Naročnina listu: — Celo ieto . . K10*— Pol leta.......5 — Četrt leta . . „ 2*50 Mesečno. . . B 1*— lunaf Avstrije :--- Celo leto . . „ 15*— Posamezne številke — to vinarjev. - * Inserat! al! oznanila »e računajo po 12 via od 0 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust — „Straža" izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnlštvo: Maribor g Morogfea ulica. 5. — Telefon St. 113. 1 Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Poljski poslanci v dumi protestirajo proti proglašenju samostojne Poljske. — Ruska vlada vložila po svojih zastopnikih protest. — Naši uspehi vzhodno od Gorice. — Na rumumkem bojišču napredujemo. — Hudi boji rm francoskem bojišču in B frliem. — Še vedno boleha na katarju. JMLvsijttm med in pn wjohi. j ..Pojdite in učite vse narode!“ S tem poveljem je božji Zveličar zasnoval in započel svetovni misijon. Zajamčil mn je s svojo pomočjo vspeli. Sadove tega misijona kaže število katoličanov, Id po najnovejši statistiki znaša okoli 305 milijonov, izmed katerih je nad 297 milijonov latinskega obreda, nekaj naxì 7 milijonov pa orientalnih obredov. Izmed misi- j Jonskih dežel šteje Indija nad 2'A milijona katoliča- j nov, Kitajska nad 1% milijona, francoske kolonije v j &ziji blizu 1 milijon, v Afriki je bilo leta 1915 blizu '100.000 vteč krščenih kot v prejšnjem letu. Temu plemenitemu in velekulturnemu delu v Misijonskih deželah je svetovna vojska postavila ali popolnoma konec ali pa velike ovire in ozke meje. Kakor trpi vse vsled vojske, tako trpijo posebno misijoni v paganskih svetovnih delih. Veliko blagovestnikov je bilo poklicanih pod o-rožje. To velja posebno o Francozih, Pa tudi nemški ta avstrijski misijonirajoči redovi so poslali pod orožje dosedaj že 3678 mož, izmed katerih je 350 umrlo junaške smrti. Za postrežbi» bolnih in ranjenih vojakov so ti redovi prostovoljno poslali 2200 mož, izmed ženskih misijonirajočih redov pa okoli 3300 sester izvršuje delo krščanskega usmiljenja pri bolnih in ranjenih vojakih. Veliko blagovestnikov ie sovražna oblast ali poslala domov ali jih pozaprla ali pa jih obdala s takimi ovirami, da o kakšnem vspešnem misijonskem delu niti govora ne more biti. Središča verskega življenja; misijonske postaje, cerkve, kapelice, šole, sirotišča in slične karitativne naprave, vse to je ali razpadlo ali pa obsojeno na nedelavnost. Pritožbe o sovražnem postopanju proti neraš- ( F. S. Špindler. Ljudsko cerkveno petje. * i. Razprava o zopetni uvedbi obče-cerkvenega ljudskega petja gre na veselje živahno naprej in ima zdaj pri nas razen trenutne potrebe — ker manjka toliko organistov — tem trdnejša- tla pod seboj, ker se lahko opira na premnoge določbe lavantinskih škofijskih sinod, kakor je lepo razkazala. 86. številka „Straže,“ Imamo torej upanje, da bo to pof seme padalo v dobro pripravljeno zemljo, če se vsi poklicani lotijo dela z vnemo in čisto gorečnostjo za dobro stvar. V to.svrho bo pa že zdaj dobro, da ne pozabimo dveh stvari, kojih preziranje bi utegnilo celo akcijo speljati na stranpoti ali ji vsaj dokaj škodovati. 4 . 1, Pred vsem naj bodo naši nameni pri tem delu čisti, kar med drugim pomeni tudi, da se ne sme poudarjali ali pa šele delati kakšno nasprotje _ med „ cećilij anizmom“ in ljudskim petjem. Kakor že iz zadnjič navedenih sinodalnih določb in premnogih tozadevnih izjav Cerkve in eecilijanskih zastopnikov, in iz Statut cecilijinili društev jasno sledi, je cilj in in naloga.slednjih: gojiti vse oblike cerkvene glasbe, v kolikor odgovarjajo cerkvenim zahtevam in liturgičnim ali izvenliturgičnim verskim svrham — torej tudi cerkveno ljudsko petje negovati. Ce kdo nasprotno trdi, kaže le svojo nepoučenost: in če bi ali LISTEK, kim, avstrijskim in drugorodnim misijonarjem so se razmnožile posebno zoper angleške oblastnike v A-ziji in Afriki. Iz Indije so n, pr. Angleži izgnali 70 misijonarjev, veliko število tudi iz tistih alrikanskih misijonskih okrožij, ki so nekdaj bili pod nemško politično oblastjo. Slabo tudi vplivajo angleški in Angležem prijazni časniki na razpoloženje ljudstva na-pram misijonom Tako je od angleškega časopisja podpihovano razburjenje vsled potopa „Lusitanijo“ v južnoafrikanski uniii Natal skoraj; povzročilo razdejanje misijonov oo. trapistov. Nižje ljudstvo je napadlo poslopja in skladišča Nemcev ter je hotelo zažgati Marianhill, glavni samostan trapistov, V zadnjem hipu se je oblasti posrečilo, da je zabranila to zločinsko nakano. Pa tudi iz dežel, ki so pod turško oblastjo, prihajajo vedno nove pritožbe. V azijski Turčiji je položaj misijonov brezupen. V teh krajih je osirotelo 500 francoskih in 200 italijanskih katoliških šol z 100 tisoč otrok. Turška vlada ne dovoli, đa bi se otvorile inozemske šole ter da bi se inozemci namestili na domačih občinskih šolah. Turčija bi naj postala turško-musiimanska enotna država in vodilni duhovi smatrajo kot neizogibni pogoj zato izlamizacijo v-seh plemen in religij. Zato se morajo nemški in avstrijski misijonarji, ki so bili posla,ni tje, omejiti na dušeskrbno in karitativno delovanje: na misijonira-nje ne morejo in ne smejo misliti v dejanju. V južni in severni Mali Aziji, Siriji, Mezopotamiji in Armeniji so propadle skoraj vse misijonske in dušeskrbno postaje. Zelo žalostno je stanje katoliških Armencev, v Angori je v mesecu seotembru 1915 od 2500 rodbin ostalo prav malo; vse drugo je umorjeno ali pa odpeljano drugam. Popolno ugonobitev armenskega ljudstva je preprečil papež Benedikt XV. s svojim posredovanjem pri sultanu, toda preteklo bo več de- če je kateri „cecilijanec“ deloval v drugačnem smislu, ni ali ne bi deloval v duhu Cerkve in ne cecili-janske ideje. Splošno c e rkv e i1 a določila o liturgičnem petju pri slovesni službi božji seveda ostanejo zmi-raj v veljavi, kjerkoli in v kolikor jih je mogoče izvrševati. Skrb za liturgično pravilno cerkveno glasbo, ki jo cecilijanska društva v prvi vrsti goje, in trud za probujo ljudskega petja v cerkvi ne smeta drugo drugega izpodbijati, marveč se izpopolnjevati, ako hočemo delovati v duhu Cerkve. 2. Drugo, kar je nujno potrebno, pa je: vsi moramo priti do jasnega pojma o ljudskem cerkvenem petju. O priliki nekaterih velikih romanj n. pr. na Brezje ali na Trsat se je zgodilo, da se je slučajno sešlo veliko število cerkvenih pevcev in pevk iz celega slovenskega Stajerja ali še iz ,drugih slov. pokrajin. Ce se je ob taki priložnosti začela pesem, ki so se je povečini ti vsi bili za svoj domači cerkveni zbor priučili, je včasih na- mah po celi cerkvi z aprila iz stoterih grl taka pesem, — in nekateri so vzneseni klicali ali pisali: glejte zopet naše ljud- sko petje, kako je veličastno itd,'! Pa so se motili: to je bil samo slučajno sestavljen zbor več ali manj šolanih pevcev in pevk, kojih vsakteri je pel svoj pi'iuöeni glas v zboru (Massenchor). Ravnotako še ni ljudsko petje to, Če začne četveroglasno po notah pojočemu zboru na koru pomagati večji, ali manjši dpi ljudstva v cerkvi. Pri pravem ljudskem petju pom pa pevci melodro in spremljajoče glasove brez vsakega ozira, na kakšne priučene „hote.