» ML. * ducata <94 »teltleiif ?> H K.U ducatov <ttO steklenic) 17« — 14. 3 ducata (:*« aieliietile) || 14. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter Popolnoma ozdravili. I?an Baretinčič, učitelj; Janko Kisur. kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnk; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanič, aeijak it 1.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zabreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
FR. P. ZAJEC
urar ==
ti Ljubljana
lJ Stari trg št. 26
NLkeinasta remontoar ara od gld. 1*90. Srebrna cilinder rem. ura od gld 4»—. Ceniki zastonj in franko. ~W
i
i
Salon
za moderne damske klobuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1904/1905.
Svoj bogato ilustro-vanl cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za 1904 1905 pošiljam gratis in franko. Poprave se izvrše hitro in kulantno.
i
i
Važno!  Za Važno!
gcspcdisj, trga?« is živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dline in posipalne moke za otroke, dišave, miia in sploh vse toaletne predmete, fntOKrafllene aparate in |»otrrl>££lne, kirurgična obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih nti-n^raln it vod In solij za kopel.
Oblastv. konce«, oddaja strupov.
Za* živinorefee
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izv^finjejo toCno in solidno.
-*s Drogerija
(Anton Kane
I Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. |
i oaoMMn   »iii m ,
Blaž Jesenko
lij ubijana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno hlHgo, nizke ffnr.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe!
nepre- 48 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleka po mer! se po najnovejših dzorcih in najnižjih cenah iivrfinjejo.
„3(athe"-voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. nKathe-voda za prsi se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela 'vegeta-bilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem 31C4—4
mdm. Kathe Menzel
Dunaj, 18. okr., Schulgasse 3., I nadstr., vr. 50
A 123/4/7.
3311--'
s katerim se klice dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Višnji tforl naznanja, da je umrla dne 25. avgusta 1904 UHiula G ros roj. Pus iz Kamenbrda St. Iy zapusti vši naredbo poslednje volje, v kateri je postavila za dediča svojega nečaka Franceta PtiS.
Ker je sodišča bivališče Franceta Puš neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišča javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le s zglasivšimi se dediči in z njemu postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I
dne 9. novembra 1904.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCHUPPLER o o
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom in glivami, brez vporebe železnih opor.
INŽENIR IX MESTXI STAVBINSKI MOJSTER.
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
Dalja stopnica, reser-varje, mostova, vodna In kanalizacijska naprava, 235—44 čistiina naprave za kap-nico, utrjevanje kleti proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna deta vsake ----- vrste. —
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO,
Novo!
Amerikanske avtomatične
== samobasalne puške na šibre
-■- Istotako imam veliko zalogo
puške in revolverje
= najnovejših sistemov po  najnižjih  ceu ah. Se vljudno priporoča FRAN   Š EVO IK
Ceniki na zahtevanje za- -
stonj in  poštnine   prosto.        pUSKaf,   Židovske   ulJCO 7.
Stroji za pripravljanje krme
Rezalni stroji za rezanlco s patentovanim
vrtilnim krožnim  mazilnikom z lahkim tekom, prihrani se 40°/n moči
Rezalniki za repo in krompir.
Mlini za drobljenje ln mečkanje.
Farllniki za živinsko klajo.
Prenosni štedilniki za kotle 2 emajiiranimi ali neemajliraniml vložnimi kotli stoječi ali prevozni, za kuhanje in parenje živinske Maje, krompirja, za mnoge poljedelska in gospodarske namene itd dalje
karuzni robkalniki.
Čistilnice za žito, trijerji za sortiranje, stiskalnice za seno in slamo, mlatilnice, vitli (geplji), jekleni plugi, valjarji, brane.
Najboljži sejalni stroji „AC- RICOJL A**   (Schubrad - System)
se jako lahko ravnajo, ni treba menjati koles, za vsako vrsto semenja, za brego-2472-7 vita in ravna tla.
Samodelujoče patentovane prenosne ali vozno
škropilnice za uničevanje grint, sadnih in hmelj-skih škodljivcev, za zatiranje peronospore itd.
Izdelujejo in dobavljajo jih v najnovejši odlikovani konstrukciji
PH. MAYFARTH & CO.
tovarne za poljedelske stroje, ielezolivarne in parne fineuž
DUNAJ II/l, Taborstrasse 71.
Ilustrovani katalogi gratis In franko. Zastopniki In prakupcl aa iščejo.
