Stav. 122 V Trstu, v 5. junija 1914 Letnik XXXXI Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frenčiika Asiškega št 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošljejo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge X omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv- Frančiška Asiikega it M. Telefon urednica In uprave Stev. 11-57. Naročnina zaaia: 2a celo leto.......K 2J— za pol leta........................'jf^, za tri mesece.................. Za nedeljsko iidajo z* celo leto........ .Jg zm pol leta................ • m Primorsko „V edinosti Je moči« Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 viru Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K — vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČilka AsiSkega Jt 20. — PoStnohranilničnl račun St 841.652. Mednarodna brodovna demonstracija pred Dračem DUNAJ 4. (Izv.) Anarhija v Albaniji narašča od dne do dne Nikdo ne ve, kdo je pravzaprav gospodar in vrhovni poveljnik v Draču. Knez, mednarodna kontrolna komisija, holandski častniki in poslaniki velesil dajejo povelja vsak na svojo pe^t. Ze ponovno se je dogodilo, da so si bila povelja avstrijskega in italijanskega poslanika popolnoma nasprotujoča. To razmerje v Draču je povzročilo, da se prebivalstva polašča vedno večja nervoz-nost in bi bil položaj tudi v slučaju, če ne bi stale pred durmi Drača močne vstaške čete, naravnost nevzdržljiv. Vsta-ški krog okoli mesta postaja vedno ožji in dosedanja pogajanja mednarodne kontrolne komisije z vstaši niso rodila še nobenega uspeha, ker vstaši odločno vztrajajo pri svoji glavni zahtevi, da mora knez Viljem odstopiti in zasesti albanski prestol kak mohamedanski princ. Vrh tega se zdi, da je prišlo tudi med kontrolno komisijo in knezom do ostrih sporov. Ciani mednarodne komisije namreč dolže kneza, da jih ni dovolj podpiral pri pogajanjih z vstaši, ki jih sploh smatral za resna, ampak je hotel pridobiti na času. Knez Viljem še vedno upa, da se mu s pomočjo velesil in katoliških Mi-riditov in Malisorov vendarle posreči premagati upornike. Toda Malisori so nezanesljivi in veliki zlasti samo v besedah, na drugi strani pa se velesile še vedno niso zedinile za ekspedicijo v Drač. Edino, kar bodo storile, bo mednarodna brodovna demonstracija pred Dračem, za katero pa se bodo vstaši seveda ravno-tako brigali, kakor svoječasno Crnogorci. Položaj kneza Viljema je faktično popolnoma brezupen. Drži ga le še Avstrija, dočim so se vse ostale velesile že sprijaznile z mislijo, da bo moral knez Viljem albanski prestol zapustiti in napraviti prostor srečneišemu tnohamedanskemu kne-zu Jako karakteristično je, da prinaša irancoski oficijozni »Petit Parisien« danes iz Rima brzojavko, da bo trajala vlada kneza \ iliema le še malo časa. Ze danes ie gotovo, da velesile ne vztrajajo vec na ovojem stališču, da morajo Albancem vsi-iiti nepriljubljenega kneza, ampak da iščejo le še modus za časten odhod kneza Viljema. Baje so tudi razven Avstrije že vse velesile pristale na načrt kandidature kakega mohamedanskega princa. DLNAJ 4. (Izv.) V informiranih krogih se zatrjuje, da se dosedaj še ni posrečilo doseči med velesilami sporazum glede enotne akciie v Albaniji, pač pa so se velesile zedinile glede ustanovitve albanske državne banke, ki pa dobi čisto mednarodni