GLASILD TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO Gospodarski plan za leto 1975 Samoupravni organi tozdov in podjetja so sprejeli gospodarske plane za leto 1975. Osnova za sestavo planov je analiza poslovnih rezultatov za preteklo leto in možnosti prodaje naših izdelkov za leto 1975. Pri analizi poslovanja za leto 1974 smo ugotovili poslabšanje pogojev poslovanja. Nič boljše stanje se ne obeta za letošnje leto. Poslabšanje pogojev poslovanja se kaže predvsem: — v vedno večji konkurenci na domačem in tujem trgu tekstilnih izdelkov, — v visoki stopnji inflacije, kar vpliva na stalen porast poslovnih stroškov in nabavnih cen, — v naraščanju družbenih dajatev z uvedbo novih prispevkov, — v naraščanju nelikvidnosti, ki je še poseben problem za naše podjetje zaradi pospešene izgradnje v preteklih letih in občutnega porasta proizvodnje. Uspešnosti poslovanja ne bo možno zagotoviti z dvigom prodajnih cen našim izdelkom, pač pa le z izkoriščanjem notranjih rezerv, to je s povečanjem produktivnosti dela, z znižanjem stroškov poslovanja, s štednjo pri izdelav nem materialu, z boljšo kvaliteto naših izdelkov na vseh fazah proizvodnega procesa in z odpravo izgub pri nekaterih tozdih in delovnih enotah. Investicijska vlaganja v preteklih letih nam omogočajo, da bomo lahko v letošnjem letu izkoristili gospodarske možnosti za povečanje planskih možnosti. Ne moremo se zadovoljiti z lanskimi rezultati, ker bi nas to vodilo v stagnacijo, kar smo v Novoteksu vedno odklanjali. V nadaljevanju podajam le kratek povzetek nekaterih postavk. Plan zaposlenih Poprečje Plan Indeks 1974 1975 Tozd TKANINA 999 1.051 105 Tozd PREDILNICA 248 318 128 Tozd KONFEKCIJA 871 949 109 Tozd STREŠNIK 93 94 101 Tozd TRGOVINA 65 63 97 Skupne službe podjetja 88 121 38 IVS 109 115 106 Menza Novo mesto 16 16 100 Podjetje skupaj 2.489 2.727 110 Plan prodaje Enote Leto Plan Indeks mere 1974 1975 tkanine in pletenine m 3,657.000 4.052.000 111 - konfekcijski izdelki kom 856.000 1,430.000 167 strešnik kom 5,505.000 6,772.000 123 - trgovina din 36,223.000 49.285.000 136 Število zaposlenih se je v glavnem že ustalilo, razen v Metliki (zaradi nove predilnice) in v skupnih službah podjetja, kjer v preteklih letih zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov ni bilo možno realizirati planov. Tudi v letu 1975 plan predvidoma ne bo izvršen. Poprečni neto mesečni osebni dohodek se bo povečal od 2.735,- din v letu 1974 na 3.181 din v letu 1975. Plani prodaje zagotavljajo prodajo celotne proizvodnje letošnjega leta. V konfekciji pla- Plan rezultata po dohodkovnem sistemu po TOZD-ih niramo prodajo 180.000 kom iz stare zaloge. Tozd Tozd Pred. Tozd Tozd Tozd Skupaj Tkanina Metlika Konfekcija Strešnik Trgovina Celotni dohodek 398,963.792 125,234.444 222,371.766 35,218.666 49,285.300 831.073.968 Porab. sred. in nabavna vred. trg. bi 290.498.789 93,493.283 161.414.932 21.727.127 38,899.275 606,033.406 Dohodek 108,465.003 31,741.161 60.956.834 13,491.539 10,386.025 225,040.562 Pogodbene obveznosti 6,702.700 7,655.000 8,729.516 1,791.900 1,391.200 26,270.316 Zakonske obveznosti 14,312.612 3,373.963 6,036.470 1,062.780 832.189 25.618.014 Osebni dohodki 66,567.624 17,055.996 40,000.000 5,788.394 3,778.708 133,190.722 Ostanek dohodka 20,882.067 3,656.202 6,190.848 4.848.465 4.383.928 39,961.510 Planirani ostanek dohodka se znašala 8,5 %, kar je premalo za obseg poslovanja bi bila primer- segli, pač pa presegli, za kar bo povečal v primerjavi s preteklim letom za 45 %. Stopnja bruto akumulacije (ostanek dohodka + amortizacija) bo zagotovitev poslovne varnosti in reproduktivne sposobnosti. Glede na sedanji nivo tehnične opremljenosti in na sedanji na vsaj stopnja bruto akumulacije, zato si bo treba prizadevati, da bomo planske možnosti ne samo \00-'/< do- obstajajo realne možnosti. Drago Sotler Temeljne vsebinske zasnove glasila Novoteks Zakon o javnem obveščanju zahteva, da mora sleherni časopis imeti svojo temeljno vsebinsko zasnovo, s katero se določi namen izdajanja časopisa, predmet obravnave in temeljna izhodišča uredniške politike. Izdajatelj glasila, delavski svet podjetja NOVOTLKS, tekstilna tovarna, Novo mesto, n. sol. o., daje osnutek temeljne vsebinske zasnove v javno razpravo in vabi vse zaposlene, naj svoje pripombe pošljejo do 10. v mesecu uredništvu glasila NOVOTLKS. V samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo NOVOTLKS, tekstilna tovarna. Novo mesto n. sol. o. je določeno, da se za uspešno, neposredno informiranje delavcev vseh tozdov in delovne skupnosti skupnih služb izdaja glasilo podjetja. Pri oblikovanju temeljne vsebinske zasnove je izdajatelj izhajal iz temeljnih načel naše samoupravne socialistične družbene ureditve, ustave SRS in SFRJ, družbenopolitičnih stališč ter temeljnih načel zakona o javnem obveščanju. Osnovni namen glasila NOVOTLKS je, da vsestransko, objektivno in celovito seznanja zaposlene v dogajanju v delovni organizaciji. Predvsem pa, da jih seznanja z njihovimi osnovnimi dolžnostmi in pravicami v združenem delu, da jih na jasen in razumljiv način seznanja s samoupravno, tehnično organiziranostjo tozdov in njihovimi spremembami, s poslovanjem podjetja kot celote in tozdov, z delom družbenopolitičnih organizacij, s problemi družbenega standarda, rekreacije ter kulturnimi, športnimi in drugimi dogodki. Kot množično sredstvo obveščanja mora zagotoviti: 1. Vsestransko kroženje informacij med predlagatelji samo- upravnih odločitev, med člani organov samoupravljanja in delovnih skupnosti ter med družbenopolitičnimi organizacijami. 2. Informiranje članov delovne organizacije, upokojencev, članov delovne organizacije, ki so na odsluženju vojaškega roka ter štipendistov o celotnem dogajanju v delovni organizaciji. 