54. številka Ljnbljana, v sredo 7. marca XVI. leto, 1883. Ithiij.i vsak dan ive^er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za a vst r i j s k o-og ers ke dežele tU vbo leto 1B ;;!d, ca pol letH H -1.1 . za četrt leta 4 gld j Klen mesce 1 gld. 40 kr. — /.a Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1» gld., za četrt leta 8 gld. M kr., za je.len mesei: 1 gld. 10 kr. Za po&iljtinje ua dom rakuna m 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poAtnina anaAa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo iodenkrat tiska, po 6 kr. ce He dvakrat, in pO 4 kr., če ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Hokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravo iStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Oledaliftka stolba*. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae adm-niNtradvuo stvari. za M po Budgetna debata. (Dalje.) Naša trgovina ohranila si je svojo aktivnost in izvažanje pridelkov ni se znižalo. Jedina Rusija več izvaža nego uvaža, v vseh drugih državah se več uvaža nego izvaža. Brodarstvo napreduje, in kar se tiče prometa na železnicah, narašča neprestano šte vilo potovalcev in prevožnji izročenega blaga, vsled tega naraščajo tudi dohodki železnic. Promet pisem, kakor tudi poraba telegrafov množi se na jako vesel način in živinoreja, o kate-rej se Čujejo v drugih državah pritožbe, zboljšala se je pri nas. Sicer prirastek po številu ni velik, a povprečna pesa, kolikost mleka in vrednost vsake posamične glave se je pomnožila. Pii rudnikih, v železnini in v premogu zaznamovati je velikansk napredek in izgube od 1. 1873 so že davno oplijene in poravnane. Će poudarjamo, koliko se od pridelovanja in od prislužka začasno ali pa trajno polaga na stran, kažejo se nam tudi jako povoljne Številke Koncem ]. 1870 bilo je v hranilnicah avstrijskih -85 milijo nov, koncem I. 1875 pa 589 milijonov. Ta prirastek pa ni bil naraven, ni bil vestlo znamenje, kajti le ostanki na borsi ponesrečenih kapitalov pribežali so v zavetje hranilnic in ta prirastek bil je 1. 1876 vedno redkeji, ker naravneji. Čudno je pa to, da se z 1. 1879, ko se je pričelo v vseh panogah prometa novo življenje, ko se je tedaj kapital zopet za*el udeleževati raznih podjetij, opazuje zopet močan naraščaj hranilničnih ulog. Porabljajo se tudi poštne hranilnice jako marljivo, vsak dan uloži se okolu 4 0.0 0 0 gold., tako, da se sme sklepati, da bode koncem leta v poštuih hranilnicah 12 do 14 milijonov naloženih. Kar se tiče vkupne vsote vseh hranilnih ulog, zivzema Avstrija v tej zadevi prvi prostor v Evropi in na vsem svetu. Relativno pripada v Avstriji na vsakega prebivalca 42 gld. hranilnih ulog, zavzema tedaj četrto mesto in prekose jo le Danska, Sakson- I ska in Švica, katere dežele pa slove kot uzori mar Ijivosti, štedljivosti in blagostanja. Tudi številu u-Iseljencev je v Avstriji zelo ni/ko, iznaša le sedminko ! prebitka vseh porodov. Samomori, konkursi in falli-menti zmanjšali so se. Obremenenje posestva znižalo se je v zadnjih dveh letih in iz vsega je vidno, du Avstrija v zadnjih letih ni zaostala za drugimi državami in tudi iz državnega proračuna mora se posneti, da se je nastopil pravi pot do ravnotežja v državnem gospodarstvu, ker je deficit v širAem pomenu skrčil se »a 19 5 milijonov, v ožjem pomenu p* za 10*5 milijonov. — Nejednakomu obdačenju prišlo se je nekoliko s tem v okorn, da je z upeljavo osobnega dohodninskega davka tudi giboči kapital primoran, donašati svoje davke k občuim bremenom, a Se sta dve črni pik! v naŠ**m budgetu namreč: monopol soli, ki podra&uje jednaku siromaku kakor bogatašu neobhodno sol, in mala loterija, katera slednja lice dobička v tem, kar je v dfUgej obliki zabranjeno po kazenskem zakonu. Aknravno BP pri neprestanem deficitu tistih 7 — 8 milijonov dobička od male loterije in ona 2-3 milijoni, ki bi odpali, ako se zniža cena soli, ga sedaj ne dado pogrešati, vender so sme z vso pravico pričakovati, da kakor hitro bode odpravljen deficit, se bode skrbelo za to, da se odpravi mala loterija in zniža cena soli. NeUROdua točka v našem bu.iuetu so tudi državni gozdi i i t domene. V proračun za 1883 je namreč 706.739 hektarov plodne zemlje stavljeni- s 6G0 000 gld. čistega doneska, 1 1881. pa celo samo B 469.000 gld., tedaj 60 kr. na hektar produktivne zemlje. Vlada naj tedaj ah temeljito preoaredi vso obdelovanje iri upravo, ali pa ob Ugodnem času proda vse te predmete, da ne bode 70 milijonov kapitala mrtvih ležalo in bode šlo vsako leto 3 milijone ob resti v izgubo. Stroški za upravo in pravosodje itd. zmanj-lnli 80 se tuli izdatno. Leta 1877 iznašali so se 76,532 000 gld., tedej 23 percentov, leta 1883 pa samo 19 percentov, in z novimi davčnimi predlogami bode možno uvesti pravičnost v našo daVfino sistemo in, če tudi ne otvoriti boljšd finančno dobo, vsaj napeljati pota k boljšemu BtanjU. (Daljo prihO Politični razgled. Notranje dežele V L j ubij a u i 7. marca. V ponedeljek je v dr/.avnciu /boru v specijalnoj budgetnej debati poslanec K u I a ez-k o ws k i tožil 0 slabem položaji Rusinov in njihovem zatiranji, Omenil je tudi