značai. Posojanje z vstnsi definitivno razbito. BERLIN 4. (Izv.) »Nationalzeitung« prinaša zvečer naslednjo senzacijonalno vest iz Drača: Pogajanja mednarodne kontrolne komisije z vstaši so se danes definitivno razbila. Vstaši so vztrajali pri svoH zahtevi, da mora knez Viljem odstopiti in zasesti albanski prestol kak mohamedanski knez. Mednarodna kontrolna komisija je radi tega svoj mandat za pogajanja odložila in sporočila zahteve vsta-še\ knezu v nadaljno ravnanje. Knez si je pridržal pravico nadaljnih ukrepov. Računa se, da naskočijo vstaši Drač morda že danes ponoči ali pa najkasneje tekom jutršnjega dne. Knez ima na razpolago 800 oboroženih Malisorov, 300 orožnikov, 100 oboroženih nacijonalistov in nekaj avstrijskih In nemških prostovoljcev. Vsem tem četam poveljuje nizozemski stotnik Fabius. Pred Dračem se z mrzlično naglico grade utrdbe in okopi. Knez tudi upa, da bodo pred Dračem usidrane ladje velesil v vsakem slučaju preprečile, da bi se vstaši polastili mesta. Mednarodno brodovna demonstracija pred Dratem. DUNAJ 4 (Izv.) V Informiranih dunajskih krogih se zvečer izjavlja: Situacija v Albaniji je sicer res tako opasna, da bodo morali slediti jako odločni koraki, da se prepreči propast Albanije, vendar pa vesti, da bi se velesile že ogrevale za novega kneza, niso resnične. Re~ pa je marveč, da je knez Viljem izjavil velesilam, da je pripravljen vztrajati na svojem mestu, če mu pridejo velesile na pomoć. Velesile so se že zedinile za skupno akcijo, ki bo manifestirala voljo Evrope v prilog vzdržanja rednih razmer v Albaniji. 2e te dni odplujejo pred DraČ po ena francoska, nemška, angleška in ruska bojna ladja, ki pripeljejo s seboj vsaka svoj posebni vojaški detašma, obstoječ iz 300 mož. Angleška križarka »Duke of Edin-burgh« je že zapustila Malto in odpela v al bi'r -Ve vode. Sice -f bo eventualni naskok vst.«šev na Dia^ > brezuspešen. Internacijonaf-no bro T ^ imelo sicer da skrbi z n-j f njegove ro^J ieza im samo nalogo. Vi i jer., i hi je sk »ro tovo, da bo za slučaj, če bi bil Drač kot knezova rezidenca v pogibelji, poseglo tudi aktivno v boj. Konečno pa so tudi Drač v zadnjem času izborno utrdili in postavili na vsth važnejših mestih močne baterije. Da bi bila mednarodna kontrolna komi-3iia, kakor zatrjuje neki berlinski list, odložila svoj mandat, je malo verjetno. Dejstvo, da so se velesile odločile za skupno akcijo, je dokaz, kako resno presoja Evropa veliko nevarnost, ki bi nastala lahko v slučaju, če bi se Albanijo prepustilo samo sebi. Vrh tega obstoje tudi nade, tako trdijo dunajski informativni krogi, da mednarodna brodovna demonstracija pred Dračem še ne pomenja zadnjega koraka Evrope v albanskem vprašanju. Vse kaže namreč, da pride tudi še do najuspešnejše akcije, ki bo zasigurala pacifikacijo te kaotične države In to ie: do mednarodne okupacije Albanije. Volitve v famberikem okraja. Zmaga nar. soc. kandidata. PRAGA 4. (Izv.) Danes se je vršila v Žamberškem okraju ožja državnozborska volitev, ki se je končala vzlic temu, da sta imela oba kandidata pri prvih volitvah skoro enako število glasov in kljub temu, da so izdali mladočehi strogo parolo svojim pristašem, da morajo voliti socijalista, s popolno zmago narodno - socialnega kandidata. Narodni socijalec Neto!icky je dobil namreč 4411, socijalni demokrat Krejči