“ In v tem tiči velikanska razlika, ki pride pri prirejanju pesmi prav posebno v poštev in bo prirejevalcem delala zn abiti največ preglavic. setletij, predno se bo zopet ojačila armenska cerkev. Tudi razkolni Armenci so se po svojem patriarhu papežu najtoplejše zahvalili za. svojo rešitev. •Splošno žalostno je gmotno stanje misijonov. Prispevki iz Evrope niso sicer popolnoma prenehali, pa postali so bolj redki in skromni. Vsled tega je veliko misijonskih naprav popolnoma, propadlo, mnogo pa jih hira, ker ne morejo živeti in tudi ne umreti. Taka usoda je n. pr. tu,di pretila katoliškemu seminarju za vzgojo domačih duhovnikov na otoku Ceylon (južno od Indije). Rešila ga. je radodarnost nekega moža v Severni Ameriki, ki je sam plačal vse stroške za celo leto. Tudi domača podlaga misijonov: misijonske hiše, družbe, agitacija itd.; je vsled vojske močno prizadeta. Najbolj občutno je pomanjkanje misijonskega naraščaja, vsled česar ni mogoče odposlati zadovoljivega števila misijonskih delavcev. Tako je mogel pariški seminar od početka vojske odposlati samo 3 nove misijonarje, dočim so tozadevni misijoni v letih 1914-1015 izgubili 36 blagovestnikov, ki so umrli. — Nekdaj tako cvetočo lijonsko semenišče je še v večjih potežkočah; moglo je odposlati samo 1 misijonarja, Švicarja po rodu. Misijonstvo se torej nahaja v veliki krizi. Pa vendar se svetlikajo tudi iz te teme svetli žarki upa-nia in ti so : rastoče zanimanje ža velike naloge svetovnega misijonstva, splošnejše sočutje z žalostno u-sodo misijonov v paganskih krajih, prizadevnejše in krepkejše podvzetje pomožne akcije. Katoliški Nemci so priredili v Kolinu od 5, do 7. septembra t. 1. mi-sijonsko-znanstveni tečaj, ki je bil izborno obiskan, ter se je pečal z znanstvom, pa tudi s praktičnim delom ter bo propagandi dovedel novih moči in novih virov. Ko bo sklenjen mir, bo drug tak kurz v Mo-nakovem. Morda najboliše, kar se je o ljudskem petju v cerkvi, zlasti v pojasnitev dosedaj povedanega, pri nas napisalo, je 1. 1914 in 1915 priobčeval „Bogoljub“ izpod poklicanega peresa veščaka in skladatelja dr. Fr. Kimovca; čudno samo, da razprava — Bog vedi, iz kakšnega razloga — ni bila do konca natisnjena. A kolikor je objavljeno, to drži ter mora postati za slehernega podlaga nadaljnemu delu za v-! -oljavo občega ljudskega petja. II. Največ se zdaj povprašuje po primerni zbirki pesmi za ljudsko petje ; to kaže, da še oddaleč ni o-skrbljen za to primeren glasbeni materijal. Ni Še sposobna za ljudsko petje pesem, ki je napravila morda uprav velikanski utis, ko jo je pel več ali manj izvežban zbor. Za ljudsko petje sposobna in primerna pesem mora zadostovati trem zahteva m : pred vsem mora imeti neko glasbeno vred- nost: mora biti po svojem značaju cerkve dostojna, in slednjič mora v melodičnem in harmoničnem oziru odgovarjati narodnemu duhu, in naravnemu har-monijočutju ljudstva, Ce nasprotuje le eni teh zahtev, ne more biti ljudska pesem, pa naj bi bila v zboru ali kot samospev tudi najbolj efektna. 1. Glasbena vrednost melodije je torej prvi kriterij; ta ima seveda lahko kaj različne stopnje, a brez vrednosti pesem ne sme biti, kakor so n. pr.-nešteta zmašila, ki so jih v prejšnjih časih ob vsa-kovrstnih priložnostih, zlasti ob „Žegnanjih“, zlagali — če ne bogonadarjeni, pa vsaj — produktivni orglavci ali pevci sami. Govorimo tu le o napevih; za besedilo smo zdaj v prenovljenem „Vencu“ in po nap Naloga katoličanov Je, cfa podpirajo z vsemi sredstvi delo. ki je vele važno m velekoristno, ker gre za razširjanje prave zveličavne vere in prave kulture. Tudi pri nas mora misijonska misel postati last vseh ljudskih krogov. Misel nas mora prešiniti in zavzeti, da smo drugim dolžni, kar smo sami s-prejeli in kar nas je storilo vel.ke, namreč kulturno moč krščanstva. Zlasti mora misijonska misel prešiniti našo za visoke ideale vneto mladino, za kar naj posebno skrbijo ‘Marijine družbe. Za vdejstvovaaje te misli naj delujejo vsi stanovi, ne samo duhovniški, in tudi naši dobri časniki naj sodelujejo. Ko bije odločilna ura za svetovno misijonslvo, naj bi njegovo versko in kulturno važnost u' oštevali vsi. ki so krščanskega mišljenja. vredna ta moč za celo Avstrijo na jugu. Ali se naj radi tega odrečemo žitju, ker bi morda nemški poslanci v parlamentu dobili večino? Najvišii krogi, v katere mi stavljamo svoje upanje, ne bodo dopusti.i in ne morejo dopuščati, da bi mogočni narod izrabljal svojo mogočnost in jo na neopraivičen način dal čutiti manjšim narodom, ki -so zvesti podan Jd istega vladarja. Naša dolžnost je, pozivati slovenske rodoljube, da se ne dajo spraviti iz ravnotežja po raznih člankih nemških listov, ki so gotovo razburljive vsebine za nas. Prenašajmo sejdaj vse to potrpežljivo, ne u-stvarjajmo novih žrtev, temveč skrbimo kajkor naši rojaki na bojišču, da storimo kot državljani vse in pomagamo, da pridemo do zaželjene zmage in miru. Vlado |pa pozivamo, da ščiti Slovence in ne pusti kra- /Sloveitei, ne vrzite puške v k©rnzo S Iz raznih krajev Spodnjega Stajerja, iz Koroškega in Kranjskega nam dohajajo vesti, ki neprikrito izražajo bojazen za bodočnost slovenskega naroda. Rodoljubi in domoljubi slovenski, vsi nad vse vdani državljani, ki voljno prenašajo vse gorje in vse žrtve za državo in za cesarja, se povprašujejo med seboj, kako more naenkrat zapihati drug veter, dočim se je priznavalo vedno in vedno med vojsko od najvišjih mest, kako so povsod prepričani o vdanosti in zvestobi slovenskega ljudstva. Vdanost in zvestobo so slovenski vojaki iz vseh slojev, iz kmečkega, obrtnega stanu in iz inteligence, spriČali v! vseh bojih, v katerih so prelivali in prelivajo kri za svojega vladarja, za zmago nad najhujšimi sovražniki, ki ogrožajo našo Avstrijo. Slovensko ljudstvo je nad vsakim dvomom o njegovih pravih državljanskih dolžnostih vzvišeno in se mu ni treba niti za najmanjši las opravičevati glede na neosnovane napade ali očitanja, S krvjo je dokazalo, kako bije srce slovensko za vladarja in za Habsburžane. V te: zavesti mu pa tudi ni, treba trepetati za svoj obstoj ali se bati, da bi se mu še kedaj kratile pravice, ki mu gredo v državi. Se vsako dobro delo je našlo plačilo. Zakaj bi ga slovensko delo ne naš lov: Slovenci moramo biti ponosni, da smo storili kot majhen narod toliko za obrambo širše domovine. Zavest, da smo s Hrvati vred često rešili situacijo, nas dviga in nam daje nov pogum. Ali naj postajamo radi nekaterih dogodljajev v notran|jie--političuem oziru, odkar poskuša pihati drug veter, malodušnir Ali naj mi Slovenci, ki nosimo glavo pokoneu, zatrepečemo zavoljo vedno se ponavljajočih zahtev raznih nemških časopisov po nemškem državnem jeziku v Ali naj Slovenec opusti svoje lastnosti dobrega državljana radi tega, ker se je zahtevalo od obrtnih in trgovskih komor nemško uradovanje s centralnimi tiradi? Nikdar in nikoli? Mi ostanemo, kakor smo bili! Mi vstajamo, se zavedamo od dne do dne vedno bolj, kako moč tvorimo s Hrvati vred. in koliko je titi njih pravic od nobenega, Se zadnje dni je izjavil v Gradcu znani nemški politik: „Največja buda-lost bi bila, če bi Nemci izrabljali svojo moč nasproti Slovencem in Hrvatom, ki so nas v vojni rešili iz marsikaterih težkoč.“ Treznost gotovih nemških- krogov zamore preprečiti marsikatero krivico; nasilstvo so vedno maščuje. Sicer smo pa Slovenci že notranjo tako močni, da se nam ni treba dosti bati; prestali smo že mnogo neprijaznih vlad, neštovilno hu-din udarcev, zavednost v narodu bo povsod zmagala tudi v bodoče. Zanašajmo se v prvi vrsti na sebe. združimo svoie vrste in odpor bo tem izdatnejši! Le ne bodimo malodušni in ne mečimo pri prvih pojavih neprijaznega toka pušk v koruzo* G ©M in aytoaomija Gaiielje. Češki listi „Venkov“ reagira na izvajanja nemških listov, ki ne morejo prikrivati svoje radosti na tem, da bodo Poljaki — kakor se namreč Nemci na-j dejajo — popolnoma izključeni od državnega zbora, \ in da ne bodo glasovali vsaj o tistih stvareh, k' jih j hočejo Nemci uresničiti, pred vsem nemškega držr,-j vnega jezika. (Za skupno avstrijsko-gališko stvar se ! pa naj, tako menijo nemški listi, ustvari posebna z-j bormca.) 