znano veleizdajsko pravdo t< r trdil, da se je ona pričela vsled >amega sumniecnja ter da so se oblastmje kazale zelo pristranske. Govoric nadalje o crkvenih razmerah, je tožil, iia se pravoslavni zatirajo. i)r. Madejsiii po-leraizuje s predgovora kom, imenuje njegova očitanja ničeva in jim podlaga namen Bumničiti Poljake. — Pri naslovu: „politična uprava", nastavljenem s 5,634.000 gld., vpraša dr. Menger ministra prvo-mestnika, je-li voljan poboljšati stališče diurnfstov v smislu v zbornici Je predložene resolucije ? Dr. Foregger obžaluje po njem očitano ne postavo osti (!) ob lastn i j pri razpustu zbo-ro vanj nem 3 k o-n a c i j ona1n i h d ru š 16 v v Štajerskoj. Pri naslovu: „ cestne stavbe" izrazi d r. T o n k l i Z e I j 0, da se V p r i h O d n j i b u d g e t nastavi državni prinos za cesto v Tolmin in Bovec iz (iorice. Vsi naalovi budgeta za notranje miniaterstvo vzprejmd Be nespremenjeni; ravno iako hudget za deželno brambeno miniaterstvo. —■ V včerajšiijej seji obravnavalo se je budgetno po-glavje „ministeratvo za uk in bogocastjea. S 01 s k I odsek državnega zbora dokončni je V BVOJej zadnji seji generalno debato o šol s kej noveli, za ni kujoč, predlog levice za prehod k dnevnemu rodu, ter je volil Li e n ba ch e r-a poročevalcem. H. Clam je izjavil, da si avtonomiBti s tem, da se ud« leževajo debate, nikakor ne zavežejo rok za glasovanje. Sam Rus je obstal, da so sedanje šolske postave pomanjkljive ter reforme potrebne. nPolitik" poroča, da se bode naredba o naknadnem kreditu za renko medicinsko fakulteto t^r za srednje i n obrtne šole v Ceskej in Moravske j po BOglasnem aklepu mi-niaterakega sveta kmalu preložila v potrjenje na Najvišjem mostu. Nadalje ve „Pol tik'4 tmli povedati, LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lerinontova posl. J. P.) Pečorinov dnevnik. II. K nežna Man. 24. junija. (Dalje.) — No, poslušajte me: Grušnicki je posebno jezen nanj — on naj začne! Pri prvej priložnosti naj pokliče Pečorina na dvoboj . . . Počakajte, kako se bo to naredilo . . . pokliče naj ga na dvoboj: dobro. Vse priprave za dvoboj vrše naj se kolikor se da glasno in slovesno — bom že jaz vse uredil; in mene vzemi za sekundants, moj prijatelj! dobro! Sedaj pa kako narediti V v samokrese ce bomo djali krogelj. Glavo stavim, da se bo prestrašil Pečorin, ko bom vaju postavil šest korakov narazen, če ne, naj me vzame vrag. Ali je vam prav gospoda? — Dobro si jo izmislil , . . nam je vsem prav, čemu bi nam tudi ne bilo? . . . razlegalo se je od vseh stranij. — In ti Grušnicki? Radoveden sem bil, kaj bo odgovoril Grušnicki; mraz me je stresel, ko sem si domislil, da bi me bili morda osmešili ti tepci, ko bi ne bil naletel na ta pogovor. Ko bi ne bil soglasil GruSnicki, pripravljen sem bil objeti ga okrog vratu. A ta je molčal precej dolgo, je ustal, podal roko stotniku in rekel pogumno: Dobro, jaz sem Že pripravljen. Težko je opisati, kako se je razveselila vsa ta poštena družba. Vrnil sem se domov in vznemirjevali sti me dve razni čuvstvi. Prva bila je žalost: zakaj me sovražijo vsi, mislil sem. — Zakaj ? Ali sem raz-žalil katerega ? Ne! Ali pripadam k onej vrsti ljudij, katerih vnanjost že vzbuja sovraštvo? Čutil i-em, da je napolnevala strupena zlobnost mojo du^o. „Vaiuj se gospod Grušnicki", govoril sem sam seboj in korakal po sobi gori in doli. — „Z mano se ni šaliti. Drr > ila . . . Ali vas skrbe vaše 1.1 t no zadeve . . . povem vam, jaz sem pripravljena žnvosati ve za tegn, kogar lju- da se tudi želji češkega naro la glede češko-moravske t r a n s v e r / a 1 k e in razpusta češkega deželnega zbora bližati k svoje j ugodnej rešitvi. — Upraviteijstvo naukov izdalo je vsled reso'ueije budgetnega, odseku, ki s*e je iztekel proti vzajemnemu kem čnemu laboratoriju češke univerze in teh nike, nalog, da se imajo takoj izdelati nacrti za stavbo novega laboratorija češke tehnike. O organizaciji obrtnih nadaljevalnih sol izdalo je naučno ininisterstvo v 24. dan febru-varja t. 1. vstm deželnim vladam, razen nižesvstrij-skej, naredbo, v katerej se razpravljajo občni principi o ustanovi teb šol. Ta naredba pride v veljavo Se pred z.četkom Šolskega leta 1883/4 ter se imajo previla in učni crteži že obstoječih jednakih izobra ževališč spraviti v soglu-je Z določili te nove naredbe. %rnaiijt* dr/an'. Povodom včerajšnja obletnice proglašenja srbMlie neodvisnosti in srbskega kraljestva podelil je kralj Milan svojim ministrom novo osnovani orlov red. — Načelnikom novo ustanovljenim divizijskim komandam imenovani su polkovniki Jakovljević, Oreš kovic, Aleksej N i k o I i e, Lazar J 0 v a n o v i ć in M i 1 j u t i n Jo van o vič. Komandojoči general poatane general Les j an in in njegov a dl-tus polkovnik Begi če vič. Guvernerju vzhodne BcalffArlJe zaukazalo ae je konečno iz Carigrada, d h ima prvotno določeni t ri but v vsem znesku redoma plačevati v blagajno bon.lliold-TJev. Priziv avtonomne vlad** odbila je porta definitivno. V Philippopelu se je posebno ostio obsojeval francoski zaatOpuik, kateri je v smislu podanih mu iuatrukdj svoje vlade posebno energično podpira 1 zahteve boralhohiorjt