pa samo 4075 glasov. Iz volilnega rezultata je razvidno, da je veliko število mladočehov kljub nasprotni paroli, glasovalo za Netolickega. Ravnotako so tut?i Masarykovi pristaši in corpore glasovali za Netolickega. Izid volitev v žamber-škem okraju pomenja občuten poraz za niladočehe, ker je večina mladočeških vo-lilcev pokazala, da obsoja taktiko dr. Kramara proti narodnim socijaicem. V Pragi so pričakovali rezultat naravnost z nepopisno nestrpnostjo. Ob 6 zvečer je stala pred uredništvom »Češkega Slova« nad 15.000 mož broječa množica. Ko je posl. S t r i b e r n y naznanil zmago nar. socijalnega kandidata, se je navdušenje takoj pretvorilo v oglušno demonstracijo proti mladočehom in »Narodnim Listom«. Striberny je slavil uspeh nar. soc. stranke, ki pomenja popolen poraz politike dr. Kramara in mladočeške stranke, katere obrekovalna kampanja proti nar. socijaicem je bila s tem strogo obsojena. Množica je hotela udreti pred »Narodne Liste«, a je bila Marjanska ulica močno zastražena. Stfiberny je radi tega pozval množico, naj odide takoj na kolodvor pozdravit novoizvoljenega poslanca Netolickega, ki se je pripeljal v spremstvu Klofača. Množica je priredila obema poslancema viharne ovacije. Čeiko-oemiko spravna pogajanja. DLNAJ 4 (izv ) Danes se je vrnila v parlamentu že dolgo napovedana čtrško-nemška spravna konftrenca. Že na prt-j se ,e prorokovalo, da bo ko» ferenca brezuspešna, kar se je tudi zgodilo. Debata se e pričela z estro kritiko proti Sturgkhu, proti režimu s § 14 in proti najnovejšemu bsolutistićnemu aktu vlade, ki je izročila provizorij za 19<4—1915 kr tkomalo kar zborničnemu predsedniku. Konference so s< udeležile v e nem ko - češke meščanske stranke, nemški socijalisti in veleposestniki, o 1 češke strani pa mlado<:ehj, socijalisti in agrarci Tako Nemci kakor Č hi so stavili striktne predloge, ki pa -o ilr nudseboin dk« n eni. Nemci so sicei dovolj i r zpis volitev in tudi sklicanje dežel-e^a zborn, odi« eno pa so se iza vin p oti temu, da b se dežtlni zbor konstituiral in izvolil deželni odbor. Vrh tega so \emci tudi zahtevali, da opuste Čehi v parlamentu obstruk-cijo. Čehi so nasprostno zahtevali razpis deželno/b rskih volitev konstituiranje deželnega zbora in izv litev deželnega odbora, konccdir-li pa so delazmožnost parlamenta. Da bi neuspeh današnje konference ne bil ravno pre čividen, so prevz li akcijo sedaj v roke veleposestniki, ki so povabili navzoče o lance na n< vo konferenco. 1 i se bo vršila d»e 15. junija v p lači grofa N<»stica, h kateri pa grof Stiirgkh ne bo povabljen. V parlamentu navz< či politiki ozna-Cu eio po ožaj sledeče: Državni zbor se poleti ne snide k zasedanju, najbrže šele oktobra in šele na jesen se zamore računati na eventualna uspešna češko-nemška spravna pogajanja. Srbsko kabinetna krizo. BELCjRAD 4. (Izv.) Kabinetna kriza do večera še ni bila rešena, vendar pa postaja vedno verjetnejše naziranje, da pride do rekonstrukcije — Pašičevega kabineta in to vzlic silnemu pritisku, ki ga vrše oficirski krogi v prilog opoziciji. General Peter Bojovič, poveljnik kosovsko-■■ardarskih let je še včeraj zvečer poslal ~ i : a r v vseh polkovnih in divizij- skih polkovnikov in generalov brzojavko, v kateri ga prosi, da naj Ščiti oficirje pred Pašičem in ukine naredbo o prijoriteti civilnih oblasti