59
^/++C
Dobiva se povsod!
J.BUZZOLINI
delikatesna trgovina
« LJubljani.
oc lQ
.aloga
Lolc|iaalnlb pi
in piano-avtomatov
z valjarji ali zvitki z notami Da utež ali na električko silo. Najboljši dohodek za kavarne, gostilne in vinarne. Stanovitna solidna konstrukcija. Brezhibno funkcioniranje. Elegantna moderna omarica. Popolni nadomestek za veliko glasbeno kapelo. 3302a ! Presenetljive novoetl!      ! Cudot It zvok!
Pripravno za koncerte in za plesno dvorano. Neomejen repertoir not. Izlclj-vn-člji^o le pri
Ignaciju Klepetar, Praga 541-1.
Za vzorce jih je vedno 20-30 v zalogi.
etnl   %m 1
Dovoljujem si slav. občinstvu naznanjati, da se vrši v nedeljo, dne 20. novembra 1904 v gostilni
I G. Auerjevih dedičev, Dolenjska cesta 23 E
l^elenft brib>
domača veselica *J™B
pri kateri sodeluje tamburaški zbor.
Za izvrstno pivo in dolenjska vina kakor za dobra jedila,
med drugim za pristne domaČe jetrne in krvave klobase bode skrbi i eno.
° fc> spoštovanjem 3362-2
Ivanka Ravhekar. gostilničarka.
New-York in LoidOH nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso bvojo zalogo zgolj proti majhnemu plačila delavnih moči. Pooblaščen sem izvrSiti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „      Jedilnih žlic;
12 komadov        „ « *     kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana sretraa zajemalnica za juho ;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria časic za podklado :
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10-23 1 komad cedilnik za čaj;
1 komad najfinejša sipalnlca za sladkor.
»v skapaf samo
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moCi sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ainericansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra zo let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakšni «l«ef»«.r*m|l zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to It tam u o garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjsko in priložnostno darilo
kakor tudi za vnalto bolj če gospodarstvo. — Dobiva se edino le v
A. UIKSCllBKHli.A
eksportni   hiši   amerićanskega   patentiranega   srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.  Telefon 14597.
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prsiek za njo stane lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček. Iz pohvalnih plsesn. ^
"bil sem 8 poBiljatvijo krasne garniture S patentirano »rebrno garnituro sera
jattO zadOVOijen. Ljubjana. jako zadovoljen.
Oton Uarfrusch, c. in kr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Sožanc, dekan v Maribora.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,   da mi pošljete Se jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bfihm. okrožni in tovarniški zdravnik.
Sarajevo, 22. oktobra 19C4.
S poslanim jedilnim orodjem 8em prav zadovoljen.
Mihael Kovačevic, pom uradov ravnatelj pri dež. vladi v Sarajevom.
■rt*
Na najvišji ukaz Njegovega        c. in kr, apostol, Veličanstva.
XXXVI. c. kr. držav, loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polorice.
Ta denarna loterija
edina \ Avstriji postavno dovoljena
1= ima 18.435 <Iol>itKo\  v gotovini sssss v skupnem znesku 512.980 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron v gotovini.
Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1904.
%jm%^ Ena srečka velja 4 krone. ^fk%
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju IIL, Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
2220—4 Oddelek za državno loterijo.
AVGUST REPlc S
sodar 43 Ljubljana, Kolezijska ulice 16
(v  Trnove saa.) izdeluje,  prodeya in popravlja
vsakovrstne
po najnižjih cenah.
Prodaja stara vinska sada.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Prešernove ulice
v  poslopju „Mestne hranilnice".
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone. Prodaja na drobno In debelo.
>L z zlato medaljo >i
NC na razstavi »Parizu
Dragotin Puo
tapetnik in preprogar Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa tapetniška *l«-s» ter ima
V zalogi TM w to otroko spadajoče predmete laMtne^a lz«lelli.a.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarska
zadruge v Št. Vidu nad LjuDSjana.
H
»S
si
S
'•lavna trgovina:
Stari trg štev 21.