'Po izločitvi Poljakov bi imeli Nemci večino \ in Slovani, bi jim bili izročeni na milost in nemilost, j Glasilo čeških agrarcev pa pravi, da tako daleč raz-I mere v Avstriji vendar še ne pridejo. Namen tistih ; krogov, ki so dali Galiciji avtonomijo, enostavno ne * more biti ta, da bi se takp cvetoč, tako kulturen in S tako davčno močan narod, kakoršen je češki, v no-! vih razmerah pognal v, skrajno opozicijo le zato, da j hi zadovoljili neopravičenim željam nemškega nad l radikalizma. Za take poizkuse Čas res ni primeren, * a posebno ne današnji čas. Tudi dr, Korber kot iz-? kušen državnik, ki je obljubil pravičnost vsem nn-\ rodom, gotovo tako* in odločno odbije, vse talce ne-j varne poizkuse. Stori to v, interesu celotnosti države f in v interesu vseh avstrijskih narodov, k;i ravno se-\ daj doprinašajo državi toliko žrtev v krvi in imetju, j ter dokazujejo svojo zvestobo do prestola Kakor nemškim tako se mora tudi slovanskim ) poslancem zajamčiti sodelovanje pri reševanju gališ-: ičega vprašanja. Brez njih se ne more reševati tako j važen problem. Sploh je očitno, da bi nemški listi s takim iznenadnim napadom radi dosegi tisto, kar v normalnih časih splon ni bilo možno. No, taki načrti, ki nasprotujejo vsem pojmom o pravičnosti in ravnopravnosti, se porušijo sami ob sebi. Zahteva po germaniziranju češke zemlje je tako absurdna, da jo more le popolno pomanjkanje vsake pre vdani osti izzivati v življenje in treba take zahteve smatrati le kot slabe šale nekolikih časnikarjev. iLa.k© se bei v bo.do5e muni« culaio. O tem piše „Tagespost“ v številki z dne 14. t. m sledeče : ,,’Ako bodo izločeni iz avstrijske državne zbornice poljski in, rusinski državni poslanci bodisi popolnoma, bodisi da se bo njih število tako znižalo, da bodo zastopani v avstrijski zbornici samo po maloštevilni delegaciji, tedaj bodo dobili nemški poslanci večino v vseh zadevah uprave, justice in nauka. Zakaj najmanj na te tri, panoge uprave se bo raztezala samouprava Galicije, torej ne bodo mogli in ne smeli gai iški poslanci v avstrijski državjni zbornio: soodločevati v teh treh zadevah. Pri tem pa še za sedaj ne pride v poštev, naj se naj zgodi z zadevami, ki bodo ostale še tudi v bodoče, kot armada, trgovska politika in železnice. V katerikoli obliki se bo uredilo zakonodajstvo v teh važnih rečeh, to je gotovo. da bo v bodoče imela v notranji upravi, justici in naučnih stvareh nemška državnozborska večina odločujočo besedo. Brez napuha iu ne da bi hoteli zatirati drugih narodov, se bodo Nemci lotili dela, da napravijo varen red v avstrijski državi, in cela kopica težkoč. ki so nastale v državni zbornici vsled razmer strank, bodo izginile same od sebe. Nemški državni jezik bo v prihodnji nemški Avstriji (Deutschösterreich) č ii s t o n a -r a v n o dobil mest o, ki mu gr e.“ To bi torej bila muzika bodočnosti. Vprašanje pa je, kdo bo plesal po zvokih te muzike. Kar se tiče nenemških narodov, nimajo čisto nobenega posluha za tako muziko. Nasprotno najodločnejše protestirajo zoper bodočo nemško Avstrijo. Avstrija je za-j htevaia poprej in zahteva posebno v sedanji vojski j od vseh narodov v isti meri krvni davek, iste razno-I like dače in dajatve, ista bremena. Kjer pa so iste j dolžnosti, morajo tudi biti iste pravice. Nenemški na-! rodi se kakor nemški narod vojsk',ujejo za Avstrijo, j in sicer za močno, mogočno, veliko in neodvisno Av-: strijo, ki bo mati vseh svojih narodov. Mati pa iz-I kazuje vsem otrokom isto ljubezen ter jim daje iste S pravice. Taka je pravična mati. s ■ ! Merniki poslanik pL i Tsehirsky umrl, i ‘ j Dne 15. novembra, ob 5. uri popoldne, je po-! polnoma nepričakovano na Dunaju umrl nemški po- novejših lepth pesnitvah dobro preskrbljeni. Da pa more kdo izreči količkaj merodajno sodbo o muzikalni vrednosti melodije, mu poleg dobrega, nekako že prirojenega estetičnega čuta treba tudi primerne glasbene naobrazbe; kajti brez te se naravno lepočutje lahko da z voditi po predsodkih ter n. pr. od otroških let spominu vtisnjene sentimentalne, zgolj uho šegetajoče melodije proglasi za lepe. Zato bi bilo nevarno, če bi se po nasvetu od neke strani pripravljalo gradivo za ljudsko petje tako, da bi vsakdo v svojem okolišu zbral, kar se najbolj poje ali se je že kdaj najraje pelo, ver bi to zopet poživil. To se vendar ne more prepustiti zgolj subjektivnemu občutju, tem manj, ker je 2. dobro znano, kake cerkve in službe božje nedostojne melodije so na ta način brez slabega namena prišle v cerkev, melodije, ki so imele svojo zibelko v operetnih partijah ali celo v vaški krčmi — na plesišču, Čeprav so s pobožnim ali vsaj „genljivim“ besedilom srce mehčale in topile zlasti o-sebara. ki so bolj „rührselig“ razpoložene, jih trezen razum ne sme trpeti v svetišču. Kakor mora askeza sloneti na trdni podlagi stalnih načel in močne volje, mora cerkvena pesem biti sicer „lepa“, a tudi jedrnata, resna. 3. Tretji element ljudske pesmi mora' biti na- rodni značaj, ki odgovarja karakterističnim posebnostim vsakega naroda. Tudi Motu proprio Pija X., ki za cerkveno petje zahteva pravkar navedeni prvi dve lastnosti, povdarja nato posebej, da se že v u~ metnih skladbah smejo kazati lastnije posameznih narodov — v kolikor bi v tem ne nasprotovale prvima dvema zahtevama: veliko bolj torej za občeljud-sko petje določene pesmi smejo izražati narodovo posebnost. _ (Konec prihodnjič.) Nobene movm obleke (Konec.) „Jaz na tvojem mestu bi si naročil to obleko/ Moja žena je ležala precej časa mirno in je premišljevala, potem pravi: „Sicer sem se za trdno namenila, da si ne naročim za zdaj prav ničesar ‘pod nobenim pogojem ne, ali če ti želiš, da se to z-godi in mi celo prigovarjaš, je to seveda kaj drugega. Tebi na ljubo hočem premeniti svoj sklep, da le razveselim tebe, dasi ostanem drugače pri tem, kar sklenem, hočem samo radi tebe —“ „Prosim, prosim, jaz nimam nikakor namena, da bi oyrgel tvoje sklepe“, sem hotel zaklicati, ali moja žena se je najbrž že bala kaj takega; da im zmoti, je zastokala: „Glava, moja uboga glava, bojim se, da se mi zmede, ker res ne vem, za katero od teh treh oblek naj se odločim.“ Tega tujdi jaz nisem vedel. Zato sem svetoval svoji ženi, da bi šla drogi dan, ko ji bo bolje, k: šivilji, da se posvetuje ž njo. Zena mi je ugovarjala: „Ne, do jutri ne vzdržim, moje bolečine je treba čim preje pregnati in zato se peljem še danes k šivilji. Poizkusila bom v-stati, dokler se ne oblečem, mi bo že bolje, in ko pa pridem na zrak, mi bo popolnoma prešlo, torej prosim te, da me zapustiš zdaj ! “ Moja žena je vstala, se oblekla in se odpeljala. Da bi hodila revica v mesto, za to je bila revica res preslabotna, saj se je držala komaj pokoneu, ko pa je prišla čez dolge, dolge ure domov, je kar žarela zdravja in veselja, bilo je, kakor da ni izkusila še nikdar, kaj je glavobol. Radosten sem jo pozdravil: „To me vesel!, da \ si zopet pri zdravju. Kaj pa obleke? Za katero onih treh si se odločila? Ali si nisi morda še zdaj na jasnem, kaj bi?