pred vojaškimi. Ta brzojavka se smatra kot zadnji poskus oficirskega pritiska na kralja, da bi poveril novo vlado opoziciji._ Mornariški poveljnik je odpotoval v Pulo. DUNAJ 4. (Kor.) Mornariški poveljnik admiral Haus, Id je bil te dni pri cesarju v posebni avdijenci je odpotoval danes iz Dunaja v Pulo. Deschanel predsednik francoske zbornice. PARIZ 4. (Kor.) Za predsednika zbornice je b 1 izvoljen Deschanel. Dobil je od 435 oddanih 411 glasov. Kabinetna kriza na Francoskem. PARIZ 3. (Kor.) Izvrševalni odbor socialistično radikalne stranke je sklenil, da se hoče oprijeti z zaupanjem v bodoče samo tiste vlade, ki je pripravljena, da izvede načrt pl. Pauva in sicer s pomočjo skupine na levici in brez onih parlamentarcev, ki pripadajo demokratični zvezi levice in demokratski zvezi. Nova vlada naj opozori svoje pristaše takoj po nastopu, da hoče odgovorno zahtevi naroda urediti vojaško vprašanje tako, da se zniža čas aktivne službe, obenem pa se zviša obrambna in odporna sila francoske annade. PARIZ 4. (Kor.) „Agenze Havas" poroča, da naznani gotovo že danes Viviani pred-sedn ku, da sprejme sestavo kabineta, kar se smatra za končno rešitev vprašanja. vjle«:e zun njega ministrstva upa Viviani, da ga bo pri te.n podpiral brezdvomno Leon Bourgeois. Kar se tiče nove vlade je gotovo, da bo gledala nato, da se kolikor mogoče olajšajo vojaška bremena, pri čemer pa sevei a Francija v nobenem oziru ne sme prav nič trpeti. Ruslca duma. PETROGRAD 3. (Kor.) V današnji seji, v kateri so razpravljali o proračunu nauč-nega ministrstva, se je sklenilo, da se zborovalci ne razidejo preje, dokler ne bo to vprašanje rešeno. Seja je trajala pozno v noč. Z večino 143 glasov okto-bristov in levice proti 99 glasovom desnice in nacijonalistov je bil skrčen proračun na predlog oktobristov kot protest proti splošni politiki ministrstva za 73.500 rubljev (potovalni stroški za ministerijal-ne uradnike). Nato je bila sprejeta z večino 143 glasov istih strank večine prehodna določba, v kateri se poudarja, da naučno ministrstvo ne odgovarja v svojem delovanju temeljnim načelom vladarja glede razvoja duševnih sil na deželi, in sicer posebno zaradi tega, ker ovira delovanje samostojne uprave, ker ne računa z javnim mnenjem in posebno, ker se v Pa vi, poznate nje- Ferluga: *Jaz ne!« K- ,evar: »Ta ie prevelik, pa tudi preveč črn.« Predsednik (Kočevarju): »To je vendar ud io, da ne veste, kdo je bil oni človek, ki vam je pomagal pri tako važnem po- i Kočevar: >Kaj hočete, gospod predsednik: tisti dan sem ga jaz videl prvič! Pred.: »In zadnjič, kaj ne?« kočevar: »Seveda tudi zadnjič.« .'riča Adol* Hrieber ie brivec, ki je bril Bjekarja. Bjekar ie prišel k njemu tudi dne 11. decembra zvečer in se dal obriti ter ie bil popolnoma miren, kakor običaj- Priča Viktor Juriševič, mehanik pri kinematografu Galileo, kamor trdi obtoženec, da je bil šel oni večer, je le povedal, 1 aj se je oni večer predstavljalo v kinematografu in to se strinja z izpovedjo obtoženca. Priča Emil Heinze, gostilničar v ulici Giulia. Bjekar je bil njegov stalen gost. R ? je v njegovi gostilni tudi zvečer dne decembra ter je tam igral briškolo in j !