Pekarija
m slaščičarna
1
m
s
m m
m
J. ZALAZNIK
Jili Jalke:
Glavni trg 6
ID
Sv. Petra cesta 26
p
žrn
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
Odlikovan z diplomo'in zlato kolajno
na III. dunajski modni razstavi 1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj. Visokosti presvetle gospe nadvoj-vodine Marije JosipineH
p. mm, tajaš in,
V Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 3,
se priporoča v izgotavljanje moških oblek kakor tudi vseb avstrijskih uniform po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo in zmerne cene Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
'ii
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in plo6^^ v veliki icberi s t in jo
le pri zastopnika Nemške deln družoa za gramofone
RUDOLFU WEBER
urarju
Ljubljana
(Hribarjeva palača nasproti kavarne ,,Evropa").
Prodajan.. ..
ni .. i« m eOroke   .. ..
., Zamenjavam
......stare
1716-4;
Ustanovljeno 1. 1862.
Telefon štev. 584
c in kr dvorni    ~m\$2f strojnik f >^U^V»J, VII.. KainerstraHne TI,   vogal Burggass«
peci
navadnih in tudi najelegantne, ———opremljenih.
Specialiteta: V vseh   barvah v ognju emajlirano peči. Regulacijski
polnilne peči od K 15"— naprej.
v
Štedilniki, ognjišča « strojna ognjišča JSm
Plinove peči, peči z železnimi'pečnicami, peči z peko, sušilni aparati itd,   m^t t*~*a£Ž£°2£?omi
-*9
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
^IHlf I se priporoča si. občinstvu v narocitev ' raznovrstne temne in likane sobfie oprave iz snhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave xa taaloiie, spalne ln Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno narocitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik. 95-46
al^ai^ai^iM^alfai^ai
rr
Največjalzaloga,
C^CSrklfrnv  za Pleskarje, sobne V/UpiCOV alikarje, zidarje in mizarje.
I oknu pristnih angleških, za I—arvVJV, vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po »/•• '/*. Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
79   nO H A     Edino  trpežno in Mm€X   pVJUrji    najlepše mazilo za trde in mehke pdde.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pdde; najcenejše in najboljše.
Ranili rila Pripravnega za vsa-r\Cl|JlUUICl, ko vrstne prevlake.
Brunolina
nega lesa i pohištva.
najboljša in najcenejša t v rdita
za naročevanjd ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, QBSL Oljnatih barv v tubah
dr. Schdnielda.
Pirno70 prirejenega iz lanenega r\\\\*3La olja; pristen, kranjski
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Ginca    al a bas trškega in ipod# Stukaturnega.
Karbolineja, najboljSeg*.
Fasadnih barv za »Pno Barv, suhih, SSSSiSS:
K161 a za mizarje in sobne slikarje,
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 2422 - -24
<)l.|c
ADOLF HAUPTMANN
I.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA nežGv, lakov in steklarskega kleja. ™M
JN^F
60
deta snesda *
a— —------i Hitra in varna vožnja niuicrpen a mođ6rno opravije-
družbepri; weiu 9erk
pošteni m 1 /__x
ecažni po i—™"~ strežbi. Natančen zanesljiv ponk m veliavne listkelpo
nt m i novimi
brsoparniki te solidne
pr}iladeIpr}io
tJOgl.
za železnico in borile
dobite v 878—27
kolodvorskih ulicah št. 41
= od južnega kolodvora na desno an
Za zastopstvo »RDEČE ZVEZDE"
Ivan Nep. Resnian
V naso pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite Ipravožasno  na barko v soboto  zjutraj. Naši  parni ki — Finland, Kronlaud, |Vaderlandy Zeeland — vozijo do New-Yorka osem dni. To je pribito. VLudnost, snaga in zdrave hrane je na njih pri nas prvo in zadnje.
ČOKOLADE
ČAJNO PECIVO
BONBONI
DESERTE
KAKAO
KEKS
KAVINE
PRIMESI
,CHOCOLAT LOBOSITZ"
2817 4
•*»    «l« *m%
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve
strani vodo vlečejo
in mečejo. V vsakem položaju delujoče,
kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji
i m sicer: S 1. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
7- 24
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekirip, sesalk in gospodarskih strojev.
Največja ziu|! latatalb di lajtinjilh
otroških vozičkov
In navadit« do najfinejša
žime.
M. Pakič
£ v Ljubljani.
laziula nreiiilMi m aaillia i pinti«.
i
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska nnsla 17
priporočat«
svojo bogato zalogo
Toznia kole;
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
I
-OCgjC*-     -0®O- -Ca®U-
prašno Iz bero
l^onfel^eije
za dam« m deklica
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
1.1, d.
Anton Schuster
ubijana
Špitalske ulice štev. 7.
