56. Miko. Današnja itevitka stane Din 1*509 V Ljubljani, v petek J. morca iszi Leio LUll. Isfeafs mk dan ^aptidao, UmaOl m««1|« la prasofk*. : do 30 petit vrst A 2 0, do 100 vrat 4 2 D 50 p, večjl Inserat! petit vrst« 4 D; noHce, poslano, Izjave, reklame, prekild beseda 1 O; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vpraiaaieni glede inseratov na] se piiloli rnamka sa odgovor. ,91o*. Naroda*' la „Maradaa tiskara«" Kaaltova nllea si. », prltlldao. — Tal«f»a fti. 304. Uredolatv* „Slov. Narodi" ICaaflova nlloa *t 9. I. nsdstropfta Telion it»T. 34. •opise sprafava le no4itsa49 ia zadostio frankovaae« ■^»^ Rokopisov sa ita vrača. ~~ v Jutjoslivljl od 4—6 str. oo O. 1-50, 8 In vat 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 D., 8 in vet po 3 O. Poitnifia platana v gotovini. „Slovenski Narod- velja: | , K,v ^f";ji 4. j » tiai»m ! v L;uM;ant ) po pca se ne moremo ozfratl. Posnemajmo druge države! Za jako državno voljo, sa odrejeni pravec notranje upram vr, za točno zunanjo zamisel, za gospodarsko inicijativo, ta splošno đelavnost! Jugoslovensko novinstvo, kl sledi vladni politiki s stvamega stališča, po pravici očita sedanjemu državnemu ▼odstvu, da mu primanjkujc Inicijativa nost, razumen program in točna smer* nica. L« poglejmo notranjo in zunanjo politiko, naše gospodarske razmere, naše notranje kulturno delovanje! Po* vsođ nemarnost in ođstopanje od vsa* kega pozitivnega vladnega programa. Ako izvzamemo zakonodajni program, finančni resori in v malem obsegu zunanje mlnistrstvo, vidimo da je vlada prepustila notranjo politiko, zlasti raz* mere v prečanskih krajih prostemu toku. To zlo se še danes maščuje na osnovnih državnih interesih, ker je ogrožena, kakor kažejo razmere v na* rodni skupščini in s snovanjem opozi* cijonalnega bloka, dosedanja državna politika, to se pravi izvajanje ustave, kl je bila komaj včeraj sprejeta !n ki Se ni mogla pokazati svojih realnih zmož* nosti v narodni samoupravi. Ugotovljeno je, da vlada nima ▼ notranji politiki nobenega določenega pravca. Tu je vladi do tega, da pušča prečanskim krajem in politikom pro* ste roke, da se za te kraje v strankar* skem in političnem oziru ne zanima kot za srbske, kjer gre za to, da se one« mogoči obstanek demokratskega rivala. Ta notranja »politika«, ki je očitno strankarsko motivirana, se torej ne ozira na državni interes. — Prečanske kraje puSča pri miru. Pokrajinski na* mestniki so pazili na to, da se ne krše zakoni in da se ne izvajajo protidržavna dejanja. Za vse drugo pa so radikali uvedi i pasivno čakanje ter absolutno svobodo. Ta svoboda bi bila v drugih razmerah velika dobrina. Danes pa, ko se v naši notranjostt še vedno oglasa dolžnost politične konsolidacije ter dr* favnega in narodnega učvrstenja, je politična svoboda Istovetna z brezeilj* nostjo in brezdelnostjo. Brezciljnost in bre^r^einost že rodita sadove, ko revizi* jonističen, federalističen in drug proti* državen element znova dviga glavo in omanja svoj prevratni program. Radu kn^na 'vlada je odbila sodelovanie stran* kc. ki je v notranjosti zahtevala točno državno politiko, politiko protirevizijo* nizma in konsolidacije po vzoru tujih drzav. Revizijonističen pokret je v bistvu nekaj anormalnega. On je znak po'ivičnc nezrelosti in nerealnosti fede* ra1ističnih voditeljev, ki mislijo, da se s trmoglavostjo in z rušenjem lahko no^+avi državo na glavo. Popolnoma drugače mislijo opozidjonalni politiki v drugih evropskih parlamentih, ki si* gumo ne soglašajo z vsemi določili državnih ustav, ki pa vseeno ne postav* ljajo revizijonističnih in ustavnih pro* gramov, marveč pridno na temlju reah nosti in sedanjosti kritizirajo vladno delovanje na konkretnih zakonodajnih popriščih. Revizijonizma ni niti v Fran* čiji, niti v Angliji, niti v Italiji, niti v Nemčiji niti na Čcškoslovaškem, niti v Združenih državah Amerike. Pač ker tamkaf nišo mogoči strankarji in poli* 1 tikU ki bi bili tako malenkostni, tako ozkosrčni in nazadnjaŠki ter politično propali, kakor pri nas, kjer so se ob porodnem stadiju države zakleli proti njenemu edinstvu in jakemu napredku. V tem ozini nam daje Italija dru* gačen primer. Mussolini je krepko zatrl vsa prekucuška nastopanja italijanskih strank in na ta način vzpostaviti notranji mir in zadovoljnost, ki omogoča Italiji gospodarsko agresivnost zunanje poli* tike in splošno mednarodno konsolida* cijo. Napram Španiji ji je zagotovil ugodno politično in gospodarsko zvezo, t Afrild vodi osvajalno kolonijalno vojno, potegu je se za novo kolonijo v centralni Afriki, v Albaniji osvoja vse gospodarsko življenje, ker daje trgo* vinska pogodba italijanskemu kapitalu in delu absolutno prijoriteto. Z Rusijo je sklenil dalekosežno gospodarsko po* godbo, ki daje i talijanski plovidbi, emi* graciji m industriji silne koristi in važne surovine. Razven tega je dosege! izredne ugodnosti na progi Batu-Bakum in sedaj Italija lahko prodira v Perzijo. Afganistan in Tu*-* ^stan. Vemo, kako je z njeno balkansko politiko! Na primeru Italije lahko povdarimo potrebo po aktivnosti, po smernosti, po premišljenih načrfih tako v notranji, kakor v zunanji politiki. V zunanji po* litiki tuđi čakamo in čakamo, kaj pra* vijo drug! in nato sele reagiramo in odgovarjamo. Naši sosedi so gospodar* sko in politično agresivni in inicijativni, mi pa brezeiljni in pasivni. Krive so vse jugoslovenske stranke, ki so se preveč žarile v svoje strankarske brloge in ki iz strankarskih interesov ne vidijo dru* gih vprašanj, kakor samo oportunisti č* nih in partizanskih. Ko bi bila jugoslo* venska opozicija pozitivna, ko bi se vezala z aktivnimi notranjimi in zuna* njimi ter gospodarskimi programi, tedaj smo prepričani, da bi naša država stala drugače in da bi nam šio bolje. Tako pa te stranke s svojo popolnoma na* sprotno politično smernostjo (revizijo* nizmom in plemenskim separatizmom) vladino neznanje in nesposobnost samo še podpirajo. V politiku kakor v ostalem življe* nju, je treba primerjave, je treba zu-nanje korekture, popravkov na vzgle: dih ostalih narodov in držav. Ti tuji vzgledi nam kažejo jake državne volje, cdrejene politične pravce v notranji upravi, točne zamisli zunanje politike, gospodarsko agresivnost ter mnogo, mnogo delavnosti. Vse to nam manjka. Kriva je vlada, ker tega ne vidi, kriva je opozicija, ker je delno zaš!a na stran* pot revizije, ker nasprotuje enotni državni politiki, ker zanika potrebo državne in nacijonalne konsolidacije. Pred italijanskimi voiitvamL 27. febrJVjA se je pričel volllni boj ni LaŠkem, ta dan so nainreč posamne stranke objavile svujc kandiJatne liste Hočemo si jih nataiv;neie ogledati, da spoznamo, v kakšnem političnem položaju se naha:a Italija. V Italiji :e petrajst volilnih okrožii, toda zelo malo strank ina svoje liste v vseh teh ok'ožjh. So lokalne stranke, ki imajo svoje liste sam> v ćl\ eh nkrnžjih (kot ie na pr slovenska), kajti to je minimum, ki sca zaht»va zakv-^n. druge so razširjen* čez 4 do 5 okrožij, tako da imamo po terr. takem tri vrste list: 1. liste, ki so vIj:*Me v vseh okroŽjih. To je na pr lista z zn&kom liktor^eve butare. Ta vs^bn e fa.Mst*;. filofaSiste (mi bi rekli »si ipatizerjec) in libernlce dtsne strani, l-'a^ist' so ^e nanirefi zve-zali z liber-ji.*: tipa Salanc'ra ii» »'irlan-slvl.ia »Popnlo d* Ita-lia« z dne P*1. fcbaip.rja z Ir slavno ^re-itklost v poli-i-Jn: sg-^diivini Itali.-c. Ka-tol!5ka liud>- a stranka Y* jn fa*!sti zelo n^padaio kot stfi'pko. Ki ie nr'*.tlvlad"a, to se pravi, p!:.t:«!r?av t in ki iina kot znak ščit s križem in napisom »Uber-tas« (svoboda), ie tuđi zastupana z li-stami v vseh volilnih okrožjih. Enako tuđi enotni socialisti. katerih znak je vzhajajoče solnee z geslom* svoboda in socidlizem. Tem trem velikim strankain je treba še dodati socialiste skrajno levice, maksimaliste in komuniste. Komunisti Imajo listo v vseh volilnih okrožjih, iz-vzemši na Sardiniji. Njih znak so: soln-ce, klasje, kladvo in kosa. Mafrsimalisti imajo tuđi svo;o listo povsod. lzvzem§i na Sardiniji in v Abrucih. Znak: vnjiga, kosa, kladvo. :. Nato pridejo stranke, ki so sicer splošnesra značaja, a so zastopans samo v gotovem števtlu okrožij. Tako n. pr. je stranka, ki ima čisto Isti program kot vladna stranka, katere znak pa je butara z orlom, postavila v Stirih okrožjih liste, ki so paralelne z vlado. Vlada smatra, da so bile te paralelne liste postavljene z zavratnim namenom, da se boriio zoper njo na ta način, da se gla- sovi copijo. V dveh volilnih okrož ih so postavljene liste disidenLskih fašistov (znak: orcl z italijansko zvezdo). Republikanci imajo Usto v dvanaj-stih okrajih. Njih znak je br&ljanov ve-nec. Levi liberalei. demokrati in ffiolitti-anci so se zdruržili pod narodnim pra-porom in savo.iskim grbom in imalo liste v devetih okrajih. Ustavna opozicra obstofi iz prijateljev g. Nittija, ta očita vladi, da je zasužnjila svobodo. Fašisti jim odgovarjaio s popolnim zaničeva-njem in jim ćelo oČitajo, da ^i nišo znali izveliti voditeljcv, bodi^i Bonomij^. bo-disi Amendole. Znak te stranke je itali-janska zvezda. Ima S list. 3. K tem je treba priŠter! man;Se skupine, kot so na pr. agrarci v štirih okrajih, neodvisni v petih, socijalni demokrati v petih, in potem lokalne stran- ke, kot so na pr. ona, ki jo predstavila znak angelja v Bariju (v dveh okrajih), znak konja v Napolju in slovensko-nemška zveza (planika — lipov cvet). Skupaj 13-S list, ki jih predstavlja 20 znakov, ki so simboli enakega Stevi-la strank. Nazanimivcše jo pri celi stvari, da mora vsaka stranka imeti svoj znak. Vzrok je enostaven: italijan-ska nepismenost! O tem seveđa vsi la-Ški časopisi ne črhnejo besedice. »Corricre della Serac preroktije sle-dečo sestavo bodoče zbornice: od 5,^5 poslancev bo 275 faSistov, ki bodo trko zasigurali stranki večino. Liberalcev in demokratov bo 110, socialistov ?0 In popolarov isto število. Republikanci In vsi drugi skupaj ne morejo računati na več kot deset poslancev. OpozicijGnalni blok in radikali. Pesimistično razpoloženje. — R adikali ne raČunajo na ustvaritev bloka. — Zanimiv političen komentar. — Beograd, 6. marca. (Izv.) V narodni skupščini je bil včerajšn.u dan zelo nervozen. Vsi so pažljivo pričakovali nadaljni razvoj akcije za ustanovitev opozicijonalnega bloka. V opozicijonal-nih vrstah je rudi včeraj vladal velik pesimizem. k ise je še povečal z ozirom na razns nasprotujoče si vesti o prihodu radićevcev v Beogrrad. Včera' so v kuloariih narodne skupščine krožile zelo različne govorice o tem, da že sedi v Zemunu v hotelu »Central« podpred-sednik HRSS Predavec s poslan-skimi pooblastili. Te vesti so se pozneje izkazale za popolnoma neresnične In je bilo jasno, da radićevci še vedno zavla-čujejo svoj prihod v Beograd. Tuđi za sestanek Šefov opozicljo-nalnih klubov Ljube Davidovića, dr. Korosca in dr. H r a s n i c e, ki se je vršil včeraj ob 11. dopoldne v pro-storih demokratskega poslanskesa kluba, je zanimanje ponefcalo. ker ta sestanek ni imel pričakovanih rezultatov in je bil več ali rrranj Ie informarivnega zna-ča'a. Za danes dopoldne je sklicana seja ožiega odbora demokratske stranke, na katero so vabijeni vsi demokratski po-slanci in nekateri Člani glavnegra odbora. Na tem sestanku se ima v glavnem načelno razmotrivati parlamentarni položaj in ustanovitev opozicijonalnega bloka. Radikali še vedno smotre* po stran! opozicijonalni blok in so trdno prepričani, da do ustanovitve takega bloka ne priđe in da se ne bo mogla solidarno izjaviti Pribičevičeva skupina z ostalo Davidovićevo glsđe skupne akcije z ra-djćevci in dr. Korošccm. Radikali so uverjeni. da Pribičević nikakor ne more parlamentarno in politično sodelova- ti z ljudmi KorošČevega kova. To doka-zujejo tuđi vse v Zagrebu in v Ljubljani sprejete resolucije, ki so v prvi vrsti naperjene proti edinstvenosri na5e države. Radikali so včeraj povsod kazali svoje veselje in opozarjali na nesoglas-ja oziroma na pesimizem, ki Je na&tal glede ustanovitve opozicijonalnega bloka. Po snočni kratki seji ministrskega sveta so vsi člani vlade bili veseli in so zrli z neko samozavestjo v nadaljni razvoj političnih dogodkov. Z velikim za* upanjem so naglašali kratko, da z nsta-novltvljo bloka ne bo nfč, da bo radikalna vlada mirno In brez vsaklh parla. mentarn-h težkoč izvršna kratek program pariamentarnega đela In da bo poteni apelirala z vesetjem fn ponosom na narod ter v nekaj mes&cfli Izvedfs nove volitve, Radikali so prepričani, da bodo pri novih volitvah dosegli Se večje uspehe, kakor pri zadnjih, ker bodo nas topili z novimi gesli me4 narodom. Umevno je. da glavni organ rađv kalne stranke zadnji čas posveča naj-večjo pažnjo Radiću in ostalim opoz-zl-jonalnim skupinam. Danes posvema »Samouprava« pod naslovom »Pomagači Radića« voditeljem opozicijonalnih skupin g. Davidoviču, dr KoroŠcu, dr. Spahu in Voji Lazvću izredno oster čla-nek. v katerem skuša konstatirati, da radikaU nikakor ne morejo verovati, da bi skupina g. Pribičevića mogla podpi-rati skupino Stjepana Radića. List dalje omenja, da se je g. DavidovlĆ popolnoma iztrošil v svoji borbi proti radikalni stranki m da lzffublja na uspehih realne politike ter bo pomenjala njegova zveza z RadhSem proti vladi g. PaŠića politično smrt. List dalje pravi, S\'en Elvestad: 55 S)ama v borbi z dvemn Nastal ie skorai večmfnuten odmor. Kras se ni prcmaknil. Ves čas je neprestano zri tjakaj k dvojici in se skrbno izog:bal zločinčevim ocem. Prav dobro pa je vcdel, da je zločinec baš sedaj prav intenzivno nameril svoje oči nanj. Zavedal se je, da mu je morda nastavljena past. Zato se je rrfnio in malo začuđeno obrnil k svojemu sosedu In mu rekel: »Ne poznam Šonje. Kdo je to?c »To je ona, ki jo sedaj iščenM je ođgovorfl Francoz. Ali je bila to res gospa Šonja? XXXV Poglavje, Strup, Ktzz jc delal tcscI, popolnoma rtupljir obrar. Francoz ga je ves čas pozorno in prežeče opazo-val. Norveški detektiv se je zavedal, da bi se izdaU ako bi pokazal najmanjši nemir. Kakor se je zdelo, je nekaj vzbudi'o Francozov sum, da igra Krag dvoumno vlogo. AH je morda to pri njem samo prev'dnost? Krag je porabil odmor, da ie opazoval čudno dua AH * bila ta * sm& S^ Q*&& &** Sedaj se mu je zdelo, da jo je spoznal, dasi jo je videl samo m:mogrede in v moški obleki v jutra-njem mraku, na kolesu. V tem trenotku si stvari ni mogel tolmačiti. Tam je torej sedela dama, ki bi naj bila mrtva. Vedel je, da je zgodba o njen: smrti aelo zanimala rudi norveško časopisje. Vsak čitatelj dnevnih listov je poznal njeno Ime. In sedaj je sedela tam. kakor da bi se ne bilo nive^ar zgodilo, ter večerjala s svojim norveškim znancem Krag se je zopet obrnil k Francozu in dejal: »Sami morate odloČ'ti, koliko vam lahko koristi ta dama. Meni je stvar nerazumljiva^ Zopet je pogleda! tja na gospo Šonjo. »Zelo Iepa je,« je dejal. »Res je,« je mrmral Francoz san javo in zamišljeno. »Ali sedaj razumete kako sem mngel tr-diti, da ste se zlagali? V to damo je zaljubljen policijski poročnik. Ako je ona v Kristijaniji, je on tuđi tu.c »Prav,« Je odgovoril Krag, »vzemimo forej kot dokazano, da Je tuđi on ▼ Kristijaniji! PovedaJ sem vam samo, kar sem slišal.