Naročnina mesečno ^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub- 40 — ue- ^^ ~ ^^^ ^B Ш ^Р 10.349 za ce- ^^^^^^^ Ш ^Нм^ Ш Sarajevo štv. 7563, loletno 96 za ^^^^^^ ШШI Ш И^^^^Ш Ж Ê ^Шв Praga-Dunaj 24.797 Uprava: ^^^^^^^^^^ "W ^^^^^^^^^ jeva 6. telefon 2992 inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/lll Sf-^r^l^'n'S 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« pohn«a m Briining Dogodki zadnjega časa, ki bi utegnili mednarodni politični položaj izpremeniti ali pa vsaj globoko vplivati na evropske zadeve v smislu miru, obračajo pozornost vsega sveta ua nemškega kanclerja dr. Briininga. Državnozborska deputacija centruma je izvolila Briininga koncem leta 1929 za svojega prvega predsednika. Pelinštiridesetletni katoliški politik je najmlajši predsednik, kar jih je do sedaj imel državnozborski klub centruma. Kljub temu, da je Briining primeroma novinec na parlamentarnem poprišču, mu je .spomladi leta 1P30 nemški narod v usode-polnem trenutku svoje zgodovine poveril nalogo, ki bi bila vredna Bisinarcka. V tem momentu so bili namreč socialni demokratje zapustili vlado iz deniagoškega strahu, da bi morali, če bi glasovali za dalekosežno finančno reformo izčrpane in derutne Nemčije, doprinesti prevelike strankarske žrtve. Ker se iz istega razloga ni mogla sestaviti nobena strankarska vladna koalicija, je državni pre-zident Hindenburg poveril mlademu Briiningu nalogo, da sestavi vlado, ki ne bi bila vezana na nobeno koalicijo. 2e 24 ur potem je bil Brûning imenovan za državnega kanclerja in danes vlada s parlamentom, v katerem je pozitivno delo radi velike opozicije fašistov na eni in komunistov na drugi strani izredno otežkočeno. l.aliko se reče, da se Briining uveljavlja v pretežni meri zaradi svojih visokih osebnih kvalitet, ki mu pomagajo, da drži skupaj najboljše elemente nemškega naroda proti povodnji nacionalističnih hujskačev in rdečih teroristov. Nekdo je Briininga imenoval >sintezo med srednjeveškim duhovnikom in modernim pruskim oficirjem«. Njegova zunanjščina bi res nekako temu odgovarjala: toga, sloka postava, tenko, bledo obličje resnega pogleda, ki strmi v človeka za očali, in tenki, skupaj stisnjeni ustnici, ki bi, podprti po lepih gestah ozkih rok, lahko veliko povedali iz strašnih doživljajev fronte, kjer je Briining bil poveljnik mitralješkega oddelka. To je namreč mož, ki tudi v politični borbi kaže hrabrost, ki si ne pomaga iz zadreg z lokavosljo, ki se ne ustraši nepopulnrnosti, ampak se čuti odgovornega samo pred svojo vestjo in državo pa ima pogum, da pove resnico in se je drži napram vsakemu. Briining ima pač globok krščanski ethos dolžnosti in se je svoje težke in zgodovinske naloge lotil z idejo, da dà nemški politiki novo smer, kakor jo mora imeti eden prvih kulturnih narodov sveta, ki se je po vojni katastrofi in njenih strašnih posledicah dal zapeljati v rušeč radikalizem obupa. Če kdo, bo Briining, ki mu prezident popolnoma zaupa, Nemčijo rešil desničarske in levičarske psihoze in jo zopet uredil kot ustvarjajoč element v evropski kulturni red miru in soglasja, kakor ga želijo najboljši možje našega razburkanega časa. Brttning, ki je samec, se ne udeležuje luninega in nagnitega berlinskega družabnega življenja, se pokaže v javnosti samo, kadar je neobhodno potrebno in tudi govori samo takrat, kadar nujno mora. Tudi stil njegovih govorov popolnoma odkriva njegovo osebnost. Glas je mehak, besede izravnajoče, stavki brez preliranosti in popularnih efektov, vsa dikcija jasna in prepričevalna po notranji resničnosti in preprostosti. Vplivajo gole misli, ki jih pove prosto brez manuskripta, pri čemer je njegovo pripovedovanje brez strasti, pač pa se kratki stavki po svoji pregnantnosti globoko vtisnejo v dušo poslušavca. Njegov precizen duh in jasna smotrnost veje tudi iz vseh njegovih odredb. Čeprav je vztrajen, tako da ga nič ne spravi z določenega pota, se ne zaleti, ampak skuša doseči svoj cilj z izredno spretnostjo, finimi psihološkimi metodami in neporušnini mirom. Da se tudi množice ne boji, je pokazalo njegovo potovanje po vzhodni Prusiji, kjer so ljudje zaradi gospodarske bede izgubili vse potrpljenje, so zagrenjeni do dna duše in nobeni vladi na svetu več ne verjamejo. Briining je ljudi mirno poslušal in jim vrnil pogum ter nado v boljše čase. Vsi vemo, kakšne ogromne težave je kancler Briining od začetka do danes srečno prebredel. Ustrašil se ni pred razpustom parlamenta, ko se je večina pokazala za preveč strahopetno, da bi izvedla nepopularno sanacijo državnih financ. Ni se pa tudi ne ustrašil 107 mo/, močne opozicije desničarjev, ki so po volitvah triumfalno vkorakali v novi Reichstag, da tu s pomočjo komunistov razrušijo temelje nemške republike. Pustil je, da dokažejo, da so prazne glave, goli frazerji in nedosledni demagogi, kar se je tudi zgodilo. S tem je Briining opogumil vse sredinske stranke in vršil pozitivno delo, pred katerim so nemški fašisti morali kapitulirati in so v svoji onemoglosti napravili svoj eksodus, iz katerega se je pa njihovo zmernejše krilo že vrnilo na parlamentarno pozornico. Voditelj centra in države je po svojem polipi jen ju in z državniško sposobnostjo zmagal na celi črti in pristopa zdaj k realizaciji svojega načrta: vpostavitev finančnega ravnotežja, ustavna reforma in sporazum z največjo silo kontinenta, Francijo. Nn krmilu nemškega državnega broda je možl In Portugalska? Mrzlično opozovanje dogodkov v Španiji Lisbona, 19. febr. s. Politični dogodki, ki vznemirjajo sosednjo Španijo in odpirajo pred njo vrata v viharno bodočnost, niso ostali brez. odmeva pri nus Portugalskem, kjer istotako vodi državno usodo diktatura generala Ca.r-mone. Po padcu španskega generala Primo de Rivere, januarja lanskega leta, je naš diktator hotel pokazati, da Portugalska tudi brez Španije lahko nadaljuje svoj političen eksperiment. Danes postu ju čimdalje bolj jasno, da se tudi Portugulska, izjemna vlada, nahaja pred istim usodepolnim vprašanjem, kakor sosednja Španija. Tudi tukaj se vlada na zelo viden način trudi, kako bi na najlepši način mogla državo privesti iz sedanjega režima v normalne razmere, nc da bi bilo treba prc-b res ti ves ta političen kaos, v katerem se potaplja Španija. Na Portugalskem je položaj \ toliko bolj opaseu, ker nima tako izrazite centralne osebnosti v monarhu, kakor jo ima Španija, kjer kralj predstavlja narodove tradicije in je kljub vsem izkustvom ostal še vedno trdna vez med nasprotujočimi si političnimi struju-mi. Kaj bi se zgodilo, če bi nekega dne general Carmone bil prisiljen zapustiti svojo liostojuuko. Komu bi on izroči! usodo naroda iu države. Najbrže bi tudi tukaj ne preosta-jalo nič drugega, kakor, do bi moral |>oiskati politične nt ran kc, ravno tako, kakor jc storil pred par dnevi |>oguinni Alfonz XIII. v Španiji. Demokratska stranka, ki je bila pred diktaturo vsemogočna, je ncduvno javno izrazila pogoje, pod katerimi bi sprejela morebitno sodelovanje. Pogoji so bili tako pretirani, da je novi vojni minister gene.ral Schiaipa De Ace-vedo ob nastopu svoje nove službe naravnost napovedal vojno bivšim političnim strankam. \ njegovi izjuvi beremo, da je portugalska armada republikanskega mišljenja in du bo znala braniti državo, da nc bo zopet padla v roke bivšim političnim klikum. Armada je res republikanska in je trenotno tudi neovrgljivu o|>ora diktature generala Salone. To je tudi razumljivo, ker se oficirji dobro zavedujo, kaj ji.h čaka, če bi sc vrnili oni možje na vlado, katere jc majnika 1926 pognal stari maršal Goni es da Costa. Portugalska ima to veliko prednost pred eksperimentom v sosednji Španiji, du je res napravila red v finančni in gospodarski politiki in upostuvila povsod poštenje. Vendar pa jc tudi res, da je izredno nadarjeni finančni minister Oliveira Snlazar s železno roko skrčil državno izdatke tako, da je državni proračun menda prvič v portugalski zgodovini izkazal znaten pribitek. Tega mu nihče ne očita, pač pa mu oporekajo, da jc bil v svoji varčnost ni politiki preveč negativen in sturokopiten. tako, da je dejansko skoroda onemogočil vsak go- ' spodurski napredek. Portugalski izvoz je sko-I roda poneluil. To je imelo za poledico, da je j Portugalska valuta vkljub vsej varčnosti tekom enega leta juidlu na polovico svoje vrednosti. Naravno je, da so takšne gos|>odurske prilike zelo ugoden teren za sistematično komunistično pro|Higando, ki se vr4i v vsem podzemlju iherskegu )>olotoku'in ki je ista v Španiji iu ista na Portugalskem. Nismo še pozabili, da jc iiortugulska vlada dcccinbra lanskega leta ob izbruhu španskih vojaških nemirov, odkrila velikanskega zaloge orožja, municije in bomb po raznih skrivališčih v portugalskem gorovju, tako, da se upravičeno domneva, da je Portugalska raj tihotapcev za orožje. Kur se uporablja v Španiji, se ravno tako lahko uporabi tudi domu. Vo komunističnih načrtih razširi na obe latinski dr>avi španskega polotoka. Zato sedanja vlada z veflko |K>/orn<«stjo zosleduje razvoj španske krize in išče ugodnih priložnosti, kako preiti brez sunkov. zopet na normalno ustavno življenje. Goriški nadškof operiran Gorica, februarja. Goriški nadškof dr. Fr. B. Sedej je bil v torek 10. febr. v goriškem su-uutoriju sv. Justa operiran nu kili. Sivolasi v ladika, ki ima žo 76 let, je operacijo srečno prenesel. Po operaciji je s pomenljivim smehljajem rekel zdravnikom: »Rešili ste življenje goriškemu nadškofu.« Bolnikovo stanje je povsem zadovoljivo in opravičeno je upanje, da bo ljubljeni nudpustir 23. marca, ko bo obhajul 25 letnico škofovunja, zopet čil in zdrav med svojimi verniki, ko se je bila raznesla v ost o nadškofov i bole/ni. je bridka žalost zajela vso deželo in vse je tesnobno pričakovalo vesti od bolniške postelje, ker gre bolniku na I »olje, so se vznemirjeni duhovi potolažili in zdaj vse ljudstvo moli, nuj mu Bog ohrani ljubljenega duhovnega očetu še mnogo let. Overjeni smo, da se Ivi srčna želja vseh škof-Ijanoi uresničila in bodo osramočeni oni tmilo-številni brezsrčneži, ki so se iiz političnih in sebičnih vzrokov na tihem veselili, da 1к> smrt I s »stala njihova žalostna /a veznica. Pravice za delavstvo Pogumen pastirski list linškega škofa Linški škof dr. Gfollner je objavil postno pustir.sko pismo, v kuterem pravi k delavskemu vprašanju : fZu odpravo socialno bedo ne zadostuje sama Caritas, kajti mnogo pomanjkanja izhaja iz socialne nepravičnosti, ki [Kitiska cele stanove in razrele na rob obu|ta in jih poliu v brezno proiuulu. Razkošni bogataši, ki nimajo niti drobtine za ubogega Lazarju, niso izumrli, /lasti delavstvo trpi radi raznovrstne socialne krivice. Malemu človeku iz naroda ne dovolijo človeka vredno življenje, nikdar siti kapitalizem, izkoriščanje brezvestnih podjetnikov. pa tndi zakoni in odredbe, ki so jx>-stavljene njemu v škodo. Delavci in bajtarji, hlapci in nastavi j enci imajo nepobilno pravice, katere jim ni treba prositi, ampak jili morejo s |K>lnihi pravom zahtevati. Dolžnost pravične in uvidevne zakonodaje jo. da brezpravnim zopet |x>muga do pravice in da teptane dvigne k človeka vrednemu življenju. Delavstvo ima pravico, da uveljavlja svoje pravične interese v stanovskih organizacijah in delavskih zbornicah, /lusti pa še s pomočjo svojih zastopnikov v parlamentu. To je osnovna misel delavskega papeža Leona XIII., ki jo je poudaril v delavski okrožnici Rerum no-vurtim pred 40 leti. Ni to nikakšen socialističen razredni boj, ki ga je že Leon XIII. obsodil, ampak je socialno izenačenje med gornjimi in spodnjimi družabnimi plastmi, med gospodom in služabnikom, mrd kapitalom in delom. Kdor krščansko misli in čuti, inorn biti odkrit, čuteč in delaven prijatelj delavcev. Ne «me jih pehoti od sebe, ali zaničevati, ampak jim mora pomagati in se postaviti nu stališče: vsakemu svoje! le. ako bodo načela krščanske pravičnosti v polnem obsegu zmagala, more pričakovati delavstvo zadovoljive rešitve delavskega vprašanju. Zato pozdravljajo papeži. škofje in duhovniki krščanske delavske organizacije in delavska društva in zahtevajo od parlamentarnih zastopnikov in vlad. dn upravičene zahteve delavstva uzakonijo in nc preslišijo njihovega klica po pomoč. Vsi pravi kflščauski prijatelji delavstva stojif danes v prvih vr'stu'li tislegii laJičm'ga uijkrt-tAluija. ki se bojuje za pravico, za socialno rajtulnevanje in socialno izenačenje, lo je katoliška akcija v duhu cerkve, enako oddaljena od o/.kosrč-nega in trdosrčnega kapitalizma ter po denarju hle|>cčegu luamoni/.ma. kakor razreilpo bojnega socializma, nesocialncgu koiifumznui in revolucionarnega boljševizma. Združite sc vsi pod zastavo cerkve in vršite lujični ui|x»stoIut ljubezni in pravičnosti. Le tako boste delavni člani katoliške akcije, vsak v svojem poklicu, v sak po svojih močeh in sredstvih.« Italija grozi z gosp. bojkotom „lSad Jugoslavijo naj se zgrnejo črni oblaki" Trst. 20. febr. Nedavno so nekateri ekstre-mietični rimski listi predlagali nekak bojkot jugoslovanskega blaga od strani italijanskih trgovcev. Italija naj bi ne kupovala več v Jugoslaviji, ker Jugoslovani premalo kupujejo v Italiji. V preteklem letu je Italija nakupila v Jugoslaviji blaga v vrednosti 1.919,865.485 Din in je prvi izvoznik jugoslovanskega blaga; za njo prihajajo Avstrija (1.198,780.041), Nemčija (790.725.796) in Češkoslovaška (556.115.169). Kot uvoznik v Jugoslavijo je Italija šele ua četrtem mestu (782.847.599 Din); prvo mesto zavzema Češkoslovaška (1.224,668.477), drugo Nemčija (1.221,620.036) in tretje Avstrija (1.170,854.597). Po mnenju fašističnega tiska eo Jugoslovani nehvaležni Italiji, ker ne kupujejo italijanskega blaga in bi se najraje izognili italijanskemu trgu. Radi tega je treba povsem revidirali trgovske odnošaje med obenui državama in sicer v smislu, da bi Italijani pričeli bojkotirati jugoslovansko blago. Gonji rimskih listov se je danes pridružil »Popolo di Trieete<", organ fašistične slranke, ki trdi, da je Italija edini klient, ki drži jugoslovansko trgovinsko bilanco po koncu, in dn bi se nad . davijo razgrnili črni oblaki, ako bi jo italijar rgovci opustili. Fašisti pač pozabljajo, da si -ovec no da voditi od političnih strasti, temveč kupuje blago tam, kjer ga dobi bolj l>oceni. Ofenziva barbarstva Dr. Wirth o propagandi boljševizma Berlin. 20. febr. kk. V proračunskem odboru je govoril danes notranji minister dir. i Wirtli o boljševiški pro|xigaudi v Nemčiji. Na-! vajal jc. da je v Moskvi ustanovljena »('entraîna ljudska zaloga«, ena najvažnejših kulturnih ureditev Sovjetske unije, ki posreduje učni in instrukcijski materijail tudi političnim čtaiteljem izven Sovjetske unije. Uoljševišikn propaganda pomeni vdor v zapndno evropsko j kulturo, ki ga je težko prenašali. Sovjeti pri I tem izrabljajo proticerkveno in protivereko idejo, ne toliko kot bojno sredstvo proti kapitalizmu, temveč za to, da vdore baribaretvo in nckultura v kulturne dežele in v kontinent, ki je bil nositelj kulture več tisočletij. Dr. Wirth je potem izjavil, dn ravno taiko pu/.i tudi na desničarski radikalizem. V organizatoričnem pogledu se je storilo v njegovem nii,nistnstviu vse, kar je mogoče, da se Iio krepko nastopilo proti rudikalizmu. Moskva. 20. febr. A A. Listi poročajo, da bo 1. marca L L otvorjenili v sovjetski vojski 200 šoL Na smrt bolan obsojen na 8 let ječe Trst, 20. febr. Pred izjemnim sodiščem v Rimu je bil obsojen na 8 M ječe bivši agent goriške policije Čeme, ki je bil že zapleten v pnoees proti žrtvam 6. septembra. Zagrešil baje ni drugega, ko du je zamolčal, kar mu je bilo kot agentu znanega o medsebojnih zvezali tedanjih obtožencev. Černe je težko bolan. Doma jc iz Volčje drage, kjer je njegova soproga vodila malo trgovino. Dr. Sallaj umrl Zagreb, 20. febr. ž. Snoči ob 11 je dr. ŠuflaJ umrl. O njem pišejo vsi zagrebški listi, prinašajoč nekrologe. Listi naglašajo. da je bil dr. Suflaj velik učenjak, zlasti na polju historiografije. špe-cielno je obdeloval albansko zgodovino. Pred petimi dnevi se je vrnil iz Albanije, kamor ga ie bila pozvala vlada na študije kot največjo avtoriteto za albansko zgodovino. Ob vrnitvi se je par dni mudil v Dubrovniku, kjer je v arhivu zbiral materijal za svoje delo o albanski zgodovini, ki ga je albanska vlada pri njem naročila. Jugoslovanska razstava v Pariza Pariz. 