>il popolnoma normalen. — To je bila - priča. riča Ivan Calligaris je dne 11. decem-zvečer v Heinzejevi gostilni z Biekar-j .i igral briškolo. Bjekarjevo vedenje je tisti večer ravno tako, kakor vedno, .r je priča Frančiška Bazič bolna, kastno že povedali, je predsednik preči-i izjavo, ki jo je ta priča podala pred i e isko valnim sodnikom. Bjekar je bil pri i iej na stanovanju. Drugega važnega ne . aia iz te izpovedbe, nego to, da je Bje-) ar dne 12. decembra vstal kakor vsak t'-an ob 8 uri zjutraj in šel, kakor vedno, v kavarno >'*eclame«. Bil je popolnoma milil zatem je prišla na vrsto zadnja, to je r?. priča. Terezija Fradeloni. Razume se, ie bilo med pričo in obtožencem Iju-o razmerje. Bjekar je bil pri njej na . >;i. I :ie 11. decembra je mirno pove-rjal in okoli 9. ure je odšel, rekši, da gre .'t.rej v kinematograf in potem spat. Bil r>o olnoma miren. S tem so bile zaslišane izven izveden-ev, vse priče ter je predsednik prekinil razpravo do 5. popoldne. ♦ * ♦ večernem nadaljevanju razprave je •I najprej zaslišan kakor priča še Egidu uš, ki je bii dne 11. decembra tudi v slu-i v oddelku vozne pošte na glavni pošti, ti ta ni prej poznal Kočevarja ter je na * zadevno predsednikovo vprašanje re-el: »žele sedaj poznam tega Kočevarja, Nato je predsednik najprej prečital izvest je kemijskih izveder.čev glede črnila, s katerim so bili napisani naslov, teža in znesek na omotu, in glede madeža na vreči, kakor tudi glede barve odnosno črnila, s katerim je bila na vreči narejena številka 83. Nato je bil zaslišan kemijski izvedenec prof. Julij Morpurgo, ki je najprej izjavil, da je bil madež na vreči narejen z drugim črnilom, kakor je ono, s katerim se pečatijo pisma, pač pa da je ono Črnilo identično z onim, ki se običajno uporablja za numeriranje vreč. Drugi kemijski izvedenec dr. Evgen Fortuna, je izjavil ravno tako, kakor njegov kolega. Branitelj dr. Robba je nato vprašal tajnika poštnega ravnateljstva, dr. Marigno-nija, ki prisostvuje razpravi, če se tako črnilo nahaja v vseh poštnih podružnicah, ali le v poštnem ekonomatu, nakar je dr. Marignoni povedal, da je tako črnilo dobiti edino le v ekonomatu. Zaslišan še enkrat, je povedal prof. Morpurgo, da more na podlagi kemične analize trditi, da so bile številke in vsi drugi napisi na omotu napisani s črnilom, ki rabi poštnim uradom. Dr. Fortuna ie povedal v tem oziru, kakor njegov kolega. Zatem je bil zaslišan kaligrafski izvedenec prof. Gustav Hess, ki je izjavil, da je po natančnem preštudiranju pisave na omotu in one na spremnici, prišel do prepričanja, da je ena in ista roka spisala naslov, težo in številke na omotu ter tudi spremnico. V tem ga posebno potrjuje dejstvo, da je beseda »Postdirektionskasse« na omotu pisana s tako očividno identično pisavo, da more tudi neveščak ob prvem pogledu takoj spoznati, da je to besedo pisala i na omotu i na spremnici ena in ista roka. Sicer se vidi iz pisave na omotu, da je oni, ki je pisal na omot, skušal z drugačno, nego svojo navadno pisavo, ker razne črke niso ne v dolgosti, ne v podaljšanjih, ne v okrajšan jih, ne v velikosti in ne v širini v nikakem razmerju med seboj: oni, ki je pisal na omot, je namreč skušal dati svoji lastni pisavi drugačno lice. Glede številke 92.000, ki je bila popravljena v 127.900, je izvedenec povedal in pojasnil, kako je bilo to mogoče. Najprej je bila številka 2 izpremenjena v številko 7, iz številke 9 je Ie z malo potezo nastala številka 2: tako je nastalo