3. Kot tribuna kolektiva mora skrbeti za vsestransko izmenjavo mnenj, stališč in pogledov, spodbujati osebno prizadevnost članov delovne organizacije, razvijati konstruktivno kritiko in gojiti polemiko ter mobilizirati člane delovne organizacije za akcije, katerih uresničevanje vodi h gospodarskim uspehom in k uveljavljanju samoupravnih odnosov. Uredniški svet 2 stran novoteks Program sanacijskih ukrepov za TOZD Konfekcija inTOZD Strešnik --------------------------------------------------_J V 4. številki našega glasila je bil objavljen pregled poslovanja podjetja kot celote in pregled poslovanja po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. Iz podatkov je razvidno, da sta tozd Konfekcija in tozd Strešnik poslovanje za leto 1974 zaključila z izgubo, ki je znašala pri Konfekciji 21.616.480 din in pri Strešniku 881.85 1 din. Izguba se še poveča za izločitev na sklad skupne porabe. Znesek poslovne izgube so krile ostale temeljne organizacije združenega dela pod pogojem. da se izvede interna sanacija poslovanja. Samoupravni organi tozdov in podjetja so imenovali sanacijske komisije z nalogo, da pripravijo sanacijski program in zagotovijo realizacijo sanacije. Program dela sanacijskih komisij je razdeljen na tri dele: prvi del vsebuje analizo poslovanja za leto 1974 z. oceno vzrokov, ki so vplivali na slabo poslovanje, drugi del vsebuje predlog gospodarskega plana za leto 1975. ki zagotavlja pozitiven poslovni rezultat, tretji del pa vsebuje predlog ukrepov, s katerimi bomo že v letošnjem letu zagotovili normalno stanje. Ker je bila analiza poslovanja že objavljena v našem glasilu, bom v nadaljevanju podal le kratek pregled sanacije. Pri sami analizi poslovanja so komisije sprejele pri posameznih točkah le manjše dopolnitve za podrobnejšo osvetlitev nekaterih postavk. Samoupravni organi tozdov so v celoti potrdili predlog sanacije. Na samoupravnih organih je bilo večkrat poudarjeno stališče, da je sanacija problem celotnega podjetja, ker povzroča slabo poslovanje posameznega tozda stagnacijo celotnega podjetja. Sanacijski program tozda Konfekcija Sanacijska komisija je ocenila. da bi tozd Konfekcija pri sedanji kadrovski zasedbi in brez izdelanega sanacijskega programa tudi v letošnjem letu posloval z izgubo, ki bi znašala okoli 2,6 milijarde starih dinarjev. Na poslovno izgubo bi predvidoma vplivali podobni vzroki kot v letu 1974, in sicer: slaba organizacija dela. stalen porast stroškov poslovanja, stalen porast režijskih osebnih dohodkov in osebnih dohodkov iz nadurnega dela, kopičenja zalog gotovih izdelkov. - premajhna angažiranost vodilnih in vodstvenih delavcev. Predlagani izračun finančnega rezultata v konfekciji brez sanacije poslovanja je nesprejemljiv in bi pomenil ne le stagnacijo konfekcije, pač pa celotnega Novotcksa. Zato so člani sanacijske komisije sprejeli stališče. da je treba že v letu 1975 zagotoviti v konfekciji rentabilno poslovanje. Za dosego tega cilja so bile na izbiro dve možnosti: 1. omejitev proizvodnih kapacitet. s čimei bi prišlo do zmanjšanja števila delavcev. Manjšo proizvodnjo bi bilo možno normalno plasirati na domačem trgu in le delno v izvoz; 2. zagotovitev vsem trem konfekcijam normalen obseg proizvodnje, pospešiti prodajo doma in na tujem, znižati stroške poslovanja in izboljšati organizacijo dela. Komisija sc je odločila za drugo možnost, ki je perspektivnejša za podjetje. Realizacija druge možnosti je pogojena z organizacijskimi in kadrovskimi spremembami v konfekciji. Z gospodarskim planom konfekcije je planirano sledeče: prodaja na domačem trgu iz. redne kolekcije 650.000 konfekcijskih izdelkov in 180.000 kosov iz stare zaloge. V izvozu bomo prodali 600.000 kosov; v letu 1975 bodo vse tri konfekcije izdelale 1,250.000 kosov konfekcijskih izdelkov; skupni fiksni stroški so planirani v znesku 64.151.061 din in so le za 17 '/<■ višji od stroškov v letu 1974. Stroški poslovanja so znižani na minimum, zato bo treba uvesti štednjo; skupna masa bruto osebnih dohodkov je planirana v znesku 40.000.000 din. Izplačilo osebnih dohodkov mora biti v sorazmerju z realizacijo planiranega finančnega rezultata; število zaposlenih sc zniža od sedanjega stanja v skupnih službah konfekcije in krojil-nici za 18 delavcev, v konfekciji Novo mesto za ukinjeni IV. trak in pri vseh treh konfekcijah za višek delovne sile zaradi višjega doseganja delovnih norm in znižanja režijskih del; planirani ostanek dohodka znaša po posameznih delovnih enotah: 1. delovna enota Novo mesto 2.577.916 din 2. delovna enota Trcbinje 1.182.976 din 3. delovna enota Vinica 2.429.956 din Skupaj tozd Konfekcija 6.190.848 din Planirani ekonomski rezultat za leto 1975 temelji na zaključkih sanacijske komisije. Cilj urejanja ekonomskega stanja v konfekciji ni samo tozd kot celota, pač pa posamezna delovna enota. Delovne enote morajo po sklepu sanacijske komisije zagotoviti v letu 1975 najmanj triodstoten ostanek dohodka na neto realizacijo. Osebni dohodki delovne enote morajo biti odvisni od lastnega poslovnega rezultata. Sanacijska komisija je predlagala v 18. točkah predlog sanacijskih ukrepov, ki zagotavljajo izvršitev gospodarskega plana za leto 1975 in s tem tudi normalni poslovni rezultat. Kratek povzetek sanacijskih ukrepov je naslednji: v letu 1975 sc ne sme sprejemati novih delavcev, razen v izjemnih primerih po sklepu sanacijske komisije; nagrajevanje delavcev mora temeljiti na doseganju delovne norme in na uspešnosti poslovanja delovne enote; zagotoviti je treba prodajo celotne proizvodnje. Za vsako povečanje lagerja je treba ugotoviti individualno odgovornost in na podlagi tega takoj ukrepati; dobavo konfekcijskih izdelkov našim kupcem je treba zagotoviti točno po naročilnicah. Vodenje zalog mora biti pregledno po številkah in barvah; za vsako preseganje stroškov poslovanja se korigirajo osebni dohodki; takoj je treba realizirati novo organizacijsko shemo skupnih služb konfekcije in izvesti kadrovsko zasedbo. Sedaj zaposleni delavci se razpore- dijo na delovna mesta le ža-časno za dobo treh mesecev. Po preteku tega roka bo sanacijska komisija ocenila njihovo delo. Delavci, ki mislijo, da se ne bi mogli podrediti sanacijskim ukrepom, ali če mislijo, da so nesposobni ali premalo odločni, naj to sporočijo v 3 dneh sanacijski komisiji; za izvajanje ukrepov je odgovorna vodstvena struktura tozda Konfekcije. Neizpolnjevanje ukrepov se šteje kot hujša kršitev delovnih obveznosti. Sanacijski program tozda Strešnik Pri oceni poslovanja za leto 1974 je sanacijska komisija ocenila. da brez temeljitih sprememb tudi v letošnjem letu ni pričakovati boljših poslovnih rezultatov. Sistem dela iz leta 1974 se je nadaljeval tudi v prvih mesecih letošnjega leta. in sicer: okvare na strojnem parku kot posledica premajhne angažiranosti vzdrževalcev in slabe kvalitete peska; prekomerne porabe pri izdelavnem materialu; prekomerni lom; slaba organizacija dela in neustrezna delovna disciplina. Že v času dela sanacijske komisije se je stanje izboljšalo, vendar bo treba za normalizacijo stanja še občutno izboljšati