“ Živahno mi je odgovorila moja žena: „O pač, pač ! A to ti rečem, bila je težava. Tudi šivilji se je dopadla ena obleka bolj kakor druga in rekla je, da bi se mi podale vse tri in vsaka še prav posebno! Premišljevali in ugibali sva ves popoldan, katero o-blek na‘j izbereva m ugibali bi še zdaj, da mi ni bila prišla naenkrat rešilna misel,“ „In kaka je bila ta misel? — Ali si vlekla slamico?“ „Ne, ne, kaj še!“ — je ugovarjala živahno moja žena.. „Vprašanje sem razrešila bolj enostavno, rečem ti pa, da mi ni bilo lahko storiti to» Saj veš moj sklep, da si ne naročim nobene nove obleke več in da se držim vedno tega, kar sklenem. Poznaš me. Zdaj pa je tako, da je vse eno, pomerjati moram tako, če dobim eno obleko ali več, to gre torej obenem in prihrani se dosti na času, ker ni treba vedno k šivilji.“ „Razumem“, sem prekinil ženo, „ti si se odločila za dve obleki namesto za eno. izbrala si dve o-bieki izmed onih treh.“ Moja žena me je pogledala debelo in očitaj e in me zavrnila: „Kaj pa misliš vendar? To bi bila ra vendar brezmerna zapravljivost, kajti ako bi si bila izbrala samo dve obleki, vendar ne bi imela naposled one obleke, ki bi se mi bila morda pozneje, po trez-! nem in globokem premišljevanju zdela najlepša. Ni-I sem vedela, katero obleko hočem, in da se ne kesam j pozneje, iz same varčnosti, mi ni ostalo več druge-I ga izhoda, kakor da sem se odločila za — — vsi tri i obleke!“ — — — ifenik na dunajskem dvoru pl. Tschirsckky v 58. h «voj© starosti. Umrli poslanik je že Jdelj časa bolehal na naia bolezni v prsih, vsled katere se je 1 red 14 dnevi podvrgel majhni operaciji, ki je ugodno potekla. Nadejati se je bilo, da bo ozdravel, a, kipih temu je ne-pričjahovano podlegel bolezni v sanatoriju Löw, kjer se je zdravil. tTsehirscliky je bil imenovan leta 1907 za nemškega poslanika na Dunaju, je torej 9 let zastopal intereše Nemčije v Avstriji. Kot ataše je služboval v Carigradu, nato v Petrogradu, leta 1887 je prišel na Dunaj, nato je bil premeščen v Atene in v druge kraje. Leta 1906 je bil imenovan za nemškega državnega tajnika, meseca novembra 1907 pa za nemškega veleposlanika na Dunaju. Da je Nemčija tako tesno zvezana z Avstrijo, je velika, zasluga rajnega veleposlanika, istotako je tudi njegova zasluga, da je bila rešena cela vrsta gospodarskih in trgovinskih vprašanj med Avstrijo in Nemčijo. Naš cesar je trikrat odlikoval umrlega poslanika in sicer z redom železne krone I, razreda (leta 1903), z velikim križcem Leopoldovega reda (1906) in z redom sv, gteni-na (1908). Posle nemškega poslaništva na Dunaju vod začasno poslaniški svetnik princ Stoiber gATr nigerode O miru. Kdaj bo mie? V razgovoru z zastopniki časopisja se je izjavil to dni rumunski naučni minister Duca, da se nada, da bo vojna le še kratko časa trajala, ne izpolni. Pripravljeni moramo biti namreč na dolgo vojno in se sprijazniti z misli.,o, da šie tudi prihodnje polene ne prinese miru. Do takega m-nenia nas morajo dovajati tudi zadnje izjave Asquith a in Bethmajun-Hollwega. Oba sta sicer govorila o možnosti miru in označala tudi temeljne pogoje. Torta ti gredo tako navskriž, da more le najskrajneji optimizem misliti na zbližanje v doglednem času. — Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je n. pr. zahteval, da morajo vsa območja, za. katera, so Bolgari prelili kri, ostati bolgarska. Ce imamo pri tern pred očmi dejstvo, da Rusija drži na Srbijo svojo rako-zaščitnieo in da je to, kar zahteva Rusija, naravnost nasprotno onemu, kar zahteva Radoslavov, kako, za božjo voljo, naj se ti stališči približati drugo drugemu, dokler ni meč izpregovoril svoje velike besede. Istotako stoji stvar med Nemčijo in francosko glede Alzacije in Lotaringije in med Avstro-Og-grsko iu Nemčijo na eni in Rusijo na drugi strani glede ozemlja Rusko-Poljske. Kakor stoje torej stvari. bo vojna dalje trajala. Kako dolgo? Kdo ve to! Ne kaže torej udajati se lepim nadam, leer s tem se le izpostavljamo grenkim razočaranjem. In ta so zlo, ki razjeda. Država naša potrebuj© polne in čvrste moči,, ki šele izvojuje zaželjeni mir. Wilson bo posredoval. Angleški list „Daily Telegraph“ poroča, iz Novega .Torka: Predsednik Wilson bo še tekom letošnje zime spravil mirovno gibanje v tek, Wilson je dobro poučen o upanju na skorajšni mir in bo uporabil prvo in najboljšo priložnost zato, kar se bo zgodilo prej, nego se misli. Dvomljivo je, ali bo predsednik dosegel pospešitev miru, ako bo ponudil svoje posredovanje. Prosil to vojujoče se države, da pošljejo svoje zaatopjnike na posebno konferenco, katera bi se naj poučila o najnižjih mirovnih pobojih posameznih drža,v. Taka konferenca bi sicer ne povzročila takojšnjega konca vojevanja in bi tudi menda ne dosegla takoj premirja. Toda če bi se enkrat zbrali zbrali zastopniki evropskih vlad. je pač dvomljivo, da bi se zopet razšli, ne da bi sklenili premirja ali pa se zejdinili glede častnega miru za vse države. Za tak cilj, tako pravi dopisnik zgoraj omenjenega lista, bi predsednik Wilson delal noč in dan. Nasprotovanja zveznih vlasti bi zavrnil s tem, da namerava pripraviti u-stanovitev svetovne zveze držav. — Dopisnik lista „New-York Eveningpost“ poroča svojemu listu, da to Wilson v nekaterih mesecih, mogoče še tekom te zime spravil mirovna pogajanja v tek. — Poročevalec lista „New-York Post“ pa poroča, da bo predsednik že tekom nekaterih dni pričel z veliko mirovno akcijo. Angleži za neusmiljeno nadaljevanje vojske. Kodanjski list „Politiken“ poroča iz. Londona: Zadnjo soboto in nedeljo se je vršila v mestu Cardiff mirovna konferenca, pa je bila razbita. Pred njo je bilo vi mestni hiši zborovanje organizacije mornarjev, v kateri se je izjavilo, da je mirovna konferenca za mesto Cardiff sramota* Notranjemu ministru se 'je brzojavno očitalo, zakaj mirovne konference ni prepovedal, Po razbitem zborovanju za mir se je sprejela resolucija, v kateri se vlada poziva, da zbere in izrabi vse narodne sile za neusmiljeno nadaljevanje vojske. Italijani, so nevoljni, ker jih Boroevič moti pri njihovi pripravi na deseto ofenzivo na Primorskem. To motenje posebno občutijo vzhodno od Gorice. Dne 14 novembra so naše čete v srečnem napadu odvze- le Lahom jarek, vjele 5 častnikov in 475 mož ter u-plenil© 7 strojnih pušk. Naslednji dan smo zopet iztrgali Lahu en jarek, vjeli 60 mož in uplenili dve strojni puški. Posvetovanja italijanskih in francos* kih ministrov in generalov. Kakor se iz Geneve poroča, se je pred nekaterimi dnevi v bližini francosko-italijanske meje vršilo posvetovanje francoskih in itafbfanskih mini sirov. Zborovanja so se udeležili tudi namestnik načelnika italijanskega generalnega štaba, municijski minister, zakladni minister in italijanski poslanik v Parizu. Predno se je italijanski zakladni minister udeležil tega zborovanja, se je s francoskim miteicijskim ministrom posvetoval v Londonu in nato sta se oba posvetovala z Lloyd Georgejem. List „Echo de Paris“ izjfavlja, da so se pri teh posvetovanjih napravili važni sklepi. Romansko bojišče. Na fronti pri Orso v i smo vrgli Romune iz zahodnega na vzhodni, breg reke. V središču s e d m o g r a š k e fronte, t j od prelaza Szurduk (južno od Petrovega) pa do Predeala (iužno Braševega) prodiramo dan za dnevom dalje v Rumunijo in še bližamo mestoma. Kam-polung in Sinaja. Na s e v e r n o v z h o d n i sedmo g r a Š k i fronti so potisnili naši Rumune skoro na celi črti čez mejo nazaj. Večji boji so se razvijali pri prelazu Ojt (severovzhodno od mesta Kezdìyazarhely) in južno od bukovinske meje v gorovju Tölgyes (ob potoku Bistrieiora), Splošno se lahko reče, da je položaj naših čet na sedmograškem