v. ITraiicoHlin komora obravnavala je začetkom tedna predloge Baro det Andrleux-je ve o reviziji ustave. Minister prvomestnik Ferry je močno ugovarjal leni predlogom ter jih pobija), trdeč, 'ta jih bode s> nat gotov* odbil. Spora mej obema komorama pa nikakor ni želeti. Večina dežele zahteva delo in mir; ona bode republiko po druUvcnikor/; navzočnih je bilo 31 gospodov in go-spic, mej njimi 2 gg. gosta. Na novo je pristopila k dru-tvu gospodič. Reyerschtitzeva iz Loke pri Zi danem Mostu. Ko so utihnili mili glasovi Maš^kove pesni „Pri zabeli", prične g. predsednik zborovanje s prisrčnim pozdravom gg. tovarišem in gospodiči-nam koleginjam. Po prečitanji zapisnika naznanijo se ra/ni dopisi, izmej katerih omenjam le onega, s katerim pošilja g. ravnatelj Lapa j ne po njem izdane knjige in zvezke književnomu odseku v oceno, prepuščajo jih ob jednem društvu v lastnino. Vse to blago izroči se odseku, da prihodnjič o njem poroča. Na to govori g. Jarec „o vzajemnem delovanji gg. učiteljev s cesarjevič Rudolfovim sadjeroiskim društvom za sjiodnji Štujer". G poročevalec razloži z živo besedo važnost in korist t^ga sadjerej. kega društva in naslika delokrog, v katerem naj bi se vsak učitelj kolikor moči trudil, da podpira sadje-rejsko društvo, kajti s tem ne bode koristil le sebi, marveč vzlasti svojemu narodu, kateremu bode pripomogel do boljšega gmotnega stanja. Da so njegove iz dna srca izvirajoče besede sezale v srce vseh p>slušalcev, priča že to, da je takoj večina gg. društvenihov pristopila k temu društvu. Ob jednem se je sklenilo, da tudi celjsko učiteljsko društvo v Celoti pristopi k sadjerejskunu društvu. Za tem je govoril g. nadučitel) Rupnik „o bučeloreji" ter je praktično razkazoval ravnanje z bučelami ob času roja in kadar se med trga. Vse to je kazal g. poročevalec na priprostih aparatih, katere si je nav-b.š" v to svrbo pripravil. Njegov govor je bil zelo poučljiv in gg. poslušalci j-o mu sledili z največjim j zan manjem. Temu so sledili ra/ni nasvet', izmej 'katerih naj omenim najimenitnejših. Ker je obhajal ravno ta dan ^osp. ravnatelj Andrej Praprotnik petindvajsetletnico službovanja v Ljubljani, ob jedra m pa petintridesi-tle.tnico svojega učiteljevauja v obče. zato štelo si je zbrano učiteljstvo v svetu pil-til i, če se 08v doči, do je. poprišče nestalnosti I in agitacij. Preti prihodnjimi volitvami leta 1885 se| pač lehko poakuA« sporazumeti se o tem s senatom; obf:ei 'ut0 *te,° Sl 10 BbrBM u«teU»tw v sedaj pa da je to vprašanje jako vznemirujoče in'dolžnost, da se vs>ij v dubu udeleži svečano da, ka nepridiprav. Po govorih Mad.er de Montjau-a in An* ter0 s^o mu napravili narodni ljubljanski učitelji; drieux-a, katera iz raznih uzrokov zahtevata pre- j skiondo sejo po nasvetu g. Brezovnikatelegraric.no membo u tave, pravi Olem eneeao da treba novih L titat| rav.iatei)U A. praprotniku. t izjav r rrvja; on vpraša, imn-Ii sklep s 2b janu-i . . * varja 1882.; ki je jako ugoden za revizijo ustave, popnme besedo gospod Gabršek ter stavi Še svojo veljavo in zakaj se senat na ta votum ni gled premnogih za razvoj društvenega zavedanja Oziral ? C emence iu potem nusvetuje, da se obravnava narodnega učiteljstva in s* pOVZdlgO narodnega Sol* preloži na prihodnji dan. kar se vzprejme, — Vse- 8kega časništva in šolske knjige pridobljenih si zaje obravnaval no Dufanre u izdelani po-' , . , j, • . : ,• , slug — samostalen predlog, naj imenuje celjsko tem pa • v oei- n a t u se stavni načrt o društvenih pravicah. Več re pubiikans. 1. govornikov .-umetalo je ta načrt, ker učiteljsko društvo danes gosp. Andreja Praprotnik a ne hote verskim diužbam privoliti jednakih pravic, kakor drugim društvom. Jule i Simon pa je pred logo zagovarjal, veleč, da mora zares liberalna postava biti za vse jednaka, če no, je autoritarna. Govornik priznava tudi korist verskih družeb. 0«tj)a 5. marcu. [Izv. dop ] »Celjsko učiteljsko društvo" napreduje čedalje bolj, kajti n: le da se razpravljajo v njem \vdno zanimljivejša vpraSi nja, marveč tudi število udov iu vzlasti ud dežnikov zborovanj če dalje bolj narašča. Zadnjega zborovanja dne 1 marci t 1. udeležilo se je v primeri s prejšnjimi zborovanji največje število svojim častnim članom; kajti zavest, velevrednega starosto sloven-kih učiteljev mej svoie ude šteti smet', bodrilo bode gg. uruštvenike k neumornemu delovanju in k krepkemu vztrajanju na polji narodnega šoistva. Ta nasvet bil je z občnim in navdušenim odobravanjem vzprijet iu g. Praprotnik izvo Ijen je bil takoj tretjim častnim članom celjskega učiteljskega društva. Po zborovanji zbrali so se gg. druitventki k skupnemu obedu v Čitalničnih prostorih, kjer je vse prehitro potekel čas mej svojci. G. Iz Kamnika 5. marca. [Izv. dop.] Kdor je igro »Cvrček" že kje dru;*ej na kakem odru videl igrati, ali jo je morda samo prebral, — pa videl ta lepi jedrnati umotvor 4. t. m. odvijati se na našem malem odriči, pač ne poreče druzega nngo: „čudezno, čudežno! Nikdar nesem se nadejal takovega igranja na kakem diletantiškem odru." — Igri sama na sebi, ako jo bereš, mora ti ganiti srce, ker v njej boš našel domačo, priprosto sliko