« »Dobro! Ali imate kaj proti temu, da bi popila skodelico kave v moji sobi? Imam z vami govoriti nekaj zelo važnega.« Krag je pritrjevalno prikimal. Dama je sedaj sedela popolnoma sama pri mizi. Njenega kava-Mrja so poklicali k telefonu in je odšel v govoril- otaa »Stopite na mojo levo stran!« je zaprosil Francoz. »Zakaj?« je vprašal Krag. »Ker nečem, da bi me spoznala.« »V tej obleki?« je mrmral Krag. »To se mi zdi nemogoče.« Francoz se ie zopet zasmejal na čudno po-rogljiv način. »Vi je ne poznate,« je pripomnil. Prekoračila sta veliko obednico, ne da bi vzbu-dila pozornosti gospe Šonje. Ob vratih v dvorano sta srečala pisatelja, ki je b'l na poti, da se vme v dvorano. Krag ga je pogledal v obraz, ni pa mogel ničesar opaziti, kar bi kazalo na izredne do-godke. V trenotku, ko se je Francoz mudil v vra-tarjevi loži, je Krag imel priliko spregovoriti z vratarjem, z vsevednim Jerscnom nekai besedi. Vprašal ga je, kdo je dama, kl večerja skupaj s pisateljem Botolfsenom. »To je franeoska dama,« je od govoru* vratar. »Njeno ime ie Mađamc Bernier.« »Ali stanuje tu v hotelu?« »Ne, toda bil sem slučajno zraven, ko se je srečaJa s pisateljem. Zdi se, da sta stara znanca iz Pariza. »Kako vesel sem. da vas zopet vidim. Ma-dame Bemler, »je vzkliknil pisatelj. Zato poznam njeno ime. Sicer pa povprašuje po vas g. Kraus.« Krag se je zonet okremi k Fran-^?n Vi ie «ed.?l ?oie« dvjgaia >?ev 56 đa. kdor nastopa proti državni In narodni edinstvenosti, dela to iz same lah-komišl.enosti. »Samoupravac posveča več vrstic dr. KoroScu. O njem piše ze-Io previdno in mestoma rezervirano. Glede dr. KoroSčeve politične vtose pravi radikalni list, da nekatcri dr. Ko-rošca hvalijo kot veSčega, spretnega in lokavega politika, drugi pa zopet nava-jajo njegovo taktiko napram državi in n;e edinstvenosti. Doma dr. Korošec zahteva avtonomrjo Slovenije, ta v 3eo-gradu pa ni nikdar tega direktno rali te val. Jugoslovenski klub vodi v skup-ščini realno politiko, tisk SLS pa doma v Ljubljani puri proti Beogradu. Dr. KotoSjc na tihem radostno pozdravlja padec PaSićevc vlade, na druji strani pa nikakor ne more z veseljem gledati niti Stjepana Radića na Hrvaiskem, niti dr. 2erjava v Sloveniji. •Samouprava« pa kooSno aarove-duje dr. KoroScu boj In prlpomhiia, da bo začela radikalna stranka ▼ Sloveniji z novo borbo proti kler tkalcem, ker Je prepričana, da bodo to borbo podpfH vsl »napredni elementi na Kranjskem ta na Staerskemc. Radikalna stranka je pripravljena, da prične z organizacijo te politične borbe. Pooštreni odnošaji med mšo državo in Bolgarsko. Bolgarski tisk priobčuje alarmantne vesti. — Beograd. 6. marca. (Izv.) Po po- roJilih iz Sofije je zadnii čas rta Boljjar-skem zavladalo spiošno vznemirjenie zaradi napetosti odnoša:ev rred našn kraljevino in bolgarsko vlado. Po> sod so bile sprejete z velikim razburjenjem vesti, ki so jih gotovi krosi razširili da namerava jugoslovenska voi^a vkora-kati v Sofic^| m fn na vsak načta preprečitl obmejne konflikte. Politične vesfL TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. — Beograd, 6. marca. (Izv.) Trgovinska pogađanja z Italijo so zadnja dva dneva nekoliko zastala. Nobena sekcija ni imela plenarnih sej. TajniŠtvi delsgactj ste ves dan zbirali za poga-Janja potrebni materijal. Kakor je bilo le javljeno, je prispel v Beograd pred-sednik ltalijanske delegacije Lucioli. Predsednik ftalijanske delegacije danes poseti finančnega ministra dr. Stojadi-novića in zastopnika trgovinskoga mi* Bistra dr. Kojića. Prihodnje dnl začno jiopet razpravljati vse tri sekcije. ŠESTA VA NOVE ALBANSKE VLADE. i— Beograd, 6. marca. (Tzv.) Po cfi-djelnem poročilu iz Tirane je sestavlje-na nova tiranska vlada: Ministrsko predsedstvo je prevzel Š e f k e t beg Vri a ci, ministrstvo zunanjih del l!li«a beg V r i o n I pravosoino ministrstvo Misid Lipihoda, vojno ministrstvo pofleovnik Aranatas, ministrstvo javnih del K o s t a 5 Kota. mini-strstvi financ in prosvete §e ništa zase-deiii. — Beograd, 6. marca. (!zv.) Nova albanska vlada je b'\.\ scstavljcna 3. t. m. Albanska narodna skupSćirta ie *z~a-zila novi vladi zaupn'.co z 5J glasovi proti 26. Glasnvan.ia o zaupnici se je \zdrža!o 16 pcislanccv. MUSSOLINI IN ZVEZA S FRANCIJO- — London. 5. marca. (Izv.) Parišlei đo-SrfsnfV =Daily Telejrrapha« objavila zanfmi-vt odkritja o poteku posraianj med Mussoll-nijem in Francijo za raz^trjenje ftalijansko-spanske rveze. Ko le Mussolinl razna! sa mornariSkf nacrt Anjrltje v Sredozem^kem morju. je stavU franeoskemu poslaniku ▼ Rimu te-le prcdlnge: 1.) Franc'Ja na] rstop! kot rretja ▼ Ita-Hiansko - Spansko pomorsko ivezo. 2.) Franc'la Ima dobaviti Italt'anskl |e-kleni rndastrl'l trllVo rrde. kl h po"«bna da se produkcija Italije poviša za mll.'lon ton. 3.) Italija se obvezuje pođpfra« ffranco-9ko st«l?§če pri pribodnjlfa rc paradi U Ih po-rajanjlh. Mussolintlcvo ponudbo ie FraTiciJa kratkomalo ravrnfla. ker bi taka rveza po-menjala oćivlđen prelom sporazuma t An-glilo* Mu^ollnl Je na to tuđi vpra^af fran-coskcea poslanika, Če ie Franciia pripravljena pndnfratl ltalijanske asDiracile v zapadni Af'iki proti Ancliji. Tuđi ru Franco-ska ni odobrila te Italijanske »ahteve In Je aploh FrancIJa odloCena v reparac?l«kem prrbJemu sporazumno s Anglljo nastopatL DFMON^TRAC.TE PANCNIH URAONIKOV NA DUNAJU. __ DunaJ. 6. marca. Orv.) V prvem jkrrlu kjer ie nalveČ velikih bank. so bfle TCcaJ velike demonstracije fzprtih banCnih iiradn'kov. OVnli potdne so se zbrali urad-nrki pred prlačo dnnaj^ke^a Bankverema, dn protcsMrolo proti stavkokazom. Demon-* stracHf ^o znvzcle take d:menz?le, da ie bfl povclh'V lavne straže prisiljen ražena« demonstrante a orožjem y rokL Izvršenih }• bilo več aretacl! Aretlrance »o njih tovarili burno pozdravljali ter spremliali na policijo. Na dvoru so b le tako strastne demon* stracfle. da Je morala poUc'ia poteKnlri sablje. Prl?To ie tudl do dejanskesa spopada med demonstranti In policijo. Na dvoru *e Je zbralo okoli 10.000 sravkujočlh urad-nikov. Ob 16. poootdne 9o te zbratf »tavVul n& bančn! u radnik? pred poslntHem ivezrteita kancelarja. Batičr.l uradnlki napx>vtduiejo v po*?ebne!n komunikeju poostiitcv stavke, čc ban?nf 5lndHcat ne ucod,* vsem za^tevam. Rančnl *ipdTkat je sklenM odteirn?ti prokuro vsem stavkujočim prokurfstnm. B?nčnl sindikat odklnnla v posebnem komtin:kf|u na-daljna porajanja z bančim! uradniVf. drk-ler ne dajo ti popolncjra z^diSCenla radi dosodkov In demonstrt»clj. kf so b:le na-perjene proti delavolin'm uradnfkom. Pri neVaterTh banVah %r% prostovolino nastoplli de!o nekateri bančni urndn-Vl. Proti tem so nas tor** !l stavkuiočl s palfcaml ?ti pasliml bf- Padićevcev do danes Se po-polnoma nedoločeno. Razpust nečega državnega zbora. * Bcrfln, 6 marca Orv.) Za soboto|t oapoved&rt rarpust nemSkeca driavitecn zbora, Razpnst so odobrile rse parlameo* tarne fraketie. Vojaška kontrola v Nemčiji. — Pariz, 5. marca. Havas.) V prisotno-stl m£tr$a!a Focha Je po>slan:?ka konferenca odobrila v«teb!no note. naslovljeno na Nem-čijo v zadev! obnovitve vnJaSke kontrole. Sprelell so se predlojfl stavljeni od A nalije, z neknterlmi nebistvenim? spremembamL Vaja^ka kontrola se ima razširfti na vso Nemč;jo in ima ujfotoviH talofe orol-Ja, ozir. municije. Nota le bila snoči izroie-na nem.^ki vladL VOLITVE V FPAVCOSKl PARLAMENT. — Parir, 6. marca Cfzv.) V pnrlatncu-tamfh krogih se vrli žrvahna debata o razpfsu novfli vofftev. Sp!r>$no ie mtienje, da naj b\ se voffrve vrlffe dne 1. maja. Desn^nrskl republikanski lrro*t pa f«rm-žajo ieljo, naj bf se volfhre vršile 1& maja, PRVI RUvQKI PARNK V ITALIJL __ Rim, & marca. Orv.) fCaVor poroCs- ?o nstf \% Barfja. |e tla pripiti! prvi ntskl žitni pamfk ki |e prlpetjal 1000 ton žita sa Italllo v smislu novosklenlene trgovinske pogodbe. Pamfk )e y prlstaallCa rasvil so> vjetsko sasUT^ i «= Kaj hoč* Stjepan Radić? Pod twn naslovom prinaša beogradska »Sa> mouprava« uvodnik« iz katerega posne« mamo aledečt odsUvek: »Zakaj želi Radić volitve? Prvo »ato, da a čini vara svoje utnijcnc, razočarane in prevarane seljake. Stagnacija ubija vsak pokret in zato feli Radić volilno vlado. 2cli jo danes, ker misli, da razpolaga s nekaterimi dob rimi geslL Pozneje. ko bi se videlo, da je Italija napram nam v resnici korektna, ds se angleška de-lavska stranka ne vmešava v naSe no« tranje zadeve. da Bolgarska miruje, da nsi dinar raste, da se seljak ne buni proti »parcelaciji« — tedaj bi bilo s volitvami težje in uspeh bi bil nesigu* rcn. V tem obstoja vsa lokavost in ves Radićev nacrt. Ne odstopati od pro» grama, ostati se dalje protivnik držav« nega in narodnega edinstva, ojačati se na voTitvah in na t« način še z večjim uspehom voditi borbo za delitev držap ve. Davidović je za Radića samo sred* stvo za s'abitev in rušitev države.« — S tem »Samoupravinimc odstavkom so* gTaŠamo popo'noma, ker Radiću prin« cipijelno ne verujemo. Ustreli] je že dovolj kozlov, da ga resen politik ne more uvaževati. Zadnji stavek pa bo v to'iko netočen, ker je tuđi obratno mogoče, da ima g. Davidović z Radi* ćem svotc posebne račune in da je go* tovo toliko oprezen, da ga zmedeni hrvatski demagog ne bo prevarit. = Kako »farba*: Ra^lć hrvatske seljake. V pos'ednfi StevPki »Svobod« nefa rloma« ronatiskuje Radi«? č^nnek o češkos'ova^ki iz moskovskih »Tzve« stij«, v katerih neki ru«ki diplomat blebeta o »žalostni usodi ČeSkoslova« Ske«. ki so jo haje sedaj zapustili njeni zapadni in srednje«cvropski zavezniki. Ctanek je smeten, ker je danes Češko« s'ovaška najboHe konsolidirana in vpo* števana država Evrope. Prcvodu take^a čfanka pa pristavlja Radić sledečo mo* drost: »Takšno lekcijo daie samoza* vestna delavska in scljaSka Moskva nasi'ni. naduti, nokvarjeni in gosposki vladi v Pragi. V Pragi so lahko srečni, dok'er jih v Moskvi vsaj na ta način vpoštevajo. Beogradski vlastodržei pa so tako prerirani in ne pomenijo za nov pokret v Evroni prav ničesar, tako da se v Moskvi jedva najde človek. ki bi se sploh zmenil za Jugoslavije.« Rcs, velika nesreča za državo, ako v mo* skovskih »Izvest jih« o nj ej ne iziđe članek! = O gvobodi v našf drlavi. V za* grebškem »Hrvatu« čitamo pismo na zunanjega ministra dr. NTinčića. v k*»te« rem neki dr. Hanžck !a£e, da živi v Stari Srbiji in Makedoniji element, ki nam je po jeziku deloma. po duhu r>a popolnoma tuj. in da o srbstvu teh ob« lasti ne more biti govora. — Nato pa pravi doslovno: »Na temelju neizreklji« vih naporov našega naroda (Čudno, da Se to priznava!), smo od Evrope prejeli te oblasti kot svoje, toda radi svoje nesposobnosti smo jih že izdubili! In zato vprašujem* čemu tolika kri, čemu mučiti ta svet in sebe. Ni naš. ni srbski in ker ga ne znamo pridobiti za srb« stvo. prepustimo pta z božjim mirom, na) živi, kakor zna in povrnimo se v svoje meje.m — Tako g. Hanžek (od nemSkega Hansa), ki pravi, da je to izjavo slišal iz ust makedonskega Srba. LJpamo. da se »Hrvat« ne pritoži nad svobodo, ki vlada v naši državi, ka Hi drug je J3 takt izjava resda nemogoča. Pa rudi »hrvatska republika« bi drugače postopala s svojimi manjšinami, reci* mo s slovensko, če bi se hotefa odcepiti in če bi take težnje prepovedovaU javno, kakor dela propali dr. Hanžek. = Italifanski pos'anik pri zunanjem ministru. Po poročilu iz Beograda je včeraj posetil zunanjesa h.inistra itali* janski poslanik general Bodrero. = VfatTn demanti. Z ozirom na tr-đitcv v komunikeju Rad**eve stranke, da ie vlada sklenila tajno pogodbo z Italllo glede eventualnih nemirov v Jugoslaviji, }e vlada Izdala tale demanti: »Kar se tiče trditve v komunikeju. da obstoia med na§o državo in Itall'o tajna pogodba, glasom katere bi Italija poslala, ako b\ bila v to pozvana, v na-lo državo svoje čete, vlada najkatego-riSneie demantafr te vesti In Iz ja v U a, da takfne točke v pogodbi ni.