bojišču za nas prav ugoden. Iz D o b r u č e se poroča o manjših praskah. Ob D io n avi artilerijski ogenj na posameznih krajih* ! ■ vt. % tu i ■ Rumimi pri Oršovi. Iz uradnih poročil tega tedna je posneti, da so naši Rumane pri Oršovi vrgli na vzhodni breg reke Crne Za posamezne postojanke, posebno severno ojd Oršove, se še vršijo izredno srditi boji. Pariški dopisnik italijanskega lista „Corriere della Sera“ p®roöa, da se naj nihče ne čudi, ako bo v bližnjih dneh došlo poročilo, da so Rumuni popustili mesto Oršovo ob Donavi. - - ■ j Na ruski fronti ni zaznambe vrednih vojnih podvzetij. Vršijo se poleg lokalnega topovskega boja J© manjše praske prednjih straž. Naši od časa do časa obstreljujejo mesto Stanislav. Glasneje kot kanoni je na severu zadonel glas ruske dume, kjer so ne samo vse stranke, ampak tudi Poljaki odločno nastopili proti ustanovitvi samostojne Poljske, kakor jo je določila Nemčija in Avstrija. Tudi ruska vlajda se je izjavila proti samostojni Poljski. H a š i obst rei j u j ejo Stani s Ì av. List ,. Novoj e Vrem,ja“ poroča iz glavnega stana generala Brusilova, da Avstrijci mesto Stanislav pogosto obstreljujejo z najtežjimi možnarji. Srbskolnuicoska armada vedno huje pritiska proti Bitolju. Na ravnini pred Bitoljem ssvraižni napadi- na bolgarsko-ii eniške postojanke še niso dosegli zaželjenega vspeha. Najhujša borba se vrši na severni strani kolena reke Crne. Sovražniku se je posrečilo potisniti bolgarske in nemške čete dalje na sever. Vasi Tiepevci in Cegel ter višina 1212 (vzhodno od Bitolja) so za Bolgare izgubljene. Na ostali fronti manjši boji. Sarrailova ofenziva pred Bi tol j am. Dopisnik lista „Kölnische Volkszeitung“ poroča . dne 13. t. m. iz Sofije : Bolgarsko nemško desno kri- If io v Maeedoniji je po 16urnem bobnečem ognju in izredno srditih napadih neomalano. Glavna obrambna črta je na vseh točkah popolnoma trdna. Velike in krvave sovražnikov© izgube niso v nobeni primeri z malim krajevnim vspehom pri vasi Polog, Ali hode general Sarrail nadaljeval započeto ofenzivo, je odvisno od tega, ali bo za svoje najtežje izgube dobil dovolj nadomestkov. V Sofiji, presojajo razvoj dogodkov pred Bitoljem z veliko mirnostjo. Bitka pred Bitoljem. O tej bitki poroča tolarsko uradno poročilo z ; dne 15, novembra: Cel dan so bile naše postojanke v bitoljski ra-j vnini pod jako hudim sovražnim artilerijskem og-I niem, zlasti vzhodno od železnice. Krepki napadi sovražnikovi so se razhi-i ob vstrajnem odporu naših ! čet. Sovražnik1, ki je na nekaterih točkah vdrl v na- -I še postojanke, je bil pobit. Pred fronto enega samega našega bataljona smo našteli 300 mrtvih. V loku Črne živahen boj. Bolgarsko-nemške čete so se umaknile na postojanke severno od vasi Tepavci In vasi Cegel. Francosko uradno poročilo z dne 13. novembra pa poroča: V okolici Crne že dva dneva se vršeča bitka traja s silo. Razvija se bolj in bolj v sijajen vspeli. Močan francoski artilerijski ogenj je podpiral v loku Crne Srbe, kjer so dosegli novo zmago nad nemškimi četami, ki so morale po krvavem boju opustiti vas lven ter se pod zmagovitim sunkom naših zaveznikov umakniti 8 km proti severu. Pet protinapadov trdovratno se branečega sovražnika ni moglo ustaviti našega prodiranja. Zlomljeni od našega ognja, ali od protinapadov z bajonetom, se je moralo mnogo valov naskakujočih po močnih izgubah v neredu umakniti. Bolj proti zapadu so razširile srbske čete skupaj z oddelki, francoske pehote svoj vspeli severno od Velisela. Število do sedaj naštetih vjetih že presega 1000. 16 novih topov smo vplenili na polju, katero je sovražnik opustil. Od dne 12. nov., dneva naše ofenzive sem, so pustili Nemci in Bolgari v rokah zaveznikov 6,000 vjetih, 72 topov in 50 strojnih pušk. Francozi skušajo pasti Bitolju za hrbet. Sarrailova armada je pričela z novimi obsežnimi operacijam®1 proti Bitolju. Neka francoska kolona se je severozapadno Prespauskega jezera vrgla na nemško-bolgarska krdela, ki krijejo desni bok o-brambne armade, ter skuša udariti na Ohrido in na Resno, da bi prišla Bitolju za hrbet. Boji se še le razvijajo Francosko bojišče, Na francoskem bojišču so dne 13. novembra med rekama An ere in Somme vsplamteli novi veliki boji, ki se z nezmanjšano silo že tri dni nadaljujejo. Prvega dne teh bojev se je Angležem posrečilo zavzeti kraje Beaumont-Hamel, St. Pierre Diviön in potisniti Nemce za nekaj kilometrov nazaj. Drugega dne so Angleži navalili še z večjo silo na Nemce, a ,inanj vspešnn Zavzeli so samo vas Beaucourt. Tretjega dne velikanske bitke pa niso dosegli vspeliov, temveč so bili njihovi napadi odbiti. Francozom so Nemci iztrgali del vasi Sailisel in nekaj jarkov pri gozdu St, Pierre Vas, Na ostali fronti hudi topovski boji. Angleži uporabljajo v teh bojih največje kanone, ki so se đosedaj izdelali, namreč kaliber 50 cm. jUvadnevna najàujsa borba sob reki Ancre, iz nemških in angleških uradnih poročil je razvidno, da je prištevati boje ob reki Ancre dne 13. in 14. novembra med najljutejše na tem bojišču. Dne 13. novembra se le posrečilo Angležem zavzeti dve močno utrjeni nemški postojanki Beaumont-Ha-mel in St, Pierre Divion ter potisniti nemško fronto za nekaj kilometrov nazaj. V teh boj h so Angleži v-jeli okrog 3000 Nemcev. Ta vspeli je Angleže tako navdušil, da so napravili kar drugega dne še lju-tejše napade na nemške postojanke. Borba je trajala od ranega jutra do pozne noči. Angleži so hoteli za vsako ceno predreti nemško fronto in so navalili z ogromnimi, silami na Nemce na južnem bregu reke Ancre med krajema Le Sars in Guenidecourt. Angležem se je sicer posrečilo zavzeti nemško postojanko porušeno vas Beaucourt', m se jim pa posrečilo, predreti nemške bojne črte. Angleški 50 cm topovi ob Ancri. Dne 13. novembra so Angleži navalili z veliko silo med rekama Ancre in Somme na nemške postojanke Bomont-Hamel in St. Pierre Divion. Borba je bila na obeh straneh strahovita. Pariški listi poročajo, da so spravili Angleži na ta. dal fronte deset novih velikanskih topov kalibra 50 cm, kajkoršnjih Še nima nobena druga država. S pomočjo teh velikanov se je posrečilo Angležem zavzeti obe zgoraj imenovani močno utrjeni nemški postojanki, kateri sta. bili tako močno utrjeni, da so jih smatrali za popolnoma nepremagljive, Očividec opisuje nove velikanske angleške topove sledeče: Dolžina topa znaša 1» m, žrelo topa je tako veliko, da v njem lahko hodi pripognjen vojak. V cevi topa je prostora za 30 mož. Za prevažanje teh topov na fronto so zgradili posebne železne vozove. Krogla takega, topa je za eno tretjino večja in težja, kakor krogla naivečjega nemškega oblegovalnega, topa. Za zažiganje teh topov so posebne priprave in topničarji teh topov se morajo skriti pod zemljo daleč proč od topa. Pok teh topov je tako silen, da v okrožju 3 km ne ostane nobena šipa cela, ako je top oddal strel. Angleški list pišejo, da bodo ti novi velikanski topovi, ko se jih bode spravilo v zadostnem številu na bojišče, popolnoma spremenili ves sedanji vojni položaj. Buriaa v Berolina-. Naš zunanji minister baron Burian je dospel dne 15. novembra v Berolin, kjer bo imel važna posvetovanja z nemškim državnim kaneelarjem Beth-mann-Hollwe gom. Protinemiba agitacija v Švici* V Švici se pristaši četverosporazuraa že jtlolgo časa trudijo, da bi nahujskali švicarsko javno mnenje zoper Nemčijo in Avstrijo. Cel francoski in italijanski del Švice je že vzbunjen proti nam, zdaj se je agitacija s posebnimi shojdi, letaki in zasebno propagando razširila že tudi na nemški del Švice, V Genevi je imel te dni župan Heriot iz Lyona na Francoskem hujskajoče zborovanje proti Nemčiji in Avstriji, Ko je Heriot zapuščal zborovališče, je množica navdušeno klicala: „Živijo Francija!