kmetskega življenja, dovolj Iepočutnih in ganljivih trenutij! Kaj pa, če jo vidiš odvijati se tiho, mirno in kar mogoče naravno, brez vsega prenapetja, brez vsacega pathosa, in to vse še v tako lepih narodnih nošah! — Ob lednem pa imaš pomisliti, da se to zamore zgoditi v Kamniku — v Kamniku pravim, — ki je v polnej trdnosti besede zares „trd Kamnik". Tako zanimljiva igra, prvikrat igrana na našem odru, s tolikim trudom otvorjena, zaslužila bi pač nekoliko več zanimanja in hvale neumorno delujočim diletantom, zlasti pa našim gospo ličnima in mej temi v prvej vrsti vrlej „Stani", našemu pridnemu „Cvičku", neutrudljivej igralki gospici Medvedo-vej. Izpeljala je svojo ulogo s toli nbravnostjo, toli ginljivostjo in vseskozi z občudovanja vredno neomah-Ijivostjo. Hitri njen govor nikakor ni oviral razum-Ijenja — temveč priBtojal jej je celo kakor prav nalašč za zbadljivega in jezičnega „C vrčka". Toda pozneje, ko je spoznala „Stana", da ni več blebetavi in hudomušni otrok, temuč deklica, ki ni iz lesa, pokazala je tudi, kako nežno, premišljeno in s poudarkom da umeva govoriti o rečeh, — ki prihajajo od srca. — Da pa ne zabredem v predolgo nagovarjanje samo o „Stani", ki je ustvarila s svojim igranjem uzorek — vsem igralkam, koje zadene kdaj sreča pokazati se kot ..Stana" v „Cvrčku", zaklicati hočem jej Se jedenkrat: Hvala, hvala! Vsakdo bode priznal poleg „Stane" jako veliko zaslugo nekdanje gosp ce Grčarjeve, sedaj OtnoŽene gos|>e F., ki nam je tako vrlo, izvrstno predstavljala starko „Srdano", — obče priznavala se jej je tudi velika zahvala za njeno požrtvovalno igranje. — Milunko igrala je izborno gospodičina A. Albrechtova, in pokazala tudi, da jej ne manjka veselja in nadarjenosti za dramatične igre. Pohvaliti moram tudi vse druge gospice, kakor Stamenko, Tihano, Dorko in pa mater Bujanko (gospodičina K. Wacak), vse v tako lepih narodnih notah. — Posebno pa so uplivale tako malo nošene slovenske peče na gledalce. Po/.abiti ne smem nikakor botre „Kaline" (gospodičiue Osoletove), — ki je bila res pr.«vcata slovenska botra. In da bo delo popolno, treba omeniti še gospodov igralcev. Kar iznenadilo je vsakega delovanje in igranje „Sobin Bujanoviča (g. Fran j a Štele), posebno v njegovih strastnih govorih s rStano" ; — pokazal je včeraj res, da kamniakej Čitalnici ne treba iskati boljega ljubimca. Izvrstno igral je tudi g. Josip Fajdiga, kot oče Bujan; in ne pretiram, ako smem reči, da presega njegovo igranje meje diletantizma. — Na zdar! tedaj vrli oče „Bujan" in ravno tako oče rNadej" (g. Vrečar) in obče priljubljeni naš „Karolček'' Borko Bujanovič, ki svojega brate, „dvojčeka" — tako gorko ljubi. bim . . . Povejte mi hitro ... vi me ne prezirate — kaj ne, da ne? Prijela me je za roko. Kneginja šla je pred nama z Veriuim možem iu ni videla ničesar; a videli so naju bolniki, največji obrekovalci iu opravljivci, za to sem jej hitro odtegnil roka. — Povedal bom vam vso resnico, odgovoril sem kuežni : skušal ne bom niti pojasuevati, niti opravičevati svojegi obnašanja: jes vas ne ljubim. Njena ustna so obledela. — Pusti me, rekla je, a tako tiho, da se je komaj slišalo. Zmajal sem z ramami, obrnil se in odšel. 25. junija. Včasih zaničujem samega sebe . . . Morda za to preziram druge? .. . Postal sem nesposoben za dobra dela; bojim se, da bi ne osmešil samega sebe. Drugi bi na mojem mestu predložil kuežni svojo roko iu svojo srečo; ali mene kar strese beseda — ženi te v: naj bi še tako strastuo ljubil žensko, a če omeni, da bi jo vzel — proč je z ljubeznijo ! moje srce premeni se v kamen, in nič več ga ne pregreje. Pripravljen sera vse žrtvovati, samo tega ne: dvajsetkrat rad postavim svoje življenje, da še celo svojo čast v nevarnost ... B svobode ne prodam. Zakaj jo tako čislam ? Kaj imam, od nje ? kaj nameravam? kaj pričakujem od prihodnjostiV . . . Ničesa. To je nekak prirojeni strah, predčusvtvo, ki se ga znebiti ne morem . . . Vsaj so tudi ljudje, ki se silno boje pajkov šurkov, misij ... Ali naj povem ? Ko sem bil še otrok, prerokovala je neka starka mojej materi; prirokovala mi je smrt od buri obu e žene; to me je jako potilo; v mojej duši rodil se je nepremagljivi strah pred ženitvijo . . . Nekaj mi pravi, d% se bo spolnilo ono prerokovanje, in jaz se prizadevam, da bi se še dolgo ne. 26. junija. Včeraj prišel je v Kislovodsk nemški glumec A11'elbauin. Na vratih gostiluice nabit je dolg plakat, ki naznunja velečastitemu občinstvu, da priredi gori imenovani glumec, akrobat, kemik, optikar, danes zvečer v gostilnici veliko predstavo; ustopnice prodajajo se po dva rublja. Vsi se pripravljajo iti gledat čudovitega glumca, tudi kneginja kupila je dve ustopnici, dasi je njena hči bolna. Danes po kosilu šel sem mimo Verinega okna ; k mojim nogam pal je listek papirja. Poberem ga in berem: „Dmes ob desetih zvečer pridi k meni po velikih stopnicah; mož moj odpotoval je v Pjato-gorsk in se še le jutri vrne. Mojih ljudij, slug in hišen, ne bo doma; kupila sem ustopnice tudi vsem kneginjinim ljudem. — Pričakujem te; pridi gotovo." rOho", mislil sem si, „na zadnje se je pa vender izšlo po mojej volji." (Dalje