število 27.000. Iz prve ničle je bila Ie z maiim trudom narejena št. 8, in dodavši še številko 1 spredaj, je iz te operacije nastalo število 127.800. Na dotičnih dokumentih in na omotu sta izvedenca našla 4 različne oblike črke t. in ravno tako sta našla enake 4 različne oblike črke t tudi v drugih Bjekarjevih spisih. Izvedenec je zaključil: — Nočem se proglašati za nezmotljivega, a kakor zapriseženi izvedenec moram trditi, na podlagi svojega prepričanja, da je gospod Bjekar z lastno roko napisal naslov in vse ostalo na omot onega paketa, v katerem je bil najden papir namesto denarja. Ker so bile kaligrafskima izvedencema podvržene v pregled tudi pisave mnogih drugih poštnih uradnikov in uslužbencev (kakih 24 ali 25), je izvedenec izjavil, da more izključiti, da bi bil kdo teh napravil napis na omot. Glede pečatov — toliko tistih s črnilom, kakor onih na vosek — je izvedenec zatrdil, da so bili na omot pritisnjeni z originalnimi, službenimi pečatniki. Ravno tako je izpovedal drugi kaligrafski izvedenec prof. Avgust Vierthaler. Ko je ta poslednji zaključil svojo izjavo, ga je branitelj dr. Robba vprašal, da li je grafologija absolutna veda ali ne, nakar je izvedenec izjavil, da na to vprašanje ne odgovori. obtoženec Bjekar je nato vprašal kaligrafska izvedenca, ali bi bilo mogoče ponarediti pečatnike, odtisnivši jih bodisi na vosek ali na kako drugo primerno tvarino. Na to vprašanje sta izvedenca izjavila, da bi to bilo mogoče. Branitelj dr. Robba je tu izrazil svoje začudenje nad dejstvom, da dva kaligrafska izvedenca podajata svoje mnenje o pečatih, pečatnikih, o vosku, o kavčuku itd. Ker se je nekdo na galeriji nato nasmejal, je predsednik rekel branitelju: — Prosim vas, gospod branitelj, če hočete vzbujati smeh v občinstvu, da to storite kje drugje. Branitelj je pa nato ogorčeno odvrnil: — Prosim, gospod predsednik! Prvi, ki vzbuja smeh v občinstvu, ste vi, pa ne jaz. Predsednik in votanta so nato vstali in odšli v svojo posvetovalnico. Vrnivši se čez pet minut v dvorano, je predsednik javil, da je sodišče branitelja radi žaljenja predsednika obsodilo na 150 kron globe. S tem je bil ta incident zaključen. Nato je pa obtoženec prosil predsednika, naj mu dovoli, da poda neko izjavo, preden odideta kaligrafska izvedenca. Ko mu je predsednik to dovolil, je obtoženec začel tn cunin »eivo na način, da le bilo skle- pati, da hoče govoriti precej dolgo, vsled česar ga je predsednik večkrat prekinil. Slednjič je Bjekar zaključil z besedami: »Gospoda izvedenca sta me ubila s svojo izjavo, a jaz tu še enkrat slovesno izjavljam, da nisem položil peresa na omot ponarejenega paketa!« Nato je predsednik pričel čitati razne spise. Med temi je informacija policijske oblasti o Bjekarju. V tej informaciji je rečeno, da Bjekar živi precej zapravi j vo: zahaja vedno v gostilne ter je kvartač iz navade. Troši tudi za žensko družbo. Glede družbe ni izbirčljiv, ker se najraje shaja zjlelavci in s težaki, med katerimi se pa kaj rad baha. V neki uradni informaciji se navaja, da je bil Bjekar nekoč kaznovan z globo v znesku 50 vinarjev, a predsednik je pomotoma Čital 50 kron, a ga je tajnik poštnega ravnateljstva dr. Marignoni opozoril, da gre le za vinarje in ne za krone. Obtoženec je nato pojasnil, da je bil kaznovan s to globo zato, ker je neki italijanski