“ Mestni zastopniki iz Curiha so pozvali Heriota, naj pride predavat tudi v Curili. Ruska dama otvorjena. Dne 14. novembra se je po cerkveni slovesnosti v Petrogradu vršila otvoritev ruske dume. Navzoči so in li tudi člani ministrstva. Rešem položaj v Mehiki, V Mehiki so izbruhnili novi nemiri. Armada 40.000 mož, ki je pod poveljstvom vstaških generalov Zapata, Robles in Dias, ogrožuje glavno mesto. — Predsednik mehikanske ljudovla.de general Caranza je zbežal v Queretaro. Poveljnik severoameriškili čet v Mehiki je opozoril ameriško vlado na nevarnost, ki preti ameriškim državljanom v Mehiki od prodirajoče vstaške armade. Pričakuje se, da bodo severnoameriške čete posegle v boj. Politične vesti. Posvetovanje zastopnikov nenemških narodov. Na Daaaju se je te dai vršilo veliko posvetovanje zastopnikov vseh avstrijskih nenemških narodov. Predmet zborovanja je bil, kakšno stališče naj za« vzamejo nenemški narodi napram nemškim načrtom, ki hočejo izločiti Galicijo iz skupnosti avstrijskih kronovia in ustvariti nemško Avstrijo. Posvetovanj so so udeležili Čehi, Slovenci, Hrvati Ukrajinci, Rumuni in Italijani. Povabljeni so pa bili ta di Poljaki. O poteku zborovauja in o sklepih bomo poročali. Nemščina in trgovske zbornice. Trgovsko ministrstvo je poslalo vsem nenemškim trgovskim zbornicam med njimi tudi ljubljanski ukaz, da se morijo v bodoče pri korespondenci s centralnimi državnimi nradi posluževati izključno le nemščine, ki je podovni jezik teh uradov. Volitve v amerikanski parlament. Iz Newyorka poro aio: V zbornico reprezentantov je izvoljenih 215 demokratov in 213 republikancev. y senat pa 53 demokratov ia 42 republikancev. Izžvižgan poslanik. »Lokalanzeiger« prijavlja brzojavko ìz Londona, da je bil nemški poslanik v Washmgtonu v torek izžvižgan. Vzbudil je baje s tem pozornost, da je v gledališču, izvedši, da je izvoljen za prezidenta Hughes, rekel z ozirom na demolir0te: To je zasluženo plačilo. Navzočni Arne- rikanci so poslaniku žvižgali t ko, da je moral zà pusti i gledališče. Novi predsednik kitajske republke. Iz Pekmga poročajo, da je kitajski parlament izvolil m pied seiika kitajske republike, gubernatorja Ktaog la ve v n nine pokrajine brez v ira. Kisla obara brez mesa. Razreži na kocke par krompirjev kifeljcev, par olupljenih jabolk, par olupljenih posoljenih kumar in par kuhanih pes. Razbeli malo surovega masla, operi razsekano čebulo na njem in zameni zvrhano žlico moke. Nato zalij s 'A litrom belega vina, kolikor je še treba, dolij z juho, ali vodo: ko je gladko, zamešaj krompir in drugo, žlico paradiževega, soka, malo limone in Posili aka, kuhaj dpset minut in daj na mizo poleg polente, kaše ali kaj drugega. BOtict« Veteran iz časov Radeckega. Na Dunaju je nedavno umrl v 87. letu svojega življenja, generalni major Karol pl. Žrybil. Pokojnika je burno leto 1848 zvabilo kot dobrovoljca v vojsko in se je z drugun štajerskim strelskim bataljonom udeležil obleganja Benetk in je od 28 oktobra 1848 do 26. junija 1849 vstrajal skoro neprestano v sovražnem ognju. Tudi leta 1859 se ie udeležil vojne proti Italiji. Po okupaciji Bosne in Hercegovine je stopil kot polkovnik glavnega štaba v pokoj. Kot mlad poročniki se je udeležil tudi preganjanja glasovite razbojniške čete Rože Sandorja in je vjel 11 razbojnikov, — Generalni major Prybil je bil zadnji izmed častnikov, ki so se ho-uvv-aii pod Radeckim. ' " Wàjdaljsi govor. V Londonu je bil te dni končan proces, pri katerem je eden udeleženih advokat tov imel pač najdaljši govor, kar jih je kdaj bilo izrečenih pred kakim sodiščem. Obravnava je trajala 144 dni in samo zastopnik tožene tvrdke je govoril celih 45 dni. Ta odvetnik, Upjohu mu je ime, se je koncem svojega govora opravičeval, da je govoril on celih 45 dni, češ, da pri najboljši volji ni mogel poprej končati, ker se je moral baviti z okroglo 50,000 vprašanji in odgovori, pretresti 5000 listov, na katerih so bile zapisane izpovedi prič, in predelati 256 aktov. Za pripravljanje za svoj govor, to je za Citante vprašanj, odgovorov, izpovedi prič in aktov je rabil 84 dni, a še to delo je le mogel izvršiti, ker mu je pomaigal tovariš pri sestavljanju izvlečkov iz aktov. Škoda, da marljivi advokat ni tudi povedal, koliko je s tem delom zaslužil. Na Ogrskem iščejo skrito žito. O iskanju poskritega žita na, Ogrskem poroča glasilo ogrskih Slovencev „Novine“ : Vlada je odredila, da se skrito si-lje (žito) more goriskati i vse vkraj vzeti. Domači so dužni financom pri meri pomagati. 2U0 kron za eno goj>ko. v Rerolinu imajo me sarji vjizložbenih oknih veliko število dobro pitali h in osnaženih gosk na prodaj Toda kaj pomaga, |ker si more gosjega mesa kupiti le redko-katera obitelj, kajti za gosko, ki je tehtala 20 funtov, je nusar zahteval 170 mark ali 200 kron. Sl Mariii^r. Mestna občina je nakupila večjo m-nožino suhih drv, katere bo prodajala kubični meter po 16 K, Priglasiti se je na rotovžu, I. nadstropje. Maribor. V hiši na Glavnem trgu št. 1 (na zahodni strani Alojzijeva cerkve)^ je> ustanovljena vojna ljudska kuhinja, v kaieri dobijo revnejši prebi vaici mesta Maribor opoldanSho kosilo zastonj. Pojasnila in nakaznice daje tiskar Mostböck v Sodniiski ulici. — Odslej se bodo družinsko karte za mesto 'Maribor tako uredile, da bojdo tiste stranke, ki želijo same kruh pripravljati, dobile nakaznice 'za, krušno moko. Take stranke pa ne bodo imele pravice do dobave kruha pri pekih, K|dor hoče doma pripravljati kruh, mora to najpozneje do 20. novembra, javiti uradu, ki izdaje krušne in druge karte. Pisarna tega urada je pri hotelu „Stadt Wien“, Hamerling-ulica (jblizu glavnega kolodvora). — Delavci, Ki opravljajo težka dela, dobijo posebne karte, s katerimi bodo dobivali več kruha kot druge osebe. Te karte so označene s črko „Sch“ in yeljajo od 26. novembra naprej. Posojilnica « Mariboru (Narsdni dam) sprejema prijate za peto avstrijsko vojno posojilo ter daie potrebna pojasnila vsak delavnik od 8. do i2. ure dopoldne ter od 3. tem, d» je v katoliški cerkvi rešitev ne samo za poljski narod, ampak tudi za vesoljno človeštvo in njegovo kulturo. Iz njegove globoke vere je izviral njegov idealizem, njegovo človekoljubje, osobito pa njegova ljubezen do nekdaj tako slavnega, potem padlega, zdaj pa vstajajočega poljskega naroda. Ranjeni* padli in ujeti* Pešpolk štev. 87: Ujeto moštvo: Artič Ignacij, Ptuj (rez. bol. št. 104. Jaroslav Rusija); Artnak Franc, Slivnica pri Celju (evak. bol. štev. 17. Moskva, Rusija); Arzenšek Janez. Gebe. Slivnica (Rusija); Botole Jožef, narednik, Brežice (Kozlov, Tambov, Rusija); Bigolo A. (Rusija); Bračun Jožef, desetnik, Kostrivnica (Rusija): Gebek Anton, Ptuj (Rusija); Ceunik Janez, Sv. Janž pri Spodnjem Dravogradu (Jielabuga, Rusija) ; Cigula Rudolf, Ptuj (Rusija); Cirjak Janez. Brežice (evak, bol. št. 14, Moskva, Rusija); Cvan jan., Ljutomer (IvanovoVoznesensk, Rusija); Damiš'Anton, Ptuj (Bježeck, Rusija); Diržič Franc. Brežice (Rusija); Dovnik Martin, poddesetnik, Slovenjgradec (Malmyš, Rusija); Drame Mat., Sv. Ema, Celje (Rusija); Dular Jožef, Brežice (Ba-lahna, Rusija); Esih Jakob, celjska okolica (Dmitrovsk, Grel, Rusija); Ferme Frane, Sv, Jeronim, Vransko (ev. bol. št. 6, Moskva, Rusija); Foro