poslovanje. Po oceni sanacijske komisije je pričakovati po periodičnem obračunu za I. polletje pozitiven finančni rezultat. Z gospodarskim planom za leto 1975 planiramo: plan proizvodnje 6.866.702 komadov na skladišče prevzetega strešnika (ob 4-odst. lomu); plan fiksnih stroškov v znesku 12.664.323 din; plan bruto osebnih dohodkov v znesku 4.788.394 din; plan celotnega dohodka in razdelitve v sledečih zneskih: celotni dohodek 35.218.666 din variabilni stroški 17.143.373 din pokritje 18.075.293 din FIS skupaj 13.226.828 din ostanek dohodka 4.848.465 din Planirani ekonomski rezultat zagotavlja poravnavo vseh obveznosti za leto 1975. ( nadaljevanje na 4. strani) novoteks stran 3 Ko govorimo o TOZD TKANINA, moramo najprej omeniti dejstvo, da današnja TOZD TKANINA predstavlja največjo TOZD v OZD Novoteks, daje današnja TKANINA predstavljala do nekaj let nazaj tekstilno tovarno Novoteks. Ustanovitev podjetja sega v leto 1947, ko je vlada SRS na predlog ministra za industrijo ustanovila državno industrijsko podjetje tekstilno tovarno Novo mesto. V tem času je bilo zaposlenih 120 delavcev. Ob ustanovitvi je Novoteks pričel s proizvodnjo mikanih in vigogne prej ter tkanin iz teh prej. Leta 1958 je stekla proizvodnja česane volnene preje v novem obratu predilnice v Metliki. Potem smo proizvajali vedno manj tkanin iz mikane volnene preje. Proizvodnja se je postopoma preusmerjala na proizvodnjo česanih tkanin, mikano volneno prejo pa smo izdelovali le kot uslugo drugim podjetjem. Do leta 1960 smo imeli zelo širok proizvodni program od proizvodnje odej do finih česanih tkanin. Tako širok proizvodni program ni omogočal visoke produktivnosti in uspešnega poslovanja, zato smo 1964 ukinili novomeško predilnico mikane preje in se odločili za izdelavo samo česane volnene preje in česane preje v mešanici diolen/ volna. Pomembno je omeniti, da je Novoteks prvi v Jugoslaviji začel proizvodnjo tkanin v mešanici diolen/volna. Diolen, mešan z volno je kmalu izpodrinil druga umetna vlakna. Odveč je ponavljati, da smo zasloveli ravno zaradi tega vlakna, ki daje v mešanici z volno odlično kvaliteto preje in tkanin. Leta 1974 smo se organizirali v TOZD. ki obsega naslednje proizvodne enote: predilnica, priprava, tkalnica, oplcmenitilnica in plctilni-ea. Poleg teh enot sestavljajo TOZD TKANINA tudi skupne službe, in sicer: tehnična priprava, nabava in prodaja, oddelek za konstrukcijo tkanin ter kontrolni sektor z laboratorijem. Skupaj je v 10ZD trenutno zaposlenih 1.010 ljudi. Proizvodne enote so zaključene enote s svojim proizvodnim procesom, vendar so med sabo tesno povezane. .PREDILNICA V sklopu enote predilnica so: obrat barvarne z lisirnieo, konvertir-nica, obrat predilnice, skladišče barv in kemikalij in surovin. Skupno je v teh oddelkih zaposlenih 213 ljudi, plan delovne sile pa predvideva 220 ljudi. Manjše število zaposlenih oziroma prevelika fluktnacija delovne sile so že star in pereč problem predilnice. Ta problem se predvsem kaže v količini narejene preje in kvalitete. V barvarni barvamo diolen in volno. Vsak mesce pobarvamo približno 110 ton materiala, ki ga potem predelata novomeška in metliška predilnica. Predilnica prede najrazličnejše številke preje, od Nm 20 48/1 v čisti volni ali mešanici diolen/volna. V nekdanjem skladišču surovin, ki je bilo premajhno, je danes konvertiranje, to je rezanje in priprava diolena za barvanje. Poseben problem je skladišče surovin, ki ga nimamo, tako da je surovina uskladiščena na različnih krajih. V predilnici Novo mesto delamo v 3 in pol izmenah in smo v lanskem letu plan proizvodnje presegli za 14.376,10 kg preje. Letos sredi leta naj bi ukinili nočno delo iz sobote na nedeljo, s čimer bo storjen prvi korak k odpravi nočnega dela za ženske v predilnici. PLETILNICA Obral plctilnica je najmlajši med obrati Tkanine, saj je začel obratovati leta 1971; V obratu je 6 okroglih pletilnih strojev, zaposlenih pa 12 delavcev, ki so do 1. 1. 1974 delali v 4 izmenah. Zaradi slabšega plasmana te vrste blaga na trgu smo s tem datumom prenehali delati ob nedeljah, tako da sedaj delamo v 3 in pol izmenah. S tem se bo seveda zmanjšala tudi proizvodnja. Kot rečeno dela obrat le nekaj let. vendar je zaradi visoke konjunkture prinašal visok dohodek, tako da se je strojni park že nekajkrat izplačal. V letošnjem letu in naprej, dokler se situacija na tržišču ne popravi, bomo to blago plasirali po najnižjih možnih cenah, seveda kolikor dovoljujejo stroški proizvodnje, saj mora obrat nemoteno obratovati. PRIPRAVA TKALNICE Delovna enota priprava je vmesna faza med predilnico in tkalnico. Njena naloga je pripraviti predilniško prejo tako. da je pripravljena za tkanje. V tem obratu je zaposlenih 185 delavcev, 132 žesnk in 53 moških. V Dl priprava so naslednje faze dela: skladišče enojne preje, čiščenje preje, dvojenjc in predsukanjc, sukanje in dosukanjc. parjenje preje, previjanje preje, snovanje in priprava votka. V letu 1974 smo presegli planirano proizvodnjo, saj smo nasukali 1.311.855,10 kg preje raznih številk. Povprečno število zaposlenih je bilo 183. Skoraj na vseh fazah dela je bilo uvedeno nočno delo, kar nam je povzročalo velike težave. Plan za leto 1975 predvideva 5,6-odst. povečano proizvodnjo v primerjavi z lansko, tako da bomo proizvedli 1.385.000 kg preje. Konec leta 1974 smo dobili nov snovalni stroj, kar nam je v letošnjem letu omogočilo ukinitev nočnega dela na snovanju. Ravno tako smo ukinili nočno delo na dvojenju in sukanju, na previjalnem stroju pa je bilo ukinjeno že prej. Sedaj delajo v nočni izmeni še delavci na čiščenju preje, predsuka-nju, dosukanju, pregledu in parjenju ter preddelavci. Letos nameravamo ukiniti nočno delo za ženske, to pa bomo dosegli z nabavo novih strojev za čiščenje preje in predsukanjc, ki bodo montirani proti koncu leta. Na ostala delovna mesta bomo predvidoma namesto žensk zaposlili moške. S tem sc bo uresničila dolgoletna želja naših delavk. Vendar se je tu pojavil velik problem: že sedaj nam močno primanjkuje prostora, saj je en snovalni stroj montiran celo v tkalnici. V bližnji prihodnosti bo potrebno resno misliti na razširitev prostorov za pripravo, da bomo omogočili čimbolj-še delovne pogoje, kar je tudi pogoj za produktivno in kvalitetno delo in ugodno počutje na delovnem mestu. TKALNICA Tkalnica je delovna enota, ki zaposluje tkanje 210 delavcev; v letu 1974 smo stkali 3.465.462.5 m tkanin. Planje