prib.) Slednjič naj omenim še naših vrlih kmetskih „fantov", posebno pa „Slajkau, ki se je prav pridno obnašal. Po igri pelo je pevsko druUvo „Lira" in ostali čas do jutra porabd se je v ,.domaiej zabavi". •■ Iz Kostanjevice 2 marci. [Izv. dop.] Tukajšnji občinski odbor je 22. februvarj* volil nov krajni Šolski svet, ter izvolil je bralcem „Slov. Naroda" že dolgo znane može, gg. Antona Štravsa. Alojza Gača in Ivana Kuntariča. Da so ti novi (ali bolje ponovljeni) šolski svetovalci sami narodnjaki, mi ni tivba praviti, saj j3 vsakemu kdor se za tu kajšnje razmere kaj brina, dobro znano, da je ta trojica bila, je, in bo proti vsakemu narodnemu napredku; a vedno je goreče delala za blaženo nem-čurstvo. Vender naj se nihče ne čudi, da imamo zdaj tukaj tbk krajni šolski svet, ko je bilo že po novinah brati, da imuno v Kostanjevici silno malo nemfikutarjev. R-s malo jih je, a Je pa tudi še manj pravih narodnjakov. Možje, če ludi na glasu, da so narodni, pa ob volitvah doma ostanejo, in gotovo tega lepega imena ne zaslužijo, recimo jim rajši „za- računa dajati, ker je sam od inženirja delo prevzel. Ali ate že fUft&li kaj tako pametnega? Vsa večja dela se morajo po draibi oddajati, ne pod roko, in noben inženir nema pravice oddajuti komu dele, ca katere ima skrbeti krajni šolski svet. On napravi proračun, druge pravice pa nema. Slavni deželni odbor ravno zdaj zahteva 2O0 gld. tega posojila nazaj. Radoveden sem, kdo jih bo dal V Pa naši uobri občinski očetje bodo že poskrbeli, da g. Gača ne bo bolelo. (Konec pri h.) Domare stvari. — (Ugovorna obravnava) laradi konfiskacij štev. 20. (25. jan.), 27. (3. febr) in 31. (8. febr.) „Slovenskoga Naroda" vršila se je danes dopoludue pred c. kr. deželnim kot tiskovnim so diščem. Predsedoval je sodišču deželne nadsodnije svetovalec Kapretz) votanta bila sta deželne sodnije svetovalca pl. Zhuber in baron RechbftCh. Državno i pravdiiištvo je zastopal državnega pravdnika namest- nik Mtihleisen, uredništvo „Slovenskoga Naroda pecnjaki". Ti zapečnjaki so krivi, da imamo zdaj ] pa g. dr. Zamik. Sodišče zavrglo je ugovor ured- tak krajni šolski svet, kakerSnega smo imeli že mnogo Jet (izimši zadnji dve) v veliko škodo šolskemu in narodnemu napredku. K volitvi prišlo je 11 občinskih odbornikov; mej temi le štirje očitni narodni nasprotniki, vsi drugi hočejo veljati, Če ne za narodnjake, saj za poštene Slovence, in vender so vsi, razen poštenjakov g. Voj teh a Candolinija iu g. Ivana Kalina, volili tako, kakor je želela izvoljena trojica. Vso čast niAtva „Slov. Naroda" v vseh treh slučajih in pri trdilo konfiskacijam. Natančneje poročamo še, le toliko omenimo, da se je vsa obravnava vršila v sio venskem jeziku le državnega pravilnika namestnik g. Mtihleisen govoril je, dasi je Slo za slovenski list, — nemški! — (Imenovanje ) Gospod Matej Cigale, tajnik v miniaterstVU In urednik slovenske izdaje dr Žavnega zakonika, dobil je naslov in značaj vladnega slopfa Staretova in vsi spravljeni poljski pridelki, razen tega vozovi, kmetijsko orodje itd., tako da je bilo škode z* blizu 2000 gld. Stare bil je zavarovan le za 900 gld. Zatoženec dejanje priznu. Kme-tova'ec State, kot priča zaslišan in po predaednku vprašan, zahteva li kaj iu ali ve že od prej kaj slabega o zatožencu, odgovori, da ne zahteva ničesa in kot pošten mož neče ni najmanje ikoditi zato-lencu s svojo izpovedbo, dasiravno mu je prouzro-čil zdatno škodo. Sodišče obsodi zatof.enca na štiri leta teške ječe, poostrene vsaki mesec s postom. Državni pravilnik g. Perle plaidiral je pri obeh obravnavah — slovenski. — („Panoptikum") na starem strelišči pripada take vrste razstavam, ki se v Ljubljani le redkokdaj vidijo. Izmej mnogih plastičnih in izvrstno izdelanih, deloma jako humorističnih podob, omeniti je posebno velikanske, iz 50 osob obstoječe, po slavnoj Munkascv jevej sliki posnete skup.ne „Krist pred Pilatom", katera je v istini umetniške vrednosti in napravi na gledalca posebno močen utis. Razen tega vidi se cesarska obitelj, papež Leo XIII., Beethoven, Gluck, Rismarck, Osman p* sa, Sulejinan pa-a, Garibaldi, Liszt, Utithe, Schiller, Iladži Loja itd. vse jako zvesto in s posebno natančnostjo po naravi posneto iu primerno, često jako bogato opravljeno. V {»osebnem kabinetu razstavljeni so morilci Francesconi, Troppmann, dr. Nobiling, Charlotte Cordav itd. Ta panoptikum sme se vsa-cemu priporočati in vsakdo zapustil ga bode zadovoljen. ---, -------- ■* ------ — —---- ----- . torej imenovanima gospodoma, ki sta volila, dasi je 'svetnika. Na tem odlikovanji čestitamo iz srca go-1 bilo razvidno, da bolo njiho.i glasovi zaman, tako,! spodu olVkovancu, starini mej slovenskimi pisatelji.1 kakor jima je velela zdrava pamet; zato pa tudi (Od Št. J u rja ob južnoj železnici) .na zdaj nesta deležna sramote, ki so si jo nakopali vsi I se nam piše G t. m : Nocoj ob Val- uri po noči ostali odborniki, naj so že volili ali pa doma za umrl je po prav kratkej bolezni č. g. Josip Ha š-pfčjo ostali. Ker kdor takim ljudem, kakor sta dva j n i k, tukajšnji Sapnik in duhovni svetovalec. Poko-nova izvoljenca, svoje zaupanje