« = Kako ie kralj Konstanti« poirajal Antantl crško pomoč. Princezinia Pavla Osthelm - Sachsen - Weimar je izdala svoje spomine na gr§kega kralja Kon-stantina, kl Je bil njen bratranec Dne 7. septembri 1914. fe krali Konstantin do-volil admiralu Marku Kerru, da srne zaveznikom predložiti grški nacrt za napad na Dardanele. Kralj ni želei vstopa v vojno, ražen ako bi Orčijo napadli Turkl. Vezan je bil s posebno pogodbo na pomoć Srbiji za slučaj, da bi jo napadi! Bolgarl Ako bi Turčiia napadla OrCijo, bi bilo sodelovanie z Anglijo že-leti. Orčija ie bila prestala že dve vojni in ljudstvo ni iskalo tretje. Finance so bile slabe, municije malo, brodovi slabo preskrbljeni. Princezinia pravi, da je kralj vedno mislil na Antanto in na mo-rebltno vojno udeležbo na njeni strani. Očitalo se je Konstantinu, da je zapustil arbako stvar. NasproU temu navada, da te }e Orčlja takrat ie, ko je pHSel Veni-zelos do zaključka, da se Turčija in Bol-gariia pripravljata za napad na Orčijo, obrnila na Srbijo, da bi bila za slučaj. ako bi Grčijo naskočila ta dva sovraž-nika, pripravljena poslati na vzhod na grško fronto 150.000 mož v smislu svo-ječasne pogodbe. Srbija je to odklonila, navafajoč med drugim, da je njena ar-maga trudna in da pogodba z Grčijo ne zadeva sedanje situacije. Bolgarija je sklenila pogodbo z Nemčijo. NemSki ce-sar Je opetovano sporočil Konstantinu, da se mora Grčija postaviti na stran Nemčije. Konstantin je odgovori!, da je to nemogoče, ker bi sredozemska angleška In franeoska mornarica lahko ta-koj uničila vso gr§ko mornarico, zased-la otoke in preprečila vsako zbiranle grške armade. Treba, da ostane Grčija nevtralna. Dne IQ. avgusta 1914 je kralj Konstantin pokazal, da je pripravljen vstopiti v vojno na strani Antantc. ka-tera mu je odgovorila, da naf ?e GrČi;a drži mirno, ker sicer se Turčija takoj pridruži centralnim državam. V aprilu 1915. se je s Konstantinove strani zr.ova stavila pnnndba na vse tri antantn- sile, da vstopl Grčija v vojno na njihovi stranu ako garantiralo teritorijalno integralnost Grči'e proti možnemu nasko-ku s strani Bolgarlfe. Odgovora ni bilo. Sbdila je še poznejsa slična ponudba. pa tuđi ni bila spreieta. — Grčija je bila pač slaba in nezadostno pripravljena. Konjtantinu pa nišo zaupali in verjeli. Brošura saksonske princezinje se čita kot naročeno delo v prilog izgnanemu kralju. Na zapadu naj bi se omVnčala srca nad g^Ško kral:evsko rodbino, ki ie vendar v času vo?ne ta'co koprnela po vojni udele^bi na strani antante! Vse je bilo korektno pri Konstantinu, in tuđi r\\ res, da se ni dr?a! pogodbe s Srbijo. Se nemškesra cesarja ae ni bal in se ni udal njegovim ukaz'v-r?. Torej. pomagaHe na zapadu. Da bo ta klic na pomoč pre-gnani kralievski rodbini kaj pomagal, ne \ferjamemo. = Spfošno xavarovanie v AngTHI. AngleŠka vlada pripravla zakonski nacrt, da omogoči vsem delavcem primer-no Življenje za časa brezpo-elnostl. V to svrho raz§iri vlada sedai vel;avni sistem naciior.alneKa zavarovanja. Nadalje izdeluje vlada nacrte za regulacijo oziroma za izkorišcanje toka reke Se-vern. Električne naprave na tej reki bi zadostovale štirim industrijskim okrož-Jem, med temi tuđi Londonu. StroŠki naprave se računalo na 30 miliionov pfundov. Vod a liberalcev. Asqutth, je danes iziavil na zborovanju v parlamentu, da Izvaja delavska vlada prav-zaprav poliriko liberalne stranke. Radi tega podpira Pberalna stranka de!avsko vlado, uporabi:aioč pri tem primerno kritiko. Glede brezposelnosti zastopajo liberalci stališče sociiainega zavarova-n]a proti vsem nevarnostim inđustrij-?kega življenja. Radi načelnih nesoglaslj se v liberalni stranki pripravra razkoi. Pn del namerava k delavski stranki, drugi k H^i^ps^om {W«-erTrri*:''r*em). = Bnlgarsko - tarškl cđno3a|% — Med Bolgarijo in Turčijo se vrše razgovori za vzpostavo rednih odnoSajev. Polgarijo zastopa carigrajski poslanik Radev, Turčijo pa Atman Beg. =: Kooperacfja UK-^jincev in Be-loni?ov proti Pol'fkl. Ukrajinci in Be-lorusi pripravljajo osnove večje politične kooperacije, naperjene proti Poljski. trn pleie, Tajnost cvetke. Veselje, Ljufc©-zen, Noč, Vizija Ijub.zn!. Na klavirja bo spremljal g. profesor RuĆ. Izmed sk-ed*-teljev, po kaier:h glasbl se ti p'csni prizori vrše. navajamo: Chopina. Griesa, Gou-noda. Dvofaka. Stra-jssa i*t!. Začctek frč-do ob osmi ur? rvečer. FroJajs: vstopnic vsak dan pri dnevni blaga^i v operL Prpsvefa REPERTOAR NAROnNFOi nifD4-LlSCA V l.fUBUANL DRAMA. Za^etek ob 20. ori irečer. CetrleV. 6. marca: ASantka. (premijera) Izven. Pctek. 7 mnrea: Tr! maske, SmeSne pre- c*inze. Priliudni komlsar Red B Sobota. 8 mare«: Kflmcla skoz! uho 5i- vanVe (prem'iern) Izven NedeHa. 0 marca: pop. ob 3. Llliom. Ijud. predstava Irveo Ponedeljek. 10. marca: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. ivečer. Cetrtek. 6. mnrea: Slavček Red A Petek, 7. marca: Poljub Red D Sobota, 8 marcn: Flesni veS«r itiamenite plesnlke »Odys« Izven Nedcli«, 9. mft':a: Afda fzven Pone-deljek. 10. mare«: 2aprttx • • * — Karneta skozi aho ilTank«. V so-boto, dne 8 tm. bo v dramsketn gledaliSčti premjera Ce^kesa dramatika Ft. Langerja vcselofffre. k8tere svetopfsemskt naslov se glasi: Kamel* skox! uho Stvanke. Obsega tri dejanja, Avtor vodi v njih rsrojo junakinjo Zutko tz bede, v kateri je bila rojena, r bogastvo In gospodstvo. Ta pot }e teika fn kočljiva. Prej z\ezc kamela skoil nho SIvanke. kakor pa poroci bogat go-suod siromakovo hčer. Avtor slika tak6 mfljć uboicev kakor infje bosatalev t teredno krcpkTtrrf hi srečntmi poteza ml. Za-sedba Je sledeča: Zurka sa. RoRozcrva, Peštova ga. Juvanova. dama ga. Winrro-va. gospodična gna Ježkova. Alati VHim g. Rogo«, Pc$t» g. šest, Joe Vilkn g. Skr-biniek. Đezchvba g. Ltpah, Andrejs g. Gregorin, Skiga g. Sancin fanttf g. Tav-čar. Režira g. Rogoz. — Lepa Odys gostuje ▼ lhibilansM operi ▼ soboto dne 8. marca ti. Njen »pored obseza Ifrično mfmtčne pleše m sicer: j Promenada, Vrbujenje cvetlc, Snfdenle, i Koketa, Anitrm ples, IdUa ljubezoi. Marki- Knllž^nost. — Novi šo!?ka knjiga. \rV* Jt TTI. itdanje knjige dr. Branka Vodnika; Pre-llcd Brvatsko-srpske književnosti a osle-dirna. L' nakladi Hrvatske^ ^iamparskog zavoda u Zr.jrrebu. Knjiga j; ?ro-p'sana ra vile razrede sretnih Škola; iza* Sao je I. dio, koii obuhtava književnost od najstar!|ih vremena do kraja 18. vijeka, a stoji 55 Din. U predgovoru, autor javlja, da čč II. dio. j kome će brti rrrkn^ana kniievnost XIX. vfieka, izaći ioi tečajem ove školske godine. G!?sb?ri vestnlk. — Direktor zagrebške oper9 Petar Konjovtfi, kom-ponirai ie komorni kvartet v d-molu k! se fzvaja ra koncertu v Liub-HanJ dr.e M. tm. v Fl-harm^nVin! dvorani. Koncert ima 4 si^vke, Izmed katerih so ©rvl trije komponiran; v ieiih 1907— S. če-trti pa !eta 1017 Ta kvnrtet :e bi! prvo-kral izvajan Icia 1917 v Zagrebu, nato 1918 v Pnrizu in 1919 v Beo?rradu. — »Ma vlnst«. Treti! stavek sinfoti;5-neg^ ciklusa »Ma vlast«, ka:erec:a !,Tv«*a Zvcza gcKJben-kov na zvečer v Unlnnj nosi naslov »$nrkas. Tuđ- Če5k«» zsjodovins pozna svoje Amacorke. kl so st3nov:i'e v tako-svanern Dekl!§kem ^radu. Vodila Jfh Je po-!eg Via ste In drupih tud! š^rka. Prevarena v Jiubezn!. obVublia strastna 5^-rka osveto vsem mošV'm. Nekeca dne uVafa »voj'm družicom, da jo pri%e?ejo k dreve-sn. one ps nai se J>05krijejo po lesu. čak?»-ioC njenescA poziva. Z veselo družbo prijaše v *e krAje vitzr. Ctirat. Kar zapaz! na drevesu privezano ŠarV.o m v nem v:p'flm-H Ijubezen do nte. Odvež3 io ter »* razrv dene svojo IhjbeTen. Vltezovs đru?b^ se veselo zRbnv- pri vrCh f'adke medfc©, dokler konfno omamljena ne zaspi. Ko Šarka tn tapazi, zatrnbl na svoj fordni rog In od vseh stran! pridrve skrfte ama-conke. Šarkrne drurice icr pobf:e}o *re3* »prem^tvn. — S«dezi po 30, 25. 20. U. 15. 12. 10 in * T>hu stoliSJa 4 ra 2 Din v Matični knifearm. Sokolstvo. ^~ Vz!dan|!e sp^^^'^^1 kamnor t doma Sokola I na Tabora. Kakor ram pornča Sokol 1. bo za binkoštne praznike 7., 8. in 9. juniia leto» velika proslava ob pritikl do2idavc doma. Na binkoS^ni ponedelck bodo vzidani spominskl kam-ni: enega prinesejo Sokoli iz Srbim (najbrže iz Ka:makčalana). cnega iz Hrvatske, enega pa Slovenci. Sokol I v Zagrebu je že sporočil. da se slavnostl udeleži in prinese spominski kamen \z Petrovegore, kjer je padel zadnji hrvat-ski narodni kralj v borbi z Madžari. — Binkoštna ncdtlja bo posvećena poklo-nitvi dobrotnikom Sokola I. Pripravlja se obsiren program za soboto pred bm-kostno nedeljo. ncdsl:o in pondeljek. Udeležba pri slavnostni prireditvi obetj biti velika. — Dramatični odsek Sokola r Mostah nastopi po daij^cm odmoru v neUeljo dne 9. tm. v dvorani na Selu z E. Gangia era-mo v 4 dej. »Sin«. D'ama j; mana po napetosti in pestrostl dejnnja, kakortudi po iahko umitlv1 vseb'n!. Začerek točno ob KS. rvečer Odmor samo po 2. de.nnjU. Pred»>rodaja vstopnic pri br. Remžsario-K obilni udeležbi vabi odbOT. Zdravstvo. ZDRAVNIŠKI NARAŠČAJ. Na unrverzah se sicer medicine! tudl nekoliko praktično vežbajo, kakoc tuđi po lasrajo takozvano praktPKO Iz raznih strt k. AH te vežbe so povsem nezadostne za *Iv-ljcnTe fn tuđi izključujejo sa^ostojno de!r>-vanje. V teku 6 mesecev, katere je »dr-Žema provede! senku^darlj n» v^nkem oć-delku, *P» Je ime' prMiko !zpoznati «elo ve-Hko ltevl!o oboleni In natančno Studirati nJVh potek, njih event. komp'ikacije, n:!ii lečenj* ter se sam prakt'Cno pri tem udcj-srvovatl. Na veCjih bolnlcah se je v tem času gotovo nabr^lo veiie šievilo nntr.v-njih obolenj, kl prklejo obično rdravnJka v oskrbo. na kirurziškem oddellra Je v tem času rudi izvršrl pod na-dzor^tvom In na-vajan>u prknariia večje §!e\rlo c>eradi na porodniskeiP intervenira! pri več težavnlh poroditi. SaJ tekom po^ leta prtdejo zvc5i-ne V5i po2oste;5i s'učajl vsal t>o en al* dvakrat, največ pa 5e poEo^tejš? nn vT$to. Sedaj pa naj baS v teh narvažnejSIh stro-kah reducira svoje delo na tTetJtno časa. torej na/ dvetretini važnih slučalev ra-mudi. Marsfčesa ne bo vldel ra ^poznaU ako se siirčajno v tem Času ne pojavi ka-ka sJcer važna interna boiezen na oddel-ku. — v kfrurgl.'i si absolutno ne bo mceel pridobiti potrebne fzvežbanostJ in *a porod nštvo ie ta rok popolnoma nezadosteti-Posebno «'n bo to sa one, ki so bili vsled vojne fetrcan! Iz prfčetka svojih Jtudlj i« katerim so se priznale olajSave pri Itudiju, da se tfm je skrCFlo število predo^ssnih se-I mestrov, da se jlm Je prlzanaino pri Izpr-tih. ter so taVo utrpe'f na teoTetiiki Izobrazbi, kl i« podlaga praktične. Pa utecne kdo usovarjarl: sai ne bo zabranjeno, da ostane kdo dalj ča*n na od-delkn, saj je ipredpisan le fnmtrmim. — Razvfdno ni, da bi se to da'o nvellavltt. 2e!ett hl bilo, m po^oi hl bfl da se ta ča§ tud! da plača — kajtf zahtevati, da b; ta I čas zjl bol;So Jzrbrnzbo utrpeM brez plače I kot volooUrK bi bilo v tedaniih raxmerah Stev. 56. • SLOVENSKI NAROD« 4ne 7. marca !»4. Stran 9. skraino krivino. — Morda se da doseg vsaj to, da se dovoli hi plača vsakemu tuđi čas nad^iljnega poslovanja. Predpisuie se nadalje ćela vrsta novih r?«dxnetov. Medicina n?p-edujc ?n dobro je, da se vsaj v nekoliko sezn&n\ z vseml napredkf tud: praktičen zdravnik- Da bi v kratkem dolocenem času kdo si mozel pribori« kaj znanja ali vežbe v teh strokah, je pa tuđi najpridnejSim netnogoče — zato bodo pač smatrali vsi ta čas v tegubijen In marsfkdo si spioh ne bo ničesar prlza-đeval. Za kožne fn venerične bo!ezni en •nesec Kar vkli m v čemur se vežba v tej kratki dobi, je povsem nczadostno za iivljenje. Istotako je en mesec za otroške In za mfckcljske bolezni (skupno) premini-malen. Za okulistiko je en mesec !e v toliko, da si vsaj nekoliko osveži teoretiške Piuke, očesnih operacij pa itak kot ?rak-tik ne bo vrSil. — Za oto-laringolcški cd-«!e1ek !4 dni. Mar res kdo misli, da se da-Jo Čudeži delati In priučlii koga larlngo-skopiratl v ten dneh? — Na žfvčnem od-de!Vu. ozlroria umobolnici 14 ^ni! Od umo-bolr* bi se rr.u moglo !e demonstrirati par shičajev, o veliki važnosti predmeta, cm fivlenje ne bi dobit pojma. — V prošek turi rr.esec dni bi morda zadostovalo za tehniko pri obdukcijah, ne pa za proučevanje. j Kaj basni 14 dni bakterijo lobije? In 14 dni pri sanitemi upravu Kaj naj store tam 2 njimi? Sa; bi ne izpoznali niti vseh formula rov in njihove uporabe. O velrkih agcn-dah sanitarne službe pa se sa absolutno ne more poučili v tem času. In naj !f fizlk pri svojem obilncm poslu bo Je profesor, ki bo vsakfli 11 dni držal kurz drugemu kolegu — seveda zastonj. Morda bi btfa umestna ta naredba on-di, kjer Se ni bilo nobene Praktične vežbe, vendar tuđi tam je le povsem nerad ost na. Pri nas pa bi bilo edino na mestu, obdr-žati sedanjo in razširiti se na nadaljnega po! leta praktika za nekatere nove predmete. Tuđi sekundarjl sami so se zato zav-zc»ral: in potegovali. Morda se združilo vsi V^terim je na izobrazbi praktfkov, od ka-terih znanja ali vežhe ie odvisno narodno zdravje, narodov blgfcor — da dosežejo primernejše In blagodejnege ukre?c in zakone. Dr. Fr. O. Pismo tz Anglije. London, 25. febr. Prv\ mimster angleške vlaue Ram-say Macdonald je obenem član načel-stva II. delavske iniernacijonale. Isto mesto zavzema pet njegovih kolegov v kabinetu. Ko ie prišla na krmilo delavska stranka, so ti moSje sicer izstopili iz vodstva II. intemacijonale. veirjar pa so ostafl njeni zvesti in zaslužni člani. Leta 1914. je bii Macdonald vodja opozicije, in ker ni niti sanja! o tem, da priđe kdaj na vlado, je bll iskren, kajti njegove roke so bile tedaj še proste. Doka-zovsj je, da je bila svetovna vojna delo filtri* sira Grey-ja. da js bii naval Nem-^ije na Bel^ijn Je hinavski povod za do-ce!