bil izvršen 100-odst., to je 7.291.922.000 votkov. V tkalnici je merilo za letni plan število votkov in ne metri tkanin. Maja 1974 smo v tkalnici izločili iz proizvodnje in prodali Dinosu 20 starih statev SCTINVABL, za katere nihče ni vedel točne letnice izdelave. Mislimo, da so bile izdelane v obdobju od 1933 do 1938. V juniju 1974 smo montirali 12 novih statev SU1.ZTR. ki so 4-krat hitrejše od SCHWAB1 in tkejo mnogo kvalitetnejše tkanine. Z montažo 12 Sulzerjev smo v mesecu oktobru 1974. leta ukinili nočno delo žensk. Za delavke v tkalnici je bil to velik praznik, saj so 20 let delale tudi ponoči. Za leto 1975 smo na svetu enote lanirali, da bomo stkali .242.416.000 votkov ali za 13'7 več kol v letu 1974. To bomo dosegli z delom na 72 VTR tkalskih strojih in 2 in polizmenskem delu in na 60 statvah Sulzer v štiriizmen-skem delu. Plan delovne sile predvideva 210 delavcev, sedaj pa nas je 204. Na zadnji seji sveta enote tkalnice 18. IV. 1975 smo si zadali nalogo, da moramo v letu 1975 izboljšati kvaliteto tkanin in s tem pomagati pri povečanju dohodka TOZD Tkanine. OPLEMENITILNICA Plan oplcmenitilniee za prve tri mesece 1975. leta je bil presežen za 67.000 m blaga. Kar se tiče kvalitete, je slabša kot lani. V prvih štirih mesecih smo imeli največ težav v šivalnici, kar sc je tudi občutilo pri končnem izhodu tkanin iz oplcmc-nitilnicc. Zaradi slabe kvalitete tkanin je bilo potrebnih precej nadur v šivalnici, da bi delo potekalo normalno. S kvaliteto ne moremo biti zadovoljni. O problematiki enote smo razpravljali na Sl . Največji poudarek smo dali kvalitetnemu delu, disciplini, prizadevanju vseh zaposlenih in upoštevanju tehnoloških predpisov. Kvaliteta v enoti se mora izboljšati. Delovne enote TOZD TKANINA so v letu 1974 dosegle rezultate, ki so razvidni iz. tabele, obenem pa tabela prikazuje tudi plan za leto 1975. Program sanacijskih ukrepov za TOZD Konfekcija in TOZD Strešnik (nadaljevanje s 3. strani) Sanacijski program vsebuje ukrepe za realizacijo gospodarskega plana. Z ukrepi nameravamo : odpraviti nedisciplino zaposlenih in povečati delovno odgovornost vseli zaposlenih; odpraviti prekomeren lom s sanacijo sušilnih komor in z zaostritvijo materialne odgovornosti; znižati število zastojev z doslednejšim vzdrževanjem in s pravočasno nabavo rezervnih delov; zagotoviti 100-odst. izvršitev plana proizvodnje s tem, da se manjkajoča količina nadomesti v prostih dneh; znižati odsotnost z. dela zaradi bolniške z zaostritvijo kontrolne službe in v celoti odpraviti neopravičene odsotnosti; uvesti stimulativni sistem nagrajevanja delavcev na linijah in v režiji obrata. Osebni dohodek mora biti odvisen od doseženega poslovnega rezultata in od dosežene količinske proizvodnje. Za prekomeren lom (nad 4V) sc zniža dnevni zaslužek. Sanacijska komisija bo mesečno analizirala poslovni rezultat in bo v primeru slabega rezultata tudi ukrepala. Priprava in izvedba interne sanacije poslovanja pri tozdih, ki so poslovali z izgubo, je nova oblika reševanja gospodarskih problemov. Delovni kolektiv Novoteksa je s tako obliko reševanja slabega poslovanja dal svoj prispevek k stabilizaciji gospodarstva. Zato lahko ocenjujemo, da je ravno organizacija po tozdih omogočila likvidacijo slabega poslovanja v samem žarišču, ker pri analizi poslovanja podjetja kot celote do tega prav gotovo ne bi prišlo* Razprave o problematiki poslovanja za leto 1974 in sanaciji poslovanja so bile na samoupravnih organih in na sejah družbenopolitičnih organizacij objektivne in usmerjene v to, da se tudi tozdoma, ki sta slabo poslovala, zagotovijo normalni pogoji poslovanja, delavcem pa potreben optimizem, brez katerega ni možno doseči boljših rezultatov. Drago Sotler Doseženo v 1. 74 - % Plan 1975 - Vr po več. PREDILNICA 729.376,10 kg - 102 715.000 kg - 98 PRIPRAVA 1.311.855,10 kg - 104 1.385.000 kg - 105,6 TKALNICA 7.291.922 volkov - 100 8.242.416 vot. 113 OPLEMF.NITILNICA 3.807.873,50 m - 105 4.041.140 m 106,1 PLETILNICA 358.000,90 m - 105 285.140 m 72,1 Iz. teh podatkov je razvidno, daje letu napeti vse sile, da bo realizirala izvoz 1975 povečan, le v plctilnici je zmanjšan, to pa predvsem zaradi tržne situacije. PRODAJA V planu za leto 1975 je predviden občuten porast tkanin, kar pomeni, da bo morala prodaja v letošnjem plan prodaje, kije sledeč: Prodaja: domači trg tkanine pletenine izvoz tkanine Z tkanine - V pletenine vzhod konfekcija domači trg tkanine 2.569.186 m 261.824 m 107.500 m 120.000 m 24.000 m 693.920 m SKUPAJ 4.052.230 m Naša TOZD Tkanina ima najsodobnejše stroje; eden teh je tudi ta za pletenje jerseya. Ob takšni prodaji predvidevamo naslednjo realizacijo: dohodek skupaj 410.963.792,10 din - komercialni pop.12.000.000,00 din skupaj ostanek 398.963.792,10 din Pri ocenjevanju situacije na tržišču opažamo od avgusta prejšnjega leta izredno velik padec kupne moči. Vendar ni taka situacija samo na domačem tržišču, ampak je podobno tudi v tujini. S priključitvijo TOZD Volna Laško bo naša delovna organizacija največji proizvajalec volnenih tkanin v Jugoslaviji in eden večjih v hvropi. Zato ne bo lahko prodati vseh teh tkanin. Zelo se bomo morali zavzeti, da bomo dosegli zastavljeni cilj. Ravno sedaj smo pričeli proizvodnjo nove kolekcije pomlad poletje 1976, kjer bo potrebno posvetiti posebno pozornost konfekciji, saj je opaziti močno prestrukturiranje kupcev od metraže na gotove konfekcijske izdelke. Prve reakcije kupcev so dokaj ugodne, tako da lahko računamo na solidno prodajo. V planu je izredna velika postavka kar 12.000.000,00 din komercialnih popustov. Težiti moramo za tem, da bo teh popustov čim manj. Na to pa ne morejo vplivati samo ljudje v prodaji, ampak sleherni zaposleni: ne- posredni proizvajalec, ki prede prejo in tke tkanino, vzdrževalec in ves strokovni kader; le tako bomo dosegli čim večjo proizvodnjo in čim boljšo kvaliteto, saj vemo, da lahko prodajamo le najbolj kvalitetne tkanine. Odlična kvaliteta tkanin pomeni večji ostanek dohodka, večji OD, boljši jutrišnji dan. To lahko dosežemo, kot je že omenjeno, le z zgledno delovno disciplino in pravilnim odnosom do dela vseh zaposlenih. PERSPEKTIVA Pereč problem TOZD Tkanina je gotovo nedeljsko delo v nekaterih o bratih. Nedeljsko delo nas precej stanc, vendar ljudje kljub dodatkom neradi delajo ob nedeljah. Zato težimo k temu, da bi nedeljsko delo čimprej odpravili. Drugi pereč problem je nočno delo žensk, ki ga ukinjamo, kjer