20. febr. AA. Po krasni razstavi francoske umetnosti prošlo poletje v Zagrebu priredi jugoslovansko umetniško društvo >Zemlja< pod pokroviteljstvom jugoslovanskega poslanika v Parizu dr. Spalajkoviča razstavo v galerijah Bollie-res. Razstava bo trajala od danes 20. februarju do 3. marca. Tako bodo imeli Franrozi priliko seznaniti se s tendencami jugoslovunske likovne skupine, ki stremi po tem, da čim krepkeje razvije jugoslovansko narodno umetnost, boreč se pri lom proti tujini vplivom, čeprav je večina njenih članov študirala l>aš v Parizu. Nagrajeni učitelji Belgrad, 20. februarja. AA. Da bi se učitelji in učiteljice osnovnih šol čimbolj zanimali za razumno štednjo in za gospodarski pomen Poštne hranilnice, je razpisal 31. maja 1929 minister prosvete pod št. O. N. 43.132 natečaj za najboljše predavanje o štednji in ulogi Poštne hranilnice v razvoju štednje. Sodelovati so morali vsi učitelji in učiteljice osnovnih šol. Predavanja so se morala poslati preko okrajnih šolskih nadzornikov. Minister za prosveto je odlikoval med drugimi sledeče učitelje z drugo nagrado po 3C00 Din: Viljema Baltazarja iz Brezovice, Franca Mlakarja iz Ljubljane in Ivana V o v k a iz Studenca pri Ljubljani. Nagrada bo podeljena iz londa pri odboru ministrstva prosvete v obliki hranilnih knjižic Poštne hranilnice. Nagrajena predavanja bodo izšla v posebnih brošurah in zastonj razdeljena med ljudstvo za dviganje smisla za razumno štednjo. Csl,-jugoslovanski trrs, pogodba Belgrad, 20. febr. ž. V Pragi te jo včeraj parafiral prvi del Irgovinske pogodbe s Češkoslovaško. V kratkem se bodo parafirali se ostali doli. lako da bo pogodba gotova do 1. marca, ko stopi v veljavo. Tudi Avstrija želi armado Dunaj, 20. febr. AA. Avstrijski narodni svel jo sprejel resolucijo agrarnega poslanca, ki poživlja vlado, naj doseže pri državah, ki so podpisale mirovno pogodbo, dovoljenje za reorganizacijo avstrijske armade v obliki narodne milice. v katerih naj se i'.vežbajo agitatorji za boj proti veri v rdeči vojski in mornarici. Med politično upravo rdečo vojske in oerednjim odborom komunistične stranke je bil sestavljen načrt, ki odreja, da od 1. januarja 1933 noben član rdeče vojske nc sme več pripadati posamezni verski skupnosti. HAMBURG, 20. febr. kk. Voditelji komunistov so Imeli konferenco, na kateri so sklenili, da se po vsej državi dne 25. t. m. vprizorijo gladovni pohodi, ki se začno povsod ob istem času. Pričakovali je pri tem nemirov in incidentov. Strrm a. >&UJVt,Nb(j<, due 21. februarja lUiil. Štev. 42. Atentat na albanskega kralja na Dunaju Dunaj, 20. febr. Kk. Nocoj ob 10.30 se je izvršil po zaključku predstave v državni operi revolverski atentat, ki Je po vsem videzu veljaj albanskemu kralju A h m e d u Z o g u , ki Ima na Dunaju. Ahmed Zogu je bil s svojim spremstvom pri predstavi in je po končani predstavi v spremstvu štirih kriminalnih uradnikov zapustil opero skozi glavna vratu, dočim sta dva njegova spremljevalni, med njima baje dvorili muršal, odhajala skozi strunska vratu. Tik pri izhodu sta tema dvemu spremljevalcema stopila nasproti dva mlada, elegantno oblečena človeku in takoj začela nanju ostro streljati. Hitro sta oddala drft zn drugim 10 do 12 strelov. Eden od obeh Alhan-cev-spreinljevnlcev je tudi dvignil revolver in streljal. Kmalu je eden zadet padel nu tla. Ravnokar se «loznava, da je bil to dvorni minister Ekrem L i bova, ki je bil I a koj mrtev. Odnesli so ga v vostibul opere, drugi Albanec, ki je streljal, pu je bil hudo ranjen in ga je reševalno društvo odpeljalo v bolnišnico. Atentatorja sta poleni hotelu ubežati nu dunajski Ring, pa so ju prijeli in izločili policiji. Streli so povzročili silno razbur- jenje. Prihitela je takoj močna policijska straža iu zaprla vso okolico opere. V tem momentu še ui ugotovljeno, ali je bil atentat nti-meiijeii albanskemu kralju ali njegovemu spremstvu. Dunaj, 21. feibr. kk. (Ob I zjutraj.) Sedaj je doguauo. da je bilo na avtomobil, v katerem se je vozil albanski kralj Ahmed Zogu. oddanih večje število revolverskih strelov. Izmed kraljevega spremstva ii i bil ubit d v o r n i minister n 1 b a u s k e g u kralja. a m p a k kraljev a d j u t a n t, m a -j o r. Dobil je strel v glavo, ki je prodrl v možgane. da se je takoj mrtev zgrudil. Minister d v o r a p il je r a n jen v s t e g n o. Drugi strel mu je šel skozi klobuk. Prepeljali so ga \ sanntorij. Ko so počili streli, je kralj Ahmed Zogu dul ustaviti avto, izstopil in se vrnil v opero, kjer so g« sprejeli v pisarni glavnega upravnika. Ril je zelo razburjen. Poslopje opere jc zapustil šele potem, ko je policiju zavarovala opero daleč na okrog. Atentatorja, ki sta pri-jetu, sta albanska dijaka. Manifestacije v Zagrebu Zagreb, 20. lebr. /. Nocojšnje Novosti poročajo: Zvečer ol) 9 je bilo pred poslopjem narodnega gledališča sklicano protestno zborovanje vseli zagrebških prebivalcev, kult urnih in socialnih društev kot protest proti bombam, ki so bile pr«! dnevi na raznih mestih potl-luknjene. Zborovanje je otvoril študent Stevo \ cče-finac. Govorili so: akademik Nikola Milić. kmet Matija šuštić i/ Remetov, nato predsednik -Mlade Jugoslavije« Avgust Potuš<-k. Vinko Jurkovič v imenu gospodarskih krogov. delavec Zivojin Županovih. Zborovanje je zaključil čuenikar Vladimir Barnemisa, ki je preči tu I resolucije. < katerimi se oheoja роокирипје Mi plačancev. Po zborovanju se je ru/vil s-prevod, v k:i-terem je bilo več- državnih zastav. Meščanstvo, kmetje in mladina so korakali |w> Frunkoptin-ski ulici no llico. Pri Preobražen ski ulici je. kordon |*>licije ustavil manifestante, da ne bi šli v to ulico. Sprevod je krenil ua Jelačičev ♦.rg. klicali so: Doli Perčec! Doli Pavclič!» Z Jelaiičevega trgu so šli pred kavarno \-lorioc. Nek mladenič je imel nagovor. I/ Draškovičeve ulice so š|i ua Zrinjevac. Sprevod m* je ustavil pred francoskim konzulatom, kjer so priredili manifestacije Franciji iu francoskemu narodu. I/. Zrinjevi.i je sprevod krenil na glavni kolodvor. To priliko je porubHo nekaj neodgovornih elementov, ki so hoteli pri teh patriotič-nih manifestacijah delati nemire iu nerede. Tako so prod kavarno kor/ot razbili V vladi samo stare politične osebnosti, ki ne pomenijo pravzaprav ničesar. Politični krogi menijo, dn bodo nastale v Špa ni ji r nekaj mesecih rellkr leikoče in komplikacije. Madrid. 20. febr. AA. Med demonstracijami, ki so bile za in proti kralju, je bilo več oseb ranjenih. Med poškodovanimi jc tudi siu bivšega diktatorja Primo de Rivere. ki so ga republikanski manifestantje napadli in težko ranili. Pogajanja s ČSR končana Praga, 20. febr. kk. Po tlo-odanjem stanju pogajanj se lahko smatra, tla j;. zaključek trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo že zagotovljen. O načelnih vprašanjih sc jo povsem dosegel sporuizum in so bili taradevM členi že parafirani. Sedaj s,- i/deluje besedilo pogodbe, ki bo sestavljeno v češkem iu srbskem jeziku. Prve dni meseca marca sc bo pogodim že lahko podpisala. Zu Jugoslavijo jo bo podpisal trgovinski minister Deinetrovič-, ki pride nalašč zu to v Prago. Voditelj jugoslovanske delegacije dr. Piljii ju duuea odjwtovpl v Pariz, tla se kot ofieielni jugoslovanski delegat udeleži poljedelske konference balkanskih držav. Vrnil pu se bo v Prago še pred podpisom j)o-gotlbe. Začasno je prevzel vodstvo delegacije sekcijski šef Lazurević. Danes zvečer jc bila visa jugoslovanska delegacija gost poljedelskega ministru tir. Bradača. Nasproti teami optimističnemu opisu, ki izvira /. jugoslovanske struni, pa se ču j o, tla se je danes v ministrskem svetli razpravljalo v trgovinski pogodbi /. Jugoslavijo. Govori se, du so pri tem češkoslovaški ugrurci stavili nove zahteve v varstvo čt škoslovuške produkcije. Načrt zahona o vershem pouku Belgrad, 20. februarja, i. V prosvetnem ministrstvu se dokončuje načrt zakona o verskem pouku na srednjih šolah po predlogu predsedstva škofovskih konferenc. Atentat v nemškem drž. zboru Berlin, 20. febr. kk. Nu hodniku državnega zbora je danes zvečer neki starejši človek naenkrat oddul tri strele na bivšega notranjega ministra iu poslanca držav ut* stranke dr. hulza, ki je bil pred kratkim izvoljen za župana v Presdenu. Dr. Kiilz je mirno stopil proti temu možu, ki je potem 3e enkrat streljal. Prihiteli so sluge, ki so možu odvzeli revolver in ga izročili policiji. Mož je že več lini prihajal ua hodnik, kjer so je izdajal za zastopnika bavarskih malih rentuikov. Kadi svojega čudnega obnašanja je postal dr. Kiilz nanj pozoren iu ga je skrivaj opazoval do njegovega napada. Kanjeu ni bil nihče. Sploh se ne ve, ali je mož streljal z nabitim revolverjem. Ko so ga prijeli, se ni prav nič upiral. Najbrže je zmešan. Seja državnega zbora se radi tega ni prekinila. Preletela okrog s»>ela London, 20. februarja. ЛЛ. Znuuieiiiiu letalka Vit4or Bruce je danes dovršila polet okoli svetu ter elo nu letališče C'roydon. Preletela je tO.(KH> milj. l-etulo >BUitkbuin Bluebird« je fiinkt iji4iir*ilo tuko brezhibno, tla ni bila |M>trebna nobeno zamenjava kakegu «lila. I.elnlko je im/dravil v imenu leial-kegu -veta podtajnik zu letalstvo Frederick Montagne. ki ji je prisrčno čestital na velikem uspehu. Montagne je v svojem pozdravnem prvoru poudaril izredno dolgi polet, ki j<> pokaral velik ra/voj letalstva in zuuesljiv os I modernih letal. Vs(a»'a v Peru \ewycrk. 20. febr. kk. I/ 1 ime prilutjujo testi <• novi vstaji v državi Peru. Ohoi .v/i-ni civilisti iu vstuški vojaki iz Culiio *0 poskusili zusetMi predsednikovo palačo v Umi. Stružu pa je napad odbila ter zaprlu in /abarikudi-ruhi vrata, preden se je zajel drug napoti. Sodi se. da so napadalci bili pristaši prejšnjega prcitsfJiiiku f.cgua. Vlae.si-k Ekspedieija je odkrila ludi druge pisar i je i/, starih časov, ki so bile vklesane v kamen. Take rokopise na lesenih deščicah je že prej odkril tudi neki nemški učenjak, vendar ne v taki množini. V znanstvenih krogih ujiajo, da bo vsebina teli rokopisov imela tudi neko literarno vrednost. Pred tekmami v Bohinju Boh. Bistrica. 20. febr. .lutri se bodo pričele dolgo pričakovane mednarodne tekme, ki imajo predvsem namen seznaniti občinstvo z zimskimi krasotami naših krajev.. V Bohinju je zbrana elita naših smučarjev, dalje mi prišli zastopniki Norveške, Češke in Avstrije.' Zlasli češkoslovaška reprezentanca je zastopana s svojimi najboljšimi iekmovalci. Vremenske razmere so dobre. Sneg je zelo dobe!. Bohinj je pripravljen, da dostojno sprejme šlevilue goste. Vse postaje od Jesenic do Bohinja so okrašene z zastavami. Sedež zveze je pri Sv. Janezu, kjer je stari in cilj za vse proge Tekmovalci so nastanjeni |hi gostilnah v vasi, le inozemski gostje so nastanjeni v hotelu >Sv. Janeze. Danes do|io]diie je zdravniška komisija preiskala vse tekmovalce in vsem brez izjeme dovolila nt a rt an je. Jutri bo slarl na progi 18 km, ki je prva točka programa 09 tekmovalcev. Proga na 18 km se prične pri hotelu Sv. Janez in vodi do Ribičevega laza skozi gozd mimo skakalnice na Žlanu. Iz Klana nad vasjo se spusti v položni črti na most pri Brodu. kjer zavije |>o poti na Senožeti do Podrudnice, otl lod se spusti na Havnico, iz âuvnice gre proli Cešnjici po severnem |«ib;>čju Rud niče na Srednjo vas, Slutlor. Slaro Fužino, nato ob jezeru zopet k cilju. — Višinska razlika znaša 250 m. najvišja točka je 780 m pri 10 km. Zlasti je brogovit srednji del proge, kjer Je hud vzpon. V celoti pa proga ni težka. Danes popoldne je prispel v Bohinj dravski divizijski poveljnik Ilič s štabnim načelnikom Mi-ličevicem, za njim pa poveljnik 4. armade iz Zagreba. Danes popoldne je bilo vreme v Bohinju jasno in sodijo, da bo jutri nastopil mraz. Pod vodstvom predsednika dr. Pirca ln tajnika Gorca se je vršilo žrebanje startnih številk na progah 18 km, 30km in skoki. Predsednik zveze dr. Pire je pred žrebanjem pozdravil navzoče goste in izrazil zadovoljstvo, tla se je zbralo lako veliko število tekmovalcev pri prvih mednarodnih tekmah v Bohinju. Žreb je na progi 18 km določil tele startne številke (omenjamo samo boljše tekmovalce): Gutpnnsen, Norveška 3, âimunek, CSR 12, Ne-inecki, CSR 61, Preistauer 31, šišera 22, Slovek '23. Bervar, Ljubljana 38, Valentekovič, Zagreb 48, Godec, Bohinj 63, ing. Janša Janko, Bled 29, Joško Janša, Ljubljana 33. Proga 3<> km: Gutormsen 58, Ôiniunek 49, No-niecki 6, Preistauer 19. šišera 47, Hell, Avstrija 32, Bervar 16, Valentekovič 34, Godec 39, ing. Janša 51, DoJinšek, Maribor 20- Neumnim, Maribor 37, Joško Janša 27, Režek, Ljubljana 40, Jenko, Ljubljana 18, Dnmjanovič 28, 1'rodoje 16. Skoki: Gutormsen 3, šinmnek 8, Preistauer 19, Palme, Ljubljana 21. Hrumel, LJubljana 11, Zupan. Ljubljana 9, ing. Janša 18, Jurič, Maribor 1, Janša Joško 7, Jakopič 22. Komisija je ludi določila 6 številk, ki so so rezervirale za Avstrijce, ki ob času žrebanja še nteo prispoli v Bohinj. Nemčija in Jugoslavija n. Na očitke, da je Nemčija sama največ zakri« vila svojo sedanjo revščino, ker je bila preveč razsipna iu ker je namenoma izoblikovala neugodno strukturo svojega narodnega gospodarstva, odgovarjajo Nemci, da si nimajo ničesar očitati. Vso odgovornost nosijo one države, ki nočejo odstopiti od reparacijskih plačil in ki so ji v ver-sajskem miru naložile prevelika bremena. Jugoslavija pri tej debati med Nemčijo in njenimi upnicami ni v toliki meri interesirana, kakor zapadue države. Reparacijski prejemki, ki se stekajo v Jugoslavijo, so minimalni. Vsega skupaj je Nemčija morala plačali na blagovnih- reparacijah do haaške konference 3.184 milj. mark. Od haaške konference naprej bo morala po novem Voungovein načrtu vsega skupaj plačati zopet na blagovnih reparacijah (ki nehajo 1939) 5.250 milj. mark. V denarju bodo reparacije iznesle vsako leto okrog 1.164 milj. mark ter bodo ugasnile po 36 letih, to se pravi 1987. Naša država je do sedaj sprejela v blagu 249.7 milj. mark, po Youngovein načrtu ima še sprejeti do I. 1939 272 milj. mark. V denarju bo pa sprejemala skozi 36 let vsako leto okrog 84 mili. mark. Tako da znašajo: 1. Prejemki v blagu do haaške konference okrog 3.500 milj. Din 2. Prejemki v blagu po haaški konferenci okrog 3.800 milj Din 3. Prejemki v denarju do 1987 okrog 42.000 milj. Din Skupaj okrog 49 tniljard Din Ni verjetno, da bi reparacijske dajatve, ka-lere sprejema Jugoslavija, kolikorkoli kvarno vplivale na razvoj nemškega gospodarstva, tim manj, ker so znatno kompenzirane po trgovsko- političnih ugodnostih, katere si je Nemčija s svojim reparacijskini blagom pridobila ne samo v naši državi, ampak splošno na vsein Balkanu. Na drugi strani pa se tudi nc more trditi, da je ta vsakoletni nezasluženi dohodek, ki brez truda pade v državno blagajno«, v toliki ineri dragocen in v toliki meri neobhodno potreben, da bi Jugoslavija zanj tudi žrtvovala svojo politično svobodo in svobodo meduarodno-politične orientacije. Vprašanje reparacij /a uas ui inerodajno pri ureditvi naših odnosov i Nemčijo. Drugače pa je z gospodarskimi odnosi, ki so se polagoma razvili med nami in med Nemčijo. Dne 7. februarja smo v gospodarski rubriki »Slovenca poročali, kako stanovitno sta naraščala nemški izvoz v našo državo in naš izvoz v Nemčijo. Sc lela 1923 je bil ncin. ki uvoz ua 5. mestu za Avslrijo, CSR, Italijo in Anglijo. Danes je na drugem mestu in zaostaja le za 3 milijone Din za CSR. Vse kaže, da bo tekom letošnjega leta Nemčija prišla na prvo mesto. Ravno tako je tudi z našim izvozom v Nemčijo, ki je 1923 bila še na S. mestu in je prišla sedaj že na tretje mesto za Italijo in Avstrijo, l'a ugotovitev sama na sebi nekako tiMljujc misel, da uior.i tudi |>oli!ično prijateljstvo natančno sledili kurvi gospodarskih odnosov. Poleg tega sc uiora s pri/tianjeiu podčrtali, da je Nemčija med vsemi evropskimi državami jiok.i/ala največ razumevanja /a naše poljedelske težave in da jc bila prva pripravljena sprejeti si-najski predlog o konligentirani izmenjavi poljedelskih in industrijskih pridelkov. 1 udi to dejstvo bi nas moralo Neniccni približali. I oda kljub vsemu temu pa si mi Slovani ua severu države ue moremo in nc sinemo izbrisati iz s|x>nuna. da se nemška trgovina razvija po že davno znanih in hojenih potih izza predvojne dob«. Nemški gospodarski prilist gre v dve smeri: proti jadranskem morju in v naravni črti v srce Balkana. Pri tem se jc čislo naravno naslanjala na nemške narodne manjšine, ki so ravnokar bile deležne širokogrudne nege od strani naše kraljevske vlade. Po izkustvih, ki smo si jih Slovenci tekom desetletij pridobili, smemo upravičeno soditi, da niso nemški trgovski potniki samo izvrstni propagatorji za nemške [iridelke. tnipak tudi izborili predhodniki nemškega političnega vpliva, ki še čaka v zasedi. Obnovitev fioložaja, ki je obstojal jired vojno in katerega so izbrisale mirovne jiogodbc, ni zaželjena ne iz našega interesa pa ludi ue iz evro|)Skega vidika. Slovenci smo mnoge pozabili, ker smo tudi imeli mnogo pozabiti in če je kdo v naši državi navdušen za načelo, da naj Jugoslavija ostane svobodna iu nevezana v kreta-nju na jxilju mednarodne politike, smo gotovo mi Slovenci. Iz tega stališča bi tudi ne oporekali, če bi se izvršilo polagoma zbližanje med Jugoslavijo in med Nemčijo, toda zahtevati bi morali gotove garancije. Katere? Garancije, ki jih imamo v vidiku. so trojevrstne. L Nemška vlada bi se morala zavezati pra-vomočno, da se odreka vsakemu nadzorstvu nad nemškimi narodnimi manjšinami v naši državi. Od nemškega naroda pa bi morali dobiti neovrgljiv dokaz za lo, da je za vselej opustil namero kul turnega |)rodiranja proti jugovzhodu. 2. Nemčija, katera goji iskrene vezi z Avslrijo, bi morala dokazati svoje nesebično prijateljstvo s tem, da bi izsilila od avstrijske vlade priznanje kulturne samobitnosti naše slovenske manjšine na Koroškem ter tudi pravne možnosti, da svojo samobitnost v jiojiolni svobodi neguje. Način, kako bi se rešilo vprašanje slovenske manjšine na Koroškem bo slej ko prej za nas preizkušnja o iskrenosti prijateljstva med Nemčijo in med našo državo. Pri tej zahtevi nič ne ovira dej-sivo, da se nahaja mednarodnopravno slovenska manjšina v Avstriji in ne v Nemčiji. 