<* neopravičeno napoved vojne Nem-V% Ker mu ni zadostevala propaganda, je ustanovit s svojim: somiSljeniki takozvano zvezo demokratične kontrola, ki je igrala v vojni zelo Čudno vlo-io. Da ni bilo te zveze* bi se nemška armada ne bila tako dolgo zoperstav-Jjaia zavezniškim silam. V Junt.ni I. 1917. je Sla ta zveza 5e dJ'e.. Patrijotični del sngleškega deiavstva Ie bil na bo.išču ali pa zaposlen / tovamah za izdelavo vojnega materijala. Kar je ostalo doma, ie zbra! Macdonald na kongresu de'^.v-skih organizacij, na kateren je progla-sil ustanovitev sovjeta delavskih in vo-iaških deputatov. To ie bilo nekaj slič-nega, kakor kmaiu po^neje v Rusiji. Vodja redanje opozicije Baletom je izjavi! glede priznanja sovjetske vlade nastopno: Razumem, da je moral rnini-strski predsednik priznati sovjet ljudskih komisarjev kot vlado neke neopredelje-ne države. On je to obljubil in obljubo je treba izpolniti. Dovolim pa si pred-postavljati, da je bila beseda dana brsz pravega razmotrivanja. Ko je bil Macdonald v opoziciji, je lahko obetal, kar >e hotel. Kmaiu oa se je prepriča], da ni tako lahko izpolniti obljubo. Mirnih od-nošajev in upostavitve trgovinskih sti-kov z Rusijo si žsle poleg deiavstva tuli konservativci in Ilosirlci. loda to po-meri uposfavitev odnoSajev z vlada, Čije ideali 50 diametralno nasprerni našim. Ministrski nredsednik je sam izjavi!: Delavska stranka ne bo trpela od ruskih vlipiomatičnih zastopnikov niti nezmiselnih intrig, nlii optč.ih trikov (monkey tricks). Ali si :e zrcgočt misliti, da bi se taki izrazi rabili na naslov ameriškega, franeoskega al* sploh kate-re^akoH poslanika? Mar ne sledi iz te čudovite frazeologije, da Macdonald sam dobro razume, s kom ima ooravif?: V opičjem rodu pa je mnogo vrst, raz-licnih po svojih lastnostih. Ene so dobrodušne, drr.ze zvite in hudobne. Tako je Zinovjev, glavna figura v III. internacijonaM in sovjetski vlacJL v odgovor na priznanje izjavi!: Mi borno podpiralt Macdfnalda tako, kakor pod-pira vrv obe^enca. Naio je izrazi! svoje prepričanje, da se bo Macdonald plazi! *ia vseh Štirih pred bogato buržuazi.'o. Bnldwin je dalje pripomnil, da agi-t^cija !H. intemacijonale v Aziji nikakor rJ opičji trik in da nihče ne more izračunati, koliko krvi prelijejo in koliko trpljenja preneso ljudske mase. kadar fzbruhne med njimi anarhija. Kakšen realni zmisel Ima «a Angiijo priznan.e sovjetske vlade? Netnci so že davno Priznali Rusijo in delalt z nemško vztrajnostjo. Todi zadostuje omeniti Wolfa, Stinnesa in Kruppa, da bi bile jasne posledice tega koraka. Po dolgi in naoomi borbi so ti mo/je spoznali, da je nemogoče sodelovati z boljševiSko vlado, in zdaj obracajo Rusiji hrbet. Ime-nujte Hodsona za pooblašcenca. poslanika, arhimandrita a!i papeža. s tem ne povećate trgovine Poleg tega si zamiš-U Rakovskij to zadevo nekoliko dru-gače. On pravi: Rusija mora dobiti ta-koj trgovski kredit v znesku 20 do 30 miiijonov funtov 5terlin.gov. Tretjino te vsote mora dobiti moskovska vlada. Nasprotje med interesi je nepremostlii-vo: mi bi radi trgovino, vlada SSSR pa zahteva denarja in samo denarja. V istem pismu se vrača Rakovskij k temu, kar je bilo predmet razprave na ženevski konferenci. Zahteva namreč zu-nanje posojilo v znesku 300 milijonov t št. Ta vsota znatno previšu;e denar-no podporo, ki jo je dajala Anglija tekom 5iolcua Indiji. Nuncija je že davno ;♦; 1 priznala sovjete, v odgovor na to pa je Moskva pripravljala komursističen puč v NemČiji. Isto se godi na Poljskem in v drugih obmejnih državaK ki so priznale Pusi:o. Vsak moskovski urad v tujini ima kemunistično organizacijo in vse niti nemirov in prevratnih mahina-cij vodijo v ruske misije. V odgovor na te pomisleke in opo-mfne s strani meščan^fcih strank odgo-varja delavska vlada, da je ruska vlada obetala prenehati s propagando. Poleg tega pa je komunistična propaganda nevarna samo tam, kjer se Je nako-pičila opravičena nezadcvolmost ljudskih mas z režimom in socijalnimi prili-kami. V Angiiji tega ni in zato se ni treba bati sovietov. — Taki so torej argumenti /a in proti priznanju sovjetske viade, ki je naletelo na resen odpor ćelo tam. kjer vodi državno ladjo delavska stranka. • • • Naglo !trevzetjc državne vlade po an-icisSki delavsk! stranki je tervalo v angle-Ski državnopravni javno«« raznovTstne ko^nentarje !n predk>ge. kl gredo xa tem. ćn se dosedanjc ustavna negotovost nado-mesti s stalnim? fn .oisanf^ni zakoni. Vse kaže, da so zn ansleSkl paHamentarizem mi-nulf čaši a!ternat!vnc2,a menjanja homogenih vJau !n da postane odslej to življenje pestrejSe, obenem pa huli zamotanejše. Saj se je Maodona'd polastil vlade samo radlte^a, ker najmečnejša angleška stranka ni debila absolutne večine. 2e đancs vlada Ai:g.IHo nekalra tiha koalicija meti laburisti !n liberalci proti uniorfstom, s čemer se po vsei pritiki tuđi v Anglijl uvaja Uoba koalicijskih kabine tov ter najr&zno-vrstneših strankarskih kombinaeij. S tem nasto^ajo pa tud! nevarnustl n^sro^tih mi-nfsterskih in vladnin križ ter možnostl piekomernih ter škodljivih razpustov parlamenta in rarpisov novih voiitcv. &azpis novih voiitev pr;sloja- po obstojjcim < fci-čajnem pravu odsto^ajočemu mifrsnskemu predstdniku tn kralj mit mora potrditl tsr opd pisati vol fini dekret. V tem 02ini je pred tedni pređi aga! Macdonald prvo ustavno novotarijo: minimalna doba par-lamentarncga zasedanja naj potraja 3 leta, medtem ko ostane maksimalna doba prf dosedanjih petih letih. Ta predlo£ delavskega voditelja zr-caii visoko ang'eško sopštovanje pred de-mokratičn'rni načeli. Kajti po obstoječem ustavnim pravu se Macdonald lahko pri prvi prilik' posiuž: pravice razpusta an-gleSkega parlamenta ter t vi^okcdoiiečmii sccij^inirti1" ooljobami aranžira s sodelova-n;em državnega aparata ljuto voliino borbo, da mu prinese absolutno većino fn s tem znago radikalnih sociialističnih načr-tov. Asquith, vodja angleške liberalne stranke je pred tedni nastopil % »novo« ustavno teorijo m trdil, da ima angleški kralj pravico oćklonftl razpis novih voll-tev. Proti temu pa je ustal ves angieSki juristfčni svet ter dokazoval pravilnost ustavnega prava, ki to pravico kralju opreka. 1 a spor potrjuje dovolj jasno dekorativni posel in viogo angleškega vtadar-ia. kjer mu ne dovolijo nrti pravice odklona novih voiitev ter delegiranje nove parlamentarne osebnostl, da poizkusf sestaviti novo ministrstvo. Ce $e torej usvoji Mac-Jonaldov predlos mlnJmalnecm parlamen-tSLrncga, zasedanja, odpadeio vse nevarno-sti potostm voUtev ter tozadevna razbor-ianja javnosti in gospodarskih krogov. Macdcnald pa je sprožil še drugi pred-log, ki pesega enako usodno v dosedanje angleško ustavno življenje io ki hoče zbs-iHti gornjo in dolenjo hiio, to je parlament in senat po kontinentalnem vzorcu. Po dosezanjem pravu mora vsaak vlada bneti nekaj lordov v svoii sredini, to se pravi ra-stt>pnikov gorenje btie, senata, kl iinajo pravico sedeti v vladni klopi ter od tam-kaj zastopati vladne ukrepe. Poslanci parlamenta, to je dolenje Mie pa ne smeio sedeti ali govoriti v gornji h&i, istotako ne smejo govoriti ali sedeti zastopnlki gorenje hiic v dolenji, četudi 90 £)ani vsa-kokratne vlade. Težkoče delavskega kabineta so doslej obstojale v tem, da delavska stranica ni mogla najtf zastopnikov gerenje hiSe, to se pravi lordov, kl so bfh* voljni stopiti v delavsko vlado. Macdonald je premosti! tadf to težkoZn In pridobil tr[ ugledne čiane gorenje hiše sa svoje ministrstvo. VIoga gorenje hiSe je v AngUH samo reprezentativna In ceremonijalna, ter ne posega efektivno v parlamentarno življenje. S •parilamcnt actom« iz leta 1910. ie gorenja lula izgubila vsak vpiiy aa 90* tek sakoaodaTaega ftriieaJa. Prtetola 0 samo pravica, zadržati od poštanske zbor* niče absolutne. Sedej se ie iz bojazni pred nakar se zakoni santi od sebe uveljavijo. Danes torej v AngKJi ne obstoja poleg po-slaniike zbornice ustanova, ki bi jo mogla na zakonodavcem poli« resno ovtrat] ali nadzirati. V fnancnth zadevah, v tkzv. mooey bflfs pa so pravice poslaniSke zbornice absolutne. SedaJ se iz bojazni pred dalekosežnlmi davčniml breme ni delavske vlade pojavila potreba nadrejene ustanove, kl bi kontrolirala spodnk> zbornico, zlasti v fmančnin zadevah. Poslanec Hugh Cecil je siavil pred hi, da se osnuje poieg obstoječih zbornic 5* tretjav ki bi tzvajala, efektivno kontrolo nad finančnimt zakoni, taico kakor vri' franeosk* senat -pravteo, da tzpremiitja in Izpopolnjuje finančne zakone franeoskega parlamenta. Tej tretil zbornici. Imenovani zbornlčnl svet, prisoja Hugh Cecil pravico IzprcminMnja finančnih zakonov, toda glede davkov, posoiil in drugih sličnfh daiafev naj se niegova pristojnost orneji na znižanje tozadevnih po-stavk. nlko zborničnemu svetu, da ga 7 izpremembami vrača zbor-zbomici v definitivno sklepanje. Ostali !!-nančnf zakoni se predlože zbornfčnenru svetu ali pt senatu, kakor pač dotoci zbornic*. Odtod naj se zopet vra^A zbi>rnici v definitivno sklepanje. Ta predio? ni našel odziva nttf v liberalnih niti v inVonističflih, še manj p* v Jatnjrkstičnfh krogih. Bodoči razvoj pokaže, ali te pređi age usvoji an-gleška javnost. wmtmm Rusija in velesile. Izjava Čičerina, O priliki Ljeninove smrti je CiČerin, komisar sovjetske Rusije za zunan.ia dela, podal posebne.nu dopisniku pari-škegra »Ternpsa« dol? 3 izjavo o sp'ošni politiki, ki jo mislij > udejstviti sovjeti po smrti rdečega diktatorja. Ta izjava, ki je silno gostob'esetina, ie polna neresnic in vsebuje četo vrsto nasprotij. Kdor jo čita, mora občjtiti, da so Ljeninovi dediči zelo vznemirjeni, ker njih razkrojevalno delo ni našlo ugodnih tal za prospevanje v inozemstvu. Ćičerin pravi, da je mir glavna ideja sovjetske politike: *Naša mfrovna politika je politika produkcije ... Mir ne samo za razvoj naših produktivnih moči, temveC tttdi za. razvoj svetovne produkcije«. Dovolj cinično, in ironično je, hoteli razviti svetovno proc1 ■ kcijo, če pomislimo, da so Ljenin in t /ariši uni-čili v prav kratkem času rusko produkcijo, ki je tako ze'c procvitala. Nadalje govori Čičerin o upostavit-vi nove gospodarske politike v notra-njosti in o sodelovanju s tujimt kapitalisti, a pri tem pa ne pove, da je s tem pripoznal popolni polom komunistične-ga gospodarskega sistcir.a. KomunistiČ-na Rusija pokleka pred toliko opljuva-ni zapadni kapital. Res, prizor za Bogove! V svojem cinizmu gre pa čiČerin 5e naprej: »Hočemo sodelovati pri do-brobitu velikih množic v vseh državah« pri te!i besedah nam je treba pomisliti le na !ačne in bolne umirajoče množice ruskega ljudstva, ki žive v najstraSnej-ši revščini in proklinjajo svoje dobrot-nike. »Na5i živijenjski InCeres!,« pravi čičerin, >se najbolje Čuvajo po izvršavan f u naših principov, katerih se vedno držimo, čeprav smo bili in smo vedno pripravljeni na dogovore.« In malo prej je pa sam s svojimi besedami po t ep tal te principe! In prvi princin komunizma — fnler-nacijonalizcm — je v dnu zanlkan s stavkom: »Pripravljeni stojimo s puško pri nogi in naša krasn armada je priprav'jena za vse slučaje. Cilj, za ka-terim stremimo, je neokrnjenost naših mej, varnost naših obrežij in vod£, so-dobna uporaba naših morskih Črt in naših rečnih zvtz.^ To je vendar čisto burzujski program, ki nikakor ni v sk'a-du a komunistično vero, po kateri ni domovine, ni države, ni me je, ni last-nine in drugih »zastarelih« pojmovi Sovjetski sistem je še mnogo hujši kot sistem najbolj avtokratskih carjev. In vkljub temu proklamira Cičerin: »Naša politika zavrača vsako nasilnost, vsako izrabljanje drug'h narodov.c Nove laži — na svetu ni bolj zasužnjenega in izrabljenega naroda kot so Rusi pod sovjetsko vlado. Nasilnost voditeljev prekaša vse meje najiivahnejšc domiš-Ijije. SfednflC konca ČiČerin naivno, re-koč: »Zakaj ne bi razvijati medsebojne trgovine, ki bi prinašale medsebojnih korist?« Te koristi pa bi pač le bile enostranske in sicer na sovjetski strani. Sicer so se pa vsi dosedanji poizkusi tujih vlad, družb ali posameznlkov, trgovati v večjem obsegu s sovjeti, pone-srečili, to pa radi tega, ker prvlč Rusija nima denarja, da bi ptečevala, dnigič pa ne dovolj blaga, da bi ga mogla nuditi v zamenjavo. Tuđi so transportne prilike na železnicah take, da na oživ-Ijenje trgovine z inozemstvom ie daleko ni mislit!. Splošni ton izjav kotnisarja za zu-nanje zadeve priča brezdvomno o ne-CJHluJti jvlada v Mgsjsvj, jn q tos&tiL Jo Je Ljeninova smrt povzročlla v krogih komunistov. Ce!o posebni poro-čevalec, ki ga je posial »Temps« v Mo-skvo, je vsled tega vznemirjen- Pri raz-lagi izvajanj g. Cičerina pravi, da se ne srne pretiravati važnost priznanja sovjetske Rusije s strani vlade Velike Britanije. I_______ Kriza v naši operi? Na inicijativo g. Antona Lajovica je skupina ljubljanskih glasbenikov in zastopnikov glasbenih društev podpi-sala iz.avo, ki, kakor vse kaie, ctvarja v našem gledališču resno krizo. Mi smo zaprosili i g. upravnika H u b a -d a i g. ravnatelja Rukavino, da nam podata svoie mnenje o tej izjavi. Gosp. upravnik Hubad je, ial, odsoten, g. Rukavina nam je posial odgovor, ki ga pri-občujemo. Mi sami se za enkrat vzdržujemo kritične besede, dokler nam podrobnej-še informacije ne dajo možnosti, da za-vzamemo svoje stališče. Izjava intendantu in ravnatelju opere: V zadnjem času se trdovratno pojav-Ha)o govorkre, da nepoznani vplivi delajo ra te, da bi se odstranH s svojega inten-dantskega mesta g. Matej Hubad; s.tem v zvezi se imenuje hne ravnateJja Friderl-ka Rukavine ko: interesiranega na taki fzprememb!. Podpisanl nlso v tx>ložaju komTolIrati utemeljenost teh govoric. Ker i>a mlslijo, da prav brez vsake podlage nišo nastale, se čutfjo podpisani v interesu razvitka naše jinsoslovenske zlasbene kulture, dolini podaci nas!ednjo izjavo: Veliki razvoj slovenske glasbe tekom £arei§nie delo silno pofnetnbno. o čemur vsa slovenska javnost niti najmanj ne dvomf, ne more biti torej škodljivo niti njegovo sedanje delo. Nasprotno. Pod njegovim upravniitvom se ie na5a narodna opera Sele prav zavedla svojega jugoslovcnskega značaja s tem. da je prvič po pre\'ratu roleg izvedbe novih slovenskih opernih del, prinesla lrvtr-no iugosiovansko delo, Sirolfno opero »Stanca«. Hidjadovo delovanje usmerjeno dalekovidno v bodoćnest je prvič nudilo predstave zasedene i2ključno s domačiml slo^'enskimi ozrroma Jugoslovanskimi moi-mi in je s tem poJožJio temeM za ono utnet-nliSko kontmuiteto, brez katere ni