to dopuščajo kapacitete in tehnologija. Tak primer je tkalnica. V juniju oziroma najpozneje v juliju bomo ukinili nočno delo iz sobote na nedeljo v predilnici in na nekaterih delovnih mestih v pripravi. Velika težava je tudi s skladišči za surovine, prejo in gotove izdelke. Teh prepotrebnih prostorov ni, zato moramo ta problem čimprej rešiti. Strojni park je sodoben, vendar ga bo nujno izpopolnjevati z dodatnimi modernimi pripomočki. V bližnji prihodnosti ne bomo več povečevali kapacitet, saj sedanja proizvodnja glede na jugoslovansko tržišče in glede na kapacitete tekstilne industrije volnarske smeri popolnoma zadošča. Zato bo potrebno predvsem izkoristiti notranje rezerve in tako povečati produktivnost, zboljšati kvaliteto, povečati prihranke pri materialu, racionalizirati proizvodnjo itd. Komunisti v mesecu mladosti Oti 5. do 20. maja so sc Novoteksovi komunisti aktivno vključili v praznovanje. Na seji sveta Zveze komunistov so sc dogovorili, da bodo vse osnovne organizacije v tem času imele svoje redne delovne sestanke; v povezavi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami sc bodo komunisti vključevali v vse oblike praznovanja 30-letniee osvoboditve; pripravili bodo vse potrebno za sprejem novih članov v ZK v mesecu mladosti; v vsaki osnovni organizaciji naj imenujejo poverjenika časopisa Komunist. Naloga poverjenika je spremljanje pisanja Komunista, opozarjanje članov na vsebino, obenem pa spodbujanje za sodelovanje bralcev in Komunista; vsaka osnovna organizacija naj preuči možnosti imenovanja komisije za idejnopolitično izobraževanje; v Novem mestu in v dislociranih obratih je treba ustanoviti tako imenovane „rdeče kotičke", kjer naj bo zbrana vsa obstoječa marksistična literatura, ki jo je treba sproti dopolnjevati (revije, časopisi, kongresni dokumenti, ustava SFRJ, SRS. statuti de- lovnih organizacij, občine, KS itd.). Ta naj bo dostopna vsem delavcem; na svečanih sejah osnovnih organizacij ZK v tem času je treba govoriti o obeh jubilejih. Na teh sestankih bodo v ZK sprejeli nove člane: udeležili se bodo ..ustnega časopisa" v eni izmed delovnih organizacij. Na osnovi tega programa so sc sekretarji v Novem mestu dogovorili, tla bo skupna svečana seja ZK v sejni dvorani sindikalnega doma. Na to sejo bodo povabili vse družbenopolitične delavce in aktiviste Novoteksa, mladino, sindikat, aktiv Zveze borcev in vodilne delavec. Svečana seja komunistov 20. maja so se zbrali komunisti Novoteksa na svečani seji v počastitev 30-letniee zmage nad fašizmom in 50-letnicc izhajanja glasila Komunist. Na sejo je prišlo približno 70 članov ZK. ZB. ZSMS in sindikata. Žal ni bilo vodilnih delavcev, ki so bili prav tako vabljeni. K slavnostnemu vzdušju so prispevali pevci Dolenjskega okteta, ki so po slavnostnem govoru in po sprejemu novih članov v ZK ubrano zapeli nekaj borbenih in narodnih pesmi. V slavnostnem govoru sekretar sveta ZK Novoteks Danilo Kovačič med drugim dejal, da je ta sestanek posvečen naši veliki zmagi, ki jo je izbojevalo naše ljudstvo v krvavem boju s premočnim sovražnikom, ki pa ni bil močnejši od želje vseh naših narodov po osvoboditvi. ..Ob tem ne moremo mimo zgodovinskih dejstev, ki smo jim priče še danes in ki jim bodo priče vsi naši rodovi," je dejal Danilo Kovačič in nadaljeval: ,.Zveza komunistov — edina sila, ki je v teh zgodovinskih trenutkih ohranila enotnost, je ostala z. ljudstvom in bila pripravljena organizirati in voditi boj proti fašističnemu okupatorju in njegovim hlapcem. Po-litbho CK KPJ je že 10. aprila 1941 sprejel sklep, da bodo pri CK ustanovili vojaški komite na čelu z Josipom Brozom Titom. Pet dni za tem, 15. aprila 1941, se je CK KPJ obrnil na ljudstvo z razglasom, na katerem je pisalo: „Ne obupajte, z dvignjeno glavo pričakajte tudi najhujše udarce! Komunisti in ves delavski razred Jugoslavije bodo vztrajali do končne zmage v prvih vrstah boja proti osvajalcem." Nekaj dni kasneje pa je v drugem razglasu pisalo: „V zbor! V teh usodnih dneh je treba združiti vse naše sile v boju za naš obstoj!" Za jugoslovanske komuniste, ki so se vzgajali v ljubezni do pridobitev oktobrske revolucije in duhu proletarskega interna-cionalizma, je takrat, ko so priprave za vstajo šle proti koncu, napad na prvo socialistično deželo pomenil novo spodbudo za začetek odločnega boja vseh revolucionarnih in antifašističnih sil proti najbolj mračnim silam, ki so zagrozile človeštvu. Dejstvo, da je 22. junija stopila v vojno še Sovjetska zveza, je močno vplivalo na borbenost in polet ljudskih množic Jugoslavije. Kmalu za tem je bilo ustanovljeno vodstvo na čelu z generalnim sekretarjem partije (nadaljevanje na 6. strani) Ko govorimo o obrambi na$c domovine proti eventuelnemu napadalcu na naše ozemlje in pridobitve naše samoupravne socialistične družbe, ne gre prezreti priprav na ljudsko obrambo. Priprave na obrambo domovine je našlo svoje mesto v naši zvezni in republiških ustavah, statutu SZDL Slovenije in v statutih in drugih aktih delovnih in drugih organizacij. Nedvomno je to pomemben korak pri razvijanju naše samoupravne socialistične družbe, saj gre tu za zapis naše prakse iz časov NOB in revolucionarnih izkušenj pri graditvi naše družbe in izkušenj narodov, ki so sc in sc še bore za svobodo in neodvisnost. V vseh teh aktivih je jasno opredeljena vloga našega delovnega človeka pri razvijanju in krepitvi obrambnih priprav. Jasno je začrtana zahteva po pravici živeti in delati v miru in biti vedno pripravljen braniti svojo svobodo, neodvisnost in pridobitve samoupravne družbe. Te pravice bomo branili z vsemi razpoložljivimi silami in sredstvi in če bo potrebno tudi z bojem v vseh oblikah. V naši zgodovini smo že dokazali, da so naši narodi v borbi za svobodo in svoje pravice nepremagljivi. To so dokazali tudi drugi narodi, saj tudi najbolj oborožena vojska ne more pokoriti ljudstva, ki ve, da se bori za svojo svobodo in neodvisnost. To so nam poleg drugih zlasti v zadnjem času dokazali narodi Kambodže in Vietnama, ki so se goloroki uprli moderno oboroženi armadi in v dolgotrajnem boju zmagali. S pripravami na ljudsko obrambo naših pridobitev želimo utrjevati mir na svetu in prav zaradi tega so obrambne priprave važen činitelj v borbi za mir. Tudi v našem podjetju posvečamo tem pripravam vso pozornost. Za zaščito človeških življenj in ljudskega premoženja skrbi organizacija civilne zaščite, ki ima v svojem sestavu