3. Nemčija bi morala dati tudi nejiobitno garancijo, da ne bo nikdar ne posredno ne neposredno sodelovala pri izvajanju političnih načrtov, ki izvirajo iz Madjarske in so naperjeni proti miru, ki je rojstni lisi naše države. Kadar nam bodo dane te garancije, jiotein bomo z največjim veseljem želeli, da se odnosi med nami iti med Nemčijo jjoglobijo in razširijo rta vsa polja človeškega udejstvovanja. Dokler j)a tega ni, se bomo naslanjali predvsem na prijateljstva, ki varujejo našo državno in kulturno neodvisnost. Dunajska vremenska napoved. Južno vreme bo trajalo dalje. 1'ndavine bodo ur an obide, KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE: Kraljeviči - športniki Ljubljana, 20. februarja. V krasni snežni naravi na Bledu uživajo mali trije kraljeviči pravo zimsko veselje. Medtem ko guvernante vozijo malega kraljeviča Andreja v vozičku, skače spredaj kraljevič Tomislav s svojimi sankami in uživa pravo otroško veselje. Prestolonaslednik Peter pa se uči smu-škega športa. Poučava ga ljubljanski športnik g. Pelan, ki pravi, da prestolonaslednik s čudovitim zanimanjem sledi temu pouku in lepo ponavlja vse, kar mu pokaže. Na naši sliki vidimo prizor iz tega športnega pouka. Oni dan so se vsi trije kraljeviči odpeljali v spremstvu guvernant v Kainno gorico, kjer so sankali. Kraljeviča Peter in Tomislav sta kajpada imela vsak svoje sanke, s katerima sta se sankala po strmini skoro vedno brez nezgod. Malega princa Andreja pa so vozile na saneh guvernante. Tem se je baje večkrat primerilo, da so se zarile kam v sneg — v veliko veselje starejših dveh kra-Ijevičev. Trbovlje - dolina našega ponižanja Trbovlje. 20. februarja. Skoro t osrčju naše slovenske zemlje se razteza dolgu in o/.ku dolina, ki je morda bila kdaj lepa, morda celo divje romantična, mordu pa ljubka in polna zelenja, |>a daines ni. Ljudje so ji odvzeli ves čar narave, dali pu so ji druga lepoto — lepoto ustvurjujočegu dela. Ako pri deš v trboveljsko dolino, te visoke pétille ob robu doline in slikoviti kamnolomi le malo zanimajo, ves tvoj pogled pa je namenjen predvsem le onemu, kar so ljudje v teku dolgih let ustvarili. Vsega te zavzamejo misli o njilhovem delu in o ljudeh samih. Če ne poznaš Trbovelj im njihovih prebivalcev že od prej, se moreš v prvi uri bivanja med njimi prepričati, da jo tu v posebnih, v svojstvenih raizinerah zruistel iu se razvil |>ovseni drugačen tip slovenskega človeka, ki ga moramo poznati le še v sorodnih in bližnjih rudarskih revirjih, drugje pu nikjer ne na naši zemlji. Z vseh strani so se naseljevali v tem kraju ljudje in ne v potezah, ne po hoji in ne po govorici jih ne moreš razvrstiti ne v Štajerce, ne v Dolenjce in ne v Gorenjce. U oči in besed se jim odraža njihova konkretna miselnost in življenjski realizem. ki je včuaih dajal tem ljudem tudi pravico do gotove odločnosti in samozavestne od| Mirnosti. sedaj pa, ko so se v tej dolini naselili nedobrodošli gostje, glad, beda, redukcija, praznovali je ši'htov iu vse zle posledice, se je ta odločnost spremenila v trpkost in resignacijo. Med vsemi čuvstvi in razpoloženji, ki jih zmoremo Slovenci, |ni je resign iciju n-ši duši tMijlntlj tuja. Globokega ponižanju iu mnogo trpljenja je treba, da sc паб človek udu resi-gnaeiji in da zgubi prirojeno liorbenost in optimizem v življenju. Trbovlje so zadnja leta doživele toliko ponižanja in trpljenju, da se-duj zaman iščeš v njih odsev zdravega življenjskega optimizma. Nikjer ni v teh časih tako, kakor bi bilo prav. V Trbovljah pa jc tako. da smo z razmerami. ki sedaj vladajo tam. glolioko ponižani vsi Slovenci. Naši ljudje trpe tuin najgloblje telesno in obenem tudi duševno trpljenje. Odkar so v prejšnjem stoletju prvič pričeli kopati pa do danes, jc Trboveljska premogokopna druživa edini in vsemogočni goispodar v Trbovljah. Ljudje so v tem nesrečnem kraju povsem odvisni od konjunktur, d.gbrih ali slabih, v katere zaide ta družba. Ako je mnogo naročil, imajo ljmdje vsaj delo, ako pa naročil ni, pi so edini, ki so prizadeti, delavci TPD. Vsaka milejša zima, vsaka najmanjša zunanja konkurenca, skoraj vsaka nova vodna elektrarna in vsako nesoglasje med TPD in državo najprej in v prvi vrsti zadene delavca. Ko je 1. 1950 n usta I zastoj v obratovanju, jc TPD reducirala 564 delavcev. Ing. Dukič, ki ima v najemu dnevni kop Dobrno, |xi 525 delavcev. med temi je bilo inozemcev 23. Ali to še ni bilo vse! Reduciran je bil tudi obrat in s tem tudi delavske mezde. Luni je delavstvo saimo nu delavnikih, ki jih jc moralo prarzno-vati, zgubilo 8,429.000 Din. V sosednem Hrastniku, ki spada tudi v trlx»veljsko občino, so bili lani reducirani 104 delavci, na zaslužku jki je zgubilo hrustniško delavstvo za rudi praznovanja delavnikov 2,400.000 Din. Ti zneski so za delavstvo TPD sirašnejšega pomena kakor pa za družbo seimo. Vsak krajcar, ki ga je delavstvo zgubilo, se je poznal na vsaikem človeku v Trbovljah: na otrocih, ki so dobivali manj hrane, na materah. na očetih in sinovih in pa tudi nu vsej obrti, ki je v Trbovljaili izključno odvisna le od delavstva. Že, če bi delavci delali vsak delavnik, bi bil njihov zaslužek vse prej kaikor sijajen, saj zaslužijo delavci na tnikoev. »herenšihtu«, to je rednem delu v rudniku, le skrajno nizke mezde. Kopači, ki imajo najtežje delo, zaslužijo 40 Din dnevno, učni kopači 35, vozači 30, ženske 25 in mladoletni 20 Dim dnevno. Rokodelci pa dobe iste mezde ko vozači. Redni zaslužek delavcev bi torej znašal tedensko komaj 120 do 240 Din. Sedaj pa dela.vetvo redno praznuje vsak teden vsaj dvu do tri delavnike. Ob ponedeljkih in sobotah ue zasluži nič i.n včasih tudi ob petkih ne. Torej zasluži jo delavci pri TPD, naiveč očetje veččlunskili družin, po 100 do 160 Din tedensko, in od tega morajo plačevati še vsakovrstne odtegljaje: zu bivutovsko sikkidnico, za socialno z.n'va rovam jc i. t. d. • Ni čudno, d« je vsa trboveljska mladina skrajno upadlih lic, slabo oblečena, s strgano obutvijo, če jo sploh ima, soj tudi starejšim se ne godi nič boljše. Glad je z razločnimi črkami napisain ljudem na obrazili. Maitere si od trgujejo zadnje grižljaje za otroke, možje pn si že s pogledi razodevajo: »Nijbrže nikoli ne bo nič boljše!« Večina rudarjev sploh m- vidi denarja, uiti c1!) plačilnih dnevih ne. Je že vse poprej zakupila družina v rudniškem kouizuuiii. Rudarji najraje ob plačilnih dnevih sploh ue marajo videti plačilnih lislov. ker vedo, da denarju sploh lie dobe. To je bilo že |M>prej tako. ko so rudurji delali polne silite in vse delav-nike, sedaj je pu to Je mnogo 1м>1ј v navadi. Pisec teh vrstic- je videl slučajno plačilni listek. ki ga je en rudur zato dvvgnil. ker je bil zraven tudi 50 Diu tako/va nega Barbarinega denarja, ki se ue sme odtegniti, drugače bi ta rudar listka sploh iie dvignil. Tuk listek izgleda tnko-lc: Zaslužek: En šiht po 4">.60 Diu 45.00 Din II šihtov ix. 45.15 |)iu 406.50 Diu Barbarin «lenar 50,— Din Skupni zaslužek 572.10 Din Od bit k i : Davek 1.92 Din Provizijska blagajna 55.— Diu Blagajniška blagajna 41.— Din Konsuiii: živilu 451.18 Diu Dolarska z.ltornicu 5,— Din Zadruga, godba in v Mer >i_ Din Ruzsvetlju va 8.— Diu Vsota odbitkov 542.10 Din Izplačan ostanek V) Din. 'Га plačilni listek je bil izdam v najugodnejšem času. ko so rudo rji delali vse delavnike in niso praznovali šihtov ter mi dobili še cejo Barbarin denar. Izplačan pa je bil rudurju, ki je sorazmerno z drugimi še nekaj zaslužil, snmo ta Barbarin denar. Ta rudar je oče šestih otrok. Njegova velika družina bi vzela v konsuinu še več živil, saj je že tedaj vladal glad v družini. Sedaj pa oče zasluži na pol mesecu še kakih 160 Din manj in družina sc mora skrčiti tam, kjer jc že poprej vurčo-va'lu do skrajnosti, namreč pri živilih. Osemčlanska družina zaje v |>ol meseca skupno zu 280 Din živil, od ostulega zaslužka pa očetu odbijejo za navedene dajatve. Tak-lc plačilni listek je bolj zgovorna priča pravega stanju, v katerem živi sedaj trboveljski rudar, kakor pu še tuko prepričevalne besede. Rudniški konzum seveda skrbi, da osem u.li še veččlan-ska družina ne vzame toliko moke na kredit, 700.000zavitkov E LI DA S H AM POO PRODANIH V ZADNJEM LETU! DOKAZ NJEGOVE VREDNOSTI! Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, položenih eden vrh drugega, bi doseglo 33-kratno višino stolne cerkve v Zagrebu. a negovanje ïas kolikor bi potrebovala, temveč samo toliko, kolikor morejo očetu ob plačilnem dnevu odtrgati. Kaj drugega kakor moke in krompirja si rudarska družina ne more privoščiti toliko, kot bi potrebovula, ampak kvečjemu toliko, du bi zu pol mesecu zadostovalo kvečjemu za znatno manjšo družino. Iu v takih razmerah naj si potem rudur ohrani delovno moč in |>a zdravo družino! Saj rudar ne zasluži niti za kruh za svojo družino. Če pa kdo v prašu pri upravi, koliko zaslužijo rudarji, navedejo običajno nekaj izjem, ki zaslužijo tudi |hi 100 Din dnevno. To so oni. ki mi na takozvuiiih litima rab« in plačani od akorda. Zu te pu je strahovit bič v obliki posebnega sistema, da jim plačuje za vsak nunt iiaiko|Minega premoga gotov znesek pod pogojeni, da nnkopljejo vsaj minimalno število nuntov. Vsak hunt. ki ga nakoplje več. pu plača za dinar boljše in obenem tudi vse hunte |H>d rainimutomi. Tako gre v progreeiji naprej, da st- ti ulmgi ljudje zaradi večjega in boljšega zaslužka mučijo strnšnejše kakor |ni kuzujenei nu nekdanjih galeruh in se telesno povsem izčrpavajo. V želji, tla nakopljcjo čim vet- Inintov, ne jviadjo dovolj na varnostne priprave in na obokanje. kar jc tudi vzrok največ nesreč v rudnikih. Sistem plačevanja ru-durjev na iiuiunrah< je mučenje delavcev. Pri vsem trpljenju in stradanju jni. ki vlada v Irbovljah. se delavci obnaša jo naravnost vzorno. Trpe kakor mučeniki, nikjer ni nobenega izgreda in še zabavljati so sc ljudje odvadili. Edino, kar še zmorejo, so prošnje, pa še teh se bodo kmalu odvadili, zakaj tudi prošnje jim ne pomagajo nič. Če 1к> to stanje trajalo šo nekaj čusa, [Ki t eni bomo priča enemu samemu nememu prizoru, ko bo v Trbovljah tiho in brez protesta izbiralo vsaj 15.000 ljudi. proti morilcu Laknerju zaključena Ljubljana, 20. februarju. Danes popoldne je jxilicija zaključila preiskavo proti morilcu Ivanu Laknerju. Policijsko preiskavo proti Laknerju je vodil okrajni nadzornik g. Žajdela. ki bo jutri, v soboto sklenil policijske akte in jih izročil z zločincem vred sodišču. Sodno preiskavo bo vodil sodnik dr. Bizjak. Ze policijska preiskava je spravila na dan vse polno zanimivosti, čeprav ni bilo mogoče izvleči iz Luknerja, kam je skril denar. Danes smo priobčili izčrpno poročilo o Laknerju in njegovem početju. Zanimanje zu naše poročilo je bilo med prebivalstvom ogromno. Samo ena kolporterka na Miklošičevi cesti je prodala danes dopoldne okoli 200 izvodov lista. »Slovenca so danes razprodale vse trafike in vsi kolporterji. Prav tako je bilo tudi na deželi. Včerajšnji »Slovenec« je bil tiskan v pomnoženi nakladi. Policijska preiskava je spravila ua dan še nekatere zanimive podrobnosti. Ko se je Lakner pri trgovcu Preskerju nobel oblekel, mu je do pravega gentlemana manjkalo samo še nekaj galanterije. Zavil je na Dunajsko cesto v trgovino Berko. Tum je izbral nekaj galanterije, kakor šal za svoje dekle, nekaj robcev, kravat, ovratnikov itd. 1er je za vse plučal 666 Din. Tedaj je že v Ljubljano prišla vest o umoru v Mengšu in so povsod govorili o njem. Lakner je prav z zanimanjem poslušal, kamor je prišel, kaj ljudje govorijo o umoru župnika Kušurjn. V nedeljo je Lakner svoje dekle povabil k fotografu. Pri fotografu Grablovicu sta se vsedla pred objektiv kot pravu velika gospoda in se dala slikati. Z dekletom je odšel Lakner tudi v gledališče in povsod nastopal kot fin gospod. Zanimiva je brezbrižnost in brezskrbnosl, s katero je hodil Iri dni po Ljubljani in se ni prav nič bal ne stražnikov ne detektivov. Toliko se je zanašal na svojo lepo obleko. Denarja pod mostom ni bilo Najvažnejša ugotovitev, ki jo je dognala policijska preiskava proti aretiranemu Ivanu Laknerju, je ta, da Lakner sploh ni skril nobenega denarja pod Čevljarski most. Da s to stvarjo nekaj ni bilo v redu, je bilo jasno že v četrtek dopoldne, ko je gostilničarka pri Lavtižarju izjavila, da ji ne inanjka nobena dvoliterska steklenica, za katero je trdil Lakner, da jo ie tam ukradel, spravil vanjo denar in steklenico zakopal pod snegom pod Čevljarskim mostom. Tudi policija je takoj sumila, da denarja ni mogel skrili tja, ker je bil sneg že izpran, od sobote pa sploh ni resno snežilo. Pod snegom je bila mivka, ki jo je tja nanesla Ljubljanica, ko je zadnjič narastla. Tudi kamna, o katerem je Lakner zatrjeval, da je podenj spravil steklenico, ni bilo nikjer. Na podlagi teh ugotovitev je danes nadzornik Zajdela Laknerja trdo prijel: Torej, ko si že vse priznal, povej sedaj, kje je denar, kam si ga skril. Lakner pa je tedaj pogledal nadzornika in ga prav nedolžno vprašal: Kaj ste res mislili, da sem kakšen denar kje skril? Dosti več. kakor ste ga pri meni dobili, tudi jaz nisem dobil pri župniku. Vendar je fant nekaj zneskov še spravil oziroma razda! nekaterim osebam in bo policija jutri, v soboto še te zneske skušala ugotoviti. Lakner o umoru Lakner, ki je bil prve ure po aretaciji precej prevzeten in skoraj ponosen, tla je izvršil tako strašen zločin, pričenja sedaj spoznavati, kaj ie prav za prav storil. Da je Lakner pravi človeški izrodek hrez vsakega duševnega življenja, brez čustev in brez smisla za osnovne principe človeške morale, je nedvomno. Je pa prelrigan in prebrisan, tako da če ne bi bil morilec in tat, bi se štasoma razvil v pustolovca. Smisla za soljudi in za poštenje ter pravilno življenje nima. Uničiti človeško življenje mu ni bilo nič. Do danes je mislil na umor župnika Kušarja tako, kakor da bi zadavil kakega kunca. Šele danes incd policijsko preiskavo je pričel fant spoznavati, kako grozen zločin je prav za prav izvršil. Njegovi zdravi in krepki živci so odpovedali, tako da je popoldne že pričel jokati. To pa najbrže niso bile solze kesa- ■ uja. ampak solze jeze samega nase, da je napravil tako veliko neumnost , kakor sam pravi. O umoru sam pravi tako-le: Župnika Kušarja sprva nisem nameraval umoriti. Ilotel sem ga le oropati in mu odvzeti denar. Splazil sem sc v njegovo spalnico, da bi počakal. da župnik zaspi, potem bi prav potihem odprl Wertheunerco in pobral iz nje denar. Ko ie pa župnik stopil v spalnico, je najbrže opazil, da uekaj ni v redu, in me je najbrže slišal. Prižgal je luč in me je zagledal. Dejal je: »Kaj iščeš tukaj?« Jaz pa sem dejal: •Denar.« Kaj?« je vprašal župnik. Več pa ni mogel, zakaj že sem ga dregnil z nožem v vrat. Potem sem imel lahko delo, ko je župnik ležal mrtev na tleh in sem naredil, kar sem hotel v župnikovi sobi, bal se nisem nič, da bi me kdo zasačil. Nato je Lakner še opisal, kako si je roke umival, kako je iskal ključ in odpiral blagajno, kako si je slekel srajco in jo zagnal v peč ter oblekel župnikovo itd., kar je našim čitateljem že znano. Fant je skušal po umoru zabrisati za seboj vse sledi. Svojo neumnost, ko je kupil pri Preskerju k črni suknji rjavo čepico, je spoznal takoj v soboto dopoldne in se je zbal, da se ne bi to policiji zdelo sumljivo. Zato je hitro kupil črn klobuk. S tem je bil pokrit, ko so ga orožniki prijeli, rjavo čepico pa je imel v zavoju. Policija bo danes o Laknerju izvršila še nekatere manjše poizvedbe ter ga nato izročila sodišču. Lovska sreča Kočevje, 19. febr. Nu sliki vidimo ustreljenega divjega prešiča. Ustrelil ga je g. Lobe G., gozdar v Zgornjem Mozlju. Žival je tehtala nad 159 kg. V letošnji zimi narede nemalo lovov na divje prašiče, ki jih je precej po naših gozdovih. Sreča lovcem ni vedno mila, ker žival, če opazi nevarnost, zbeži, le samci se večkrat postavijo v bran, se pa tudi znajo umikati kroglji iz lovske puška Smrt tOO letne Kočevarhe V Planini (Slockendorf) umrla 100 let stara Marija Urimkelle. Kočevje, v februarju. Smrt je včasih silno izbirčna. Pobira mlado komaj razcvetelo popje in pušča stare že izživelo veje, dokler pač tudi njim z enim samim zamahom ne stre Se tisto življenjsko moč, kolikor jo pač imajo. V lJlanini (Stookendorf) so imeli dosedaj najstarejšo Kočevarko - občanko — 100 letuo Marijo Brinskelle. Živela jo v majhni kočici v Sporobri. Bila je dosedaj živa preostala priča nekdanje lepe kočevske vasice — Gazheu, od katero sedaj ni sledu razen par kamnov in malega spomenika, ki so ga postavili lani Kočevarji ob 600 letni proslavi. Ona je bila v tej vasi rojena 18. oktobra 1831. leta in je doživela popolno opustošenje svoje rojstne vasice. Domačini so živahno starko, ki je preživela tri rodove in vedela povedati marsikaj o nekdanjih časih, visoko cenili in spoštovali. Starka je ob dolgih zimskih večerih posedala za pečjo obkrožena od številnih radovednežev. Pripovedovala je o tlaki, ki je težila takrat kmečko ljudstvo. Sama je morala čestokrat kot mlado deklo s svojimi daleč ua grajske njive in senožeti. Velikokrat jo je mati poslala v Predgrad, da je nesla v graščino strogo odrajtovano desetino. Njen oče, ki se je ob nevarnih časih francoske okupacije skrival po kočevskih gozdovih pred vojaščino, je moral leta 1848 stopiti med brainbovce. Njeni bratje so se udeležili obeh pohodov avstrijske vojske nu Laško 1. 