mogoće misliti, da bi prliio do tako važne umetni-Ske tradicije, katera je edina garancija za staktr in nemoteni napredek na$e ot>ere. Temu skrbnemu prfzadevanj^ ka-tero fle sre toliko na trenutni uspeh kot na sigurne sad ove v dalim bodočnosti, stojf na* r.proti postopanje ravnatelja Fridcrika Rukavine. Slovenski glasber.Jki *o £e svoj Čas povzdlgnili svoj glas «proti g. Rukavini, ker so bHi spoznali v njem človeka, §kodljive-ga za razvoj naiih glasbenih del. Naša javnost na svareči glas na5ih muzZJcov te-daj ni reagirala in nepornani vplivi so držali Friderika Rukavmo na njegovem mestu. V očigled sedanji krizi pa pcstaia situacija g. Rukavfne gotovo nevzdržljiva. Bivši odlični člani našega gledaliSČa, pTed-vsem ga. Medvedova. ga Thierryievat ga-LovŠetova, k. BrezovSek izjavljajo, da ie njihov od hod od gledališta v zvezi z za-držafljem g. Rukavme, tuđi na^ odlični Fe-vec Đetetto hoče iz istega razloga dati slovo na£i operi. Tako udejstvovanje g. Rukavine *e direktno v nasiprotm z interesi konsolidacije glasbenega Življenja v naši narodni operi. Pri tem stanju stvari pa nikakor ne moremo dopustiti, da bi prišla medsebojno na tehtnfco g. Matej Hubad in g. Friderik Rukavfna< Vsa slovenska javnost bi se opravičeno pobunila, če bi imel pri takem ten ta n Hi pasti kot žrtev Matej Hubad, čc-gar delo je nelzbrisno vgrajeno v stavbo slovenske glasbe, dočkn bi ostal na krmilu Frfderlk RuVavina, vo čegar zaslugah za naš ciasbeni razvoj zastonj iSčemo. Zato f>odpisani odločno izjavJjamo, da bi smalrali ne samo za veliko krivico, katera bi se zgodila Mateju Hubadu z obi-stinitviio uvodom a navedenih srovoric. tem-več naravnest za razžalttev slovenskega narod ne jf a kulturnega prizadevanja. Na drugi strani pa slej ko prei smatramo delovanje g. Friderika Rukavine za škodljivo našemu opernemu zavodu in zato ziihtevamo z vso odločnostjo, da vlada odstrani t- Friderika Rukavino < njegove-gm mesta. V UnbOaaS, dne 3. marca 1924. Admmlč Emil, JoTaoec Ferdo, dr. Klmorec Fraa. Kumar Srećko. Lajovlc Anton, Pav-čič Josip, Štritol Niko, Premrl Stanko, PreJoTec Zorko, RavnJk Janko, Skeiiaac U M. dr. Rarnibar Vladimir, kot predsednik OJasbene Matice, dr. Karttn Ivan, kot f>redsednlk orkestralnega društva. Skalar Joslpt kot predscdnlk zbora Giasbene Matice. ODGOVOR RAVNATELJA RUKAVINE* Ravnatelj opere g. Friderik Rukavina sam piše: Gospod urednik? Hvala tepa za Vaš poziv. Izjava, ki Jo poda je jo nekateri našf cttsbenlkl Proti meni, me je osupnila Že po svojem povodu, katerega navafa. Gospod-je beležijo »covoricee. o katertti pa sami orfmavajo, da ne morejo reci, soJi utemeljene ali ne. Zato se pa£ u pravice no čudim, kako morejo resnl možje upoštevati nekontrolirane čenče. Kako bi naj b!t jaz intcrfjSjjtatt na ^siememU X ttBxavi gleda- fiSSa ne vem: menda n« bo nfkdo trdli, da sem s&m kom-petent za upravmsko m+* sto, o tem. kdo bi najbil event. nasledni c II obad a, pa vendar i&z v nobenem slupala ne odlo^ujs^i- Toda glavno ni to, glavno te marveft pavSaln] o^itek, da sem Škodljiv našem« opernemu zavodu in razrvT)>u slovenskih glasbenih del. Očitek ni poOprt niti r enla konkretnim dejstvomi PaĆ pa Jaz lahko navedeni konkretna protidokaze. Tuđi mo» jrm protivnikom ni neznano, da ie obnova ljubljanske opcTe v umetnilkem ozlm vsaj nekoliko tuđi moja zasluga. Krepko sem 1, 1918. soVJelova! pri ustvarjanju slovensk* opere, od L 19IS do 1922 sem večinoma sam arrgažrral osobie. ses tavi jal repertoar, vodM n2$ narvišji glasbcni za^xxl ti-ko, da se nam u- treba srarnova-ri ne dotnft, n§ pred svetom. Uprizori! sem rs« slOTensk« opere, ki so mi bile v tem času izrađene (Lepa VMa, Plesna legenda. Zlatorog) *b kot prvi rzvaja!ec Sirolinega »Stancc« ▼ Zagrebu sem postavi! to delo tuđi na ljubljanski repertoar. Pridobfl sem KonjnvK ćev »Vilm veo« H pa ga je skladatelj na po moji krivdi odtegnfl. Kdo ml more reci da som nssprotnik slovenske ali iugosk> venske glasbe? Ponosen sem tud! na to, da )e naša opera po, dne 8. trn. v gostflni g. Kode!ja Rimska cesta 11. Ker se obvnega zbora vđtležm\ tuđi nekateri zunantf (delegati, voziveitmi tu stanujoče člane, da sa ofo^neta wbormf zanesljivo tideleže. —SlanJkov ▼eter, prfreieti 90 K\ubm Prtmork Fn po restavreterju f. Krapcfo«, v velfki dvorani Kazine je M snoćl prar^ StevHno posečen. Dvorana je bila vsa za-sedena. Od K18. do 19, so bila Jedila, kl jih je pripravH Sef restevracijske kiihmje Varbinek, po vseh pravIHh kuharske umet-nosti, razstavljena na sp'oSen off!e<3. Rn«»-stava je vzbuiala sploSno pozornost hi vseobče prfznRnje. Pc^etilo }o je ni tfotl-ne občinstva, ki soglasno Izrn?a $vok> ob-čudovante vzpričo res tispellm rarstavlie-nim predmctoin kulinarske umetnosti. Vsa ledHa so bHa pripravljena tako okusno in pikantno, da so morate zadovoljiti želod-ce najfcolj rarvajenih gurmanov. Na veće-ni je Ijrrala godba dravske divizKe, nasto-pil p» Je tud1* g. operni pever Slmenc. kl je tudf to pot. kak^r vselei očflral vse naw zoče s svo>Im preKrasnim petjem. Večer. U, ga je zaključi! animirani ples. ie vsestran*' sko usp?l, 7.R kar gre v prvf vrsti zaslugr* g. restavraterju Krapešu, ki ni Stcdil n#* truda, ne stroškov, da priredi ijublJansV.^' mti obč^nstvu nekaj fzrednega, ne vsakdtt-njega. ^ to prireditvljo je dokaza!, da t#. njegova kuhinja res prvovrsrna In da lahko ugodi zahtevam tuđi na4bo!j ra.TvaicniA. gurmanov. — Sohotni zabavni rečer r Kizlni a t. m. Zaradi včerajSnle na§e notice nam |« riošel pra^'cati formalni protest. Na$ đober namen so tolr^ačile oreljubeznivc rospe ta gospodične za zanlkavanje njih samih. — Da ne znamo modemfh plesov? — Kaj )• treba za. to že javnih plesnih šol? In vi o!c-seneli birokrati v pripravlialnern odSoru niti ne veste, kako se pravilno nazivllvfo vsi ti plesif — TakSen le tenor vseh ogorčenih protestov. Poparieni se sklanjamo li* popravljamo včeraiSnfo notico v toliko đt se bodo plesali ta večer tudf: shimmy, f »x-trotti, targo, bfus. java itd. Kar fn kolikor bo kdo hotel! Oprostite in pridite! Ne bo vam žal veselih urla — Pripravljam! odbor. Ponai-^flba ni bll* I« t«dl nU kdar n«bo enake originalu cate> na kupujte raanjvrednih po* itarcdb, aimpaik «dlno !• praivl mADRIA" vanilln-alaidkor In po-olvnl pr**»lc. P»xlt« nm los« MADRIA'«. Turisfika in sport. — Tarfstovskt khib »Skala« opor«rta Ponovno svoje član« na občnl zbor, ki se vr$i danes zvečer ob 20. pri »Levu«. N»' dnevnem redu važne zadeve! _______ » Podpirajte obuoaoe šlepa -h% daraite Simft 4. •?iovrN?r? marca iv*24 st*»v oer. Dnevne vesti. F Lrubi/ant. dru 6. tnarca 1924» KaldEno đnhorščino imamo ▼ Prekmurju? S prav neznatno izjemo je vsa prek-ffrurska duhovščina še vcdno madžarsko, ozir. madžaronsko orijentirana, kl strastno sovrazi vse, kar priđe iz Jugoslavije. V tem oziru imajo jako te-tavno stališče naši uradniki, posebno §e učitelji. Prekmursko ljudstvo je bigotno in vslcd tega slepo udano svoji duhovSčini. V tem oziru ni razlike med katolicani in protestantu a tuđi med katoliškimi in evangeljskimi duhovniki pi razlike v sovraštvu do jugosloven-#ce intelizence in v prikriti mržnji do skupne naše države. Kaše uradništvo imenujejo zaničljivo »prišbke«, kar zna-£1 Isto, kot pritepenci. Pri vsaki priliki bujska duhovsčina proti naši inteligen-€£ prikrito, a tuđi očitno. To priznava tuđi »SloveneCc V svojem dopisu iz Prekmurja dne 5. t m.t ko poroča, kako je kanonik iz Mur-ake Sobote ob priliki blajoslovttve novih zvonov v Tišini pozival »kršćansko« ljudstvo, naj ne zaupa nobenemu »pri-jHeku«, tcmveč zaupa naj le edino do-irmCim (t. J. madžaronskim) duhovnikom fn domačim inteligcntom (kl so Istotako tnadžaronsko orientiran'O. »Slovencu« se zdi tako hujskanje čisto v redu ter nima besedice graje. Sa] je Istih načel tuđi njegov glavni zaupnik, ©rekmurskl duhovnik-poslanec Klekl. Prekmurska KatoliSka duhovščina pa ni tako stroga zaradi »kršćanskih« naSel, kakor je pridigoval omenjeni huiskač v *alarju. Na slavnostni obed v Tišini sta bfla povabljena predsednik židovske ©bčine in nadučitelj evangeljske Sole, ker sta pač domaćina in istih političnih ttazorov kot duhovščina. Ni pa bil po-vabijen okram! glavar, ker je obso-Tražen »prišlek« ter bi se prečastita gospođa v njegovi navznčnosti ne mogla nemoteno razvijati. Kak rodoljub in Jugosloven je Imenovani kanonik v Aiurski Sobotl. to Je tudl Izda! »S!o-▼enec«. Kanonik ie namreč ravnokar naročil nov križev pot za cerkev v Murskl Soboti te — Madžarske. Ker si vendar ni upal naročiti madžarskih na-frisov, a slovenski mu smrdiio, ima kri-•ev pot samo latinske napise. Latinsko najbrže prekmurski kmetje bolje ražu-inejo, kakor slovenSčino. Tak em u taujskaniu prekmurske đu-tovičlne bi morala državna oblast na-Spraviti konec. Sčuvan.a proti »prišle-fcom«, kl so večinoma državni usluž-Ibenci, tangira občutno ugled države !n SBjenlh lnstitucij. Nahujskono kmetsko j^reblvalstvo ne zna ločitl oseb »prišle-Ieov« od njihovega pokliča in dostoian-iptvsL zato sovraži nele sodnike, politič-«• urednike, učitelje, orožnike itd., tem-hreČ je splota sovražno justicl, politič-ađm tiradom, Solam, kraTievi oboroZeni inočl itd. Dokter Je bilo Prekmurje pod 'madžarskim škofom v Sombotelju, Je bila taka orijentaciqa prekmurske du-hovSčine skoraj razumljiva. Toda sedaj ima vrhovno cerkveno oblast nad Prek-murjem mariborski škof. a duhovščina 4c ostala orijentirana napram Madžarski. Naibrž Hm je tuđi škof dr. Karlin — »pr!§!ek«. Veliko napako je napravila naša naučna uprava, da je pust'la v Prekmurju takozvane verske 5o!e. V teh folati so skoraj ncomejeni gaspodarji duhovnikl, a učiteljstvo je popolnoma ^iovaiiu> - Jugoslavenski Qg| ka prosvetnemn mlntetrstvn CSR zm pod-poro jugaslovenskim akademikom ▼ Pragi. Slavnosti so se udelcžUi Stevflnl zastopniki lige in jugoslovenske akademske omladine. Priredite* |e bila Intimna manifestacija £eSkoslovaiko-ju-goslovenske kulturne vzajemnosti — Vedno is-e metode. »Slovenec« je v polemiki nedosegljiv. Argumenti, o katerih vedo že vrabel na strehi »da so puhle fraze in gola demagoška izmišljotina, so zanj edino nterodsjnl In ve-IjavnL Krivdo ra neuspeh italijanske ljudske stranki vidi r iUlijanskih socl-jalistih, ki so v svoji ekstremistični ble-betavosti in brez smisla za realne potre* be momenta odklanjali pozitivno sode* lovanje z ljudsko stranko in s tem onio* godili nastop diktature. Ze mogoče. Toda kdo je zakrivil, da ni bilo tega sode* lovanja? Socijalisti in komunisti nišo povsod tako naivni in neznačajnt, da bt se družili s cerkvenimi kapitalisti, kakor pri nas. Ce so italijanski socijalisti obrnili PIPI hrbet, 2e vedo, zakaj so to storili in kriva je tuđi v prvi vrst! po'i-tika in taktika same ljudske stranke, !d je socijalna samo na jeziku, v resnicl pa Ščiti z vsem! štirimi svoje kapitali-stiene interese. Trditev, da SLS izvaja svoj avtonomizem iz lokalnih interesov nekaterih otnejenih cerkvenih velja-kov, ne potrebu je nobenega medna rod-nepra natečaja, ker drži navzNc klerikalni jezi. Višek modrostl je pa dosege' »S'ovcnec« s trdltvijo. da so cerkvenl veljaki, ker so vedno svoje Interese zapostavljali za interesi stavenskega na-naroda, pristali samoodločbe In samouprave Slovence. Kaj pa je slovensko ljudstvo v očeh in rok ah klerikalnih poli tikov? Molzna krava, sredstvo za do-sego ozkosrčnih cerlcveno - klerikalnih ciljev. Samoodlo^ba In samouprava je potrebna klerika'izmu za to, da bi lahko nemoteno in neomejeno vladal v Sloveniji. Skrb za ljudski bla^or na mu je prpotnoček %z Hosesro tesa končnejra cilja. Nekaj pač mora imetl, da lovi priprosto ljudstvo v svoje mreže. In ker versrvo ni v skladu z materijaTnimi interesi, si mornjo cerkveni veljaki po;na-majjati na dmjf način. Pomajra/o si pa tako, da so nasuli v kmtkovidne ljudske oči avtonomlstičnega peska, «a lirbtom pa pridno kupcijejo z ljudskim! interesi — »Jaz blagoslavliam mir, ne pa vojske,« ie izjavil katolicizem po pape-Žu Piju X. že prvi dan ob izbruhu sve-tovne vojne. In »Slovenece. ki citira te lepe besede, nadaljuje: Od te poti se Vatikan ni dal za las premaknftl. dasi so pritiskali nanj vplivni krogi tako centralnih držav kakor antante in so od obeh strani leteli nanj nachuj5i očitki. Vsak je Želei imetl na svoji strani sveto stolico in se je tmdil, kako bi jo izrab-3jal v vojne namene. Vse zastonj! Niti ena nepremišljena izjava ni padla od strani Vatikana in vsako napačno toi-mačenje njegovih enuncijacij in korakov od strani interesirati ih se je takoj zavr-nilo. StallSče svete stolice je bilo skraj-no teŽavno, toda se je do konca vzdr-žalo. Vatikan zato lahko t zadoščenjem gleda na sveja prizadevanja med vojno in more take napade, kakor so Luden-dorffovi, mimo zavrniti z zavestjo, da je svoje zveličavno poslanstvo na svetu v polni meri izpolnil. — Človeku^ ki Čita to farizejsko zavito laž, se zdi Čudno, da božanstvo še ni poslalo na zemljo ognja in žvepla. da pokonča to duSevno sodomilo. Katolicizem je proslavljaj mir, ne pa vojne? Laž, tako gola in nesram-na laž, da jo je težko primerno ožigo-sati. Stotisoči udcleZencev svetovne vojne lahko dokažejo, da so prelivali kri v znamenju križa in z blagoslovom katoliške cerkve, da so čuli s prižnic vspodbujanje in agitacijo za vojno in da je bil katolicizem tista moralna sila, ki je podpirala fizično in gnala rnnožice v smrt Ce bi se odprli grobovi padlili na bojnih poljanah, bi okostnjakl laliko pričali, da je Vatikan % vsem svojim cerkvenim aparatom res v polnl meri izpolnil zvcličavno poslanstvo na svetu s tem, da je prav pridno pomagal po-Siljati množice na oni svet Dokazi, k! leže na dlani, pa katoličkim moralistom ne zadostujejo. Laž Ima pri njih zelo dolge noge. — Kongres političnih preganjan* cev. Kakor čujemo, se je sprožila misel, da bi se letos ob lOletnici izbruha sve« tovne vojne priredi] kongres vseh onih, ki jih je A vatri ja radi njih poiitičneg* miSljenj« ob izbruhu vojne preganjal*, jih internirala ali vtaknila v ječo, Koih gres bi •* naj vrJil ▼ Ljubljani, in aicer meseca avgusU. Pr^Uog J# vreden r»e» ga uvaževanja. — Umesten protest. Kakor nafto, Ie čmordeča večlna v sadnji seji obeln-skega sveta UubUanskega tprejela pred-log, naj mestna občlna odpove stanovanje vsem ruskim becuneem kl so dobili streho na Oradu. Ta barbarski predlog je bU v občifiskein tvettt sprejat v tre-notku, ko ni bila v cbornid navzoča opozidla. Ker bi pravomoćnost tega sklepa imela za posledico, da bi btll na cesto ^riejU itevUnl ruski akjjjjrnj^ W stamtfeSo na Oradu ta posečajo naše vseučUiSče, je vložil načelnik demokrat-skega kluba obč. svetrtikov g. Josip Turk v roke velikega župana energi-čen protest proti temu sklepu z zahte-vo, da naj vlada ta nehumani in v ni-čemer upravačeni sklep razveljavL Prepričani smo, da bo vlada brez po-miiljania ugodila temu protestu« ker pač ne more in ne srne trpeti, da bi bolj&eviška maščevalnost uganjala svoje orgije Se tuđi v Ljubljani- — Zeniski ostani 1 č~l. poslanika đr. Cl-r&a Duška so bili pripcljanl, kakor smo te poročali, v ponedelfek 3. t m. U Aleksandri-|e v Trst na pamiku »ttelouan«. Pokojnega je spremljala njegova vđova fra. Pavla Du-Skova. Na pristanišnu Je čakala v pclnem Stevilu £sL koloniji na Ceu 2 Inž. Kreibi-ehom in ravnateljem podružnice Zivnoban-ke Skorkovskim. Pole* tega so bili navzo-či tudl *a$topniW Csl. trgovsKfh kromov ▼ Trstu. Iz Pariza Je prlspel brat umrlega Ini. Borivof Dušek * soprogo Iz Prage pa člani rodbine in njegov prijatelj senator dr. Kronskv. Kraljevepca prefekta Je zastopal svetnik Tabinll. CsL konzulat, na Ćelu z generalnim konzulom MachatJm. se Je um:s!