Solidno blago. 0 Nizke cene.
Veliko zalogo
M—^ mmm.m\d9-0^ #j#jX m%% ll3Bie
rOKavlC gospod.
kravat za gospode
toaletnega biaga
dalje
ščetlc za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo St. 21.
'Z "»V «9«w| P«d
0!M0S uba!
voojođuđ 48 I fJeqzf im!|«a a I ui qeuo6a| MjsfaAoufeu a
ni ejpnijp
•Z'I9 «
Preselitev.
zdravnik
' k pL Foedransperg j
ordinira
391S-8
v Ljubljani
na Sv. Jakoba trgu št. 2.
(v Virantovi h»*i).
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7. ue~48
Največja zaloga"
pohištva
Z 2.400 000 „ 33,600 000 „ 135,000 000 „ 4.9&0.000
. C. kr. priv. zavarovalna družba.    ^ C.kr.prif. zavarov. družba za življenje.
»Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplaftaaa delniška glavica Z 6,000.000. Družba zavaruje:
a) proti ikodazn vsled ogrja, strele in parne ali plinova razstrelce, kakor tuđi preti škodam vsled ga&enja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti polarnim škodam živino, zaloge vsak o vrstnega claga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim škedam poljske pridelke in klajo v poslepjih in kopioah;
c) proti Škodam vsled eluiajnega ncitja irealnoga stekla;
d) raznovrstno hl ago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov ;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja
obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hiftnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Volačana delniška glavnica:
Rezervni fond.....
Stanje zavarovanih • Letni dohodki na premijah
Družba zavaruje na človeško življenje po naj razno vrstnejfiih kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti La njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja a oprostitvijo plačila zavarovalnine, oair. s priznanjem dosmrtne rente cb nastali onemoglosti; nadalje sprejema
t) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje sa starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgjjninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost m nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Naiančncja pojasnila daje radovoijno
n-ii
Soduijske ulice štev. 6.
Vodja generalnega zastopa: Jos. Proscnc.
^^^^^^^i^^^e^i^i^e^^^^^^^^^^^ ^^e^i^^e^^^^^^^i^^i^e^e^e^^^^^
prodaja blaga
se prične
mmT porLeđ.el3e!te, 21. rxo^e33CL"bxa,
v trg. zalogi blaga
A. Primožiča
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 25.
Stalna razstava blaga vsako nedeljo do   Božica,   tudi  zvečer  ob razsvetljavi.
Od pričetka prodaje za Miklavža in za Božič so cene znižane kolikor mogoče, pri mnogih predmetih pa celo Čudovito nizke, o čemer se lahko vsakdo prepriča, če si ogleda, ne da bi ga silili, da kaj kupi.
Na prodaj so: Umerjene obleke t kartonih, moško in žensko perilo, kožuhovine, preproge, damska konfekcija d. pr. paletoti, plašči (Brunneumantel), bluze in krila, poslednje lastnega izdelka, predpasniki, svilnato blago okoli 5000 m in premnogo drugih predmetov.
3377—1
v^    4^ 4jv* 45^    v^    v|v*        v^ v^ v^    v^ ^v* v^
31
Oljnate barve in glazurne barve iz emajla I    za prevlako lesa, kovin, kamenja, zidu itd.
priporoča
1 2564—a
ljryp|l/ U/iODEZ = izdelovatelj barv in lakov llLslHm ffiUDL   Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
(d
#
6>
Ljubljano x Špital^K« ulice $t. ? x Ljubljana
i
2815-7
priporoča
noi>o$ti v I^onfcl^ciji
za dame in deklice; bluze in dc^c obleke, modne blago za dame in gospode.
Vsak°vrjtni lodni in -krasni barhenti.
J^aylične garniture, flanelaste odeje in šerpe.
_2^.
Ozorce pošljemo na zahtavanje poštnine prosto
Solidno blago!
o o o
(T
0)
JCizke cene!
19
0  O O
{ ¥ Ljubljani, Stari trg štev. 4
vljudno naznanja, da je
ti
trgovino . klobuki
t
Sluge tr,  !l* haizmark?
Cementna zarezna 1
strešna opeka
Iz portland cementa in peska.
Str* ha pri h od nj o« ti. Patentirana v 30 dišavah.
Trpežnejša in bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste strešnih opek Iz ilovice. 2076—18
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj cementnln
b Glinca pri Izubijani, <
r
oN
Um. fiaafca: Sttfro.