obveščevalno alarmno enoto, tehnično reševalno enoto, gasilsko enoto, enoto prve pomoči, enoto za vzdrževanje reda ter radiološko kemijsko biološko enoto (RKB). Te enote sc za izvajanje svojih nalog tudi praktično usposabljajo, da bodo v primeru potrebe uspešno delovale. Za sistematično vodenje je izdelan načrt pouka in vaj, ki se deli na splošni in strokovni del. V okviru tega plana smo imeli v spomladanskih mesecih pouk o temeljnih doktrinah in koncepciji ljudske obrambe, zakonu o ljudski obrambi, organizaciji civilne zaščite v našem podjetju, sodobnih orožjih za zračne napade in njihovih učinkih ter obrambi pred njimi, o psihološki vojni in sovražni obveščevalni dejavnosti in družbeni samozaščiti. Pri izvajanju strokovnega pouka pa je imela gasilska enota praktične vaje. 9 članov enote prve pomočijo obiskovalo 20 urni osnovni tečaj, 2 člana pa 80 urni tečaj v nudenju prve pomoči. Poleg tega seje 14 članov te enote pripravljalo na občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Da preizkusimo pripravljenost članov civilne in narodne zaščite, je bila dne 27. marca izvedena poizkusna mobilizacija, kije bila povezana z. vajo gasilske enote ter z oddelkom narodne zaščite. Vaja je odlično uspela, saj so se člani civilne zaščite in oboroženega dela zbrali na svojih zbornih mestih v izredno kratkem času in bili pripravljeni za akcijo. V rekordnem času je bilo na zbornih mestih več kot tri četrtine pripadnikov CZ in NZ. Le oddaljeni delavci so seveda rabili do zbornega mesta nekoliko več časa. kar je razumljivo. Ugotovitev odbora za ljudsko obrambo podjetja ter predstavnika odbora za ljudsko obrambo pri občini Novo mesto je bila: vaja je odlično uspela! Ko so se enote zbirale, je ..izbruhnil" požar v kotlovnici. Na alarmni klic so gasilci takoj formirali žensko in moško desetino, odhiteli na mesto „požara“ in začeli gasiti. Pri tem je posebno pohvaliti žensko desetino, ki jo sestavljajo predvsem delavke konfekcije. Ta desetina je pokazala dobro organiziranost in veliko iznajdljivost. Tudi moška desetina je svojo nalogo opravila zelo dobro. Tudi pripadniki narodne zaščite so svojo nalogo opravili zelo dobro. Takoj ko so na zborno mesto prisjre-li prvi člani NZ, so zavarovali podjetje, ko pa so prispeli še ostali, je bilo podjetje zavarovano tako, kot to določa načrt zavarovanja. Da bi ugotovili, kako so strokovno usposobljene ekipe prve pomoči, smo na tekmovanje, ki gaje dne 13. maja organiziral občinski odbor Rdečega križa Novo mesto, prijavili dve ekipi, na tekmovanje ekip prve pomoči v Metliki pa eno. V Novem mestu seje tekmovanja udeležilo 9 ekip: 2 ekipi našega podjetja, ekipe podjetij Iskre, Dolenjke, IMV ter NOVOLRSA ter tri ekipe novomeških sosesk, ki so sc najbolje uvrstile na izbirnem tekmovanju. Pokrovitelj tekmovanja je bilo naše podjetje. Udeleženci so tekmovanje vzeli zelo resno in so sc dobro pripravili. Opraviti so morali naloge iz teoretičnega in praktičnega dela nudenja prve pomoči ranjencem. Naloge so bile zelo zahtevne, strokovno vodstvo tekmovanja pa pri ocenjevanju zelo strogo, toda pravično. Po končanem tekmovanju je vodja tekmovanja dr. Lavo Morcla razglasil izid tekmovanja ter pri tem poudaril, da so se vse ekipe zelo dobro pripravile na tekmovanje ter dosegle izredne uspehe. Predstavnik našega podjetja je vsem udeležencem čestital, za uspeh, zmagovalni ekipi podaril kristalno vazo, udeležencem tekmovanja pa spominska darila. Po proglasitvi rezultatov tekmovanja je bila skromna zakuska, med katero so si tekmovalci izmenjali svoje vtise iz tekmovanja. Zmagala je ekipa podjetja Iskra Novo mesto, ki je od 150 možnih točk dosegla 149.33 točke. Druga je bila ekipa soseske C Irm, kije zbrala 144.66 točke, tretje in četrto mesto si delita ekipi Novoteks 11 in soseska Mestne njive, ki sta dosegli po 142 točk. Nekoliko slabša je bila I. ekipa Novoteksa, ki je dosegla 137.66 točk, sledijo ekipe podjetja Novoles s.135.66 točkami, Dolenjka s 129,83 točkami, soseska Bršlin s 123.83 točkami in IMV s 118.83 točkami. Tudi v Metliki je bilo 18. maja tekmovanje enot prve pomoči. Tekmovanja se je udeležilo 5 ekip prve pomoči. Podjetje Beti je na tekmovanje poslalo 2 ekipi, po eno pa Kmetijska zadruga Metlika, Komet in naša Predilnica. Judi tuje tekmovanje vodil dr. Lavo Morcla, ki je po končanem tekmovanju poudaril. da je zmagovalna ekipa naše Predilnice dosegla izreden rezultat 149.6 točk in osvojila prvo mesto. Sledita obe ekipi podjetja Beti. nato pa Komet in KZ Metlika. Uspeh ekipe prve pomoči TOZD Predilnica moramo se posebej pohvaliti. saj si je z osvojenim prvim mestom zagotovila pravico udeležbe na republiškem tekmovanju ekip prve pomoči, ki bo 8. junija v Slovenski Bistrici, kjer bodo tekmovale ekipe vseh slovenskih občin. Našim predstavnicam na tem tekmovanju želimo obilo uspeha in čimboljšo uvrstitev. V naši ekipi prve pomoči so tekmovali naslednji člani CZ: I. ekipa: vodji ekip Stanka Djaip in Pavla Koprivnik, člani pa Jožica Kavšek, Tončka Miklič, I ani Pršina in Silva Les; II. ekipa: vodji skupin Peter Plaper in Marija Ccrvan, člani pa Majda Djaip, Majda Saje. Tatjana Klobčar in Marija Darovcc; rezervi sta bili Darinka Siler in Darinka Cimeša; ekipa TOZD Predilnica Metlika: vodji skupin Mira Kovačič in Stanka (iorše-Baša, člani pa Zorica Stipanovič, Ivanka Žlogar, Jože Stefanič in Jože Nemanič; rezerva je bila Zvonka Reba. Po načrtu bomo pouk in vaje enot CZ nadaljevali v jeseni, ker želimo, da bi bili člani CZ teoretično in praktično čim bolje pripravljeni, da bi v primeru potrebe lahko uspešno delovali in varovali človeška življenja in ljudsko premoženje. JOŽI; UDOVIČ Komunisti v mesecu mladosti (nadaljevanje s 5. strani) Josipom Bro/om Titom, 4. julija 1941 pa je bil sprejet sklep o začetku oboroženega boja. Nekaj dni za tem je plamen vstaje zajel vso državo od Slovenije do Makedonije." Nato je govoril o hitri rasti narodnoosvobodilne vojske in nove revolucionarne ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju in vlogi KPJ, vseljudske voditeljice boja za nacionalno in ekonomsko osvoboditev. ..Partija je s svojim programom odprla perspektivo delavskemu razredu, vsem narodom in narodnostim Jugoslavije, da bo država, ki so jo s svojo krvjo in žrtvami ustvarili, skupnost enakopravnih in enotnih narodov in narodnosti. Dve temeljni gesli osvobodilne vojne sta izražali dva njena poglavitna cilja, bolje rečeno en sam cilj. Geslo ..vrnitev k staremu je izključena", je izražalo program socialistične revolucije, geslo ..bratstvo in enotnost" pa program narodne osvoboditve in popolne enakopravnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije." V nadaljevanju je govoril o rasti sodobnega delavskega razreda, o rasti družbenega proizvoda ter ga primerjal s pred-aprilsko Jugoslavijo. Govoril je o novi ustavi, ki smo jo sprejeli, in novi etapi boja za socializem, da popolnoma zagotovi odločilno vlogo delavskega razreda in združitev dela na vseh področ-jili družbenega, političnega in gospodarskega življenja države. V zaključnem delu svojega govora je dejal: ,,Doma in v svetu gradimo odnose, ki vodijo v svetlo prihodnost ne samo nas, marveč celotno civilizacijo. Ni čudno, da naša dežela, majhna kot je, ravno zaradi politike neuvrščenosti politike ZKJ na čelu s tovarišem Titom, uživa tako velik ugled v sodobnih mednarodnih odnosih. Naša akcija, ki teče že 30 let. je bila vselej zlita z. idejo znanstvenega socializma, ideja pa ni živela le v mislih, marveč v naši skupnosti, v nas samih. Ni slučaj, da letošnje praznovanje 30-lctnice zmage nad fašizmom sovpada z velikim jubilejem naše ZKJ in njenega več kot 50-letnega obstoja ter 50-letnico izhajanja Komunista." V drugem delu so sekretarji osnovnih organizacij po nagovoru sekretarja sveta ZK, ki je orisal lik komunista, nadvse svečano sprejeli v ZK nove člane. Novo sprejetim je po izročitvi spominskih knjig čestital sekretar sveta ZK. V osnovno organizacijo ZK TOZD Tkanina so bili sprejeti: Nataša Damjanovič, Brane Avbar, Srečko Serčič in Franc Kenda; v osnovno organizacijo ZK TOZD Konfekcija sta bili sprejeti Milena Penca in Vanja Legan, v osnovno organizacijo ZK Skupnih služb pa Dušan Jarc in Štefka Bele. 6 stran novoteks Sestanek Novoteksovih Z' štipendistov V soboto, 10. maja, je najbrž marsikateri delavec tekstilne tovarne „NOVOTEKS“ z vprašujočimi očmi pogledoval na skupino mladih fantov in deklet, ki so si ogledovali delovne prostore tovarne. Ti mladi radovedneži smo bili dijaki, ki nas štipendira ta delovna organizacija. Ob 10. uri sta nas popeljala po posameznih oddelkih tovariš Danilo Kovačič in tovarišica Milena Mavsar. Seznanili smo se z delom, ki ga opravljajo posamezni oddelki, ter z delovnimi razmerami, v katerih opravljajo svoje delo delovni ljudje. Zal si nismo mogli ogledati prostorov in dela v konfekciji, ker delavci ta dan niso delali. ZAHVALA Vsem članom kolektiva, ki so mi ob smrti očeta izrazili sožalje, se udeležili pogreba in darovali cvetje, se v imenu sestre in bratov, posebno Tonija, in v svojem imenu najiskreneje zahvaljujem. IVO IVKOVIČ Po ogledu tovarne smo odšli v menzo, kjer smo imeli sestanek. Tovariš Kovačič nam je najprej prikazal razvojno pot tekstilne tovarne „NOVO-TEKS“ od ustanovitve leta 1947 do danes, razvoj delavskega samoupravljanja v tej delovni organizaciji in današnje poslovanje podjetja in posameznih TOZD. Nato nas je tovarišica Milena bolj natančno seznanila z novim načinom štipendiranja in s počitniško prakso, ki jo mora opravljati vsak dijak oz. štipendist v času počitnic. Tovariš Kovačič in tovarišica Milena sta še posebej izrazila željo, naj bi se bolj vestno učili, ker moraš v primeru, če razreda ne narediš, vrniti vso štipendijo, kar pa seveda ni malo. Tudi sami smo imeli priložnost, da smo povprašali o vsem. kar nas zanima. Vsekakor moram omeniti tudi to. da so nas zelo lepo sprejeli, nas pogostili, dobili pa smo tudi povrnjene potne stroške. Mislim, da bi morali hiti podobni sestanki štipendistov bolj pogosti. Na koncu bi sc rada v imenu vseh štipendistk našega razreda najlepše zahvalila za lep sprejem in zaželela delovnemu kolektivu ..NOVOTEKSA" mnogo uspehov pri poslovanju. ANICA GA.ŠPERIČ Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Od 1. aprila do 13. maja so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Jožefa Zaunik (do sedaj že 6-krat), Ivan Krašovec (3), I ranc Šterk (3), Mirko Banič (1), Ivan Pungerčar (3), Ivan Kunstelj (4), Alojz Hočevar (3), Anton Mrgole (5), Marija Verčck (16). Jože Šulc (3), Milan Podgornik (2), Jožica Ambrožič (1), Nada Kruljae (6), Draga Nedelko (5), Vincencija Parkelj (5), Stane Bobnar (10), Franc Klemenčič (8). Vcruša Matjašič (6), Franc Iljaž (3), Danica Marjanovič (4), Jože Žugelj (14), Jože Zabukovec (3). Janez Mavsar (4), Amalija Verbič (10), Zorka Zupan (3), Vojan Stopar (3), Boris Dolinar (1), Jožefa Franko (3), Jožica Gcrkšič (3), Janez Gorišek (11), Majda Vidrih (1), Branka Bojanič (1), Lado Potočar (16), Ivan Barbo (27), Marija Tramte (3), Anica Ivančevič (3), Simona Žmavc (S), Marija Šinkovec (5), Jože Bcrkopec (12), Marija Kralj (3), Silva Kuzmijak (3), Marinka Klobčar (2), Pepca Šetina (7), Andrej Nikolič (1), Jože Vrščaj (22), Anton Pate (4), Ciril Kukman (22), Tomaž Potočar (8). Jožefa Pate (13), Anica Ilič (4), Marija Slak (13), Pavle Kuplenik (16), Jože Mežnar (7), Jožica Jeglič (4), Mirko Mohar (4), Metoda Bukovec (1), Alojz Urbič (9), Vida Senica (8), Jože Konček (11), Jože Šmajdck (10), Matija Belavič (4), Jožica Kocjan (5), Viktor Potočnik (7), Jože Kočijaž (1). Rudi Zupan (25). Marija Kaferlc (5), Anica Hribar (5), Milena Boltez (5), Magda Zupančič (10), Umil Parkelj (18), Drago Novak (12), Milena Jeraj (4), Martin Ajdišek (11), Fani Ravbar (12), Helena Zupančič (3), Anica Mirtič (2), Alenka Zorko (7), Martin Bec (17), Marija Dvornik (1). Jože Pirh (2), Marjan Palčar (8), Ivanka Šmalc (61, Janez Dular (12). Pavel Blatnik (6), Ana Bartelj (12) in Marija Kastelic (13). _________________________________________________________/ BOGAT IZBOR ARTIKLOV IN DESENOV VAM JE NA IZBIRO PO VSEH PRODAJALNAH 7lmwhzk& r Modni kotiček v. Moda, ki jo oblikujemo za jutri, se je rodila že včeraj. Zato je današnja moda naša znanka iz pretekle modne sezone. Sveža ideja, ki smo jo danes komaj zasledili, se bo verjetno v prihodnjem letu razvila in dopolnila. V letošnjem poletju prevladujejo široki modeli — housse oziroma šotorasti modeli. Lepi so, če so ukrojeni iz tankega jerseja. Dosledno imajo urezane ali našite žepe, le malokdaj pa tudi pas. Lahki ukrojeni housse modeli pristajajo vsem postavam. Nova je rafinirana enostavnost kroja, ki v pasu ni prerezan in s športnim navdihom in enostavnostjo zamenjuje ženske hlače. Tatjana "N PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠ te Od 22. aprila do 19. maja 1975 so v Novotcks prišli