|o v Mariboru (na držpvnem meškem u5i-te!ji5ču) se pnčtio dne 23. anrlla ob 8. zjut-raj. Pravilno opremljene proSnJe za pripust k nsposoblienostn! preč se nekaterih faz Iz pol. borbe na Spod. Štajerskem. Svoje s!avje Je lubilant praznoval v o2jem rodbtnskem krosu. — Baletni večer gdČ. Ruse^^n!rh fzkt^cnl naibofl prnktfčn« nfl^vetl. ki se formiilirnio v knn-kretne predlože za eM fmajo mse stavbne zndrTi^c. ozlromn društva. Interes pa fm?Jo t'?d» vsn prac^b^na pođ|tr*H za-5toT>nHd fnd--stri}c (n trtcvlne li v$J oni Id 5?ele onti đo l3s*"nc.i doma. Anketi le do-In3ena n«T dnn 10. marcn nh 10. d^n-Une pole? r*»7stavne dvorane V slnfaju z?drst-ne iTdr^e-'bo ?e vn dm otvoHtve rn7<:tave 1(5. marci se vr*! nrv^ anV^ta ^e i^tosra dne popoT^-nf* Prljn*-'* ?f* nasloviti ni r^-dni£O »Mnfmlr*. Mr»rrhr>r. — Ohf n! zbor Tfrrd!*-ne In s^^o^b^n^ z?dni^re »Mof-mfr*. V ned^l^r, m^rca po oK'oHfvl r;jyna tn^i n^Čbnom — Vesti iz Krania. V nedclfo jj bil pokopan 2Clctni mladcniC Fran Radi. Pod-leijel Je zavratni bolezn!. PovcIJstvo orožnl-ške čete v Kranin Je prevzel porufin'k Srb jMilan K o v i n 5 i ć. — Leto5nje predpussne prireditve so potekle povsem ugodno. Zla-sti sokolska ma ka rada, ki Je priv .ihila v be!e dvorane Narodnega doma nad 8;K) ljudi. Lettis prvič se Je po d I^ih letih uvede! na piistni torek zopet pustni korzo. kS je bil prav čeden. Drugo leio pri3?knjemo kaj večjesa. — Občnl zb( r Oorenjske Sokolske Župe. kl se ie vrSil na SveCnico, Je dokazal. da prednjači OS^. os*a!lm v vseh ozirih, zlastf pa v zidavi lastnih domov, ka-terejra imajo skero fe vsa druStva. Za leto 1924. so bili izvoljenl: za sfarosto dr. Ivmti § e m r a v. za po'Jstarosto Fr?n D o I e n c, Skofja Loka, R. O s v a I d. Jcsenlce. J. Cvar. Kranj. za zapisrikaria Jos. če-sen, Kranj, za raČelnika p-o^vetn^a od-seka dr. Obcrsnel. Jescnlc. Prih^dnje leto se bn vr5»l obeni zbor v Skofjl Loki. — Iz Ovš^š na Gorćniskera nam pi??o-Jo: Na kmedh imame razIfCne duSne pa-stir^e, a le redkl so taki, ki svoj pravi po-kKc razun^eio in se zanj zanimaio. Tuđi v naSl fari imnino duhovnika, ki se orisa za vss drugo, samo kršćanska čednost in Iju-bezen do bližnjega nru :e tuja. Dobro ;c to, da so na5i farani tega firospoda pravo-časno spoznali in da jim besede prečastit-Ijlvega ne gredo Dreveč k srcu. NttSa fara napreduje. Pri imenovanju novih cerkvenih kljuCarJcv se Je župnik prisiljen od se-danjlh rozmer vdal v voljo farnnov in rme-r.o'.ana sra bila dva naprednjaka, ki sta v čast visok em u Imenovanju Še Isti dnn, ko sta bila fzvoljena, naroćlla »Domovv-no«, kt Jo na£ župnfk najbol sovrn/J. Dogodilo pa se je ie nekaj drucega. Nckdo je pripomo^el, da je Iz ovMSke cerkve iz-glnjla politika, ki jo je Župnik v?ako ne-dcljo SirH >n oznanjai s prižnice. Župnik je dotično osebo nekoć zavrnil, če§ da ne petrebuje niegovega denarja za fame zvo-nove. Ćast pa se spreminjajo in 2u?n k se je obrnil na doliCnika s prošnjo, da bi ne bilo napačno, ako tuđi on položi mali t!ar sosedni fari na oltar. Ncuprednjak je bil tak oj pripravljen In ker župnika dobro pozna, ie zadel na pravo struno. Slavi! ma je predio*, da Je pripravljen dati 2000 K za farne zvonove, ako se Župnik obveze, da ne bo pol leta črhnll v cerkvl nobene besede o polirlki. Župnik Je btf s tem pred-iocotn zadovoljen, sestavll Je pSrncno pogodbo hi K> lastnoročno podp^lsal. Župnik se dosedaj tega orldno drži v veliko veselje faranov, kaki pridtga Je sedai zelo kratka. Kar m morel dosečl kancelpara-jfraf, Je tfoserel prispevek ra ivonovc. Dobro W bf!o, ako bi bHo Se mnogo taklh mož, kt bi tmell sredstva in priltko, da spremene cerkev v to, za kaf Je v resnic! namenjena. — Zahvala. Ob prilffcl poroke gdč, O1-Zt Tuiarjeve z %. Fron Praprotnlkom se je nabralo za zled. oder Narod. Čita!nlce y SfPod. Sl^.kl 550 Din, za kar rzreka odbor naliskrenejSo zahvalo. Odbor. — K&ko stoH sedal kvota? Ve^inoma so vse dežele že izčrpale svojo prlseljenl-Sko kvoto ta tekoče fiskalno leto, kl gre od 1. hiHJa 1923 do 30. junija 1924. Od skupne letne kvote vseh defel, kl znaSa 357.80a, Jt dne 36. lan. preostajalo Se 10.098. To )• vse, kat smt orf-tt v Ameriko prtetUcncev do konca Junija. Dežtle z naj-v«£hnl kvotaml, kot An«!elka, Nefnfka, Italija. Poliska tn Rusija so la lz£rpate tvojo kvoto. Itmed onth malo držav, ki Imajo ie neka) kvote na ratpolago le Ju-fotlavUa. Dne 26. Jaa. te preottijalo le 671 od njene letn« kvote. Ve4 kot polovica od 10.090 prlselfcncev, kt smejo le prkL Wd* pod kvota ikaadtaavskffh đrfav. Prancoeka *• ontta dne Imela £e* 1000 orbeljeactv U ia razpotafo. Avstrlta Cet 700 In par driifrtti držav Se neke manjte ostanka. TttUi Rciu li Ju*U U gt^oUnuek !0* Mi _ ^^^----------------- — Statistika letalstva. Pranclja ImA 1542 leta! In 3(>.G '5 mol. Izvežban'h v »f taiskih poslih. V Italij imajo 720 letal ter 11.000 letalcev, na AnKleSkem 599 letal hi 30.215 leta'cev. na Jdponskem 548 pa 5700 let^lcev, v Ameriki 42a !c;a! in 85C0 letaU cev, v Ćeškos!ova$kl 22S le^al in 1200 le-tacev, v BelsUi 1S9 letal ter 1990 letaK ,:cv, na Poljskcm 1>6 leta! pn 1700 letalcev. Tu so našieta samo vojnska letala. — Mciica zastavijainica ima tomesecno era^bo Julija 1923 z?.sia\lj^uih predmetov' 13. marca t. I. popoldne. — Pcl!c*iska kronika. Tekom vCemf-?n!e?a dne so prisp^le na policijo sledeit ovadbe: 2 radi tatvlne. 3 radt prestopki cesinopolicilskcga red.i 3 radi nedostojnoga vedenja, 1 redi nezgeds, 1 radi prckoraCe-nja pilicljskc ure. — Drzen roparskf napad Ka se Je vrača! 5. t. m. okoti 21. ure vpokokn' svetnik Anton Kr-žman proti domu, ga je na vccnlu med HilŠerJevo '« Veeovo ulico ustavil neki nemanec, reko5: »Imate kaj Snopsa na probaj?« Nato pa Jt nenadoma skuSrl lT+r,TatI Krlžtianu zlato verlžico z uro, knr se mu pa v«lcd oć^oia sleđniega ni prsreč'Io. Neznance Je mro vo-beznil. — T a t v 1 n a suknje. Mihaelu Savc.i Iz Fl?r!Janskc vVi:2 ie bila ukraaeni suknja, vredna 10no Din. — Po I-d?cc p'janostl. K^t druei sV:5a? je P"i?c' na ob^2*io k!rr> poove^ft1<% r*»*?ff;er!je Tn prrvda^n^e vsoh na Ma*!-Žartkem tf^Trnn'h mntf?nrsV*ti MeđnrleT zn ?c*o to?i., ker pl5:Jn prcrtl x\?.S\v\ drlav« nlm fntfe^rr. — §es*n«»'ctTetcn mlndonTC \7 t**cč%~ re^a orer^':a 'S^e r~e<*n ko'portcrja. slujj« aH IcaJ R1Tčnesa. Ccn^ne t)OTnT^-ni se ?e wstr?iM voiaSkl 7.drnvn!k k?p:tQn dr. A'cksen \Vlttmafin. Vzrok kamomern i»t točno znan, trd! se pa, da Je \VIttmann T*-vr§M snmnmor. ker Je imel biti s 1. tcj» mčscca reduciran. — V selu Plvica pr? Virovitici je štiriletno dete Fenncn B?diis pilo ocetno kislrno tn je po težkih mukfth un;r!o. — Na cIjivo glasovitega rasbojtit-ka MchmccJa Delija je ininistrstvo notia-ni!h de! mrplsolo razrado 10O.000 Din. — V Osijeku je tevrSl! snmomor nntortfi« Pijanec Mori-: K'ihnf, rrvdotn iz Pre$t:$eY* v Ce3kuslovn5ki. Prcrcznt ?I je t brirv:)© vrat. — Zloglasni rooar Isfn Kamber Je te dni vdrl v hISo Arnnvta MusulMe Sef :ra !■ zahteval od s'ednicga, da mu da hrane ja njega !n za njegove tnvor.'Sc. Ko ie Seftr to zahtevo ot j nasrada za plemenita dela. — Film Je d» srca ganljiva tragedija. Po!en Hcnny Por-ten, priljubljene filmske dive, nasto^n^o ▼ filmu glasoviti umetmkl kekor Harrf LJedtk«. VVaiter Janssen. LouU Ra4*4i I« ĆT. PotzY8dbe. * Nalđent le bila 1. tm. vr*£a U* butčka, Ce se v teku treh dni lastnlk m oglasi ■& dolenjski mitnld, te bo bl&fa prodalo. — IiriMlA H If nfi S*c!tv! tnnlVr* ra^I v Narodnem domu r >In.\ torbica (Čr-n* iakasta). Poltei mjditulj te prj*l» 4« Kt cCda na upr. »Slov, NaruJa«« Jjtcv 56. iJSLOVFNSrTT WKf^nj- raviln:kov. Glede nHh so rarveljavljena dn!oči!a. kl se nanaSaio na potrdflo sposobnosti posiopia In osebe, na Udajanje dovo-i.en a in izvrsevanje obrta, na zakupnik« 7s namestnike, na pravice vdcv hi nedo-Zetnfh dedičev. na prenos in odvzetje obrtne pravice, na prestopke in kazni ter na posiopek rp prizive. Vsa druga določila ebrtnena reda, katerffi se omenjen! pravilnik te dotika, posebno ona, glede oollcijske-^a nadzora, glede obrtne zadruge ifl obrtnica registra ostanejo v veljavi. Zakon z dne 23. 6. 1881 drž. zak. §t. 62 glede toče-E.i igamh alkoholnih pfjač na drobno ie s »pravilnikom isrotako razveliavljeno. Za mlsdoleine fn vdove se zahteva potrdllo o ostbni sposobnosti in o pravici do točenja. Od takse za osebno pravico so oproščenl mladoletnl otroci in pravne osebe, morajo pa y»to nastavit »poslovodjo, ki trna potrdilo 0 osebni sposobnosti. Vdova nf oproSčena te w.kse. Takse za točenje plačajo tako mla-coletni kakor vdova. Izvzemsi Egornjl slučaj za, poslovodjo n4 potreba ne potrdila usebne sposobnost!, ne mrljave pri obrtnem rblastvu. Njega odobri Ie fmančno oblast-vo. Zakup obrta je nemogoč tako pri go-ptiliri hs kavarnf-, kakor pri prodaK alkoholnih pl.tač na drobno in na debelo. V obče veljajo 2a poslednje obrti slične pra-vtce in doiinostr, kakor za gostflne in kavarne. Dosedaj pridobljene pravice giede zakupa RSimestnikov ostanejo nedotaknje-fie. Poslovanje obrtnih oblastev prf pri-do-b!tvi ene alf druge omenjenih obrtnih pravTc obsfojl iPTarzaprav le v vpfsu obrti v ofertnj regfster za koflcesljontrane obrti. V to svrho je potrebna prijava ob prfložit-vi potrdil o krajevnem in zasebnera pra-mi in pravici do točenja alkoholnih -vorn'k obtoženca |e radi previsoko od-meriene kazni vložil prizrv. NEPOŠTEN CARINIK.— KUPCIJE S TIHOTAPCI. Na obtožni klopi sedi danes pred porot* niki 251etni Otokar Zoro, carinik ▼ oštar« ki, bivši uradnfk sporedne carinarnice ▼ Kozariah pri Starem trgu a Rakekti, sedaj vojak ▼ Valjeru, ki je obtozen hudodelstva zlortbe uradne obltiti po § 101. kaz. zak. Obtožnica očita Zornu: Dne 26. febru« arja leta 1921. Je v Cerknici prodat Šestim tihotapcem zaplenjenih volov za. 15-500 Din, v lidtacijski protokol p* je vlcnjižil 10.314 liencn*. nakar mu je slednjf tz^lacal 700 Din dintrjev 50 ptrt. Vsoto 5185 Din 50 para je prtđržal zase. — Dalje je 24. februar ja ▼ fCozaršah zamenjal zdrave^a zaplenjene^a ▼ola posesrnfku Andreju Teličtj za pohiH« Uenega, nakar mu Je sleđnji Izplačai 700 D nagrade. — Istega dne je ▼ Cerknici na javni družbi prodal 9 zaklanih *olov za 20.745 Din, v licftacijskem zamsniku pa je izkazal samo znesek 18.745 Din. Torej si je pridržal 2000 Din. Te e«plenjene vole pa je poleg tega prodal m ntravnost smeSno nizteo ceno, in »icer jih je prodal baS istim tinotancem. katerim ao bili zaplenjeni. — Očividno, in kar tuđi trd- priče, ki »o bile na dražbi navzoče, je bil 3 temi tihotapci domenjen. Da je vole rea prodal tk nizko ceno je razvidno iz tetfa, ker je eden izmed kupčev kasneje proda! tamo Stiri vole ta vsoto 133000 Din. — Na sled st« priJIa tem sleparjem orožniks Hudaklin in Ivan Mauri, ki sta zaplcnila prvo partijo volov In jo trročđa opntftifei ^arftMfiife«^ Zonu. Ko ao bili voli prodani, je bila od ukupne vsote razdeljen* nagrada, fo aicer sta prejeU orofnika od vknjiiene vaote 10314 Din. no odbitku raznih mtnjSh »troikov, nagrado 5104.24 Din« uprava fonda finančne straže in driavna blagajna p« »t« prejeli vsak eno Cetrtino zneska, in slccr 3352 Din. — Oro&» nđeoma pa — je «iela iskupna vsota ca iest volov nekoliko prenlzka. Napravila sta polzvedbe in ugotovils, da je Zoru vole prodal za 15500 Din, ▼ licitacijtki protokol pa je vknjižfl samo 10.314 Din 50 para. — Orožnika sta zadevo takoj prijavila glavni carinarni, ki je trvcdla preiakavo. Med tem je obtof.enee ie podal ostavko na svojo ilufbo. Preiskava je razkrila poleg te Zor* nove slepaHje, ie nekij drugih malverzacij. nakar je bil obtozenec ki je moral mod tem k voftVom v Valjevo, aretiran. Obtozenec zanfka vsaleo krfvdo In &.» »leđno taji svoja dejanja. ZasliSane «o bile tekom dopoldneva razne priče, med drugim! posestnfk Ronko iz Cerknicc. ki je kupil prvo pafcijo volov te 15.500 Din. Priča \*e povc, da je obtožcncu iznlaćal omenjeno vsoto. Zanimiva ie bfla tuđi izpoved priče Anton Modica, gcstilničtrja na R*kcku. ki je bil pri drašbi druge partije vo!ov navzoč in trdi. da je Zornu pred dražho pontrd^l kavcijo, da ga ie pa slednji zavrntl, če5 da je prepozno. Bil je oči vidno domenien s tihotapci. ki so biti na dražbi. — Sodišče je tekom pretsicave odledilo rudi arftacijo Tes lica. in sicer radi zlorabe podkupovaniu dre žavn^^a uradntka. Rasprava se nadaljuja. MARIBORSKA POROTA. — Umor zaradi đrr. V sredo se Je kot prvi zagovarjal pred mariborskim porotrtim sodisčem Vida M i k I o 3. posesrnlk iz Sv. Ide pri Lendavi. Obtožen je, da je dne 16. decembra 1923 v šentidskem ^ozdu ubil s sekiro svojega soseda Venda Peharja, ki Je obtožcnca zasačil v svojem gozdu pri tat-vini drv. Porotniki so vpraSanje radi nrno* ra z&nfkaff. potrdili pa vprafanje uboja, nakar je sodni dvor izrekel sodbo na 7 let te* žke ječe* Najnovejša poročila. Radićevski poslanec v Beograda. P?jl«mentania situacija «c je spremenila ?