1859 in 1860. Eden pa se je boril pri Kraljevem Gradcu. Rada je pripovedovala, kako so morali planinski fantje 1. 1878 v Bosno in Hercegoviuo. Med njimi je bil tudi njen sin. Marija Brinskelle je preživela vse svoje: moža in otroke. Zadnja leta je preživela sama v borni bajtici. Ljudje so jo poznali vsepovsod pod imenom »Jukelelsch amnio« (Jufceljnova mati). Na poslednji poti jo je spremljala vsa srenja. Blag ji spomin! Epidemija liripe po vsej Evropi. Ne ponehuje še, nasprotno čitamo po vseh dnevnikih, kako raste odstotek oliolenja. V vseh večjih listih čitamo o tem mnoge članice, ki se ba-vijo s povzročitelji te epidemije, kako se hripe obvarujemo ia kako jo zdravimo. Jasno je torej, da se je treba hripe varovati in jo v slučaju obolenja energično zdraviti, ker se iz hripe lahko razvije nmogo močnejših iu nevarnih bolečin in posledic. Hripa se pojavlja z lahkim glavobolom, vročino, utrujenostjo. Ako se tem v začetku malim pojavom ne posveča takoj dolžne pažuje in se ne prične z zdravljenjem, se razvije hripa do močnejših dimenzij in je sposobna v par dneh človeka in njegove občutljive dele organizma, kakor pljuča in srce tako oslabili, da je v mnogih slučajih človeško življenje na kocki. Za zdravljenje hripe še ni določenega sredstva, ali eno je znano, «la so od najstarejših časov pa do moderne sedanjosti, vsi sloji ljudstva po priporočilu in iz. življenjskih izkušenj, v vseh slučajih sličnih dauašnjj hripi, rabili sistem masažo. Dokler ni medicinska znanost iznašla uspešnega sredstva, so je posluževalo ljudstvo, kakor vsi vemo, vinskega očeta (sirče-ta). Z napredkom medicine je prišlo tudi do uspešnega rezultata v izdelovanju takih preparatov, ki vsebujejo v sebi elemente splošnega zdravljenja, kakor ocet. Eden takih najmodernejših preparatov za masažo je »Alga«, ki se lahko dobi povsod. »Alga« služi izvrstno za zdravljenje hripe in za varstvo pred hripo. Postopek je povsem enostaven. V vseh slučajih hripe se bolnik lahko masira po rokah, nogah, ledjih in prsih z Algo . Vročina poneha takoj, bolnik pa se počuti svežega, pokrepčanega. Po masiranju je spanje bolnika mirno in zdravo. Za obvurovanje j»red hripo se priporoča eno malo žličko »Alge : v kozarcu vode za izpiranje ust in grla. Krvava pustna nedelj® Pluj, 19. februarja. Po stari slovenski navadi je bila tudi pustna nedelja deležna spoštovanja in upoštevanja, kot ji ere. Po okoliških gostilnah so bile domače veselice. kjer vina in plesa ni manjkalo Ponekod Je v glave posameznikov zlezlo preveč navdušenja. Nekateri so stresali svoje sitnosti, prišlo je do prepirov, ki so se krvavo končali zunaj, na prostem. Tako je bilo v gostilni Hrga na Dornavi. Dvojica je zvečer napadla 19 let starega Cigula Martina in 47 letnega posestnika Janžekoviča Franca. Cigula je razrezan po hrbtu, rane so uevarne, ker sežejo precej globoko. Se bolj junaško in krvavo se je »postavil« nekdo v Majšpergu. Bila je veselica v Svarčnikovi gostilni. Da bi možakar vina ne pokusil na ta dan, ni verjetno. Glasen je menda poslal in se vtikal v druge goste. Pred gostilno pa mu je zjutraj okrog štirih kri zavreLi, ni mogel ostati miren. In padle so žrtve. Najhujše je ranjen 24 letni posestnikov sing Purg Franc, ki je odnesel rane po hrbtu in prsih. Od Koržetove družine' sla padli dve žrtvi: oče Jože in 25 let stari sin Anton. Močen fant, ki je moral priti v bolnišnico kot oče, kjer pa ležita v ločenih sobah. Zaključek pusta je padel v post; deloma so nadaljuje v bolnišnici, deloma so bo pred sodiščem. Vsiljuje se le vprašanje: Ali nikakor z cksemplaričnimi kaznimi ni mogoče zmanjšati, če že ne popolnoma iztrebiti fantovskih pokoljev v vinskem stanju? Dev, Mqrija v Polju Za jutri, nedeljo 22. februarja ob 8 je sklicana občinska seja. Na dnevnem redu je med drugim tudi: Sklepanje o napravi javne telefonske govorilnice. Podaljšanje zakupnine občinskega lova. Nastavitev pisarniške moči v občinski pisarni ter volitev občinskega blagajnika. »Denar sveta vladar« je naslov velefilmu, ki ga bo kino »Poljec predvajalo danes in jutri. Prosvetno društvo priredi za svoje člane zanimivo predavanje združeno s kino-predstavo prihodnji torek ob 8 zvečer. Naše diiašivo Akad. pevski zbor obvešča svoje čluue, da se vrše redno vaje v pondeljkih iu četrtkih nemoteno preko semestralnlh počitnic, kar je še predvsem važno, ker je dobil odbor ugodno povnbllo za koncertni nastop izven Ljubljane, — Odbor. Poizvedovanju Našla se je včeraj srednja vsotu denarja blizu Dvornega trga. Dobi se pri Frančiški Zuviršek v tobačni tovnrnl. Hranilna knjižica od Ljudske joinjilnice, vin-kulirnna, izdana na ime Slobodnik Barbara, se je zgubila. Pošten najditelj uaj jo izroči Ljudski posoi jdnici. .— Trije mladi vlomilci prijeti Krunj, 20. febr. Da se jc zločinska atmosfera v Kranju zadnje dni začela zelo močno zgoščevati, kažejo periodično si 6ledeči vlomi in tatvine. V noči od četrtka na petek so trije mladi, komaj okrog 20 let stari potepuhi izvršili predrzen vlotii v barako invalida Groliana, ki se uahaja ob poti na kolodvor, malo prej predno se poti cepita, ena naravnost proti , »Jugobrunis druga pa proti kolodvoru. Orohano- j va žena prodaja tu pomaranče, razne slaščice itd. | Vlotn sicer ni povzročil tako velike škode — okrog r 600 Din —, ker glavnega, kar so vlomilci iskali, denarja, niso dobili. Pač pa so vlomiici pokazali, j da so zmožni tudi kaj bolj velikopoteznega izvesti. ! V gostilni pri Jahaču« se je zvečer mudil neki T. Vladko, ki je pri igranju zapravil precej denarja. Fant je bil precej lepo oblečen, brez klobuka in površnika. Star 20 let, italijanski državljan, doma iz Temenice na Krasu. Po značaju je precej vsiljiv, zgovoren in prebrisan. Po poklicu je •îckovski pomočnik, sedaj brezposeln, baje še nekaznovan in stanuje pri Cigliču. Ta je prišel v ^Jahačev' hlev in pripravil z intenzivnim nagovarjanjem 21 letnega Viljema H., doma iz Kovačevcev v Prektnurju, dosedaj nekaznovanega, nepismenega, brezposelnega delavca, in 19 letnega Slavka K., doma iz Stehanje vasi na Dolenjskem, obadva stanujoča pri 'Jahaču«, da so se odločili za vlom. Slavko je bil hlapec pri cirkusu in je bil že predkaznovaii radi j>rodaje ukradenih koles. Tako so vsi trije tički okrog pol enajstih v hlevu pri »Jahaču« zasnovali načrt, vzeli seboj sekiro in vrečo in se odpravili na delo. Lesena vrata in stene barake jim niso nudile veliko odpora in hitro so bili znotraj. Ko je T. uvidel, da z denarjem, i katerega ie še popoldne mimogrede^ videl, nič ne bo, je odšel iz barake na stražo. Njegova tovariša sta med tem nabasala vrečo z raznimi slaščicami in pomarančami, nakar so se vračali proti mestu. H. in K. sta nekoliko spredaj nesla vrečo, ki sta jo potem skrila pri Majdičevem mlinu, T. pa je šel nedolžno bolj zadaj, da ne bi kdo sklepal, da spada k prvima dvema. Njihovo početje je skozi okno opazovala žena Ivana Eržena, nočnega čuvaja Jugočeške--. Bilo je ravno polnoči, in Eržen se je vračaj z nočne straže domov. Hitro ie moža opozorila, kaj se je v sosednji baraki zgodilo. Mož je vzel v obrambo velik nož in dohitel T. ter ga zgrabil, dočim sta ostala dva ušla naprej. T. je pripeljal v zapore na policijo. Službujoči stražnik Kette je ostro nastopil, nakar je fant, ki je prvotno vse tajil in dolžil tovariša rekoč, da sta ga K. in H. prisilila, vse priznal in povedal, da se tovariša nahajata pri »Jahaču . Orožniška patrulja in stražnik so hitro odšli tudi po tu dva in ju našli v hlevu pri Jahaču-. Tudi ta dva sta prvotno vse tajila, ko pa so ju pripeljali na stražnico, sta pri konfrontaciji s T. vse priznala in povedala odkrito, da je bil T. duševni vodja vlomilske ekspedicije. Orožniki so nato s K. in H. še odšli po skrito vrečo in vse skupaj prinesli na stražnico. V vreči se je nahajalo 88 pomaranč, 5 zavitkov keksov, fige, vžigalice, sukanec in velika množina piškotov in slaščic. Glavni cilj njih vloma, denar, se pa k sreči ni nahajal v baraki. Orožniki so po natančnem zaslišanju napravili zapisnik, vlomilce pa, ki so svoje dejanje pod težo dokazov morali priznati, so spravili v zapor. Da so bili zločinci zasačeni in flagranti, je pripisovati srečnemu slučaju, kakor marsikje drugje, in pogumnemu nastopu Ivana Eržena. Organizacija tatov hofes odkrita Kranj, 20. februarja. V snočnji vlom pri Grohanu zapleteni Vladko T. je bil ludi delaven član tatinske organizacije koles, ki se je pečala z nedovoljenim ekspor-toin koles. Centrala je bila v Ljubljani, sier so kolesa kradli, nekaka podružnica pa v Kranju, kjer so jih prodajali. Г. sodelovanje v tej družbi se je odkrilo zopet po naključju pri pregledovanju njegovih dokumentov, kjer so našli račun, ki se je nanašal na ukradena kolesa. T. je priznal tatvino odnosno prodaio dveh koles. Zato so orožniki s T. odšli na Klanec pri Kranju, kier so eno kolo zaplenili in ga je moral T. prinesti v Kranj, kar mu pa ni bilo preveč všeč. Kdo so lastniki koles, se zaenkrat še ne ve. Orožništvo je pridno na delu, da izsledi še ostale pomagače in akciionerie, ki so se udeleževali do-bičkanosnega posla. Sledovi in niti te nagosto razpredene mreže vodijo proti Ljubljani. Ljubljana VaVčn1 m';n v UubVani Svolečasno je mestna občina pridobila od stavbenika Ivana O^rina zemlUšče ob Lh'blianioi. kier je potem zgradila še obstoieče kopališče. Kot odškodnino za to zem'iišče je dala mestna občina g. Ogrinn svoj travnik pare 184'3 pod Rakovnikom med Dolenjsko cesto. Galjeviro in železniško proso. Lani ift na travnik kupil liubHanski trgovec g. J'sin P-hovec. Ta namerava svet parcll-rati za stnvbišča Droi»i ч»ше-rava g. Baliovee zgraditi moderen valjčni mlin. Ka' *»o dnn*»s T>mma: Tri te vaški svetniki Iled D. Onern: ValИгв Red B. I.jiirlhki kino Olinre: Ob 8: Pustolov . Restavracija Zvezda: Večer »češkoslovaške obe i . Predava konzul ing. Sevčik s skioptičnimi slikumi. Ob 8 zvečer. , *'n?no «liiibn i"v»ta 1pla»ni: Dr. Pircoli. Dunajska c. 0 in mr. Bakarč.ič, Sv. Jakoba Irg 9. 0 Rokodelski dom. Jutri ob 7 zvečer bo predaval" v dvorani Rokodelskega doma prof. srednje tehnične šole g. dr. Valentin Rožič. Naslov predavanja je: : Kakšne gospodarje je imelo Jadransko morje v zgodovini? Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike . 0 Družba sv. Vineenrija Pavelskega ima jutri, prvo postno nedeljo, I. j. 22. t. m. običajno skupno zborovanje. Ob tri četrt na 7 bo v kapeli v Marijanišču sv. maša « propovedjo. popoldne ob 3 bodo litanije z. blagoslovom, po litanijah bo sestanek v zborovalni dvorani. Nujno se vabijo vsi člani vseh ljubljanskih konferenc, obenem tudi dobrotniki in prijatelji, da se zborovanja polno-števllno udeleže! 0 Začetek »Walklre« je dne 21. t. in. v operi izjemoma ob pol 8. 0 Koncert gc- Pavle Lovšetovc. Nasa najboljša koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova priredi v petek, dne 0. marca samostojen koncert. Na sporedu bodo koncertne peemi in pn operne arije iz, svetovnih literatur. Podrobnosti in natančen spored javimo. Koncert se bo vršil v Filharnjo-uični dvorani. 0 Mesto venca umrlemu zadruzneniu delavcu in članu načelstva Ljudske hranilnice in posojilnice v Šiški gospodu Ivanu Potočniku je daroval la zavod Vincencijevd konferenci v Sp. šiški za siromašne feiškarje znesek 150 Din, za kar se niu na tem mestu toplo zahvaljujemo. — Vinceucijeva konferenca v Sp. Hiški. 0 Ureditev trga okrog nove šišensko oerkve. Že nekaj let sem se bavi mestni gradbeni urad z vprašanjem, kako urediti prostor okrog te cerkve. Največje ovire delata temu posestnika gg. Zadni-kar in Rupnik. Oba sta si svojčas zgradila ravno nasproti cerkve zasilni hiši ter se nikakor ne moreta sprijazniti z neprijetnostjo, da bosta morala 0(1 lu stran. Dolgo časa sta se upirala; slednjič sla ponudila svoji posestvi mestni občini v nakup za uékaj nad 300.000 Din. Izvedenci mestne občino pa so oboje ocenili na precej ninnjši znesek. Verjetno je, da bo prišlo med interesenti do po-štenega sporazuma. Na vsak način je mestno na-čelstvo trdno odločeno predlagali mestnemu občinskemu svelu, da sprejme nov regulačni načrt okolice uove šišenske cerkve. Z odobritvijo regularnega načrta pa postaneta posestvi dejonsko brez vsake tržne vrednosti. Torej boljše drži ga, ko lovi gal , , 0 Gledališka ulica bo vendarle v kratkem podaljšana do Puharjeve ulice. Že dve Ieli se bije hud boj med trgovcem g. Zalto in mestno občino za otvoritev lega dela reste Prvi ni hotel mestni občini odstopili sveta, ki je potreben za ceeto niti zastonj niti za dennr. Nastal jo spor, katerega so obravnavale vse npravno-poliLične instance. Javno prometni oziri nujno zahtevajo spojitev obeh cest s podaljškom za vrtom I. drž. gimnazije. Mestna občina je bila prisiljena, dn izvede proti g. Zaiti razlastitveno postopanje v zmislu stavbnega reda. ! Izgleda pn, da se bosta oba interesenta končno le sporazumela prijatel'sko. Trgovec Zalla ne zahteva več pretirane odškodnine, in tako bo mestna občina za cesto potrebe« svet odkupila; posestnik sam pa bo postavil ob cesti primerno ograjo. Verjamemo pa, da mu te postavljati ne bo niti potreba. Kakor hitro bo Gajeva ulica urejena |K> novem regularnem načrtu, bo tudi novo olvorjena ulica zazidana z lepimi poslopji. O Renoviranje magistralnega poslopja zahteva za nadaljnja dela odobritev dodatnega kredita v znesku 800.000 Din. Mestni občinski svet bo o tem sklepal na prihodnji seji. Učinkujoč in slaeton je KRESIVAL preiskušeno sredstvo zoper kašelj in bronhi-jalni katar. © Kljub esperantlstov v Ljubljani priredi v pondeljek, dne 28. februarja 1. 1. ob 20. uri v spod- ! njem salonu hotela »Miklič:: zanimivo skiioptično jiredavanje o Andre-ejevi ekspediciji ua sevemi tečaj. Predaval bo g dr. Reva, vodja mest. instituta. Vabljeni esperantisti kakor tndi ostalo občinstvo. Brez vstopnine. © Obsojena pustolovka. Pred sodnikom-po-edincem deželnega sodišča s. o. s. dr. Kobetoin .se je včeraj popoldne zagovarjala zaradi tatvine pre-frigana Ljubljančanka, 21 letna Marija J. Je spe-cialistinja v tatvinah po trgovinah in trafikah. Navadno je prišla v trgovino in si dala predložiti različno blago. Po trafikah pa je izmikala kolke in znamke. Tako je v neki trafiki ukradla 8 kolkov jK) 100 Din in jih je nato prodala drugemu trafikantu. Obsojena .je bila zaradi prestopka tatvine na 28 dni zapora. Moste pri Ljubljani Seja občinske uprave, ki se je bila začela in prekinila v nedeljo, se je. nadaljevala in končala v četrtek zvečer. V javni seji jo bil odobren zapisnik prejšnje seje, a potem so se obravnavale parcelacijo, ki jih je pri-jioročal stavbni odsek. Ob tem predmetu je bita razprava živahnejša in v ospredje razgovora je planilo vprašam je regulacijskega načrta za ozemlje katastru 1 n i li o b č i il U d m a t i u M o s t e. Uspeh debate je bil sklep, da mi.j županstvo prosi prof. Plečnika, ki je izdelal regulacijski načrt zu sosednjo mestno ozemlje, da pripravi regulacijski načbt tudi za Moste. Sicer je občina že I. 1914. predložila v odobreuje nekak regulacijski načrt, a o usodi tega načrtu občina nikdar ni bila obveščena. Predlogi, da naj bi se dotlej, dokler ne bi imela občina odobrenega rog. načrta, ne izdajala stavbna dovoljenja, kajpada niso mogli obv ciljati, ker nihče ne ve, kako dolgo bo trajalo, da bode novi regulacijski načrt odobren. Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da naj županstvo opirajoč se na določbe zakona o občinah, vse tikrone, da se odpravijo divji zakoni in kar je ž njimi v zvezi. Za pomoč naj se obrne lui bansko upravo, ki bo pač po vzgledu bana podonavske banovine, ki .te ko-rajžno zagrabil zlo, ki ogroža družabni red v njegovi banovini, pomagala zaitrcti družabno gnilobo, ki se tudi pri nas razširja. Ob tej priliki so se omenjale tudi druge stvari,.. so več kakor škandalozne, a se je moglo le konštutkati, da županstvo navzlic vsemu prizadevanju ni moglo odpravili nereda, ker ш našlo dovolj ik)di|k>re tam, kjer jo je pričakovalo in iskalo. Tu se je omenjalo, da se bo treba obrniti naravnost nn Nj. Veličanstvo, ako bi drugi uradi ne dali dovolj pomoči. Ker so ravno te dni vsled sneženega in deževnega vremena pota prav slaba, da gazimo po najlepši brozgi, so prišle v razgovor tndi te stvari in je bilo sklenjeno, da morajo lastniki hiš, do osme ure zjutraj ski dat i sneg з hodnikov j»red svojimi hišami. Tudi bainovinske ceste v občini niso bile raizorane s snežnim plugom in se je naročilo županstvu, dn na pristojnem mestu opozori na ta nedostatek. V tajni seji je bilo nekaj oseb sprejetih v občinsko zvcizo, nekateri so na dobili ubožno podporo. — Za občinskega blagajnika je bil izvoljen g. Matija VVeit-1 lia user, Sredstev za člštenle le mnofio sigurno, blago, normalno izpraznje-nje omogočijo ARTIN dražeje Vsebina škatlje za Din 8 — zadostuje za 4—6 krat. Maribor □ Češki večer je sledil nedavnemu ruskemu na četrtkovem prosvetnem večeru. Iz izvajanj pr«. davatelja prof. Sedivyja o Pragi, središču kulturnega, političnega in gospodarskega središča bratske češkoslovaške republike, je zvenela povest-nica celokupnega češkega naroda v težkih in svetlih njenih dneh. Poslušalci so dobili čisto konkretne vtise ob raznih obče kulturnih vpletljajlh, na katerih ozadju se je dopolnjevala ta zanimiva zgodovina, pa tudi ob lepih skioptičnih slikah. Občinstvo se je obdolžilo poučnim izvajanjem prof. Sedivyja s toplim priznanjem. Prihodnji prosvetni večer pa bo posvečen 60 letniku Fč. Sal. Finžgarju. □ Odlikovanje mariborskega športnika. Z redom jugoslovanske krone V. stopnje je bil odlikovan znani, agilni mariborski športni delavec in načelnik teniškega odseka športnega kluba Maribora Kadovan Šepec. Naše prav prisrčne čestitke. □ Vremenska poročila s Pohorja. Mariborska koča: temp. —3, 100 cm novega snega na stari podlagi, oblačno, sneg suh, sankališče uporabno. — Ruška koča: isto, sankališče uporabno do Ruš. — Hlebov doi". na Smolniku: temp —2, 80 cm novega . suhega snega na stari podlagi, oblačno, mirno, sankališče uporabno do vasi Smolnik. — Klopni vrh: temp. —4, nad sto cm novega suhega snega, oblačno, mirno. — Zavetišče pud Jezerskim vrhom: temp. —5, 120 cm novega suhega snega na stari podlagi, mirno, oblačno. Izgledi za nedeljo povsod zelo dobri, smuka ugodna. Do vseh koč vodi izga-žena pot in je pristop mogoč do istih brez težkoč. □ Mestni avtobusni promet delno vzpostavljen, Z včerajšnjim dnem so mestni avtobusi za-čeli zopet z rednim prometom na sledečih progah: Glavni kolodvor—Vojašnica Kralja Petra; Glavni trg—Tezno; ravno tako ostale lokalne proge. Na izvenmestnih progah se je zaenkrat vzpostavil redni promet Vojnik—Celje in Oplotnica—Konjice. □ Ljudski oder. Danes ob 17 seja uprave in artističnega vodstva. Vsi! □ Mariborski ribiči, včlanjeni v mariborskem ribarskem društvu, ki želijo ribolovske karte na postrvi za leto 1931, naj to prijavijo do 1. marca društvenemu blagajniku F. Greinerju v Gosposki ulici 2. □ Poškodbe v mestnih nasadih. Prejeli smo; V zadnjem času se zopet množijo slučaji poškodb mestnih nasadov in tamkaj se nahajajočih klopi in drugih naprav. Da se ta vandalizem čimbolj prepreči, se občinstvo naproša, da vsako poškodbo javi najbližjemu stražniku in sicer po možnosti z navedbo storilca ali vsaj njegovega osebnega opisa. V slučaju, da bi ne bilo v bližini policijskega stražnika, pa naj se o poškodbah obvesti mestni nadvrtnar Borovka v Koroščevi 29 ali pa društveni tajnik g. Kolar, uradnik mestnega gradbenega urada v Frančiškanski ulici 8-1, telefon št, 2236, □ Umrla je v Koseskega ulici 27 Terezija Horvat, železničarjeva soproga, stara 43 let. Pogreb bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blagi pokojnici časten spomin! □ Mariborsko Olepševalno društvo ima danes teden ob 20 v restavracijskih prostorih v Narodnem domu svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Poročilo društvenega odbora, poročilo preglednikov, volitev dveh računskih preglednikov in slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se v smislu društvenih pravil vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu udeležencev. □ Zvezine seje glavnega odbora magistratnih uslužbencev, ki se te dni vrši v Belgradu, se udeleži vodja mestnega konskripcijskega urada Franc Kramberger kot tajnik zveze organizacij občinskih uslužbencev mestnih in selskih občin. □ Mariborski smučarji na mednarodnih tekmah v Bohinju. Včeraj je odpotovala naša smučarska ekipa pod vodstvom Bruna Parme v Bohinj. Podzvezni prvak Neumann se bo udeležil tekem na 18 in 30 km, Jurič pa obeta doseči ugoden plasma na veliki Hansenovi skakalnici. Čeravno bo v vseh disciplinah konkurenca huda, upamo vendar, da bosta imenovana častno zastopala Maribor ter jima želimo obilo uspeha. □ Tečaji v vinarski in sadjarski šoli. Radi velikega zanimanja vinogradnikov se ponovi na omenjeni šoli v sredo dne 4. marca enodnevni tečaj o rezi v vinogradu. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 in od 14 do 18. — Dne 2. in 3. marca pa se istotam vrši dvodnevni sadjarski tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8 do 12 in 14 do 18. Tečaj je brezplačen. □ Licitacija za cesto Sv. Peter—Ložane bo dne 5. marca ob 11 dopoldne v prostorih mariborskega okrajnega cestnega odbora, □ Na ribjem trgu ni bilo včeraj bogve kolike izbire. Sardele so se prodajale po 16 Din, morske jegulje pa po 26 Din. D Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu Konigova lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti. П SSK Maraton. Prijavnice je oddati danes med 17 in 18 v klubovi pisarni na Aleksandrovi cesti; istotam lahko prijavljenci izpolnijo for-mularje, □ Nožarjeva nezgoda. Pri izdelovanju nožev Nse je ponesrečil 18 letni nožar Franc VohI, ki si je no nesrečnem naključju zasadil nož v nosnici. Leči st v mariborski bolnišnici. V □ Mariborčanki, žrtvi trgovine z dekleti Šli sta od doma v drugi polovici januarja 22 letna Greti H. in Emilija P. Odtlej ni bilo o obeh nobenega sledu. Te dni pa je prejela teta ene od obeh deklet pikmo iz Belgrade, ki nudi žalostno sliko o mnogem, kar se dogaja ... V Brodu na Savi sta ju sprejela dva mlajša moška, ki sta se izdajala za uradnika oziroma hotelirja. Obljubila sta obema dekletoma službo ter ju odpeljala v Belgrad in nato v Pančevo. Tukaj je prišlo na dan in je postalo dekletoma jasno, kaj neznanca nameravata. K sreči se je posrečilo dekletoma, c!a sta se rešili nastavljene zanke. Zadevo ima sedaj na intervencijo mariborske policije v rokah pančevska policija. П Poizkus samomora je izvršila 35 letna železničarjeva soproga Merija Ž. s tem, da je iznila večjo količino lizola. Njeno stanje je zelo resno. Vzrok navedenega dcjaaja ni znan. Dnevna kronika Koledar Sobot«, 21. februarju: Irena (Miroslava), dov.; Feliks; Maksini; Leonom, kraljica. Novi grobovi + G. Josipina Kobler, najstarejša Litjanka, |r> 19. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo danes popoldne ua pokopališču v Litiji. Blag ji spomin! Osebne vesti = Odvetniška vest. V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani je bil vpisan dr. Lud ovite Vadna.1 s sedežem v Murski Soboti. Osfafe vesti — Skakalnica prestolonaslednika Petra, Nj. Vel. kralj je blagovolil dovoliti, da se novozgrajena smuš-ka skakalnica na Bledu imenuje »Skakalnica prestolonaslednika Petra.. — Konkurzni razpis. Po okrožnici je razpisana župnija Mengeš v Kamniški dekaniji. Rok za vlaganje prošenj se zaključi 20. marca 1931. — Aljaéev klub sporoča vsem, onim, ki so udeleže nedeljske zimsko športne tekme v Bohinju, da bo služba božja pri sv. Duhu ob 8, pri sv. Janezu ob 8.30. — Še enkrat izpiski iz matičnih knjig. Neki g. župnik se je v »Slovencu« г dne 14. februarja t. L silno začudil, da je moral pri tukajšnjem uudžup-n ij.sk em uradu nekdo, ki hoče biti oproščen davkov, plačati za družinski izpisek 150 Din kolkov. G. župnik pravi, da to ni verjetno in hoče tukajšnjemu uadžupn. uradu podtakniti nepoznan je taksnih zakonov. Da ee odstrani vsak sum o nepravilnem uradovanju tuk. nadaupn. urada, sporočamo doličnemu gospodu sledeče: Tukajšnji nadžupnij-ski urad dobro pozna taksne zakone in tudi ve, kako mora kolkovati izpiske iz matičnih knjig. Res je, da je plačal neki tukajšnji posestnik 130 .Din .kolkov za družinski izpisek. Mož je bil dvakrat poročen in ima iz obeli zakonov 24 otrok. Sedaj pa računajmo: mož, dve ženi in 24 otrok, skupaj 27 oaeb, kar zuaša na kolkovini natančno 150 Din. Zuto je popolnoma odveč opazka, češ, naredil sem že 45 takih izpiskov, pa talce družine še nisem našel. Ako jo g. župnik nima v svoji župniji, Eakaj bi je no mogla imeti druga župnija? ln pri nas je hvala Bogu veliko družin, ki imajo po 12, 15, 17 in več otrok, kar kaže, da je naše ljudstvo moralno zdravo. Ako gospod župnik še dalje dvomi, so mu nn razpolago tukajšnje matične knjige in se lahko osebno o tein prepriča. — Da pa so ti izpiski kolkov prosti, to se je javilo šele sedaj, ko je bila večina izpiskov žo izstavljena. Zato pri tem nadžupnega urada ne zadene nobena krivda, ker je tukajšnja davčna uprava dosedaj izrecno zahtevala kolkovaue izpiske. — Toliko v pojasnilo. — Nadžupnijski urad v Konjicah. — Sprememba voznega reda ua drž. postnih potu- avtomobilskih progah Brežice—Novo mesto in Mes ti njo—Št. Peter poti Sv. gorami. Na avtomobilski progi Brežice—Novo mesto odhaja od 20. t. m. dalje avtomobil iz Novega mesta ob 1'2 in prihaja v Brežice kolodvor ob 13.55. kjer ima ob 14.05 zvezo na vlak proti Ljubljani in Mariboru. Spremenil sé je tudi vozni red na progi Mestinje —Št. Peter pod Sv. Gorami, tako da odhaja avtomobil od št. Petra ob 11 iu prihaja v Mestinje ob .13.50. S to spremembo ima avtomobil v Mestinju ob 14.02 zvezo na vlak proti Mariboru in Ljubljani. — V pogodbene pošte nameravajo uvrstili vse doslej državne poštne urade-, čijih promet šteje manj kakor 40.000 delovnih enot. V kratkem bo tudi spremenjen pravilnik za pogodbene poštarje. — Pevski zbor Učiteljstva Ш17 v Ljubljani. Pevski tečaj za mešani zbor se vrši 21. in 22. februarja. Bričetek 21. ob 20 v Glasbeni Matici. Turneja je pred durmi. Nihče naj ne izostane. Odbor. —■ Združitev zemljiških knjig v Ljubljani. Zemljiška knjiga za mesto Ljubljano, ki jo je doslej vodilo deželno sodišče, in zemljiška knjiga za — Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Josei« grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef« vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje za-elajanja v kanalu želodčnega čreva in lenlvo prebavo ter milo ublažuje razdražepost živcev. >Franz-Joseî «-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Čas hripe! V tem času je velike važnosti, da so vedno pri hiši Aspinn-tablete. — Edino prave so z Bayerjevim križem. Radio ljubljansko okolico sta bili z uovim letom združeni. Zemljeknjižne zadeve zu mesto in okolico so poverjene sodniku okrajnega sodišča. Lani je imelo deželno sodišče 2412, a okrajno sodišče 5017 zeniljekujižuih zadev. Lani je bilo vknjiieuih izredno mnogo hipotecnih posojil iu kreditov, pu tudi zu več stotisoč dinarjev davčnih zastunkov in boliiiškozuvurovulnih prispevkov, ki jih niso mogli podjetniki, lastniki zemljišč pravočasno plačati. Pravijo, da presegajo hipotečnu posojila okoli 200 inilijouov za okolico iu še višji znesek zu Ljubljano. Največja hipoteka je bilu v okolici i! milijone Din. Plačani so biti milijonski zneski za vpisnino, ki znaša 1% °d iutabuliranega zneska. — Preklic dražbe lova. Za četrtek, dne 215. t. m. razpisana dražba lova občine Polji o v gradeč sc do nadaljnjega odgodi. — Tabela za preračunavanje uslužbeiiskcga davka izpopolnjena in pomnožena /. najnovejšimi odločbami tega davka (čl. 95, 90: Dohodki, ki se ponavljajo od časa do časa in prejemki za hišno služabništvo) se dobi v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. 'Tabela nalepljena na kartonu s pregibi (žepni format) 10 Din, popravek sam tiskan na lističu (za one, ki že uporabljajo tabelo) komad 1 Din. — »Poučni slovar«, zvezek 15. za mesec november 1930 prinaša konec črke G- od besede : Grimaneria;: do besede »Gyulai Pâl in začetek črke »H« do besedo »HolamindeiK. Že v prejšnjih številkah je bilo opaziti, da >P. slovar« posveča veliko pozornost imenom krajev in javnih delavcev. Celo pa še prevladujejo ta imena v tean zvezku. Tujk je zelo malo, tako da ne bo »P. s..; dosegel kakega slovenskega slovarja tujk, dasi je to obsežno delo. — Ta zvezek ima na čelu lloracev rek »Grammatici certant«, ki je bil že v zvezku 14. podan v ecloti in razložen. »P. e«. je za 3 mesece v zamudi. Zuto uredništvo obljublja, da izide prihodnja št. 10. v marcu, za veliko noč pa izideta št. 17. in 18. skupno. S tem avczkoin bo prvi «lel >P. slovarja« zaključen, — Oumi-klinika Ooršit, Dunajska cesta št. 9, popravlja z najmodernejšenii stroji pnevmatike, galoše, snežne čevlje in podobno. Celje y Teden predavanj bi laliko imenovati prihodnji teden. Kar štirje izraziti strokovnjaki bodo obiskali Celje. Gotovo najaktualnejša bodo predavanja, ki se vrše v Ljudskem domu. V ponedeljek dne 23. I. m. predava vseučiliški profesor dr. Fr. Veber K 1500 letnici misleca sv. Avguštinu -. V torek dne 24. t. m. pa bo predaval režiser ljubljanskega gledališča g. Milan Skrbinšek »O recitaciji in deklamaciji . & Z občinske deske. Na mestni razglasili deski je nabit obširen razglas o uovi klavnični tarifi, kakor jo je odobrila banska upravu. — Dalje je tam na vpogled razglas o pocenitvi mešanega umetnega gnojila zn travnike. 0 Mestna občina celjska bo prodala ves iz mestnega gozda v Pečovniku iz gozd. oddelkov 2 in Oa iz redčenj smrekovih sestoji n dobavljeni smrekov stavbeni les do 9 cm premera na drobnem koncu in dolžine od 4 m navzgor ter vrhove pod 9 cm debeline, porabne za drogove za hmelj in vodnjake, najboljšemu ponudniku na kraju samem v gozdu ob odvozni cesti. Dražba se vrši dne 2. marca 1931 iu sicer za les iz oddelka 2a ob 9 dopoldni! pri Gabrovskem mostu nad ribjim va-liščem v Pečovniku, ozir. zn les iz oddelka 9a na . starem placuob Svetinski cesti. Podrobnosti zvedo interesenti pri mestnem gozdarstvu med običajnimi uradnimi urami. ■0" Vojnik pri Celju. Danes 21. februarja ob 7 zvečer bo v posojiluiški dvorani prva predstava »Pasijona«. Pri predstavi sodeluje nad 00 članov tukajšnjega Kat. prosvetnega društva. Vsaka predstava bo Irajala 3 do 4 ure. Vstopnice za današnjo in nadaljnje predstave se dobijo v trafiki ge. Galuu. Za pospeševanje tujskega prometa Konec zasedanja Tujsko prometnega sveip — Delo in program Ljubljana, 20. februarja. Danes se je nadaljevalo zasedanje Tujsko-promc-tnega sveta dravske banovine v prostorih Zbornice za TOI v Ljubljani. Seji je ves čas predsedoval pomočnik bana dr, Pirkmajer, Prvi je dobil besedo načelnik turističnega odseka v ministrstvu za trgovino in industrijo v Belgradu dr. Ciril Žižek, ki je v svojem govoru ugotovil, da je prva seja Tujsko-prometnega sveta pokazala, kako složno so vsi tujskoprometni interesenti začeli delati za splošni napredek tujskega prometa. Gotovo najvažnejša naloga tujskopromet-nih interesentov je pravočasna priprava vsega potrebnega za ugoden razvoj tujskega prometa, s katerim ogromno pridobi vse gospodarstvo. Nekateri kraji v banovini so že urejeni in pripravljeni za večji, tudi mednarodni tujski promet. Mnogo pa jih je še, ki bodo morali postati šele v bodočnosti letovišča, zlasti za naše državljane iz vseh pokrajin države. Tu je gotovo eminentnega pomena, da se uresniči predlog dr. Pirca, ki zahteva, da se asanirajo vsi tujsko-prometni kraji, pa tudi kraji, ki sploh pridejo v poštev pri tujskem prometu. V splošnem bi se pospeševalno delo koncentriralo v teh smereh: Pozornost bi bilo treba posvetiti krajem, ki so sposobni za mednarodni tujski promet, in krajem, ki bi prišli v poštev za domače letovišče. V dravski banovini pa bi morali zlasti gledati na to, da bomo imeli sezijo tudi pozimi, kar pa bo mogoče le z razvojem zimskega športa. Govornik smatra, da je treba za razvoj zimskega športa predvsem napraviti zvezo Bleda s Pokljuko z vzpenjačo ali z električno železnico Lesce—Bled—Pokljuka, in dalje, da se zgradi v Kranjski gori velik hotel 1er da se na več krajih Pohorja zgrade turistični hoteli. Dr. Žižku se je za njegova vzpodbudna izvajanja zahvalit pomočnik bana dr. Pirkmajer. Pospeševanje tujskega prometa. O organizaciji pospeševalne službe za tujski promet je poročal ravnatelj sveta Narte Velikonja. Predvsem je poudaril potrebo, da se pospeševalna služba zlasti poslužuje privatne iniciative in tako obvaruje prevladanja birokracije v njej. V svrho organizacije tujskoprometne pospeševalne službe bi bilo potrebno, da se osnujejo tujskoprometni odbori v vseh občinah, ki pridejo za to v poštev, okrajni glavarji pa bi bili nadzorstveni organi. Ustanovil bi se tudi državni svet za turizem, ki naj bi bil oficielni organ in nekak studijski institut za proučevanje tujskoprometnih vprašanj. V sledeči debati, v katero so posegli gg. Šter, Grač-ner, Majcen, Plcss, Petelin, Kenda in Škerlep, je dr. Ptess poudarjal veliko škodo šušmarstva, g-Škerlep pa, da je n. pr. v Ljubljani mestna občina pri letnem dohodku 6CO.OOO Din iz hotelske obrti dala za pospeševanje tujskega prometa letno le 100.000 Din. Kakor je bilo iz debate razvideti, je šlo v glavnem zato, da bi se tem osnovnim organom dalo gotovo avtoriteto in seveda tudi primerna sredstva za delo. Padel jc tudi predlog, da bi se ustanovili okrajni tujskoprometni odbori. Statistika. O statistiki je poročal najprej mag. ravn, g. Šebenik. Iz njegovih izvajanj posnemamo, da je od Programi Radio-Lluhffana j Sobota, 21. februarja: 12.15 Plošče (mešan program) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče — 17.30 Radio orkester — 18.00 Potek tekem v Bohinju — 18.30 Bogo Pleničar: šahovska ura — 19.00 Dr. Fr. Veber: Filozofija evangelijev — 19.30 Ga Orthaber: Angleščina — 20.00 Akademija II. dr. realne gimnazije v Ljubljani — 21.00 Kuharjev šramel kvartet — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 Radio orkester. Nedelja, 22. febr.: 9.00 Ing. L do Fugina: O osuševanju zemljišč — 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Dr. Jagodic: Versko predavanje — 10.30 F. Jelene: Nauk o serviranju — 11.00 Radio orkester — 12.00 Čas, napoved in dnevne vesti — 14.00 Prenos (reportaža) iz Bohinja: Mednarodne zimsko športne tekme: Skoki (poroča g. Ulaga) — 15.30 Nastop godbenega društva in pevskega odseka prosv. društva v Št. Juriju pri Grosupljem — 20.00 Večer mladih pevcev (gdč. Korenčan, gdč. Arko in g. Deržaj) —-21.00 Radio orkester — 22.00 Cas, dnevne vesti, sport. Drugi programi t\ Snliota, 21. februarja: Belgrad: 10.00 Prenos službe božje — 11.30 Plošče — 12.30 Radio orkester — 16.00 Prenos iz Vel. Bečkereka — 19.30 Spomini 8 potovanja — 20.00 Komedija — 20.30 Kotnorutia glasba (Weber) — 21.00 Vokalni koncert — 21.30 Operetna glas- ba — 22.50 Ruske balalajke. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert — 12.05 Koncert — 14.00 Prenos iz Bohinja — 17.30 Koncert zbora »Kolo«: Nemška komorna glasba — 20.30 Vesel večer. — Budapest: 10.00 Nabožna glasba — 11.15 Uniatska služba božja, nato koncert oper. orkestra — 14.00 Plošče — 17.15 Ciganski orkester — 18.50 Pevski koncert — 20.00 Prenos iz študija. — Dunaj: 10.30 Orgle — 11.05 Simfonični koncert — 14.20 Popoldanski koncert — 17.00 Balkanska žena — 17.25 Godalni kvartet (Haydn) - 1 >.30 Toscas opera, Puccini. — 22.15 Večerni koncert. — Milan: 18.50 Nabožna glasba — 19.30 Pestra glasba — 21.00 Prenos opere. — Praga: 20.35 Ljudska glasba — 21.00 Praga — 22.20 Poljudna glasba. — Lanjen-berg: 10.45 Popoldanski koncert — 19.30 Na kratkih valovili — 20.30 Ariadna na Naxos-u , opera, R. Strauss. — Rim: 10.15 Nabožna glasba — 13.00 Radio kvintet — 14.30 Prenos opere — 20.40 Kra-ljična rož , opereta, R. Leoncavallo. — Berlin: 18.45 Jazz glasba — 20.0(1 Smejoči modre/ — 21.10 Orkestralni koncert. — Katovicc: 10.15 Prenos cerkvenih svečanosti — 12.15 Oratorij, Bach — 23.00 Plesna glasba — 24.00 London. — Miihl-acker: 11.00 Evangeljska svečanost — 12.00 Koncert — 13.30 Ljudske pesmi — 16.00 Odlomki iz opere: Taniihauser , — 18.30 Avstrijski liriki — 19.15 Moderna klavirska glasba — 20.00 Večerna glasba — 21.10 Kleistova smrt. — London: 15.30 Koncert — 21.05 Nedeljski koncert. — Mor. Ostrava: 15.00 Werther , lirična drama — 19,05 Koncert — 19.40 Ljudska glasba — 20.30 Flavta (Alt. Lichlenstein) — 21.00 Simfonični koncert — 22.20 Moravska Ostrava. — Leipzig: 18.25 Koncert — 20,00 Lep je svet . opereta, Fr. Lehar. leta 1924. dalje naraslo število tujcev, ki so prenočiti v ljubljanskih hotelih od 49.000 na 56.000 lani. Zlasti je narastel dotok tujcev iz Nemčije, Italije in Češkoslovaške. Če prištejemo še tujce, ki so prenočili v šolah (izletniki), obiskovalce velesejma, ki so prenočili v privatnih stanovanjih, sorodnikih itd., dobimo skupno število 69.000 tujcev, O statističnem delu je podal nadalje izčrpen referat gosp. ravn. Pinlar, v katerem je začrtal vse naloge, ki jih mora izpolniti statistika in podal še zadevne konkretne predloge. V okviru sveta se naj bi ustanovil še statistični odsek in bi torej svet imel tri odseke: asanacijski, propagandni in statistični. Za vse pospeševalno delo je statistika kardinalne važnosti in nam kaže, kje je treba še intenzivnega dela. Program za bodočo sezono. Program banske uprave za bodočo sezono je podal načelnik dr. R. Mam. Program je zelo obsežen in računati bomo morali z znatnimi akcijami banovine glede rekonstrukcije cest, graditve vzpenjač, pospeševanja zimskega športa, nadzorstva hotelov, pomoči pri gradbi hotelov in zavetišč. Banska uprava bo priredila servirne tečaje. Pomagala bo pri gradbi vodovodov in izdelavi regulacijskih načrtov ter priredila tujskoprometno razstavo na velesejmu. Gosp. Narte Velikonja je podal program tujskoprometnega sveta, kar se tiče nedokončanih akcij. Predvsem gre akcija za ustanovitev hotelske šole, prve v državi, za tujskoprometno razstavo, izdana bo knjiga o serviranju in pomoč za studiranje hotelskega poslovanja v inozemstvu. Zveza za tujski promet, ki ima sedaj 20 članov, bo predvsem vršila veliko propagandno delo in bo znesek 150.000 Din njenega proračuna gotovo še premajhen. Zveza bo priredila predavanja in sploh vršila iniciativno delo na pospeševanju tujskega prometa. Poročilo o programu tujskoprometne zveze v Mariboru je podal dr. Ra-tej. Zveza se je ustanovila leta 1926. in šteje 47 rednih članov. Zveza bo uredila svojo pisarno in nadalje še v večji meri vršila propagando za Maribor in sploh vse njeno področje. Zveza bo bstanovila v Celju sezijsko prodajalnico voznih kart in ima v programu sodelovanje z ostalimi korporacijami ter upa, da jo bosta banska uprava kakor tudi »Putnik« še vnaprej podpirala. Nato je pomočnik bana dr. Pirkmajer konstatiral da zveni iz vseh programov optimizem in da se resno trudimo, privabiti čim bolj številne tujce in pripraviti vse pogoje, ki so potrebni za uspešni razvoj tujskega prometa. Toda ni treba misliti samo na inozemce, pač pa tudi na obiskovalce iz. dragih pokrajin naše države, zlasti pa misliti na srednji stan, ki obeta postati v kratkem velik tujskoprometni faktor. V debati je bil podan tudi predlog, da se organizirajo poučni izleti gostilničarjev in hotelirjev v inozemstvo (to tudi pripravlja sedaj mariborska Zveza gostilničarskih zadrug). Tujskoprometne razstava. O tej točki dnevnega reda je poročal ravnatelj velesejma dr. Milan Dular. Letošnja jesenska prireditev ljubljanskega velesejma, ki bo trajala od 29. avgusta do 8, septembra bo posvečena predvsem tujskemu prometu. Razstava ima predvsem namen pokazati, kako naj se modernizirajo naši podeželski obrati in sploh poda strokovno in poučno plat tujskega prometa. Po sedanjem načrtu bi bila razstavi priključena tudi kmetijska razstava, da se pritegne predvsem podeželska publika. Tujskoprometna razstava bi imela propagandni oddelek, katerega pododdelki bi bili: stro-kovno-poučni, higienski, domača obrt, historični in literarni. Na tej razstavi bi bila zastopana ludi slovenska mesta in priključena hi bila umetnostna razstava. Drugi oddelek pa bi bil trgovski oddelek, ki bi pokazal vse predmete, ki jih izdelujeta industrija in obrt ter prodajna trgovina za ustanove tujskega prometa, n. pr. hotele, restavracije, gostilne, kavarne itd. Razstava bo gotovo impozant-na, saj bo obsegala pet paviljonov in 3000 kvadratnih metrov. Za razstavo bo treba velike reklame po vsej državi, za kar se pripravlja žc vse potrebno. Upati je, da bo razstava pripomogla k pospešenju reorganizacije naših krajev v deželo tujskega prometa. Šolstvo. O tem je poročal ravnatelj g. Narte Velikonja. Na pobudo dr. Krisperja naj bi se ustanovila specialna hotelirska šola, za kar so priprave že v teku. To naj bi bila nekaka srednja šola, kajti za vstop v to šolo bi bila potrebna meščanska šola ali pa nižja srednja šola. Po sedanjem stanju stvari naj bi se šola otvorila v Mariboru ali v Rogaški Slatini, Izdelan je že tudi učni načrt za to šolo na podlagi tozadevnih inozemskih izkustev. Gosp. Kenda je predlagal, da naj bi se taka šola ustanovila na Bledu. V debati je dr. Plcss opozarjal na lo, če ne trpi mogoče nevarnost hiperprodtikcije naraščaja, nakar je bilo rečeno, da naj bi bila ta Z» cas Vas varujejo Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka 8 Din, velikega 15 Din Varujte se ponaredb! šola državna in tudi za celo državo. Glede šolstva jc nadalje pojasnjeval pomočnik bana dr. Pirkmajer, da se bo delo za pospeševanje tujskega prometa začelo ludi v drugih šolah, tako v kmetijskih in gospodinjsko-nadaljevalnih šolah in v potovalnih tečajih. K zadnji točki dnevnega reda — slučajnostim — so se oglasili številni gospodje, med njimi dr. Tominšek, Kenda, Koritnik, Škerlep, Lavtižar, Planina itd., in predlagali važne ukrepe, večinoma bolj lokalnega značaja pa tudi splošnega v svrho pospeševanja tujskega prometa. Zavzemali so se za potrebe svojih krajev, kar se tiče tujskega prometa, zlasti za zgraditev cest. Po vseh teh izvajanjih in debatah se je pomočnik bana dr. Pirkmajer zahvalil vsem referentom in udeležencem za dragocene pobude in ideje za pospeševanje tujskega prometa. Na koncu jc naslovil apel, da bi Tujsko-prometni zbor pomagal še nadalje poživiti naš tujski promet, ki postaja za naše gospodarstvo tako važen faktor. S tem je bilo skoro ob 2 zasedanje Tujskoprometnega sveta dravske banovine zaključeno. * Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Dne 20. t. m. se je vršila bilančna seja Kreditnega zavoda. Iz predložene bilance za leto 1930 je razvidno, da je znašal celokupni promet v poslovnem letu 1930 okroglo 28 milijard Din. Vloge na knjižice so narasle od 82 na ca. 84 milijonov Din, vloge na tekočem računu so ostale skoraj enake kakor v letu 1929 in znašajo okroglo 363 milijonov Din, debitorji za ca. 349 milj. Din. Celokupne rezerve bodo znašale po letošnji dotaciji 16 milj. Din pri delniški glavnici 12,500.000 Din. Računski zaključek za 1930 izkazuje 3,578.780 Din čistega dobička (za 1. 1929 Din 3,625.717.501. Občni zbor se bo sklical na dan 7. marca t. 1. ob 10 dopoldne ter bo predlagal upravni svet izplačilo dividende v dosedanji odmeri, t. j. 10%. Borza Dne 20. februarja 1931. Denar Y današnjem deviznem promelu so bili tečaji večinoma čvrstejši z izjemo Prage, ki je nekoliko popustila. Promet je bil znateu in je znašal skoro 3 milijone Din brez kompenzacij. Največ prometa beležijo devize Curih, London, Praga in Newyork, Vso zaključene devize z izjemo Trsta, kjer jo bilo zaključeno privatno blago, je dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Ani-1 sterdam 2280 bl., Berlin 1319.50—1352.50 (1351). Bruselj 792.11 bl., BudimpeStu 990.96 bl., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.31—799.31 (797.81), London 275.66—276.46 (270.06), Newyork 56.625 — 56.825 (56.725), Puri/. 221.76 — 223.76 (222.76), Praga 167.60—168,10 (168). Trst 296.26-298.26 (297.20). Zagreb. Amsterdam 2880 hI.. Dunaj 796.31 — 709.31, Berlin 1849.50—1852.50, Bruselj 792.11 bl., Budimpešta 089.40—992.40, London 275.66-276.40. Milan 296.30—298.30, Newvork kabel 56.735— 56.935, Newyork ček 56.635—56.825, Pariz 221.76 —223.76, Praga 167.60—168.40, Curih 1091.40— 1097.40. Curih. Belgrad ».1278, Pariz 20.88, London 25.19, Newyork 518.575, Bruselj 72.28, Milan 27.11, Madrid 33.80, Amsterdam 208.05, Berlin 128.25, Dunaj 72.84, Stockholm 188.80, Oslo 138,70, Ko-penhagen 138.70, Sofija 3.7525, Praga 15.35, Varšava 58.05, Budimpešta 90.425, Atene 6.76, Carigrad 2.4525, Bukarešt 3.0825, lleleingfors 13.05. Vrednostni papirji Tendenca zn državne papirje je bila danes slabejša iu so tečaji škode popustili. Čvrstejše je bilo 8% Blerovo posojilo, dočim je 1% Blerovo posojilo oslabelo. Promet je bil le v 7% dolarskih papirjih. Bančni papirji so ostali v gavnem neiz-I premenjeni in jo prišlo do običajnih zaključkov v delnicah Jugobanke po 78 iu Poljobanke po 50. torej po znanih tečajih. Poleg tega je bila zaključena tudi Srbska in sicer po 192 iu 193, torej nekoliko slabejša v primeri z včeraj. Industrijski papirji sploh ne beležijo nikakega zaključka, med izprenieinbnmi je omenili oslabitev Trboveljskimi 330—337. V Ljubljani jo bila zaključena Kranj, ind. po 814. Ljubljana. 8"« Bler. pes. 92 bl., 1% Bler. pos. 82 bl.. Celjska 100 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 980 deu., Kred. zavod 170—180, Vevče 128 den.. Stavbna 40 den., Split cement 350 100, Kranj. ind. zaklj. 314. Ruše 210 den. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 86.50- 87, agrarji 51.25—51.75, vojna škoda ar. 416.625—417, kasa 416.50—417, 2., 3., 4.. 5., 6. 416-417.50, 8"; Bler. pos 91.75—92.75. 7% Blerovo pos. 81.25— 81.50 (81.50, 81.25, 81.125. 7% pos. Drž. hip. banko 81.50—81.75 (81.50), 6% begi. obv. 68—09. Bančne delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 36- 38, Poljo 56-57 (56). Kreditna 125 —129, Union 194-194.50, Jugo 77.625—77.75 (78), Ljublj. kred. 125 den., Medjunarodna 69 d., Obrtna 86 den.. Praštediona 975—980, Srbska 194 195 (192, 193). Zemaljska 180—137. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 140—145. Slavonija 200—202, Naštce 942—1010, Danica 05 —97, Pivara Sar. 195—200, Drava 280—248, Še-i'prauu Osjek 275—285, Nar. mlin. 20 den.. Os j. lejv. 220 den., Brod. vag. 89—90, Union 67—70, Vevče 120 den., tsis 40—45, Ragusea 380—892. ! Oceania 200-220, Jadr. plov. 550—600. Trboveljska 330—337, Split cement 800 bl. Belgrad. Narodna banka 8000—8080. 7 /o inv. pos. 87 (6100 110111. Din), agrarji 51—52, vojna škoda 416.50—118 (2100), veliki komadi 417.50 (200 kom.), 6. 418 ( 500), 7 . 418.50—119 (200), 0-}. begi. obv. 68.50—69, 1% Bler. pos. 81.50—81.75. 7% pos. Drž. hip. banke 81.50—82. Dunaj. Podon.-eavska-jadran. 94. Wiener Bankverein 16.50, Oredilanstalt 46.65, Escompteg. 158.90. Alpine 10.20, Trboveljska 41.25, Prager lilsen 840.50, Loykatn 8.00, Rima Muranv 64.50. Žitni trg Današnji žitni trg je ostal v glavnem neiz-premenjen tako zn pšenico kakor za moko. Vendar so dovozi zelo slabi in so |x»vzročiH, da je teudenca zn koruzo čvrstejšu in so nje cene na-rastle za 1 do 2 Din pri lig. V ostalem ni izpre-memb. Tragedija na „Prokletem otoku" Strašna usoda bretonskih ribičev sredi Indskega oceana Pariz. 19. febr. V Indskem oceanu se nahuja cisto osumljen otoček San Pa-k varjene ix) žveplenih parali, ki sc vsakotoliko dvigajo iz razpok v zemlji. Otoček jc tudi izven vseli paroplovnih prog, in če bi imela kakšna ladja na tem »prokletem otoku«, knkor ga imenujejo, kaj opraviti, bi morala svojo normalno linijo zapustiti in se za par dni zamuditi, da pristane na otok in se vrne nu svojo normalno |>ot. Kljub temu hrani ta »prokleti otok« v sebi veliko bogastvo, to je ogromno množino justo-gov, to je velikih morskih rakov, ki imajo izredno okusno meso in v velikih tropih lazijo po čereh, ki tvorijo otokovo obal. Neka pariška družba je sklenila, da ta bogastva eiksploatira in ie na otoku zgradila établissement, v katerem so se imeli ujeti raki preparirati in shraniti kot konserva v škatljali za izvoz po svetu. Za lov sc je konstatiralo, ilu ni treba več ko malo število oseb, ki bi mogle vsak dan preparirati in napolniti 100 zabojev vsebujočili |x> I0() Skatelj vsaki. Leta 1928 je družba poslala na otok prvo partijo ribičev. Ta partija je zdržala med ogromnimi težavami na otoku do srede letu 1929, ue da bi bil kdo umrl ali resno zbolel. Druga |iar(ija, ki je te ribiče zamenjala, pa ni imela sreče. Požar je uničil radio|>ostajo kmalu potem, ko so bretonski ribiči prišli na otok. tako da so bili brez zveze s svetom. Mnogo živil je bilo uničenih, nato pa so se pojavili še potresi in ogromni morski slapovi, povzročeni po vulika-ničnih izbruhih ob obrežju. Naenkrat je začetkom leta 1930 prišla grozna vest. du je silen podmorski potres otok popolnoma pogoltnil. Z ozirom nn te vesti je neki angleški parnik pristal na otok in ugotovil, da ga morje sicer ni pogoltnilo, pač pa je bil silen potres uničil del poslopja za konserviranjc rakov. Večji del ribičev je prosilo kapitana, naj jih sprejme na krov in odpelje, 7 ribičev pa, in sicer 5 Bretoucev, od katerih je eden imel pri sebi ženo, in en zamorec jc prostovol jno ostalo na otoku. Dogovorili so se pa. da bo od časa do časa kakšen parnik pristajal na otoku in '"e tidi 7 ljudi vzel s seboj, ako bi to želeli. Toda. bodisi ila ni dovoljevalo vreme, bodisi ila jc družba na ribiče sploh pozabila ali pa se zanje li i zmenila, celo leto se ni prikazal noben parnik na obzorju. Bibiči sč> ostali sami brez vsake zveze s svetom, ker se tudi ni bilo poskrbelo, da bi se radiio-aparat popravil. Najbrže je nastopila kakšna gospodarska kriza. ta:ko da se kapitalistični družbi ni zdelo vredno, da bi se pečala naprej z račjim lovom in je zato ljudi na »proklotcm otoku« enostavno prepustila njihovi usodi. Zdaj se je začela na prokletem otoku strašna tragedija. 26. marca leta 1930 jc edina žena na otoku, brez v sa tke |x»moči in zdravil povila otroka, ki jc živel samo par tednov in umrl. Med tem so divjali ob obali silni viharji, tako da je bil tudi ribji lov onemogočen. 