naslednji delavci: v TOZD Konfekcija delovna enota Novo mesto Kinčič Jože; delovna enota Vinica: l lajnik Alojz, Hudok Matija, Golobič Stanislav, Balkovec Alojz in 1 rankovič Josip; v TOZD Tkanina DL predilnica Ueman Marija; Dl priprava: Butalin Stanislav, Pintar Marjan. Djananovič Mirko in Kulovec Franc; v skupne službe Diskič Milorad: v TOZD Trgovina - prodajalna Trebinje Ra-dkovič Gorjana; v TOZD Predilnica Metlika: Djcrek Djurdja, Prošcv Alojzija, Dular Tončka, Grabušck Marija, Mikctinac Biserka. Novosel Ljubica, Stubljar Nada, Bičak Štc-fiea, Guštin Zdenka, Leskošek Anica, Plut Bernarda in Rudman Štcfica; v TOZD Strešnik Dobruška vas: Kralj Jože, Jcrele Anton, Komljance Alojz, Rodič Ivan, Rupar Jože in Novšak Janez II; ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI OD nino DF tkalnica: Kotar Jože, Luzar Bojan, Kulovec Silvester, Črnič Jože in Piki Edmund; vzorčno tkalnico Kirn Marica; DF oplemcnitilnica: Bohte Anton, Mahnič Alojz in Kukuruzovič Jože; DF priprava Zadkovič Milivoj; Skupne službe Vodenik Franc; Skupne službe podjetja: Počrvina Andrej in Brezovar Franc; TOZD Trgovina prodajalna Sarajevo: Ribič Sadija;TOZD Strešnik Dobruška vas: Šterk Franc; TOZD predilnica Metlika: Derganc Leopold in Simčič Anica. V istem času so podjetje zapustili: TOZD Konfekcijo - delovna enota Novo mesto: Turk Marica, Domitrovič Jože, Muhič Jože, Zaletel Janez, Kočjaž Jože, Piletič Jožica, Pavlin Franc, Gregorčič Jožica in Blažič Anica; DF Vinica: Kurtič Hasiba in Crcvar Anica; TOZD Tka- novoteks stran 7 V naši akciji za najlepšo izložbo je sodelovala tudi osiješka trgovina ..Modni magazin". Njihovo izložbo je uredil aranžer Milan Novakovič. Akcija „Najlepša izložba 75” Na osnovi dosedanjih izkušenj je propagandni oddelek Novoteksa v sodelovanju s prodajo TOZD TKANINA tudi letos organiziral nagradno akcijo ,,Najlepša izložba 75“. Namen te akcije je seznaniti potrošnike po vsej Jugoslaviji z našimi novimi proizvodi, prispevati svoj delež k lepši ureditvi izložb in olajšati prodajo našega blaga. V natečaju je lahko sodelovala vsaka prodajalna, ki prodaja naše blago in je od 17. 3. do 20. 4. vsaj za 20 dni aranžirala izložbo izključno z našimi proizvodi in našim reklamnim materialom. Na naš razpis se je prijavilo nepričakovano veliko število trgovin. Prejeli smo 170 prijav trgovin in trgovskih hiš iz vseh večjih mest Jugoslavije. Največ prijav, 52, smo prejeli iz Srbije, najmanj pa jih je bilo iz Vojvodine. 10. Za najboljše udeležence smo pripravili tudi vrsto praktičnih nagrad, ki jih bomo podelili še v tem mesecu. Nagrade bodo prejeli aranžerji, ki so s svojim delom in izvirnostjo idej napravili izložbo estetsko zanimivo. Vse izložbe so pregledale in ocenile posebne 3-članske strokovne komisije, ki jih je imenoval Novoteks. Iz poročil ocenjevalnih komisij in visokih ocen je razvidno, da je akcija v celoti uspela. Vsi udeleženci pa so sc zelo potrudili, da bi bile izložbe čim lepše urejene. Na koncu sc zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi letošnje akcije ,,Najlepša izložba 75“. PRVENSTVO NOVOTEKSA V prvenstvu Novoteksa za posameznike so do sedaj končali tekmovanje 4 tekmovalci. V vodstvu je M. Zupančič s 3283 podrtimi keglji iz treh nastopov. Drugi je I. Dravinec (3085) in tretji I. Pate (3016). Pri ženskah vodi M. Konda (1124) pred M. Kacin (1081 podrtih kegljev). ODPRTO PRVENSTVO NOVEGA MESTA Na odprtem prvenstvu Novega mesta je do sedaj kegljalo 6 naših tekmovalcev. Dosegli so naslednje rezultate: S. Serčič 812, I. Dravinec 805, B. Čavlo-vič 802, F. Berlan 771, M. Zupančič 800 in I. Pate 748 podrtih kegljev. V nadaljevanju tekmovanja tekmuje še 6 naših kegljačev. Seminar o varstvu pri delu Novi republiški zakon o’ varstvu pri delu, ki je izšel lansko leto, določa v svojem 15. členu, da mora vsaka organizacija združenega dela opraviti preizkuse znanja iz tvarine varstva pri delu za vse tiste delavce, ki opravljajo, vodijo ali nadzirajo določeno delo. Tako je tudi naše podjetje v sodelovanju z novomeškim zavodom za izobraževanje kadrov organiziralo 18-urni seminar v času od 5. do 16. maja 1075. Vseh obiskovalcev seminarja je bilo okrog 80 in so bili razdeljeni v dve skupini. Poslušali so predavanja s področja tehničnega varstva, zdravstvenega varstva, sankcij zoper neupoštevanje varstva pri delu itd. Za nekatere je bila to samo osvežitev znanja s področja varstva pri delu, drugi pa so vse slišali prvič. Zave- dati se. moramo, da mora tisti, ki delo vodi ali nadzira, poznati vsaj osnovne pojme s tega področja. To so namreč stvari, s katerimi se več ali manj vsak dan srečujemo, zato nam morajo biti poznane. Na žalost pa se vsi tega ne zavedajo, zato udeležba ni bila najboljša. Rezultati so bili slabi, zato morajo nekateri slušatelji ponovno k izpitu. Vodja naj bo tisti, ki neprestano poučuje in vzgaja podrejenega; najprej pa se mora sam naučiti. Moram pa povedati, da so nekateri vzeli vso stvar resno in so to dokazali pred osemčlansko komisijo. Niti enih niti drugih ne želim imenovati, vendar naj povem, da so bili končni rezultati v drugih delovnih organizacijah precej boljši. R. F. NOVOTEKS : ISKRA 418 : 329 V zadnji tekmi prvenstva Novega mesta je ekipa NOVOTEKS I visoko premagala ekipo ISKRFi (za 86 kegljev). S to tekmo sc je končal spomladanski del tekmovanja. Ekipa NOVOTEKSA je zasedla 3. mesto in se bo v jesenskem delu z vodilnima ekipama (Železničar, Vseh devet) borila za 1. mesto. Na zadnji tekmi so bili najboljši J. Rolih (56 podrtih kegljev), A. Bojane (51) in D. Vesel (47). PRVENSTVO DOLENJSKE V PARIH Na prvenstvu Dolenjske v parih so nastopili tudi 4 naši pari v moški konkurenci in 3 pari pri ženskah. Najboljši rezultat pri ženskah je dosegla M. Konda, ki je v Krškem podrla 386 kegljev, v Trebnjem pa 381. Pri moških pa so boljše rezultate dosegli: S. Dravinec (Krško 848, Mirna peč 824), V. Istenič (821,818) in M. Zupan- čič (770, 840). Končnih rezultatov in uvrstitve v parih še nimamo, ker tekmovanje še traja. flmsfakč NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 3400 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Franc Pavlin, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Marinka Miklič, Anton Pezdirc, Andrej Počrvina, Slavko Polak in Miran Simič. Predsednik izdajateljskega sveta je Andrej Počrvina. Odgovorni urednik Danilo Kovačič. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigotisk Novo mesto.