~~. Vlada * težavaetk .<» položaju. To in ono. popolnom* pripisati obSrrnermj pritoci! fja-di Iz drugih držav, posebno oko ličini da je Čez 100.000 crncev prišlo z juga v državo IUrnoIs. KANSAS. Obrat v Ihdustrtif nadaljtife povoljno in le malo oszaposlenrstf Je ooa- i žati širom vse države. Đržkone bo neko- < liko ma nj deia v mlinlh in v irradbeni stro* : H» n< pričakuje %t pa nikake nezap^sle- ! nost| v teh strokah. Zgradilo se bo veliko ! novih čest. Farniarjl. izvzemSi one, ki se j tzktjuCno bavijo z mlekarstvom fn penatni- narstvom, so Imeli jako slabo leto. zltstl radi šuše. deževja in povodnil. Venda rte previaduje za letos optimizem. Kar se tiče potrebe m zalome delavcev bo letos briko- ne ravno toliko delavcev, kojikor *e jih bo potrebovalo. Dclodaiaici trdijo, da deiavci i veliko man| prehajajo iz eoe službe v dnx- MTSSOUpI. Jako malo ie nezaposlenosti in aktivnr>st v industriji nada'j'ije po-voJjna Potreba po vseh vrstah defavcev bo ravno tako veliki kot lani. Slabo pa je sedaj glede deia v premogarski industriji, kakor tuđi v svinčenih in clnkovnih rudnl-kih; premo^ovnikl obratujeio Ie dva ali trt dal na teden. MONTAKA. PrlmanJkuJe tearfetiin kovinskih nidarjev. na drugi strani pa se opa-zuje neznaten pribitek nekaterih vrst delavcev. Delavne ra2mere bndo pribt'žno iste kot lani. Na soloh pa vse kaže na to, da t industriji in p^Hedelstvu bođn trkom leta prevladovsle bolJSe rstzmers kot tekom mW ncllf! mesecev. NEW JERSEY. Opaža we taS&t neko sezonalno pojemanje industrijalne aktivno* sti. Očfvidno pa je jako malo nezaposlenosti fndtvstrijalni in defavni izgled sa leto 1924. je jako ugoden. Sploh se misli, da bo tekom tega leta potreba no vseh vrstah delavcev ravno tako velika kot lani. Zlatti bo velika potreba po delavcih r ttavbni strokl ?n rav slgumo, da bodo imeli tb| ljudje gradbene atroke polno dela« čim preneha sedanja sezonaina nexapos!e* nost ki pa je (etos jako mathna. Gradnja čest fn obelnsVe gradnje bodo sanoaloTals veliko Itevflo d^Nvcer raznih strok. (NadaJfaJe seJ REKOim V ICf.ANJU PRASTČEV. Catwtcb leto ao ▼ Zdmferrth drfrrafi poft federalnim meao«rlednlm nadsorsfvom es-khll čet 10 firilHonov v«C nrsliCev kot ▼ kiterernlcoH preFnjcm letn. Olasoni flvincv refske«a orada fBnreati of Arrtmal fndustir) plleđelske?a deoartementa Je bilo tekom teta cakfaftfh 83333.7M pr»S5 6. marea. ffzv.) Danes cft 7. žjutraj j* prispel v Beograd pod* predsednik HRSS po si. Ivan Predaš vc. Njegov prihod je iakoj dopoldne tezval v parlamentarnih krogih neobh Čajno veliko pozornost. Ugotavljajo vsl, dm ae je š tem parlamentarna situ* Bcija popolnoma spremenila in da so seda} v$i\ zadnje dneve rszširjenl pesl? mistični glasovi bili zadnji poskus radi* katne stranke za preprečitev testave opozicijonalnega bloka. Posl. Ivan Prcditcc je sedaj ob 12. sprejel ▼ muslimanskem klubu zastopnikc domačega tiska ter jim dal zelo obširno poročilo o stališču HRSS napram Beogradu in o aklepih. da priđe gotovo Ste vilo radićevcev t narodno »kupSčino. PosL Ivtn Predavec je med drugim vaSemu dopisniku, kakor tuđi ostalim izjavil, da je Hrvatska republikanska #e« ljačka stranka na svoji nedeljski kon* ferend v Zagrebu soglasno sklonila, da se podpre ustanovltev opozicijonalnega bloka in da da bloku prfmerno itevito poslance\% na pomoć* Mi smo spora* zumno z JMO in SLS sklenili. da damo bloku na razpo!«tgo vsa naša sredstva. Na tej seji HRSS je bil odobren so« glasno brez vsakega ugovora sklep, da podpremo akcijo bloka* Posl. Predavec je odiočno sanikal vsa poročila listov, da ni bil sklep vod« stva odditi v Beograd sprejet soglasno in da so na seji vladala velika nasprot« stva. oziroma načelne diference. Sklep o prihodu r Beograd je bfl sogfasen« je večkrat ponovil poslanec Predavec, prizna! pa je, da sn se poja* rila med razpravo o tem vpraSanju na nestanku nekatera nasprotja. Na pod' lagi sklepa so takoj vsi navtoči poslenet HRSS izročil! strankinemu vodstvu švojm poslanska poobtastifa rarun 10 do 15 poslancev* kl mo biti pooblastila pustili doma. • Predarec kroči dane« ali jutri poTcriinice* ■-■- fteograd, 6. marca. Qf,v.) Ker te dsnes dopoldne vr5i glavna seja ožjega odbora DS, nf bilo šestanka med sefi opozicijonalnih akupin. Ljuba Davido* vić, dr. KoroSec, dr. Snaho Sn Predavec 9C danes ob 16. popoldno sestanejo na akupn: konferenci, na icAteri se določijo vse formalnosti, kako je treba nasto« pat> pri izročitvi poslanskih pooblestil predsedstvu narodne skupščine. Kakor je iija-vi! posl. Predavec novinarjem, je čisto gotovo, da se pooblastila Izreče danes ali najpoznefe jutri in da se nU ZAPOSLENOST V POEDINIH AMERIŠKIH DR2AVAH. Izgled za tekoče leto, federalni urad za posredovanje đ»?a (U. S. Emplovment Service), ki spada pod Department of Labor, je ravnokar izda! za-nlmlv pregled o delavnih razmerah v 44 zveznlh đržavah, kakršne so sedaj in ka-kr$ne utegnejo bit! tekom tckoCesra leta. V nasleđnjem hočemo na kratko navajatj poročila rlasti Jz držav, kjer «0 i&& rojaki zaposleni v veSjem štcvilu. ARrZONA. Kar se tiče zaposTenost? 30 potreba in zaloga slede vseh vrst delavcev približno pokriva ta. Delavnost v Indu-strlll nadaljuje rn nič ne ka^e, da bi po-jenjala. Obrat v rudnfk'h, mlfnfh \n te\cz~ niskih srediičfh je iivahen in za leto 1924 previaduje optimizem. Minulo leto je bilo Iako dobro za farmarje In bržkone bn le-toi Še več zemlje obdelane kot dosedaj. CALIPORNIA. Zaposlenost v industriji fzgfeđa Zk to !eto lako ugodna SpTogno se pričakuje, da bo 1. 1924 izredno veliko đc!a v sradnjah. Minulo ieto je bTio jako dobro za farmarje fn bržkone bo ta prosperiteta nadaljevala tuđi za tekoče leto. Kar se tiče defa v rudnfkih, se vrSijo priprave za ob-šlrno produkcijo tekom !. 1924. Sodeč po sedanfih razmerah, bo letos ravno tako živahno povpraSevrnje po delavcih« kot la-nf. in se bo potrebovalo Se več neizurjenlh delavcev. COLORADO. Dasi tedaj obstoja običajni zimski prebitek sezonalnih delavcev. vse kaže na to. da bo prfmanjkovalo delavcev tekom letošnje jfradbene in pcfiedelske sezone. Obrat v industriji nadaljuje. Industrije Še nadalje obratujejo obsežno in vsa kaže na to, da se bo v ockaterih strokah tekom tega leta obrat §e povečal. kar bo imelo za posleđico Se večjo potrebo po Iz* tirjentfc In neizurjenlh delavcih kot lani. To velja zlasti slede poljedelstva, električnih napravt iritacije, fzsu?evanja in drugih erađb, kakor tuđi Plina In petroleja. Ta čas je nekoliko n&n] zaposlenosti v kovinskih rudnikifa, ali prlčaktije te, da se bo aktivnost v tej industriji povečala in da bo velika potreba po kovinskih rvdarjih. Zaposlenost v premogovnikih se je nekoliko po-večala tekom minulih tednov in Izgleda dobro za bodočnost Jeklarne so posebno aktivne in bodo bržitone tuđi v bodoČe. IDAHO. Očividno le v te} državi Jsfco malo nezaposlenosti. Ne pričakuje se nikako pojemanie Industrijalne aktivnosti za te* koče leta Potreba po Izurjenfh in neizur-jenih delavcih bo skoraj enaka on! preji-njega teta. Pričakuje se, da bo rudarska industrija, ki je seda) v izbomem stanju, razširila svoj obrat tekom leta 1924. V te] industriji bo potreba po Izurjenfh in neiz-nrjenih delavcih ravno tako velika, če ne večU, kot lani; slasti velja to Klede iztir-jenih rudarjev. katerlh sedaj ođločno pri* manjkuje. ILLTNOfS. Ta si opafati nflčalto pofe-tnanje Industrija Ine aktivnosti, nzun kar se tiče sezonainA delavcev. Edine itroke, kjer se nekoliko mani dela. so Industrije jekla bi poljeđefskih strojev. V gradbeiri strnk! bo letos ravno toliko* in morda 5e več dela kot lani. FarmarJI so imeli preče) dobro leto in so optimistični slede tefcocega leta. Zaposlenost v premo*ovn!k!h se po-večuje in pričakuje se, da za par mesecev bo znatno več premofarlev zaposlen*. Na sploh vse kaže na to. dst bo letos ravno tako velika, Če ne večfa, potreba po izur-jenfh m nefziirfefilti defavdli. Bffo vm le decembra 1923 fcrfkoite v«C »e«a|io«lemwtl !*ot v ennTrem roesecn !. 192?. To pa ni podtesrne okoli 50 radićevih vxn: slancev od pluga In motike* ter prlspo vj Beograd, je posl. Predavec porrdik da je to sigurno in je $s enkrat ponovi^ da bo sledila izročltev pooblastil pred* sedstvn narodne skupŠČine darseg po-pofdne in najkasne.to jutri dooo^dn«. -^; Kakor hitro bo petem iz%rrlena verifikacija radičevih mandatov, teciaj prispa1 vsi za pr»dporo bloku potrebni poslan^, ci v Bec^rad. Glede verifikacije ie po*4. Predavec izrazil tuđi svoje trdno pre*-pri6an;e. da s? ho verifikacija mandifr* tov morafa izvrift! toćno r>o partemen* ternlh običfijlh, po določllih *kupS£lrK «kejra pos'ovn^a m t smfeta ustav# ozhroma cakona, prepričan je tud., da si ne bo nihče drznil krŠHI povsod ve-Ijavnesa parUmentarnega načela o rt*-riiikacUi mandatov. Končno le posl. Pređavet fe?avH zastopnikom lista, da nisr> prl§li v Bca^ grad, da bi začeli borbo proti srbskem« narodu, ternveč edino 1c iz razloga, d* začno boi proti sedanjemu režimu in dm ga čimprej« vrieio. Prepričan >e tuđi« da je v srbskem narodu še taliko zdra>-vih sil. da se bodo odstranila vse telko-če v sedanjem momentn. __Beograd, 6 marca. (Trv.1 Poslav rtec Predavec Je dalje fziavl! novlnar-Jcn, da Je bi! sklep vodstva HRSS odobren v popolnetn soglasza s stranblnlm preds^dntkom Stj?panom Radićem« W je bil o vs rafirjraji na&n pr^> preČL Zbližanje m^d mh državo \n Rusijo. Prvi korale vlade za *porazv.m, -^ Beogrmd, 6. marea. Hzv.) V dU plomatičnih in političnih krogih je da* nes tvorila ie druga vest poleg one o prihoda post. Predavca v Beograd predmet živahnih komentarjev, Storjen je prvi oficijelni korsk za zbližanje med kraljevino SHS in sovjetsko Rusijo. — Vlada js danes odredila uktnjenje carU štičnega ruske ga poslanlštva v Beogra* du. O tem sklepu je bilo izdano kratko uredno poroČito9 kt veti, da so prene* Hale funkcije dossdanjega carističnegn poslanika na našem dvoru, g. Strance mana, In dm je podanik odstej naprej smatrati v Beogradu samo $e kot pri* vatna oseba, ki ima kot iak prevzeti funkcije sa uredltev varaienja povrat* ka v Jugoslaviji *# nahajajočih ruskih beguncev* NARODNA SKUPŠCINA. ?*• Beograd, 6. marca. (Izv.) Danes Je) tra*alt dopolđanska plenuma *kup-Ščinska seja od 930 in točno do opoldne. Pravosodni mimster je zahteva! itročl-tev kler. posl. Vladimlrja Pušenjaka so-điSčti zaradi prestopka v smlsiu § 103. srb. kaz. zak. SkurSčina je nato raspravljala o interpelaciji «emljorađn!$kih poslancev glede dobrovoliskega vpra-fanja. Razprava je bila ves čas zanimi-va, Oovoril le tudl vojni minister, kl ie podal oblima r>o}asnila glede izdaje đobrovoljskOi uvereni. Jutri skupščina nadaljuj« podrobno proračunsko ruc-prava ANGLIJA Df VOJASKA KONTROLA V NEMCUL *— London, 6. marca, (Izv.) Sklep posla« aSice koaferenee o obnovi -rojaSke kontrole oad NemSjo je vrbudil v politični j*mo«ti •plotoo odobravanje. Načelne zaMere. ki jih |e prlpofoomta Anglljt ao: 1. reorgani* cadjtt nemfke drlavne policije. Z reorfani« macija nemSke vojne fndusrrije v mirovno, 3. Uw»Čllc< vaeh dokumentom, nanalajočih •e aa vojn« isdelke, 4. podftljianle sakon« akih določil glede fzvoaa io mroca oroij« ta municije, 5. ▼prstenje rekrutor fn orffaofc« Borzna poročila. -*- Zagreb« 6. marca, Sprcjeto ob 15. *1 77*—SyS S;avr.ttl% 160—1«. StrMn- tfv.i 150. TrtKwe!jsk& 735. Union, paxomtt^ 1025—1075. VevC* ISO—185. — Becrrađ, 6. marca. Dunaj O.ItSf, BnmlJ 285, Berlin 42.50, 2enr>a 1586.75.' London 344.90, Mfian 344.50. Ncwyork »». j Pariz 325. Praca 232.50. Sohin 57-50, i * fNOZEMSKA BORZA. • — Cnr!h, 6. marca. Beosrad T.I7-^i i 7.225, Berlin 1.27—1.30, Amsterdam 215,li' —215.30, Newyork 77»/.—78.25, Lcmdo« 24.845—24.855, Pftril 23.35—23.45, MHa« 24.775—24.829, P«Ti*a 16.6875. Bukarelta 2.05, Sofija 4.12, Dunaj 0.00815—0.00817£ -^ Trtt, 6. marca. Danftinj* rredbo^; sa. Beograd 29.05—29.15, London 100.10-^ii 100.25. Pariz 9430—95, Newyork 23.25-^j 23.35. Prara 6725—67.60, Curlh 401-^O4i.| — Dunat 3, marca. Deviza: Đe^j irrsd 883—SS7, London 304.700—305.70(^1 Milan 3029—^3041, Newyork 70.935—71.1 l&j Parte 2867—2883, Praia 2045—2055, Cnr^ 12.265—12.315. Valuta: dinar 877-^88*» dolar 70.860—71.260, ttr» »25—3045. 6e4W krona 2032—2048. Drobii 9 KrtotiHtaa kraolkt rVewrwtm» tfi-statistike mesta Newyork o krhninalaJk shičatfh v preteklem letn Je razvidno, da le bMo v Newyorlca fzvrSenfti 2597 amoral Hi tfbofev tn v Đrooktymi 1493. Ustretjenti Je bHo v Newyorku 126 oscb v Broofdynfi 42, t predmestjfn 27. Od avtomobtiov ye htio usmrćenih 1234 oseb med temi 140 malih otrok. Samomorov to bflo 900. V— Čfna samomorov }e bfla IzvrSena s plinom aU cm s skokom s okna visoketra poslopja.-Na sastrupljenjv s alkoholom ie nmrto ** Ifndf. Pri Icvrlavante slafb«« Ja ^T«" 6 >?LOVrN?Kl NAROD« dne 7 marca 1**4 ■ ■ ■ ■ ■ ". 