7 ribičev se je moralo hraniti od račjih konzerv, ki so bile še preživele požar. Seveda se je zaradi tega pojavil škol'but, ki je začel med nesrečniki kositi svoje žrtve. Komaj da so se Admiral Aznar, novi španski min. predsednik. Kulturni obzornik Ljubljanska drama s Divji lovec Za Finžgarjevo šestdesetletnieo je drama pripravila njegov dramatični prvenec »Divji lovec«, ki je star sedaj ravno trideset let. Igri se |jozna ne samo nekdanja izrazito narodnu tipika, ampak tudi smer naše tedanje »narodne« igre, dasi Finžgar stoji mnogo nad njo, bodisi glede originalnosti bodisi glede dramatičnosti same. Originalna tipika »Divjega lovca« jc izrazito gorenjstvo, za naravno svobodo in dogodivščine vneto fantovstvo, ki se upira in umika vsaki tuji in domači gosposki, koder iti kad ur se le more. Vojaški skrivači in divji lovci v planinah so glavni tipi te gorenjske romantike; z njo je Finžgar prepletel eno svojih prvih pripovednih osnov: kmečki |x>hlep po zemlji in denarju in kazen za krivice. Tako ie nastala kmečka drama, ki se razvije v pravo kmečko povestim tragedijo — dasi je tragični konflikt, t. j. Majdinu zaobljuba, prekrili in preshičajen. Sicer pn je Finžgar v »Divjem lovcu« združil «Ive preccj nasprotujoči si stvari: lx>gato slikovitost, ki zaiame vas v polnosti ljudskih tipov, in pa usodno napel potek igre. Vsa širina ljudskega življenja, ki gn vidimo v praznik in delavnik, se /di ob odsekanem dejanju, in ob zelo strnjeni gradbi, knkor zgoščena ornamcnlika reprezentativne opere — zato si »Divjega lovca« še laže mislim kot izrazito slovensko opero ali |xi slovesno reprezentativno narodno igro. Režiser g. O. Scsi je že itak naglo tekoča dejania, ki mi ustavljajo le daljši govori, strnil. vlekli im visoke čeri ob obali, ogledujoč v s ti k o jutro morje, du-li ne prihaja kakšna ladja. Kmalu je prva žrtev strašne bole/ni umrla. I Ostalim se je začela me-ati pamet: /unuorcc je zapustil skupno barako iu sc vlekel 1I4) neke čeri, katere ni zapustil, dokler ni na njej izdihnil. lani so ga |K>lagomu snctlli veliki morski galebi. Pailla je druga žrtev škorbuta iu sicer mož žene. ki jc bila porcxlila dete, ku-tero je bilo kmalu umrlo. Uboga žena je od tovarišev, |x>|x>lnouiu izdelanih |x> strašni bole/ni, komaj dosegla, da so moža |x>ko|xili v dolini, ki so ji dali ime »Dolina smrti«. l i dogodki so ribiča, Bretonca Petru Qui-lixu, tako potrli, da se jc 27. oktobra 1930 ob ril, se oblekel v svojo praznično obleko in sc potem |xxlal v mali čolnič ter kljub prošnjam svojih tovarišev odveslal z otoka. Nihče ga ni več videl in gotovo je našel smrt v silnem ciklonu, ki je 24 ur potem zadivjal nad morjem. Končno, decembra lanskega leta. jc pristal na otok parnik »Sun Paolo«, da sc preskrbi z votlo, ki jo je mislil na otoku dobiti. Mornarji, ki so bili prepričani, «la je otok popolnoma neobljuden, so bili presenečeni, ko so našli 3 bitja v strahotnem stanju, ki so mogln komaj šc govoriti. Nu Francoskem so izvedeli za tragedijo na Prokletem otoku iz pisem, kii so jih pisuli ti trije preostali iz bolnišnice na Madagaskarju, kamor jih je bil parnik odpeljal, «la se kolikortoliko popravijo. Da niso umrli ixl lakote, pripisujejo temu, ker jc smrt njihovih štirih tovarišev prihranila toliko konzerv; da so mogli še živeti. Seveda jih je bolezen vsled te neprimerne hrane le šc bolj mučila. Popolnoma zdravi ne bodo nikoli več. Vendar hvalijo Bogu. da je pairnik prišel še ob ravein času, kajti konzerv je ostulo le še za iake tri tedne. e. Nova uniforma papeževe telesne straže. Na deveto obletnico kronanja sv. očeta ie njegova telesna straža prvič oblekla novo uniformo, ki nam jo kaže gornja slika. Poljski katoličani in prostozidarji Varšava, 18. februarja. Poljski episkopat je centraliziral vodstvo celotne katoliške akcije za Poljsko, vseh njej podrejenih organizacij in naprav v Poznanju v »Institutu katoliške akcije . Od 1. januarja letošnjega leta izdaja katoliška akcija za Poljsko mesečnik z naslovom »Rueh Katolicki« (katoliško gibanje). Primas Poljske, kardinal Hlond, je izdal posebno pastirsko pismo, v katerem je vernike obvestil o organizaciji katoliške akcije, o njenih načelih in smernicah. — Znano je, da ima Poljska zelo številno izseljenstvo. V Varšavi je kardinal Hlond blagoslovil velik izseljenški dom, v katerem bodo našle svoje prostore vse organizacije, ki se pečajo z izseljenstvom. Odtod se bo vodila pastorizacija poljskih izseljencev in je že sedaj ustanovljeno okoli 40 sekcij. Nova naprava ima namen nuditi izseljenstvu duševno in materialno pomoč v vsakem oziru. Katoliške delavske organizacije so priredile v Varšavi ob priliki 251etnice svojega ob- stoja veliko zborovanje, na katerem so sodelovali delegati iz vse države. Ob tej priliki se je izvedla reorganizacija, ki bo omogočila tesnejše medsebojne stike. Delavstvo je sklenilo, da se bo v večjem številu udeležilo romanja v Rim ob priliki 401etnice enciklike Rerum Novarum. — Delo za zedinjenje v vzhodnih provincah Poljske kljub napetosti med Poljaki in Ukrajinci ugodno napreduje. V škofijah Vilno, Podlasie, Pinsk, Lublin in v Vo-lyniji je kaj pogosta pojava, da cele pravoslavne občine prestopajo v katoliško cerkev, in sicer v novo ustanovljeni vzhodnoslovanski obred. Duhovniki za vzhodnoslovanski obred se izobražujejo v semenišču v Lublinu. — Poljsko svobodomiselstvo razvija živahno delavnost. Prejšnje prostozidarske lože so bile radi zveze s komunisti razpuščene. V zadnjem času pa se je prostozidarstvo na novo organiziralo. Za poletje je v načrtu prostozidarski kongres v Varšavi, vendar še ni gotovo, če ga bo vlada dovolila. Ludendori — apostol poganstva Berlin. Kakor poročajo nemški Listi, jc kupil Luden-dorf blizu vasi Seelenfelda na Westfalekem travnik, ki ga bo spremenil v pokopališče za svojo družino in pristaše. Pod vplivom Ludepdorfove žene je prestopilo skoro vse prebivalstvo omenjene vasi v poganstvo, ki ga oznanja. Ludendorf je namreč verski glavar društva »Tanenberg Bund«, ki hoče nadomestili »židovsko krščanske- nauke s čestitvijo starih germanskih malikov. Proteetantovski pastor je Ludendorfovo poganstvo zdaj naznanil oblasti. Tudi druge sosednje vasi se pod vplivom Ludendorfovih vojakov zanimajo za »nacionalno nemško vero.. Vrhpolje pri Moravčah V nedeljo 15. t. m. je tukajšnje Kat. prosv. društvo vprizorilo v režiji tukajšnjega g. šol. upravitelja Borisa Grada dve izvrstno uspeli igrici. Pred igro je vrhpoljski mešani pevski zbor prav lepo zapel pod vodstvom zgoraj navedenega gospoda več umetnih in narodnih pesmi. Za vsako pevsko točko je žel zbor veliko odobravanje. Vrh-poljčani so izkazali nesebičnim igralcem in pevcem hvaležnost s tem. da je bila dvorana popolnoma zasedena. Prireditev je uspela v vseh ozirih nad vse zadovoljivo. Naročajte .Slovenca*! Kranj IV. Prosvetni večer. V »Ljudskem donvu* se bo danes, dne 21. febr. vršil ob osmih zvečer 4. prosvetni večer Prosv. društva. Glavni program bo izpolnilo predavanje g. prof. Planine, ki bo govoril o Fridtjofu Nansenu. Zanimivo predavanje Ixxlo poživljale skioptične slike Z željo, da se interes za prosvetne večere med člani in prijatelji društva čimbolj usidra, vabimo k nocojšnjemu večeru. Mnskerski tečaj sc bo vršil jutri v nedeljo, dne 22. t. m. v Ljudskem domu. Vodil ga bo g. ing. Pengov. Obisk tečaja, ki se prične ob devetih dopoldne, priporočamo talko članom domačega druStva. kot članom okoliških društev. Šminke, vazelin in brisačo naj po možnosti vsak prinese seboj. Knjižnica »Prosvetn. društva« se jc zadnji čas prav lopo izpo|x>l mi la i-n. je treba zabeležiti znaten prirastek novih knjig. Zlasti se je obrnila pozornost na nemške in hrvaške knjige, tako da bo sedaj marsikateremu bolj izbirčnemu bralcu ustreženo. Knjižnica posluje vsuko nedeljo od 11—12 dopoldne. Obisk priporočamo. Vljudno prošnjo uit člane in prijatelje »Prosv. društva« stavlja društvena knjižnica Kdorkoli iina od'več kake knjige, če je le mogoče vezane, ali celotne letnike nabožnih časopisov in podobno, bo storil društvu veliko uslugo, če knjige ali časopise istemu podari za izpopoinitev knjižnice. Kamnik Za uvedbo štajeiske kokošje pasme v kamni-škem okraju. Okrajno načelstvo v Kamniku bo po nalogu banske uprave uvedlo z letošnjim letom oddajo prvovrstnih jajc za valjenje in enodnevnih piščet štajerske kokošje pasme, in sicer po izredno znižani ceni 1 Din za jajce in 3 Din za enodnevno pišče. Jajca se bodo dobivala od prvovrstnih rejcev štajerske pasme v času od 1. marca do 25. aprila, enodnevna piščeta pa od 1. do 31, aprila. Opozarjamo zlasti naše kmečke gospodarje, da izkoristijo to izredno ugodno priliko. Oddaja poštne vožnje na progi Motnik— Kamnik. Ustmena pogajanja za prevažanje pošte na progi Motnik—Kamnik se bodo vršila 7. marca v občinski pisarni. Izklicna cena je 20.000 Din. Natančnejši pogoji so na vpogled pri županstvih in poštah v območju te poštne vožnje. Občni zbor društva hišnih posestnikov bo v nedeljo 22. t. m, ob 3 popoldne v restavraciji M. Koželj. Na dnevnem redu bo poleg volitve odbora tudi govor predsednika pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov g. Ivana Freliha o raznih davčnih stvareh, o kuluku in drugih gospodarskih vprašanjih. Ker bo predavanje zanimivo, vabimo tudi one hišne posestnike, ki niso včlanjeni v društvu, da se ga polnoštevilno udeleže. Kočevie Včeraj se je vršil pogreb umrle 681etne gospe Antonije Loy, roj. Rothel, hišne posestnice in trgovčeve vdove. Kako je bila rajna priljubljena, je pričal pogreb, katerega se je udeležilo nebroj občinstva. Preostalim naše sožalje! Brezje Gospod dopisnik z Brezij je objavil v Vašem cenj. listu dne 4. t. m, članek, predvsem o šoli in o vaški razsvetljavi. Njegova izvajanja ne odgovarjajo splošnemu ljudskemu mnenju in tudi niso logična. Kar se tiče šole, se danes razmotriva le dvoje: ali naj se šol. poslopju v Mošnjah prizida stanovanjska hiša ali naj se zgradi nova šola na Črnivcu, kjer je središče naše občine. 0 paralelkah sploh ne more biti govora, ker se je že pokazalo, da v tem ni uspeha, ampak, da se s tem zavlačuje šol. vprašanje in se ovira realizacija šol. vprašanja. Glede stavka: »Vsekakor pa naj bodo cilji in delovanje z ozirom na graditev nove šole kjerkoli že, res šolskega in ne morda kakega postranskega značaja«, se pa z g. gopisnikom menda vsakdo strinja, morda le v toliko ne, v kolikor bi se šola uporabljala v telovadne, prosvetne m kulturno gospodarske namene, seveda izven šol. pouka. O luči pa piše g. dopisnik sledeče: »Luči po vasi nam pa že svetijo. Ponekod kar blišči... Kljub temu pa bo treba romarjem in tujcem svetovati, naj si najamejo vodnike, Razsvetljava jc torej uprav vaška, zato naj se tudi »na davke« plačuje, ne pa »na postelje«.« V teh stavkih pogreša vsakdo objektivne doslednosti. Razsvetljava ne more biti nikakor že zaradi lega uprav vaška, ker bo treba romarjem in tujcem svetovati, naj si najamejo vodnike. Res, da obstoja glede luči dvoje mnenj, vendar je treba pri pobijanju nasprotnega mnenja bolj tehtnih dokazov, posebno proti mneniu, ki bolj in bolj prodira med jjudstvo in je skoroda neizpodbitno, da namreč luč ni izključno vaška, ker se ni napeliala za spe-cijelno vaške potrebe, ampak za povzdigo tujskega prometa. Zato je tudi samo po sebi umevno, da je ne bo plačeval kmet, ampak tisti, ki ima korist od tujskega prometa. Toliko v pojasnilo. da igra nc traja niti dve uri. Ljudske prizore je poudaril z veliko, raizigibuno množico, ki je za oder dramskega gledališča postala skoraj prevelika, saj napolni prav dositega tudi operni oder. Ta množica je posebno v četrtem dejanju (na planini) prevelika in nasprotuje realistični igri. Sicer je pa režiser celotno igro le preveč romantično /.gostil in pustil premalo prostora /a intimnejšo igro obeh glavnih igrav-eev: Janeza in Majde. Vaške idile, ki jo čutimo kot ozadje vsem hudim prizorom, jc odločno premalo. V celoti je najboljše drugo dejanje; tudi ubranost četrtega dejanja na planini je režiserju v dobro, le pustirčkova pesem je moteč anahronizem. Čeprav bi se pri razdelitvi posameznih vlog dalo najbrž kuj drugače ukreniti, jc igranje sicer zadovoljivo, čc bi nc motil tako različni jezik, ki deloma ubija lepo občutje. V Cesarjevem Janezu jc mnogo pristne preprostosti in prisrčnosti, čeprav smo njega in sebe razvutlili s samimi komičnimi igru-ini. Tako je njegov Janez po dolgem času spet iskanje za drugo stranjo njegovih zmožnosti. Njemu v marsičem nasprotna jc gdč. Boltarjeva kot Majda. Njen temeljni Ion jc prisrčnost — toda v domačnost sc nikakor šc tie more ubrati — zato je bilo pri prvi igri med njo in Janezom mnogo heroičnega objemanja, ki jc motilo; pri poznejši igri se jc tu marsikaj popravilo. Majda Bol tur jeva je popolnoma sprejemljiva, čeprav jc tudi v jeziku šc tuja. Skrbinškov Zavrtnik gre v brezmejno učinkovitost. Levarjev Gašper je trdno postavljena in nevsiljivo usmerjena podoba a čutim, da se ne počuti dobro v nji. Prav posrečena sta kovaška zakonca g. Kralj in ga. Medvedova. Znamenito Verovškovo igro jc poMiH g. deležnik kot Tonček in nam taiko ohranil lep spomin. ki io ie uustilu itrru iz orvih časov, zato jc tudi najbolj ugajal. Dobre kmečke značaje so podali zlasti g. Jerman (Jež) in g. Bratina (Eržen) in g. Potokar (Rožman). Prav izrazit iu prikupen Tine jc g. Jan. F. K. Solnce se vrača. Uredil Jaroslav DoJar. Izdali »Bobri« Dnuvske župe skavtov in planink v Ljubljani. 1931. Svetovna organizacija skavtov jc našlu močan odjek tudi v jugoslovanski, sosebno v slovenski mladini. Pričujoča knjižica jc dober uvod v pravilno umevanjc skavtizma. Ideje in ideali skuvtizma so izraženi v obljubi in v 10 skavtskih zakonih, ki obsegajo vsega človeka ixl njegove najvišje dolžnosti i!o Boga in do najskrivncjiše misli njegovega srca. Podlaga skavtstva jc priroda. Prirodnost je iskrenost in preprostost. Edinstven jc Lovšetov članek »V prirodo!« Nošič poroča o stiku med domom, šolo in skavtstvom. Zahteve skavtizma so visoke, saj ne sme skavt piti ne kaditi itd.; napredek v šoli mora biti pozitiven in jc dijaška statistika zelo zajemljiva. Dijakov-skav-tov je v Dravski banovini 572. Skavt ni saimo pri roden, ampak zlasti socialen. On pomaga povsod, kjer je potreben. V to se mora vzgojiti telesno in duševno. Krepostno življenje ga usposobi, da izvršuje socialne naloge, ki ga čakajo v življenju. Knjižica prinaša šc sestavke iz skavtskega življenja, /lasti o taborenju in o ustanovitelju skavtizma Baden-Powellu. Objavljeni so tudi odloki ministrstva prosvete, dn so sikavtske organizacije dovoljene jio vseh šokih. Knjižica jc poučna za vsakogar. A. Kordin. Kandid. — (Tiskovna zadruga, Ljubljana. — Zbirka mojstrov I.) — Škoda bi bilo tratiti čas г razpravami in debatami o Voltaireu, čigar dele nima za našo dobo prav nobenega pomena — kar pa ne velja le za njegovih petdeset zvezkov po 1000 strani, ki jih najbolj vneli zagovorniki lega genija« zauietujejo, marveč tudi za njegove tri »filozofske romane«, med katere spada »Kandidc, in za vso njegovo ogromno korespondenco, kar hoče André Belïesort rešili jxigube s ceneno označbe nesmrtnosti?. Iz teli spisov spoznamo lo strašno zbeganost nadarjenega človeka, ki nc moro najti nobenega trdnega temelja, ki ne najde pametne porabe zn svojo veliko pamet, ker hoče trdovratno stati sam na svojem, brez opor in pomoči, brez vere. Vprašamo se samo, komu naj bo na korist »Kandid<- v našem jeziku? Tistim štirim, petim ljudem, ki se zanimajo za slovstveno zgodovino, ga ni bilo treba. Naša inteligenca je gorostasnosli tega dela že neštetokrat čitala v liberalnem časopisju. Kmetskemu ljudstvu pa nemara tudi no bc treba te knjige, ki je neslana in lieduhovita. Mar smo imeli pietetne ozire do »očeta demokracije«, do brezsrčnega cinika in nelogičnega, drastičnega posmehljivca Voltaircn? Mislim, da bi bila našim (xitrebani docela zadostovala dr. Le-bnova uvodna študija, dasi je napisana z nekega stališča, ki mu ne dn do tiste popolne objoklivnosii. h kateri ga je vidno gnalo, in dasi prepušča glede filozofskih romanov in korespondence besedo žr imenovanemu gosjxxlu Bellesorlu, čigar izvajanja zavzemajo dobršen del uvoda. S to knjigo se je »Zbirka mojstrov« resnično klavrno vpeljala; da je oskrbel prevod sani Oton Župančič, ki ume svoj posel in zna prevajali kakor morda nobeden pri nus, na stvari nič ne spremeni. s. š. Začetek zimske olimpiade v Bohinju Zimski športni zvezi je vendar uspelo prirediti prvo mednarodno smučarsko tekmovanje v lepem našem Bohinju. Vremenske prilike so bile prav v zadnjem času tako neugodne, da bi človek obupal nad vsem programom, S tolikim večjim veseljem ugotavljamo pa sedaj, da je snega dovolj in da bo trud zimske zveze obilo poplačan. Danes namreč se je pričelo mednarodno smučarsko tekmovanje. Na samo domača javnost, temveč tudi inozemstvo je zainteresirano pri prvih jugoslovanskih mednarodnih smučarskih tekmah. Prvikrat bodo iz Bohinja hitela v svet športna poročila, prvikrat so se zbrali v našem Bohinju zastopniki in tekmovalci iz raznih evropskih držav. Naši tekmovalci bodo imeli prvikrat priliko na domačih tleh tekmovati z renomiranimi inozemskimi gosti. Norveški tekmovalci, ki sodelujejo na tej prireditvi, bodo s svojo tehniko in dovršenostjo iz-nenadili vse one, ki še niso nikdar videli Norvežanov »pri svojem delu«. Norveška je šc danes prva dežela v smučarskem športu. Poleg njih bo tudi češkoslovaška delegacija gotovo uspela. V po- | sebno čast si štejemo, da moremo na tem tekmovanju pozdraviti zastopnike iz bratske Češkoslovaške, kajti Čehi so še v marsičem učitelji jugoslovanskemu športu. Tekmovalci so tudi žc prispeli iz Romunije in Avstrije. Upamo, da skrb, s katero je zimska zveza pripravila tekmovalne proge, skakalnico, udobna prenočišča in polno drugih stvari, ne more drugega roditi kakor veselo in zadostno razpoloženje pri vseh udeležencih teh tekem. To pa je tudi v prvi vrsti potrebno tekmovalcem. Tudi naša želja je, da bi se pričeto tekmovanje izvedlo čim uspešnejše in prineslo jugoslovanskeu zimskemu Športu obilo koristi. RAZNE ŠPORTNE DROBTINICE. Ne"wyorški viiek. Velikansko zanimanje jc vladalo za teniški dvoboj nad kraljem profesionalnega belega športa Karlom Koželuhom in novim profesionalom, najboljšim ameriškim igralcem Tildenom. Nad 18.000 gledalcev je prišlo in splačalo se je, kajti v grandioznem boju je Tilden zmagal nad sicer nepremagljivim Koželuhom (6 : 4, 6 : 2, 6 : 4). Izvrstni Čeh je v trenutni zmedenosti izgubil vodstvo in se nato tudi v nadaljevanju ni več znašel. Dunajčani so zelo v dvomu, če se bo posrečilo avstrijski reprezentanci doseči v Milanu zmago nad italijanskimi nogometaši. Ta tekma se bo vršila 22. t. m. in pomenja obenem začetek novega tekmovanja za evropski pokal. Razumeti moremo bojazen dunajskih športnikov šele tedaj, če presodimo zadnjo trening tekmo avstrijske reprezentance. Za nasprotnika je bila določena Vienna, ki je dosegla s 4 : 2 zmago nad izbranim teamom. Pravijo, da je bilo več vzrokov, ki so Vienni omogočili zmago, da pa je gotovo od reprezentance pričakovati vse druge igre tedaj, ko sc bo šlo zares. Še vedno pomenja dober zaslužek angleško okalno tekmovanje kajti preteklo soboto so porab na vstopnini okoli 7 milijonov dinarjev. Pri vseh tekmah je bilo navzočih 350.000 gledalcev. Preveč navdušenja skoraj so pokazali gledalci ko se je v Brucku na Muri pojavil svetovni prvak v umetnem drsanju, Dunajčan Kari Schafer. Ljudje so pozabili na vse drugo in opazovali umetnosti svojega ljubljenca, ki je pokazal na ledu edinstveno dovršenost. Kritika mu pripisuje nedvomno zmago tudi na letošnjih svetovnih tekmah v umetnem drsanju, ki sc bodo vršile marca meseca v Berlinu. Navdušeni glcdalci so kar zatrjevali, da tudi bivši svetovni prvak Grafstrom ne bo mogel v poštev, kadar se bo srečal s Schâ-ferjem. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 21. febr.: »TRIJE VAŠKI SVETNIK.!«. Red D. Nedelja, 22. febr. ob 15: »DIVJI LOVEC«. Ljudsku predstava po znižanih cenah. Izven Ob 20: »MERCADET«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. I/ven. Ponedeljek, 23. febr.: »GLAVNI DOBITEK-Red B. OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 20. Iebr.: »VALKIRA«. Red 15. Nedelja, 22. febr. ob 15: »NINA NANA, PUNČKA MOJA«, balet -»FIGURINE«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Ob 20: »GROFICA MARICA«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 2~\ febr.: Zaprto. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda SO par. NajmaujSi ogla* - 1 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znatnke ne odgovarjamo. Službe iščejo Pošten in veren mladenič, Primorec, išče službo sluge ali hlapca. Najrajši v župnišče ali v cerkveni zavod. Ponudbe pod »Trezen« na upravo «Slovenca« v Mariboru. Gradbeni polir absolv. gradb. rok. šole z večletno polirsko prakso, dober risar, želi spremeniti službo s 1. marcem. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Dobra moč«. tlužbodobe Trgovski sotrudnik zanesljiv, dober prodajalec, manufakturist prednost z dobrimi referencami — se sprejme Klun Janko, trgovina z meš. blagom — Prevalje. Učenka zdrava in močna, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom v Ljubljani, z vso oskrbo v hiši. Imeti mora potrebno šolsko izobrazbo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena«. ' 'w ■'IXiraaRTOW^ЕоЛЕЛК»* Pisarniški prostori v Delavskem domu v Kranju — tri sobe — se oddajo takoi v najem. Pouk Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastoni. Pišite poni! Krojači in šiviljel Z novo sezono je treba dobiti nove ideje in nuditi -'ranicam nekaj novega, modernega. Zato obiščite pouk krojenja in modeliranja v začetku marca. Zavod nudi prvi preizkušeni kroj. Revnejšim ceneje. Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Kroji po meri. Kupimo Cunje očiščene — za snaženje strojev — kupuje le, ako dostavljene v hišo, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Tovorni auto najraje brez karoserije, dobro ohranjen, nosilnost 1500—2000 kg, takoj kupimo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 1805. I Stanovanje soba in kuhinja, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1828. Stanovanje lepo, dosmrtno, na lepi solnčni legi, 15 minut od glavne pošte, oddam dvema priletnima zakoncema, ki bi plačala 40.000 Din. Ponudbe na upravo pod »Srečno«. Širite »Slovenca«! Kdo bi mi posodil 20.000 Din za eno leto proti dobrim obresthn. -Zavaruje se lahko na hišo. Ponudbe na upravo pod Srečno«. Slovenske Večernice 3—6, 8—15, 17, 18, 20, 21, j 22, 23, 25 in 30 kupim. -Ponudbe na upravo pod »Večernice«. Hrta (Windhund) čistokrvnega, starega 1—2 leti, po možnosti z 10-dovnico, kupim. Ponudbe pod »Hrt« štev. 1745 na upravo »Slovenca«. îrrmni Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek Minka Modic, Ljubljana Cojzova cesta 9. Stavbne parcele od 300—500 m'J, v občini Moste, proda Zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani, Vidovdanska cesta št. 9. Poizvedbe od 8 do 12 in od 15 do 18 v pisarni. Hišo in gostilno na lepem in prometnem kraju prodam radi družinskih razmer. Ponudbe na upravo pod »Srečno«. Prodamo Vino čez ulico črno 9 Din, belo 10 Din priporoča vinska klet Sv. Petra cesta 43 (na dvorišču). Bolečine in zbadanja v kosteh • členkih mišicah - ledjih zobeh - slavi odstranja takoi flLGR ^^^ za masažo ^Jfr Masirajte se že nocoj - že zjutraj boste vstali prerojeni ЛГПЛ se d0b,ViI <""!0d Po pošti pošlje HliUH I Steklenica Din 16 Laboratorij „ALGA" Sušak 4 stek. Din 77"-, 8 slok. Din 131-, 14 stek. Din 205"-, 25 stek. Din 320'- Ford Sedan 1930, malo vožen, izvrstno ohranjen, prodam. Ponudbe: Ford 1930. Prodam 4 pisalne mize, še v dobrem stanju, rabljene, po nizki ceni. Naslov pove uprava »Slovenca« 1766. Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla, ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Tel. 2424 Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo goste po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam .po poštnem povzetju L BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica perja. Prodam dva šivalna stroja Singer, 500 Din. Kolodvorska 27. Hlinarii! Rž, proso, ajilo io teCmcn kupite naiceneie pri A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva cesta 24 Veletrgovina žita in moke. Tridelne modroce za postelje, v kompletni izvršitvi, polnjeno z zdravo morsko travo, skupaj Din 300 - razpošilja po pošti z jamstvom, da se neod-govarjajočo zamenja brezplačno ali vrne denar. - Na zahtevo dobite brezplačni cenik 112 strani. Trg. in odpr. tvrdka >w 2agai. S Odkritosrčnost. Anželj je bil tožen, da je razža-lil svojega soseda. Sodilik je hotel vedeti, ali mu jc rekel lažnik ali hinavec. »Oboje« je priznal odkrito. -Morda ste ga psovali celo s tatom?-- .Ne, to sem inu pa pozabil povedati.« Mlada gospodinja. »Kaj si pa storil, možiček! Založil si mi nekam kuharsko knjigo in zdaj nimani pojma, kaj sem pristavila k ognju!« V pristanišču Acajutia na San Salvador je ognjenik, ki bi lahko nadomeščal morda svetilnik. Točno vsakih sedem tninut bruhne iz sebe žarečo lavo, ki se kaže mornarjem po dnevi kot oblak, ponoči pa kot bliskajoča luč. Zacherlin. Molečnik je prišel v prodajalno po prašek za bolhe. »Za koliko. za 30 ali za 50?« — -»Kaj za 30 in 50, več kot za tn6očl< Najvišji je poklical k sebi svojega udanega služabnika, našega dobrega brata, strica in svaka, častitega gospoda Franc Ksaver Rajc-a župnika v pokoju fcf je umrl v sredo, dne 18. februarja 1931 po daljšem bolehanju v 65. letu starosti v Ameriki. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 23. februarja ob 8 v stolnici. L j u b I j a n a - S t, Paul, M i n n. U. S. A., dne 20. februarja 1931. Maks Baje, brat. Franc, Pavel, Maks in Marijan, nečaki. Josipina roj. Groboljšek, svakinja. Prva celotna izdajal Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55"— Jugoslovanska knjigarna v Ljubile nI. Pohištvo priprosto in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni KREGAR IN SINOVA Št.Vid nad Ljubl'jann — nasprot kolodvora BunminniTnmjjîWiiirjB r) iuhujti, цп 1ШТ1 ! 1 in^i II1T1C1U r Pl rrîWJn m 1ПШ i I : ■ P rr ï r 11! n m;« "П ! ! î « mu « I ti trni«"! п-тлтиттпвпшввип Pri odraslih in otrocih je ,,F/GOL" mnono zahtevano zdravilo za čiščenje žeiodca m črev, kakor tudi za zdravljenje bolezni ledvic, jeter in hemoroidov, kadar so iste r zvezi s slabo prebavo. Figo/ se dobiva v vsaki lekarni, po pošli ga razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr.Seniehc Dubrovnik 21-14 3 stekl. s poštnino 105 Din S steklenic 245 Din. 1 slckUnica 40 Din a ~ o •si*3 nO h Л d. ja ^ ^ Cl F* a "co Д z » ■> 3 »S: a- — "X a Ô5 o M = nS O O .5, -1- K « ce c. i. N „-O TJ Rans Dominik: Moč treh Roman 12 leta 1955. 114 ►J S-M ^ „iN S. n —i :=. > aj •5Nf. ■2 I c o 1 « M a r?5© УЈ: N ■Z. , Ф |8S 3 g" CC H S. š >i o > s s I 'n — a S^fl T . — i- -M »i. > V S 1 •* Л —« geo K 1 Nenadoma, nepričakovano se je jel lajati sneg na Himalaji. Ghangak, Burit Ghandk iii Danila so narasle in se vale v Ganges. Poplava pri Hajipuru. Jutranji listi današnjega dne so hicli prinesli poročilo iz Delili ja. Dodali pa so še drugo brzojavko, tudi iz Delilija, da je tajanju enega in naraščanje voda prav tako nenadno popustilo, kakor se je bilo pojavilo. To so bile glavne vesti, najvažnejši členi verige. Profesor Raps celo noč ni našel miru. Misli so se vrstile druga za drugo od polnoči do solnčnega vzhoda. Šiloma so se mu pojavljale in ga vedno znova silile, da premisli te vesti in jih spravi v sklad. Ko je zgodaj zjutraj vstal, je bil že našel rešitev. To nišo slučajni priredili pojavi... lo so učinki moči... Kaj l>a se je zgodilo? ... Prostorna energija je eksplodirala skoro Istočasno na najrazličnejših krajih zemlje. ... Zakaj... Vsled česa? ... pred' sklepom miru hi bili ti pojavi razumljivi... Zakaj sedaj... Zdaj ni bil poskus moči nič več potreben. Ob devetih dopoldne je prejel profesor Raps brzojavko iz Haramerfesta. Tudi lam so opazili v spektroskopu obe eksploziji, in to drugo opažanje je potrdilo njegovo sklepanje. Zadnja eksplozija je kazala črte čistega aluminija. Kaj je bil cilj, kaj je bil smisel vseh teh poja-je imelo še smisel... je bil morda le brez- vov smiseln lx>.j... se ]e moč bojevala sama s seboj?... Trije so bili vendar... trije naj bi bili?... So se morda trije imejitelji moči spopadli med seboj? Ali pa... je bilo uničenje samih sebe? ... Uničenje? ... Corrigent? Tako je!« Vzklik je ušel učenjaku, ko jo je skoval, svojo verigo sklepanja do le točke. Kor-rigens starega Linnéja se je pokazal. Z nasilnim izbruhom se je narava oprostila pritiska, ki je deloval proti njenim večnim zakonom... Ali je bilo to?... Moralo je biti tako. -Tako je!... Tako je bilo. V glavi in srcu je bil prepričan o tem. Bil je čas, da gre v seminar in da drži predavanje o elektrodinamiki. Govoril je in se sam čudil ognju in zanosu, s katerim je predaval. Čutil je in opazil na izrazu svojih poslušalcev, da je danes bolj ko kedaj očaral slušatelje. Nekaj je živelo in delovalo v njem, kar ga je dvigalo, kar je dajalo logičnim sklepom, matematičnim formulam večjo veljavo. Slušatelji so opazili, da se je njihov učitelj izprenienil in videli, da je fini, mirni obraz učenjaka žarel v veselju, ki ga občuti tisti, ki je nekaj odkril. Predavanje jo bilo končano. Profesor Raps je hotel zapustiti kateder in videl, da pričakujejo njegovi slušatelji še nekaj od njega, da upira sto parov oči svoj pogled vprašujoče v njegov obraz. Še enkrat se je ustavil ob katedru in čutil je, kako mu neka notranja sila odpira usta. Ni vedel, kako je prišlo, da je je izgovoril besede: ; Gospoda moja! Natura non fa-cit saltus! Tišina je vladala v predavalnici. Toda slušatelji so videli, kako je zažarel njih učitelju obraz, videli so izpremembo v njegovih potezah in vsak od njih je čutil: Tu je velik duh pogledal v svetovne dogodke zadnjih dni. Glušeče ploskanje in odobravanje je zadonelo po dvorani, ko je profesor zapuščal kateder. Večerni listi so že prinesli poročilo o dogodkih v Seminarju. Linnéjeve besede, ki jih je tam izgovoril profesor, so brzojavili po radiju po celi zemlji. Neki list je poročal, da je obiskal profesorja višek uradnik državne vlade že popoldne na njegovem stanovanju in se z njim dolgo razgovarjal. Drug Hst je javljal, tla so zborovali zatem zastopniki državne vlade pozno v noč. Brzojavke so švigale po svetu. Seja vlade se je izkazala kot resnična in stopnjevala napetost. Kaj ve Nemčija ... Pozna skrivnost? Oči celega sveta so se obrnile hipoma proli Nemčiji. Začeli so računati. Pretehtali so nemško moč. Gospodarska okrepitev Nemčije z dobavami v angle-ško-ameriški vojni. Pri tem oslabljenje obeh vojskujočih se dežel. Izčrpanje njih blagajn, izguba njih mornaric in ostalih bojnih sredstev. Ali je Nemčija zasledila tajno moči? 4i Ko so se zaprla vrata brzega letala, je pognal lirik Truwor turbine. V strmem vzletu je švignil stroj v višave in se vzpenjal kilometer za kilometrom. Že je stala solnčna krogla, ki je bila tam doli že do polovice skrita za obzorjem, zopet svobodna nad vrhom. Že se je votlila širna ledena pustinja liki ogromna kotanja pod letalcem. Erik Truwor je stal pri krmilu in je to videl... nato je zopet pogledal navzgor in krčil pesti, kakor bi pretil nevidnemu sovražniku. Do 50°|o cenejša zimska obutevl Pa vseh deže'ah te kcsila hripa, pri nas v Jugo*1aviii naimani, za kar se moramo znhvaliti nizkim cenam naše gumijaste obutve! — Prehod iz zime v porn ad je zdravju najnevarnejši. — Izkoristite zato priliko, ki Vam jo nudimo s ponovno pocenitvijo gumijaste obutve. Mesto, da spravimo zimsko obutev v skladišča, smo se raie odločili, da jo prodamo za nižjo ceno in s tem obvarujemo noge našh od emalcev pred obolenjem. — Vsi, ki Vam proračun za rodbinsko obutev dela težave, pridite k nam. Pri nas morete dobiti obutev skoro zastonj. Nekatere vrste ženske obutve, ki so veliale v početku sezone Din 199'—, smo znižali na Din 99—, otroške od Din 69 — na Din 29—. Vrsta 3652-70 Za Vaše otroke smo priredili za mal denar toplo in udobno obutev. Primerno za šolo. Vrsta 1025-82 V galoš ih varujete svoje zdravje in svojo obutev. Prodajamo jih v raznih barvah. Vrsta 2361-75 Otroške snežke iz finega gabardena. Vaše otroke bodo obvarovale hripe in prehlajenja. Vrsta 1365-70 Naš šlager tako po dobrem materijalu kot po nizki ceni. Vrsta 9891-70 Za Vaše male generale imamo celogumijaste škornje po neverjetno nizki ceni. Vrsta 1885-78 Celogumijasti snežni čevlji s toplo podlogo in patentno zaponko. Vaše noge bodo ohranile tople in suhe ob najslabšem vremenu. Vrsta 1365-70 Naš šlager glede na dobri materijal in nizko ceno. S tem želimo omogočiti tudi najširšim slojem, da si omislijo dobre snežne čevlje. Vrsta 7885-87 Visoki snežni čevlji preko gležnjev s patentno zaponko, okrašeni z ob-robkom iz moare pliša. Vrata 1895 81 Priljubljeni ruski škor-nji, ki se nosijo preko čevljev, z mehkimi goleni-cami, okrašenimi z ob-robkom iz krimera. Vrsta 069 7-7 0 Škornji iz tople duble klobučevine do kolena Podplat in stranski del i gumija. Prikladni za vse ki izvršujejo svoj poklic v hudem mrazu. KINO P p L J E predvaja danes v soboto ob 8 zvečer ter jutri v nedeljo ob 4 popoldne in ob 8 zvečer velefilm: DENAR SVETA VLADAR! Za obdno udeležbo se priporoča Prosvetno društvo pri Dev. Mar. v Polju. Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena mama, stara mama, prastara mama, tašča itd., gospa Josipina Kobler danes ob 16.15 po dolgotrajni bolezni, v 91. letu svojega življenja, previdena z vsemi svetotajstvi, mirno umrla. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto 21. t. m. ob 15.30 na litijsko pokopališče. Litija, dne 19. februarja 1931. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Ob nenadni izgubi preljubega nam očeta, soproga, deda, pradeda, brata, tasta, gospoda posestnika in mesarja smo bili deležni vsestransko tolikih izrazov sočustvovanja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo tem potom v prvi vrsti častiti duhovščini, predvsem prečastitemu župniku gospodu Vovku za duhovno pomoč in tolažbo, načelstvu Gasilske župe, Prostovoljnemu gasilnemu društvu iz Tržiča, posebej župnemu načelniku gospodu Bocaku za ob grobu izrečene lepe, v dušo segajoče poslovilne besede, gospodu županu, vsem predstavnikom občine in oblasti, pokojnikovim stanovskim tovarišem mesarjem, darovalcem cvetja, vsem, ki ste v dolgih vrstah prihajali pokojnika kropit, vsem, ki ste kljub grdi poti in skrajno slabemu vremenu prihiteli od blizu in daleč spremit pokojnika k njegovemu zadnjemu počitku na pokopališče, kakor sploh vsem, ki ste nam kakorkoli z besedo in dejanji lajšali v teh težkih dneh gorje, ki nas je ob toliki izgubi tako zelo potrlo. Vsem skupaj ponovno: Najlepša hvala! V Tržiču, dne 19. februarja 1931.