izreka, kaže, da tudi | pun bode 8 t. m., ravno na njegov rojstni dan — on dosti bolji ni. Nekako čuden svit bo pa tudi na J 72 let star. Pokojnik je svoje dni na narodnem slov-sicer poštenega g. županu pal, če povem, da je vsa i stvenem in pesniškem polji mnogo storil. Po „Drob ta izvolitev po polnem njegovo delo. Res je sicer, • tinicab" iti drugod so posejani njegovi izdelki. — dag. Strava ni volil niti Gača niti Kuutariča, dal Svoje literarne izdelke i/ročil je g. Lendovšek-u. je svoj Klas, da bi sum od sebe odvrnil, prav pa- (Vsaj rekel mi je že prej, da bo tako Btoril.) IVag metnima gospodoma; a res je pa tudi, da je ravno1 in trajen um spomin! on poslal nevedne volilce h Kuntariču, rekoč, tam — (Ii Vač) pi*e s-* nam v 6. dan t. m.: BB boste pomenili, koga boste volili, le tja idite;'Visoka c. kr. deželna vlada nam je z odlokom od sam pa je hitel v šolo, kjer se je imela volitev vršiti, da bi nihče ne Spregledal njegove spletke. I Ali, gospod Stravs, če ste vi zviti, mi pa slepi iu j neumni' nesmo. Rekel sem, da to, du imamo zopet protina« roden krajni šolski svet, ni nič čudnega in tudi po-Bebna nesreča ne; a čudno je, da sta izvoljena gg. Alojz Gač in Ivan Kuutarič iz druzih uzrokov, ki glasno kriče, da nesta zaslužila njima izkazanega zaupanja. Gospod Alojz Gač je bil že celih 10 let načelnik krajnemu šolskemu svetu v Kostanjevici, te daj je imel časa in prilike dovolj, pokazati svojo zmožnost za ta posel; in res pokazal jo je, pa ne zmožnost, ampak silno nezmožnost. To sta ne le jedenkrat očito potrdila tudi njega sedanja pajdaša Stravs in Kuutarič. Najlepši dokaz silne njegove nezmožnosti so gotovo računi krajnega šolskega sveta od leta 1877. do 1880., to je iz dobe, ko je bil še on temu zavodu načelnik. Iz teb računov, ki že skorn dve leti pri c. kr. okrajnem šolskem svetu leže, je razvidno, da je v gosp. Gačevem žepu saj začasno ostalo celih 322 gld. C2 kr.; pa ne trdim da no goljufiji, ampak po neodpustljivi pomoti in malomarnosti. Poleg te malenkosti je v g. Gačevem žepu tudi od leta 1880., ko je bil potres tukajšnjo šolo hudo zrahljal tako, da je mogel Biromašni občini slavni deželni odbor s 400 gld. na pomoč priteči, nekaj grošev ostalo. G. župan Anton Stravs, ki je tudi zveden mož v popravilih, trdi, da vsi popravki pri šolskem poslopji neso čez 200 gld. stali; kam pa je šlo druzih 200 gld.? Krajni šolski svet pa je sicer pod predsedništvom g. Ivana Kaliua za hteval, da naj g. Gač položi račun od omenjenega popravila, pa ta je trdil, da on ni dolžan nikomur Telegrami „Slovenskomu Narodu41: Prag 6. marca. Kardinal nadškof knez Schwarzenberg praznuje danes petdesetletnico svojega duhov cnstvn. Pariz 6. marca. V zbornici izpodbijal je Ferry po Clemenceauji predlagano revizijo ustave ter stavil vprašanje zaupanja. Na to ukrenila je zbornica s :i()7 proti 182 glasom, da se v zaupnosti na vladine izjave odvrnejo predlogi o reviziji ustave. Berolin 6. marca. Kakor „National Zeitung" objavlja, imenovan je Blinncuthal vojnim ministrom. Cesar imenoval je princa Wa-les-skega pruskim „Generalfeldinar.Šalom". 15. februvarja t. 1. št. 1503 pravila društva rodno nraluo društvo na Vačah'* odobrila. — (Shod gorenjskih čebelarjev) bil je 4. t. m. v Lescah v gostilni g. Wuhrerja. Zbranih bilo je nad 70 čebelarjev, mej njimi duhovnik g. A. Zupan i'. Bleda g. Dolenc, svečar v Ljubljani, in sivolas starček, k že okolu 70 let čebelari, izmej županov p» župan L 'ški in Gorjanski. Gospod Modic iz Jesenic, kateremu gre hvala, da je sklical ta shod, razkazoval in razlagal je ramovrstno čebelarsko ondje; sploh bil je shod jako poučen in zabaven. Čebelarji, s prvim shodom iako zadovoljni, željno pričakujejo, da vlada potrdi pravila in jim bode zopet prilika udeležiti se novega shoda. Gorenjsko še ne pomni čebelarskega shoda, dasiravi.o je že cesarica Marija Terezija slavnega čebelarja Janšo iz JBreznice poklicala na Dttnaj, d:' je ondi učil čebelarstvo. Zato nam bo dobro došlo to društvo, zlasti, ker se bode osnovalo v tisti čas, ko nam čast svojeg**, prihoda nakloni presvitli cesar io cesarjevič Itudolf. 11 r a š k i. — (Hudodelstva zažiga) zatožen je bil 5 t. m. popoludne 17 let stari kmetski fniitalin Janez Ovijač, doma iz Žijavke. Zatoženec imel je jako slabo odgo]o, ne zna niti pisati ni brati in da si doslej še ni bil kaznovan, bil je žena sumu, da je kriv neke tatvine. Županstvo ga opisava kot lenega in zanikrnega človeka, kateri neče služiti, dasiravno nema nič premoženja. Žudnji čas služil je v Prebačevem za pastirja, opravljal pa tudi ta posel jako zanikrno, kajti krave, katere bi bil imel varovati, zašle so v žito posestnika Jarneja Stare ta v Prebačevim in slednji je zatožencu grozil, da ga toži za škodo. Jezen zaradi tega zaznal je zatoženec slamo na podu Jjrueja Stareta 4. decembra lanskega leta in pogoiola so vsa gospodarska po- Zrusenje nove cerkve v Bohinjskej Bistrici. i D»iij«'.