Liniment. Capsci comp.
nadomestilo za 3018—6
Pain-Expeller
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h.. K 140 in K 2*— se dobiva v v&eh lekarnah. Pri nakupa tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj ae jemljejo le originalne steklenice ▼ akatljicah a naso varstveno znamko tlaldro" is Rlchtarjsva lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Hlrtit4*rJ*\a lekarna pri
za dame
fje%Hlf{t    -n gggpgfe
priporoča o aajoečji izbiri h
Srnest Sark
v
na ogla Židovskih alic ia JDoorskega trga.
Preselitev krojaške obrti.
Podpisani vljudno naznanja p. n. občinstva, da je preselil svojo
rojetslro o"brt
na Dvorski trg štev. 3
Zla te tn levu v Pragi, Kfi.
I., KliMina c. b. Kaapo4Uj*AP >•»•* dan [lil
Ohranitev zdravega
ML
(»md   ,,11 amodno katarso")
Zahvaljuje se za dosedaj izkazano mn naklonjenost in upa, da mu jo p. n. občinstvo tudi nadalje ohrani, ter zagotavlja, da bo s točne postrežbo, najboljšim blagom in zmernimi eenami vedno skušal zadovoljjti cenjene naročnike.
Z odliCmm .poimanjem    VEKOSLAV BARLE
einlni in vojaški kroja* 3381—3 iztnbi ia IzviŽla st c. kr. titootagiitta mrtna au^eji u
Ljubljana, Dvorski trg 3.
^5»
V"
ŽELODCA
*
tiči največ t ohranitvi, poaprievanju in t urav-::.it: tre'AT.,»:.'i ter -i.ir»i::tT: n<niieinega *»-prtja. Preiakuieno, iz Ubranih najboljiih in urpoa-
nth edrarilnih skrbno napravljeno,  tek ■bu-
ja joč« in prebavljeni« po«pe«njnće In lahko odvajajoč« domala t lr*vil< ■ ki ublaži in odstrani cnane nasledke nezraernosti, alab« diete, prabl*-jenja in aoprnega zaprtja, n. pr. gorećico, napenjanja, nennenie trorltve kislin ter krće je iir. Ro»* halman* mm Mod** iz lekirne B. FBAONKTUA t PRAGI.
SVARILO! &m Vsi deli embalaže imajo poBtavno de-ponovano varstveno znamko.
(.lama ksIozx
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi
e. In kr. droms^ra dobavitelja
=   ,,prl  frnrm  orlu" =
Prasa, HiU Stran, soel Itnjim oiiei 201 Pc poitl raipOallja it vsak dan. Proti vpo&iljatvi K 2 58 se posije velika steklenica m za K 1 50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Plccoil, U. pl. Trnkoczv, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr. 2678-5
x#      ^ "fi%
I
zlatar
»39—15
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine,
briljantov in diamantov
ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po nt*jiai±jili cenah.
I
" 31
T. S,
I   II II II   I_y     '       Va 1 *
Prešernove ulice št. 3 V JUjUDljaill v
_ . ■ * ______I___x I
i novi zgradbi Mestne hranilnice -*f*
si usoja vljudno naznanjati, da je z dnem 19. novembra t. !. svojo vec let obstoječo
3:154-1
modno trg
alogo klob
na Starem  trg« štev. 6 na  ?Sta 10m  trKu »tev. -4
nasproti gosp. Seuuigove usnjarske trgovine popolnoma opustil, ter se bosta obe trgovini od 21. novembra t. I. naprej nahajale
_ _ . mm        m BS V ■■ Bi B _
? v novi zgradbi „Mestne hranilnice" v Prešernovih ulicah.
-    --w - -   —g--"---- 77----
Zahvaljujem se kar najtopleje za dosedaj mi izkazano obilno naklonjenost ter prosim ob tej priliki vse svoje čast. dosedanje naročnike kakor tudi p. n. občinstvo sploh, da mi to naklonjenost ohrani tudi za nadalje v novih prostorih, ter zagotavljam, da bom vedno postregel solidno in reelno kakor dosedaj. Z odličnim spoštovanjem jp       j**j§}       ~W~i        JINJT JE^ 1^ I
moćna trgovina in zaloga klobukov
*
v Ljubljani, Prešernove ulice, poslopje „Mestne hranilnice1'.
Icdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk nNarodneJJtisk>arneM