1 Inc. P. Stolfa: Brezmofomg letalstvo. Konec Ogletmo ai ted&J dosežene nspehe ▼ ietanju na brezmotornih letaiih. Eden prvih, veliko pozornost vzbuja-joči polet je bil oni te omenjeni leta 1911 letalca Wrighta. Traial je devet minut. Uporabljal je pa za držanje ravnoteži« automatični Stabilizator Brez tega se Je moeei držati v zraku največ 12 sekund V Nemčiji so že ieta 1913, spoznali, da vsebuje stabilizator komplJclranost prene-tli krmarenje v krila m stem kljubovali, enako pticu zračnim šunkom. Leta 1914 se Je ie posrećilo pri vetra 15 m/sek. neka] časa držati na ta način letalo v ravnoves-jn. Leta 1916 se ie posrečil trt !n pol m!nu-ta trajajoči polet s plovnikom pri vetrn 8—10 m/sek. Posebne uspehe ie pa prine-sla povojna doba. to je leto 1920, 21, in posebno leto 1922, ko so se začeti zanimati Jirii kros! za breznrotorno leta-stvo in ko so graditelji in piloti na prirejenlh tekmah imali priliko pokazati rezultate svojega truda. V letu 1920, ko je brezmotorno letal-atvo zapelo zopet IntenzfvnejSe žtveti, so se posrečili poleti, ki so trajali 28, 32, 75, 142, 150 sekund ter so premerili dallave od 315 do 1800 m. Pri 150 sekund trajajo-Jtem poletu je zarisalo letalo obliko Stevil-ke osem ter se dvignilo nad rzhodlšče. Na-»lednje leto je prineslo boljSe rezultate. Ze s polzniki z visečlm letalcem so dosegli potote do 90 sekaad. polzofld ta plovađd p* dobro daljie polete. 150 sekuad tx prejt-njeea leta }e bil prekoračen z 170 sek.; pri tem ie napravilo letalo pot 1900 m Kmala na to z Istim enokrovnikom tuđi ovinek 200 stopinj. V avpistu !■ septembru te*a leta so pa dosesli letaJc! Martens, Klent-perer in Harth nove uspehe in rekorde. Najprvo Martens s 5J4 minutamL ker ie opisa] dva pol na krosa in preletei 3.5 km. Na to K!emperer 13 in pol minut in 7 km, • čemer je prenese! Wri£htov rekord iz leta 1911 na Nemško. Pet dni kasneje zopet Martens 15*/, minute ia tede« kasneja Harth 21 % min. Klemper«r ie uporabljal enokrilca polznika. Marte« enokrilca I polznika, kl je pa imel že plovniike prime-; si, torej nekak prehodnik, Harth enokrflea j plovnika. j Vse te uspehe je J>a preteglo leto 1922 t Vzbudili so posebno pozornost vseja sve- | ta. Tekme na RShnu so trajale oficijelno i od 9. do 24. avgusta. Pris'asMo se ie za to j tekmo 53 letal, 38 eno- te 15 dvokrilcev. Doseženi uspehi so Izvali veliko navduŠe- nje. Vseh poletov je bilo 170. Manj kot eno minuto trajajočih je bilo 70. eno do dve minuti 56, dve do pet min. 19, pet do deset min. 10, en polet ie traial 17 min., eden 20 m;n 15 sek.. eden 20 min. 27 sek., eden 26 m:n. 36., eden 66 min., eden 78 i min. 30 sek.. eden 2 uri 10 sek., eden 3 j ure 10 min. V avgustu je Martens z pole- i tom 66 nrn. prekoračil več kot trfkratno ! rekord iz 1. 1921. Pri tem je letel celih 53 1 do 108 metrov nad IzhodJčem er r.sal osmice po zraku. Po 66 minutah je prspt' sopet na zemljo. 9H kn oddalj«i od Ufco-dOca ter 500 m pod tem. 2e drugi dan. 19 av*. }e t>lf ta rekord preseien po Hentzemi s poletom 2 nr in 10 •ek. Dosege! ie I0O—2U0 m višin: * %i it-hodflčem, se na tej držaJ nad iij uro t?r •e nato jnnstfl v ravn? Crti proti zem y in prlsta] 10 km od fzbodišča. Razmerotna velike uspehe hi r***ri «e prinesel zadnji dao, A. avfcu*** T* dan Je Hackmack ostal v zraka 1 uri, 9 min. m 30 sek. Martens Je letel 26 mm. 36 sek. Vrhunec vse tckm<* ie p«i doseg2 H.rttzen, kl se i* dvifcnil ira.o oređ pc •• uro popoi-dne .1» >sia! v zroitu i»'»iJ in uro m d)».-ee> ."toO n, vt*in2 imd 'fhodšltm. Ta uspeh Je Izzval takrat po vsem »^e c v»t;k-> pozornost in /si svetovni časo^ s* *o o tera več ali mani obširno poročali. .mere?nnt-oo je tuđi. kaj so si nekateri c*n?!s».iki predstavljali, da je bh moR>- tijc usreli. Tako n pr. se je čitalo v franc. Iv;opTj;l da imajo letald namazan rbriz ; :u ko kenvčno snovjo. s katero p^s'ane l.cž:i ?.e-lo rbčutl.'Iva za na.iman?5r> sapi:o. !>• be torej pričii čut. Sp'oh so bMI ti nspehi vtlika senzac;:«L. Po končani of. tekml, dne 25. av^. se je dvignM PokVer (iz Amsterdama) s pas.^žir-jem, tako, da je ta 13 m-nut tra]a;oči pelet prvi s scpntn'kom na brezmntnrncm leta-lu 17. sept. S: «e nekJ Amerf!:flT?ec izrosodil letalo ter IzvrSil polet dveh m:nut petde-set sek. Sp!oh so se vrSflf še pozneje p^s?.-mezni poleti v fportne In Studfjske svrhe. Mflrtens n. pr. ie hotel ćelo preseči Hcnt-zonov rekord, meral ie pa rad: mede po I ori 5 nia. pristati. V Francfji se ie vršila lr isko leto tuđi tekma. Začela se ie 6. ftvg. ter se je Javilo 50 letal. Rekord priredi tve je dosegel 20. avg. Douchy s Doletom 9 min. En letalec se je smrtno pone-srečH. Tekma na AngleSkem je pr!vabl!a sedem letal ter se je vrSila v oktobru. Prvi Je nastepil f*okker. ki }c svoj rekord 13 minut v Nemčiji zviša! nn 37 min. Lern'ec Raynham je dosegeJ pri Četrtem poletu II H m?n. pri šestem I uro, 35 min. 21. oktobra je prekoračil leta'ec Maneyrol nem-Iki rekord za več kot !0 m;n. Ostal je nn svojem posebnem tandcm-cnokrtlcu (c3ve krfl: eno za drugo) 3 ure. 21 min.. 7 sek. v zraku ter p!ul v krogu SX) tih metrov. Rezultati teh teVem so poVaza!!, da je j let v resnici prrvsod mosroč, torej. dn ni samo sluča'en. Skoro vse leta!ske firme so se zapele baviti z brezm letali rzrabl^ajoč Izku.?n^e. dosežene na lanskih tekmnh za letPSnie teVrre. 2e se je OK'asi! Iz Francije nov rekord č'ovekn-ptiča. Bnrbat Je ostal 8 ur 36 m'n med nebom in zemljo. Dose<1«' ta t?p mot^r h obnese!, bo prikazala izKi.?>t:;a. Vian>n nu lastnosr, ki bo rnngoče nnibolj potrebra, da se dd motor iahko vsa\ čas v l.t.in u zngnati in ustavit;. Z usradbo takih rr.^v toriev sevjda ne sme trpe:i ne doscdan.'a konstrukcija plovnika in tuđi ne njegovo izp^poln;evane; ostati mora to kar ie: letalo ki izrablja energ'jo n mirnoga zra1 a. Tud: po'zrdki drbe mVe mot r;c ter se na ta način spremene v mala mo*rrna letala, kf brdo služila v glavncm in*vre-saninemu Sportu. V ne prav da'in: b točnosti bo tako leta'o nnbrl tako razSiric-no, kakor drines dvo- a!: motorno ki lo Na vsak rmiin imamo pričakov:i:i le-tos na pol'u brezmotornega leta'.stva Mn letfilstva kot novela Sparta vnžne rez'-tate in uspehe notraniejra dela, dela v dc-Irvvnicl In cb Studijski mizi v mrse .ih z-me, potem, ko so se vrnili Rrnditeli. te~v-ret"ki !n praktiki ter lcialci z iskuSnjaml Ianskesa le:a. Glavni urednik? RASTO PL'STOSLEMSEK. Od<*o\'orni urednik: VALENTIN KOPITAR. Resimo sekoteki Tabor! Bolčl 2—n: Mati in hci. Bflo je okrog desetih rvečer. Na-veličal semse bil sedeti sr>odaj v gostil-ni, kjer je dremalo par g:ostov ob vinuf a za družbo, ki je sedela v kotu pri kartah, se nisem zanimal, ker mi karte ne ngajajo. Prečital sem novice v »Narodu«, obesil časopis na kljuko in odšel v kuhinjo. »Mama,« sem poklical. Sedela je na svojem stolu, ki je b!l pomaknjen v kot za gredenco in xdelo se mi je, da tuđi dremlje, ker se ji je bila povesila glava na prsa. »Mama,« sem ponovil. Dvijniila je glavo: »No!c »Ah, ta prokleti dolgčas! — Kje je Magda?« »Od51 a je v svojo sobo. Oreš gori?€ »Spat pojdem.« »Rano je še. — Ona 5e ne spi. Poj-gfi, jl boš delal družbo!« »Eh, mama, da bi že skoro mogel proS! Nimam več obstanka tu. Vse je tako strašno dolgočasno, tako prazro, pusto-----------« »Nervozen si in nestrnen. Pojdi k njej, se bosta kaj pomen'Ia.« »Same žalostne povesti. Kot da se je vse zaklelo proti meni.« Mojih zadnjih besed ni čula več. Pove5:la je zopet ida^o in — zadremala. Okrenil sem se in odšd sk^zi vežo na vrt. Zunaj je bila noč. Pcsledal sem v nebo, no katerem so se v^a^ili temni oblaki. Nekaj težkega je Te?nlo v tem nočnem zraku In zdelo se m> j", dr^ se vlega na mojo dti??o in jo t'šči k tlom. Stopi! sem okoti vogla do sto^nta, ki so vodile v stanovanje. Stari pes Ne-ro je skočil proti meni, da je mučno za-rožljala veriga, na katero je bil nri-kfenfen Sr^oznal me je, strese! vel'ko glavo in ^e zavlekei na svoje 'e*t^če. Na vrhu stopric sem se ustsvr, ker sem se donrslTl bosrv-^č^sa, potem pa sem vstopii. Iz nredsobe na levo so bila vrata v sobe, kjer sta stanovali mat; in Maj da. a ona naravnost, so vodile v sobo za služkinje. ' Potrkal sem in vstopil. Mnjda je sedela n^i divanu in preKiedo\a!a album. »Kaj delaš?« sem vprašal. ♦Prorfajam dolgfas,« »Tndi t:?« Vzdi^nifa je. P^imaVnil sem sto1 in sede! vo}ef: nje. Spocrledala sva se. Ona je zaprla album In ga položila poleg sebe. »Reci rri, kaj naj vse to pomen*, te rlutrj-, te slutnje..«« ie vprašala iznenada. »Ah, stara pesem, te tvoj- večne slutnje m? že deteočasijo.« V^ta1 sem in stop'l proti vratom. »Znkaj si tak?« In stopila mi je nasproti. »Kak5en?« sem vprašal malomarro. »Nn, tak. — brez^rčen si z menoj!« »Mislil sem, da bo vse dobro, kadar boš zvede!a vse. Zato sem končno prizna!, samo, da bi *>i!o konec tvoj'm j slutnjam. No, sedaj n'mam več kaj priznati, a tvoje slutnje so na dnevnem redu.« »Bojim se za te.c »Čemu: Ha, ha, smešno — bojim se zate! Prosim te. pokaži mi ona-Ie vrata, naroči mi, nnj se ne vrnem več in viđrla boš, da bom oc-nesel s seboj vse tvoje zle slutnje, strah . ..« »Prepozno! Ne morem več!« »Ne moreš? O, prav lahkn! Samo zapovej, in po ko'enih se bom izplazi iz teh posvećenih prostorov. Pokoren ti bom, kot per, svojemu gospodarju in b'agrrval trenntek, ko soti prv'krat sto" pil v to tvojo sobico. Se Še spominjaš? Prav tako, kot nocoj, je gorela pod stropom električna luč, da je tišti večer sve-t; i pre?nrko. Tebi in meni, da, nama obema je bilo presvetlo. Za*o si zasenči-la žarnico z rdečkastim senčnikom. Od takrat je vsaki večer bila rolna sobica prijetno-mračne svet'obe. Prav tam — !e na on em divanu sva sedela in govorila, srnjaln o sreči. Leno je bilo. Takrat nisi ničesar slabega s'utila, ker je bila tvoja duša polna sreče, srce polno najlenšejara upanja. In ko sem ti izpovedal vse, ko sem ti govoril o svoji nesreći, si se poglobi-la sama vaše in meni je postalo dolgčas. Morda bi bilo bolje, da bi ti bil ono za-molčal.« »Da te ne ljubim, bi me ne skrbelo. Tako pa se bojim zate.« »Lepo je to A Icpše bi b^o. dn se odkričaš skrbi in da me samo ljub'5.« »Zakaj se nisva poprej spoznala.« »Kdaj?« »Pred vsem tem, kar si mi prizna!.« »Cemu?c »Bil bf samo mcj. tako pa, saj ve$, sai razumeš, ona je vmes!« »Ne dotikaj se tega, ker b; ti morda pobegnil, ako bi govor la o njcj. Nimam, nočem imett več žene!« »A vendar je tvoja žena,« je udar lo trdo v mojo dušo.« »Zakaj me mučiš. Majdica?« »Pomiri se dragi. Ljubim te in tvoja ostanem, pa naj se zgodi, kar hočeN »Hvala ti. Kako si dobra, ti moji zlata Majdica!« privil sem jo k sebi in jo gorko poljubi!. Vendar nišo hotele z njenega obrn-za one strašne poteze, iz katerih sem bral Crno skrb. (Konec prfnodntič.) Potnika jra Hrvatsko In Slovenije ki }e t mestih in na deželi dobro uveden, l#6« velika tvoraled. Potniki k-tačarske Stroke imajo prednost. Ponndbe na upravo Slov. Naroda : pod š fro »Savjestan 1659V Naznanilo! Podpisant naznanjam slav. občinstvu» da sem popol-ftoma prenovil in povečal svoj higijenični brivski salon v hotelu Slon, Ljubljana, Dunajska cesta v veži levo, ter se priporočarn. Rudolff Jurmanj brivtki mojster ^r^^ ^T ^r ^F ^ ^r ^r ^ ^ ^ -w t ^ ^ ^ ^ ^"^ ■^-■•-■■■»■»t -w ^w -^ -^ ^- -^ ^ -^ -^ -w ■»■ -w ~mr -^ -w -^ -^ -^ ^ ■»■ ^^ -^ -^ -^ ^- -^r -^ -^ -^ -^ -^ -^ ^^^^ ^m JCakršen gospod, tak sluga. Barka iz vojaškega življenja v enem dejanju. ; Igra se sa odrlli po đmtmU % mm\wm^flnk as?ehoau : Dobiva se v Marodnl ln|lgarBl v Ljubljani, i Cena 10 Din. j Lbcbb ncC Ibrdsocv DNEVNA PRODUKCIJA 10.000 toiov. . MODEL 1924 - «•611 hladl6f •I«ktrl6no »v^tlo, tanopogon I« trobllo. — Raistavna In nadomtilna plati ft 6« « •nlm rtionrniM platlftčam. — Nov« stršila bras •pora, nagnjafil vatroteran. Kaaapl. orig. oratf j» Ta2a la 750 kaj - Gana oa. Dl« 52.OOO"— aastavao ljabljaaa aa padlaa;l aaaaiaHa kanav to tavN. AMERICAN MOTORS. LTD. (K. ČAMERNIK A KO. - BARE&IĆ* SABCC) Dunavska c. 12. LJUBLJANA TalafMftt.477. ---------■.„^„^——^—— I Obnovi'e narnenino! fch1 sfreli. WMw ■t^havfčaa telavalea fpa rovHalaiaa) Ih BARAOA Livblfaaa, t«lanbnrgeva nlloa 6-L Končno sem našel prvsvrstno blago po najalijlk oofiab pri A. Sinkovic nasl. K. Soss Ljubljana, Moititl trf 19 Tam oo vrti INVE« rURUA PRODAJA. Vsakdo naj pookiioll Garantiram, da bo aadovaljonl te iiborno ufinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do iiredno bujnega razvoja in vibudt v cvetu mnogo inteniivnejio oianso barve. Cena zavojčku Din 3*—. RaspoIUja društvo oVrhiarsha lola44 o Krala. Stalna taloga: Herzmansky, Korsika, Urbanic in drogerija ,Adria\ '-r cd>ovort uprave I vtai sa f»rl>o3> 1 I «flt»*r P>lafu|a sa r vft*oraV j IIIHLIOGLRSI F Cana malih oglaaov | vsaka b«iada I SO para. — Najmanja I pa Din 5 - E l- Dobra harmorika »Zcchner« n* trt tone, se prrr^a. — Kol^dvo^s'-a tilic« 26/TI. đesno (?T:o* fic) 1662 Ko*m>!etna onr^Ta r« tro^vfn^ se pTvl« rm 2500 D'n. PHMaHr« t^di t.* modi^tinje. — Naslov ?xv nom. 1014 Popravila svilenih klobukov, čepić in slamntkov po najno-vejših oblikah — izvrštije — Modni salon Stnchlv* Maske, Židovska ulica 3, Ljubljana 1383 Nova pošfljatev ribfe^a olja, zajamčeno pristnega, naj« boljie norveSke tnimke. dospela — Lekarna R«» karčič* Karlovska cesta ?t 2. — Direktni import \z Kristijanije. 1232 Zaloga klavirfev io pianinov najboljiih tovaren Bo» sendorfer, Czapka, Ehr« bar. Holzl, Schweigno* fer. Originag Stingl itd Tuđi na obroke! — Jeri» rra Hubad, roi Dolenc, Ljubljana. Hilierjeva ul *t 5 30 Upravo lista (revije) ■prrjmem noce# nf. — Ponudbe pod šifro »Ugodno/1615« na upra* to »Slov. Naroda«. POZOR! PEKARJM Diamalt tvornice Hauser in Sobot. ka. Dunai, Stadlau. pc* karski slfldni ekstra' t. ie najboIjSe pekars' o sredstvo ter prekaAi v*e ostale dotedanie nad < mestke — Cnvaite %r sličnih potvorh, nm *-»•» pra^ek ali tekočina' '/. t htevajte urno orlgin-^1 »Diamalt«! — Glavno 7 stnnstvo Tn J'inn".-'1? viv Edvard Dužanec. Strn