> 8edaj se prične zaslišanje za tožencev. Izpraševanje prične se s prvim zatožencem Rev kom in druga dva zatoženra ne odstopita, kakor je to obiramo pri druuih obravnavah, nego vsi trije ostanejo v dvorani, imajo Udaj priliko sVšati, kar izpoveduje jeden ali drugi. Revk, jako navaden človek, trdi, da je nekriv, ker je hotel trdno delati, le gospodje neso tega hoteli. Župnik je po-nj poslal, naj prevzame delo ; sporazumi! seje iu pogodili so dnevno plačo 1 gl. 40 kr. L. 1S78 začel je delo, B ko mu je župnik pokazal po Ambrožiči izdelani črtež, izjavil je takoj, da na kamnene stebre ne bode zidal. Stebri, ki so ležali na stavbinem prostoru, označil je za prešibke m zahteval, da se imajo nadomestiti s trdnejimi, kar se je za spodnje stebre tudi zgodilo. Na vprašanje predsednika, za ki.) ni odstopil od zidanja, ko je videl, da se ne zida pO uradno odobrenem črteži, pravi, da ko bi bili kam ne ni stebri dovoli močni, m bi bilo nikake nesreče. Delavcev da m pošiljal na dan zrulenja zvonika sa delo v viaočino, nego jim to celo odsvetoval, a z imun, kajti neso ubogali. On pa da »e je pri stavbi vedno le smatral kot navadni zidar. Gospod župnik Mesar trdi, da je nekriv. Ko je hotel pričeti stavbo, dal mu je tedanji knezoškof dr. Vidmar cerkveno dovoljenje, političnega dovoljenja pa, tako mu je sporočil knezoškotijski urad, ni treba, kajti Stavba se ima zvršiti le z prostimi darovi in zatorej ima po stavbenem redu za Kranjsko dotična občina pravica dati dovoljenje za stavbo. Prvi črtež napravil mu je g. Falescbini v Ljubljani, druzega pa je dogotovil g. Ambrožič, kateri je bil dve leti v Londonu in o katerem je bilo mnogo govorice, da take stvari izvrstno pogodi. Dolgo ni vedel, pravi g. župnik, da ni treba uradno potrjenega črteža, ampak mislil je, da je dovoljno, da predloženi črtež potrdi občina. Ko se je osvedočil, da je tako ravnanje napačno, takoj je naprosil g. Grima, naj izgotovi črtež in. ko je bi slednji od vlade odobren, vršila se je konkurenčna obravnava. Za črteže se je on, kot gospodar stavbe, le mulo brigal, kajti njega glavni nalog je bil skrbeti za potrebne novce. Mislil je, tla bode Grim Čestokrat prišel ogledat stavbo, a se je v tem varal. Kar na jedenkrat odloži g. Grim vodstvo stavbe. Pisal mu je (g. župnik) dva pisma, a na nobenega ni bilo odgovora, tako, da je g. župnik, kakor pravi, si m; slil, da se bode Grim že še podal in zopet nadzorstvo prevzel, v čemer ga je potrdil i c. kr. okrajni glavar gosp. Dralka, rekoč, da Grim morebiti sedaj neče biti voditelietn stavbe, ko se ima izkopati te melj zvonika, da ne bi moral soditi kot cesarski inženir v lastnej zadevi. Ko je pa prepričan bil, da Grim neče več nadzorovati stavbe, šel je po nasvetu okraj, glavarja Dralke k stavbenemu svetniku g. Potočniku, naj prevzame stavbo, kar pa slednji zaradi drug h silnih poslov v Ljubljani ni hotel. Bevku je g. župnik vse zaupal, ker mu je bil dobro priporočen, a Bevk mu ni nikdar povedal odločno, da ni treba kamnenih stebrov, katere si je prav za prav Ažman izmislil., pa tudi Bevk hvalil. Bevk temu ugovarja in pravi, da je zahteval, na; bodo stebri zidani in to g. župniku povedal, a g. župnik temu Odločno oporeka. (Dalje prih.) Poslano. Slavna poštna direkcija v Trstu. Koncem prrtečenega mesten nosil je po nršej fari vrtnar g. Mallner-ja neko nemško pisano proS-njo, katere pa mi umeli nesmo. Razlagal nam je, da se v njej prosi, naj c. kr. pošta na Bledu ostane še za naprej v Mallner-jevej hiši. Pozneje pa smo še le zvedeli, za kaj piav /a prav gre. Ker pa imamu mi v dosedanjega obče spoštovanega gospoda poštarja neomejeno zaupanje, smo prepričani, da so vse njegove naredbe le c. kr. podli in občinstvu na korist. Zato Blovesno preklicujemo svoje podpise na gori omenjene) prošnji in z veseljem pozdravljamo nameravano preselitev c. kr. pošte v lepše ter temu uradu primerneje prostore i u želimo, da se tja preseli tudi c. kr. telegratični urad iz Msllner-jevih hlevov. V Gorjah, v 4. dan marea 1883. (Sledi 10 podpisov.) IVJci: u. marca. Pri Nioaii t Novak z Dunaj;«. — Stampt* ii Prage. — Tunel z Dunaja. — Uhelj' iz Gradoa. — mmtnelbauer z Dunaja. Tri Malfrt: pl. Ilirsch Is Zagreba. — Fran/, iz Celovca. — Fille iz Gorice. — Bohmidt i/. Heljaka. — Waek iz PtUja. Pri luiviirskciu dvoru: Kravagna iz Ptuja. — Vatove iz Sežano. Tržno cene v IJiiblJaen dne 7. marca t. I. Pfienica, hektoliter . . . Bet, „ ... Ječmen „ Ove?, „ ... Ajda, „ ... Proso, . ... Koruza, „ ... Leča „ . . Grah „ ... Fižol ., ... Ktou'pir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Speh trlSon „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajea, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ K UŠI i II II u \ o , „ KokoS........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 k v. metre . „ mehka, . , ,, gld. kr. 7 64 r» 20 A r.f) 3 9 4 80 4 87 80 s _ H _ 9 _ 2 8« JIH 88 <;<; 75 85 8 56 48 48 30 4f> 17 94 96 80 ID-CL3n^os3s:3, "borza. dne 7. marca. (Izvirno tolegrafično porodilo.] Papirne renta.......... Srtjbrna renta .... ..... Zlata renta........ . 5°/0 marčna renta......... Akcijt> narodne banke . ..... Kreditne akcij«...... . London . ..... Srebro . ....... Napol. . ......... (,'. kr. cekini. ...... . Nemške marke ... 4°/« dižavne srečke iz 1. 