Jakob, Poličkivrh (O-rel, Dmitrovsk, Rusija); ■ Piegò Jožef (Bjelgorod, Rusija); Fole Anton (Sarapul, Rusija); Forstner Jožef, Šmartno na Paki (Dmitrovsk, Orel, Rusija); Frank Janez (ìMalmyS, Rusija); Frie Franc, Ptuj (Berezo-vka, Rusija); Gregorič Jožef, Četovodja, Ptuj (Dmitrovsk, 0-rel. Rusija); Habjanič Martin, ptujska okolica (Dmitrovsk, Orel, Rusija); Hribernik Maksimilijan, četovodja, Ribnica (evak, bol, št 35, Kaluga, (Rusija); Hribu-ski .lanez, Bizeljsko (Dmitrovsk, Rusija); Intihar Janez (Dmitrovsk, Rusija); Jaklič Franc, Trbovlje (Rusija); Janežič Stefan, podčastnik, Ptuj (Nižni-Novgorod, Rusija) ; Jankovič Franc, poddesetnik, Brežice (Rusija); Jaušnik Jernej, Slovenjgradec (Rusija); Janžek Jakob, Konjice (Orlov, Rusija); Jug Franc, poddesetnik, Breži ce (Dmitrovsk, Rusij a) ; Kac Martin, Sv. Pavel pri Preboldu, Celje (O-rel Dmitrovsk, Rusija); Keršlanko Friderik, Celje, (Dmitrovsk, Rusija); Kirin Mihael (Rusija); Klavžar Jožef, Brežice (Rusija); Kolman Anton, Brežice iRusija); Kangler Janez, Konjice (Dmitrovsk, Rusi- ; ja); Kozinc Alojz, Ptuj (Voroneš, Rusija); Kos A- j tiolf, Maribor (Kansk-Jenise.sk, Rusija); Kostanjevec Janez, Ptuj (Malmyš, Vjafka, Rusija); Kovač Janez, Slovenj,gradeč (Rusija) ; Krajnc Franc, celjska oko- j lica (kot zamenjani invalid se vrnil); Kranjc Janez, : Jurklošter (Dmitrovsk, Rusija); Križanič Franc, de- : Setnik, ptujska okolica'(Malmyš, Rusija); Kronovšek Mihael, Braslovče (Dmitrovsk, Rusija); Kukovič F,, : Konjice (Rusija); Kisela V., Ptuj (Cita, Rusija); j Laznik Janez, desetnik, Konjice (evak. bol. št. • 80, Kursk, Rusija); Laznik Mihael, Konjice (Toršak . Tver, Rusija); Ledinšek Janez, Sv. Jurij, Celje (Rusija); Ledinek Peter, Slovenjgradec (Rusija); Lesjak Jožei (Kostroma, Rusija); Lipuš Marko, desetnik, Konjice (Jurjevec-Povolski, Rusija); Lovedan Anton ; (Samarkand, Rusija); Lorger Anton, Brežice (Dmitrovsk, Rusija); Lovrec Janez, Ptuj (Rusija); Lukman Jožef, poddesetnik, Ptuj (Asinara, Stretti, Italija): Maček Anton, Brežice (Rusija): Makovec J fl- it ez, Ljutomer (Tambov, evak. bol. št. 57, Rusija); Manfreda Anidre] (Rusija); Mastnak Alojzij, Velenje (Rusija; Mastnajk Jožef, poddesetnik, Čušem (Bogo-rodskoje, Rusija); Matjašič Martin, ptujska okolica, (Karkov, Rusija); Mazej Matevž, Topolšica (Rusija, Dmitrovsk); Megla Lovro, Ptuj (Karkov, Rusija); Mlaujšek Franc (Dmitrovsk, Rusija); Mihelin Franc (Dmitrovsk, Rusija); Milozi Martin, ptujska okolica, (Selo Kemija, Lukujanov, Rusija); Milozi Mihael, Ptuj (Karkov, Rusija); Mlinarič Franc, četovodja, Ptuj (Sengilev, Simbirsk, Rusija); Nagode Stefan, poddesetnik (Oh.ran.sk, Rusija); Neminšek Jožef, Trbovlje (Dmitrovsk, Rusija); Obreza Martin, Slovenjgradec (Merčinsk, Rusija); Ott Ferdinand, Slovenjgradec (evtak. bol. št. 81, Nižni-Novgorod, Rusija); Ovčak Franc, Slovenj-gradec (bol. št. £2, Ribinsk, Rusija); Parfant Valentin, Polzela, Celje (Orenburg, Rusija); Paveo Franc, Ptuj (Dmitrovsk, Rusija); J. Pavlič, Sv. Jeronim, Vransko (Dmitrovsk, Rusija); Pečečnik Anton, Velenje (Rusija); Petelinšek Ignac, Slovenjgradec (Rusija); Petrinčič Anton (Jelabuga, Rusija); Pliberšek Janez, Konjice (Silovski Rudnik, Rusija); Podkoritnik Jurij, Celje (Dmitrovsk, Rusija); Poljanšek Franc (Ašabad, Rusija); Povše Ignac, Celje (Dmitrovsk, Rusija); Praprotnik Lenart, Slovenjgradec (Dmitrovsk, Rusija); Puncer Rudolf, poddesetnik, Mozirje (Dmitrovsk, Rusija); Pungra-■čič Mihael, Turški vrh (Rusija); Rebrne Ljudovik, ptujska okolica (Kostroma, Rusija); Ribič Ljudovik, Ptuj (Dmitrovsk, Rusija); Rogač Anton, Sv, Lovrenc na Dray. polju (Asinara Stretti, Italija); Schmidt Martin, častniški sluga, Konjice (Cis-topol, Rusija); Selevšek jožef, Griže, Celje (Posaleo Melelec, Rusija); Sever Mihael (Ptuj (Cardžuje, Rusija); Simončič Janez, Brežice (Orlov, Rusija); Fr. Skazfg okolica Ptuj (Gadjač, Rusija,; Skoberne Janez, Brežice (Dmitrovsk, Rusija); Skoberne Jožef, Brežice (Dmitrovsk, Rusija); Slemenik Frane, Petrovče, Celje (Karkov, Rusija); Slemenik Pavel, Slovenjgradec (Dmitrovsk, Rusija); Solar Andrej, četovodja, Ljubno, Celje (Dmitrovsk, Rusija); Sotovšek Jožef, Brežice (Dmitrovsk, Rusija); Spegel Franc, Konjice (Ašabad, Rusija); Sternad Anton, Šoštanj, Celje (Ašabad, Rusija); Sternad Jakob, poddesetnik, Šmarje, Celje (Skobelev, Rusija); Strigi Jožef, poddesetnik, Slovenjgradec (Skobelev, Rusija); Sumeč-«ik Franc, Mozirje (Skobelev, Rusija); Svent Jož,, Celje (Rusija); Lipo v Icn rezan in okrogel, kupnje po najvišji ceni kipar Ivan Sojč, Maribor, lteiser-jeva ulica št, 26. ' ISTiiar i se išče za novi mlin na skalni { močni vodi v Škofjivasi pri Celju. ) Vpraša se pri lastniku Franc Klinc j isto ta m. j m ftHta seloga s?, ipipsg-««•fi. ipeiviiIik ia §pSii ■ 53 WüM Slà rvvs Naročajte m razširjajte „Stražo4, ! Miipiipem j kože ovc, koz, rumen čebelni vo- j sek, suhe gobe in svinjske kože I po naj višjih cenah T. Braun, Ma- I ribor, Koroška cesta 13. 666 1 nusieaj. - firsnaofsni KSdasta rsmoat-mra. Prisösa srebrna ora Original omega ara Kuhinjska tura Budilka aikiasta Poročni prstani Srebrne verižice Večletno jamstvo Masi. Dieiifiger I Theod. Fehreišad! ßpa? lo oealip ! iliSOH, iaspoela ill ! kujjsjsm ìlatslim ia ar^fer«. ili iüiMSiiiM ,K-. «rswjswsl aaste* s CMm fcs» fSe «Ö «»kam» lubn i.t 5 * Il la a tfshQpae Girila «t. y lutai tùli MmM cuti It. § a a 4 a m m m : « « « m s m m m » * » a s m ■ t» - n-m » m t§ •..UJJbiìl Čefeev»! račaa e. to , psäte t.s hranilnica St. w iatanu-ìsw telafes Si. 5^ Prjporc^a «vejo vellico «a-tog? rassega papirja, po-rttsailsov, peres, sluUljie ss p£r*sEške, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljk, ftnaii, «avitkov (barvarih i» belih, v vseh vaiikostft), trgovskih knjig, nottcov, n-huneaega papfi# v mapah 'm Matijah, rWg-Lodtaic itd. Svate podobe ferale, velike ks atenska), razpela vadi velikosti, molitveniki, molski, svetinjice, ékapaiisjt. tsassMiy* sa t**# ìb đr. Išftem sorodnike, ker mi je padel moj edini ein in otrok Alojzij, sem sedej sam in želi » sprejeti za svojega kakeg» mojega sorodnika, ki bi tudi po moji smrti bil moj in moje žene dedič. 8 i ni o n I) o š k o, kmet Kamnica pri Ičari ioru. Viničar s S do 4 delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji takoj sprejme pri Karlu Worsche, trgovcu manufakturo ega laga v Mariboru, Gosposka ul. 10. 739 bo 4 .lav goveje živine išče vinarska šola v Burgwaldu pri Mariboru. Mese ina plača 20 K. 678 Pristno laneno olje in firnež iz lanenega o.‘ja kupuje od 1 kg naprej vsako množino z& ceno 8 K I kg. H Bilierbeck, Maribor, Gosposka ul. 19. 636 Posestvo na prodaj, meri okoli 11 oralov, eadonosaiR, lepe njive, travnik. Blizu Pesnice. Naslov se izve v upr&vništvu pod „Posestvo št. 733.“ 2ö--soe s • c ■ ; ^ E trse i 1 K 7'- K M’-— j K 10- ; K i- i K a- i K ž- ! : 1 IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarje 7, kipov, vojnih spominskih plošč, ka kor tudi prenovljeaje istih ohranite po končani vojski naiemu slovenskemu umetniku podobarju in pozlatarju itaiiu Sajè Maribor, Reiserjeva ulica št. 26. Na Kalvarijo! to- so Križevih potov. Spi?ai Fiauè. Ser. Segala, Ljndaks isdajs. Mala 8s. 640 str&nij. Pregled vsebine: 1. Križnv pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (1. 1876) — S. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 6. K. p. sv. Leonharda Porto-Mauriškega, — 6 K. p., sv. Alfonza M. Liguori. — 7. K. p , kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 9. K. p., slov. ftmerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 13. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih m6ž — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žen. — 18. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov;. — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijansko kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok. — 21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice obnovitev samostauske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 25, Za postni čas — 26. i. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 33. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori I Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa“ vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d. Ko pridete v Manlier, dajte st je v prodajalni tiskarne sv. Csrila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti Dobi se knjiga v treh različnih vesavah s 1. s rodeče obrezo ra K 2 50. 2. t zlato obrezo z& K 3 20. 3. krasna izdaja za K 3 50, Po pošti poslan stane vsak komad 20 vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej is naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino. Tiskarna sw. Cirila v Mariboru. jr Prsne bole ani, oslovski kašelj, naduha,po influenci« Kdo naj jemlje Sirolin ? t Vsak, ki h*pi \ Vadu£ljivi,kafer(m31roftn*n*fao olehča naduho. 1 Skrofuzni of roci. pri katerih uÖ nkuje Sirotin s. ugodnim vspenom na sploèni pocufek. n« trajnem kaAlju. lažje je obvarovat« se boiexnlnego jo zdraviti, 2. Osebe s kroničnim katarom bronkijev, ki s Sirofinom ozdrsve. Se dobi v a neb lekarnah 4 K.V.- Brzojavni naslov Cirilova tiskarna Maribor sprejema vsa * tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike knjipe, brošure, stenske in druge koledarje. Sa rič. župnijske urade spovedne in misijonske listke ■ črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise Za slavne občinske, šolske in druge urade- uradne zavitke, oznanila, napisi -azglase, plačilne predpise, p/ejemna potrdila itd. Za obrtnike i» trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd Ijübmh uneseni Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta Sle v. 5 priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatijic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (mate, velike in stenske),v razpela vseh velikosti, molitveniki, molek;, svetinjice, škapulirji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna in souuna. Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in Janež, ter sploh vse deželne Edina šla ferska steklarska narodna trgovina Na debelo! Na drobit©! pridelke kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celje, istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov. • • e 9 ® « CELJE FRANC STRUPI Graška cesia priporoča po najnižjih cenali svofo bogato salolo steklene I» per» «stanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In ©kvirf®v m podobe, — Prevzeti« vseh steklarskih del pri cerkvah In stavbah, Majsoliđiteijša fit toSna po&tmtpa* Ivan Ravnikar trgovina špecerijskega, kolonijal-nega blaga barv in zaloga mineralnih voda CELJE — Graška cesta štev. 21 kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek. Umetni S||%A i® Štirikrat cenejši kot pravi med ter bolj med redilen nego meso in jajca. Rabi se kot ma- ta na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tudi krepi itd. PoskuB Vas prepriča o isvrstaosti umetnega medni Zavojček velja 85 vin. Naroča m pri: Joalp Berdajs, Ljubljana Zeli araka ulica. štev. 13. Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone. OBČINSKIM URADOM se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prošnje in Potrdila za klanje telet in mlade živine. NA DROBNO! NA DEBELO! Spodnfeštai« ljudska posojilnica w Mariboru reg. zađ. z neoni, z a v, ^ffllllltlO vlflltO * z&s&aate od mi «g* is- s» s%r*«aj«j©. navadne po |'/A preti trias weč*$ edpovedi po 4‘/*V** Obresti se pripisati« a tastate '**« «mille? V U.»y V ■^aaarjs m 1. juB> ealeg» Ivuk jdmaii&e kejltféa k* pnjamti* 1st gete» donar, ne sa bi «e Za &.*»*ganja ,jc « tv’sis,* Ì. ** *.» psfejehe &?&•’ : - z^ss£^escsmi^ssses£sssssisissssss^ssss&isss& asptiAjfs SsKtai davdc piada j»wJSafcs «a»*. nji’. otow6o*fc*i« kaj Posojila ne đafaje .fcß-S i pr»f*»ses pofej‘ia«m • «up fee $»£ $srrt3àI toatakm l$ f* iota* m fnesge^ I fc$*e. 3*Sg£» s» t as f«» «A tlaspi* «nAeitalfc , tfcsPfe» dala ganit*» $e »e» ia „ MNKafil *!*&* h fceS». Uradne u.ré " ^46 ***** °* *• *• im»* & «bi» «ene fes bsfj®è*.;9 üeaia kvWBfi .TSassÄ». ? assdàaife tasé ee ^es^sssa. 888SSSSr Pnlafttllln ft« dstlnln ia P«»injs prejemaj® vsak Seiasnk «d; ». de um éngeiài*.p- t ojasnua sc aajajo « :»& ««di ^ r» fj. «<* t. «pa gojpaiécte Pofc^nitka ittta issđ! sta raspo^go doma*« hranilne nabiralnike, -sp® Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom In stolno cerkvijo.) »*• Urei Ure! ¥ veliki izbiri in p& niskih saneh. Srebrne are za fante od 7 K Srebrne are damske od H K Srebrne verižice od K z 40 Breb. verižice damske K 3*60 damske are od 28 K Za vsako uro se jamči! Preel®yske nre, SchafhaasMi, Ssaith, Omega, Items Cèsia i Za kratkovidne nora, zboljšana stekla. gurej| urar, zlatomer m od alar, Tegettliofiva sesta 39. Pni urar ed glav. kolodvori. Aitarne slo ali eoo cerkev brezplačno (le za povrnitev režijskih stroškov) poslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Reuve pro umeni crkveni« Praga-Vinogradi, Krameriova 10. Češka. Kdor hote Jabolka dobro prodati, vpraša naj pri Jos. Serec Maribor, Tegetthoff strasse, trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki. 641 hé t* t> «*. 4.3^ t> bt ©» lupim 7Sako množino |@@@ ps©SUÌefŞt gob (gibanj) po najvišjs dnevni ceni. V prvi vrsti kr&vèe ali prave globa»)e, potem p©syI®H® turke, brezovke, Zemljariče, jelenovke, hodi calice ali rumene ježovke, medvedove tace, laške lesicke.. navadne rumene (žolte) lesièke, sivke, pečenice golobarke, štorovke i. t. d. sp-oh vse užitne gobe. Trgoyci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob“ v Konjicah št 62, Štajersko. — P. S. Pridem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce is trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrat. s?t Misurila, umutnine in muišteifja* Goričar & Leskovšek = Celie == trgovina s papirjem pis&lmmi in risalnimi potrebščinami na ds belo in drobno, priporoča: •trgovcem- m preprodajalcem, velikansko izbere dopisnic XX P° raznih cenali. XX Za flbs-slllniiari«: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. S. Friedrih, trgovec v Ptuju, kupuje proti takojšnjemu plačilu v gotovini po najvišjih cenah vinski kamen, suhe jedilne gobe, sveže svinjske kože, svinjske ščetine, in konjsko dlako. MUZEJ Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse sgodo t insko ve,ine predmete, osobito vojne spomine. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju resist?ovan« sadriifl* i seem, mwmm* « m m m o&rnstui® hranilne irioee mi Dale p®icilila Uradne ure M *8 0 na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo *1 |4 0 vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. 28 straQke vsak delavüik od 9' do 12 lire od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. ,Posojilnica daje tudi domače hranilnike.4 m m m m v lastni hiši (Hotel .pri belem volu* Ì v Celiu, Graška cesta 9», L nadstr. 1 Izdajatelj In založnik: Konjsordi „Straža. Odgovorni uradnik: Vekoslav Stapan. Tisk tiska. \e sv, Cirila s 1'aribomi