185-1 L'50 gld. Državne srečko iz I. 1864. ICO „ 4n/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlatu lenta u°/u...... n n rt * 10 ...... „ papirna renta 5n/0..... r>°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečko 6°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/3n/0 »lati zast. listi . Prior, oblig. Eli/abutine zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke......100 gld. Rudolfov o srečke..... 10 „ Ak( ijo anglo avstr« banke . . 120 „ Traiumvvav-druSt. volj. 170 gld. a. v. "8 gld. 35 78 60 i*T _ 66 — S81 — 814 25 H9 80 «» * 49 .■s 64 r>H rt 60 118 70 167 rt 50 97 rt 60 119 rt 85 88 n 6 » 86 n 65 103 n — 114 n 80 116 50 98 rt 75 104 n 75 17o n 60 '20 50 117 fl nO 226 n — kt. Lepi, dobri in ceneni so i bruseljski klobuki iz klobucine, i trdi aH pa mehki, črni, rujavi ali sivi, v n a j mnogo- ■ vrstnejsib, najnovejših oblikah, od 1 gld. 50 kr. do f 2 gld. 20 kr. ♦ Potem najnovejil, najfinejši svilnati cilindri po j 4 gld. 60 kr., najnovejši, najfinejši Chapeaux + Claqiio-i po 5 gld. 50 kr. Z (133-2) pri I v LJubljani, G-lcdalisčne ulice št. 6- s i i i i i ♦ l i i Redna razprodaja. Zaradi preselitve iz svoje dosedanje prodajalnice m sem primoran v času od 1. do 20. marca po Jako g\ znižanih cenah razprodajati svoje bogato založeno ™ blago, obstoječe J v papirni]] izdelkih, albumih, mapah, 2 mnzikalijah, galanterijskem blagu, kup-g čijskih knjigah in noticah, spisih za 4 mladino, slikanih in molitvenih knjigi gah, pisalnem orodji za pisarne in solo, 4 slikah z oljnim liskom, fotografijah, črni lah ild. itd. (121-6) \ Karol Till v Ljubljani, poleg Hradecky-jevega mostu. i izdelki, kateri iiiimujo te postavno deponirane vtir.Hi.%<>(ie luamk«! naj se kot ponarejen i kuj trucjo. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, je oilloiuu n 111.. • 11 r.ilrnvilo zopor jtrotln tor Vfvimititt nt, fff/itnjf ptt tulili. toltMfM v Urili iit zivtili, olrl.liiiti, otrple llf/f in hit« Ud., mulo ri«x» ici t>0 rubi, n> <• obilno xnlivul. Zabtnvu naj so Bunio „rvrlii zit/K r trf/onfr }w tir. Jrltillri" * trtivi-n Httijiritit tntnntnji m; 1 nt o k Um ca BO In:, jiravotfn {iroilujo sumu Var.-tTfnu inumka. kuma ..pri laoioroga" J. pl. Trnkoc/vja na :«i.-:.iih-iii ti ur 11 it. 4 v Ljubljani. Zahvala. Gospodu .1. pl. Truli«»«;zyju, lekarju v Ljubljani. Moja intti so • ;i prol lni«kei li<»Tczul na nogi Milno frp«>li iti rasna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bole/.eu čedalje hujša prihajala iu uže več d'ti) nijso moall stopiti o.t DOgO, spomnim so na Vaš ) posestnik v Stuuriji p. Celji. I 3t. Huportska občina na Dolenjskem išče ki je zmožen slovenfičine in nemščine, z letno plačo 160 gld. j JOSIP KOKALJ, "barvar 7 Kropi (/.. p. Podna rt). se priporoča (130 — 3) za barvanje vsakeršnega blaga v raznih bojah, za prodajaluice in za domačo rabo, ter izdeluje najsolidneje in po najniljih eenah, prodaja tudi razno barvano blago, zlasti platno stanovitno višnjeve barvo. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. a i a Politične razmere, ki so nastale v vpej Evropi, zadelo so tudi Švico; vsled teh razmer se jo na stotine delavcev ir.seli'o, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, 60 je zaprla začasno, ter nuni jo zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Wu»h!ng-totiMko ftcpue ure so najboljšo ure vsega sveta, koje so izrt-dno elegantno gravirane in giljoširane ter so amerikanskoga siat ma. Vse uro so natanko renasirane ter ,;uriiuOijniio ca vernico uro pet tet. V floltitz gotovoga JamiMtvii Iu Htroge so-llđttOal i, pr«V7.i iiiainit m tem paMirune; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. iCDO komadov ur na valje (cyltnder-uhr) v sriljo-»irauib okrovih od srebrnega »'kija, s kristalnim ploščiiiil'-u steklom, tekočih na H rubinih, lino re-jiasiraoe, z verižico, inedaljouotu, in baržuuastim etuijem, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60. 1000 komadov ur no sidro (anker uhr) od pravega lolotnega srebra, odobrenega o«l «•. kr. de-iiiinii ;u urailn. tekočih na 1 rubinih, razen tuga tnali električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 650 komadov ur za dame od pravega lolotnega srebra, odobrenega od e. kr. «lo.i true^a uradH, tekočih na 8 iiibinib, elegantno in najli-neie podučene, pridiana je tudi henecijanska vratna veri'ica; prej je stal jeden komad gl. 28, zdaj pa samo gl. 15. luOO komadov VVashmgtonskih remontoir žepnih, ur, od pravega lolotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenutek repa sirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba tel> ur nikdar popravljati. Pri vsa kej uri tla se zaslon j tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. 1O0O komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospa, preje gl. 100 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v finem email okviru in l bilom, repasir.*ne; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo bo rabiti tudi ua pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se ludi mala svota. Naslov: (28—8) Uhren-Ausverkauf der Uhrenfabrik Fromm, L Rotheiithurmstrasse 39, AVien. l/uateij in odgovorni urednik Makso Ar unč. Lastnina in tisk „Narodne tiskamo". 84