stranki pomotoma izpolnil neko uradno potrdilo na slovensko polico. Med spisi sta tudi izjavi, ki sta jih kakor priči podala pred preiskovalnim sodnikom neki Facchettin in neki Pagnacco. Branitelj dr. Robba je tu, z ozirom na dejstvo, da Facchettin na vse mogoče načine črni Bjekarja, dočim Pagnacco govori ravno nasprotno, in to glede ene in iste afere, ki sta jo imela Facchettin in Pagnacco z Bjekarjem, predlagal, naj se te dve priči zaslišita osebno. Tedaj je pa vstal obtoženec in rekel branitelju: — Proism vas, gospod doktor, da odstopite od tega predloga: Facchettin ima svojo vest, a jaz imam svojo. Seveda je branitelj dr. Robba odstopil od predloga. Predsednik je nato prekinil razpravo do danes zjutraj ob 9. Trgovino in gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne 4. junija 1914. Efektna borza. Dunaj, 1.40 pop. Avstrijska renta papir 81.10 avstrijska srebrna renta Q1.15. avstrijska kronska rentt K1.5U odrska kronska renta 79.80, kre-litke 6 2.2-\ Angl. banka 329.50, Union 570.50, Landerbank 47 <.—_ Bankverein 507.M) drž. žel. '»80 75. Lombardi »9*—, alpinke 779 50, turške -rečke 214.—, Napoleoni 19 9, marke papir 117.80 l^ondon kratko 24.15, Pariz 95-80. sl beje. Hunaj, 2.5^ pop. Avstr. rent-* papir 31.05, kre-Jitke 102-25, Llovd 572 . drž. žel. (»SG. , Lo -b 'r«li 8!» . alpinke "778.75, turške srečko 213.—. cheques Pariz 95.V2. Neredno. Trst, urad > Francija 95.60 - 10, Nemčija 117 ti" - 118. . It- 9"».40 -95.8 , London 24.13 - 24.18, jO frankov 19. 4-19.22. 20 mark 23.4S- 23.54. so-verei^n 24.04-24. 0. nemški papir 117.60 - 118.—, italijanski papir 95.40 - 9i>.75, avstr. zlata renta 100.25 1 0 t>5, avstrijska kronska renta 81.50 - 81.9« >, ogrska zlata rfnta 97.1" - 97 ogrska kronska renta 79.10 3".L -, turške srečke 213-216.— diskont za menice do 3 mesecev 3"/. - 4'/,*',, o»d 3 mesece 4V« - 4V/V Blagovna borza. Budimpešta, apr. Pšenica oktober 13 17 april 13 3'», r ž za april —. —. oktober 13 13 ; oves za april--. oktober 9 73; k o m z a za juli 7.80, avgust 7.9;> maj 7.41 Ponudbe pdenice pov prašeVa nj ^ ravno tako. Tendenca min a Prodaje nekaj tisoč q Trst, 9. apr. Kava. Santos good average z h m j ---.—. za juli 58.50 59.— september 59. - 59 75, december 60--60.75, marec 60.75 - 61.25. Tendenca m rna. Good Rio za maj —.-- —. , juli 5..50-54.—, september 53.50 - 5u.—, december 56. - .—, maj 58.---.—. Sladkor. Ceučilnica vipavskega vina v Rojanu, LUlUjU Vicolo delle Rose štv. 7. se priporoča z • obilen ob sk. — Liter po 72 stot. 605 t\m piidna sprejme se takoj za na dom. 1 1. Kandler R, rata 10. 600 f||y|X|||b v penziji brez otrok, vešč 4 dkž. jezi-UiUŽllIn V o v išče orimorne službe Ponudbe pod .Sreč o" poštnoležece. 601 se krojaškega pomočnika za mala dela. — Rupmk, s L Geppa 10, I nad. G02 Hun 98 Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daje moj pre jublj» ni sin KAREL ZADNIK dane* oh 10 zjutraj preminul. Pogreb se bo vršil v petek, dne 5. t. m. ob 5 in pol pop« Idne iz bolnišnice pri Sv. Mar. Magd. TRST, dne 4. junija 1914. Žalujoči oče: TOMAŽ ZADNIK. Novo Pogrebno Podjetje - Corso 47. JUSOSlOVani I Jefhi^Trat^V^deire f£2 10. - Gorica, Gosposka ulica 7. 4444 #*A(inAfli?nff z već letno prakso, kot blagajni-VIUSPUUIIUU čarka v trg vskem podjetju, zmožna slovenskega, srbo hrvatskega, ital janskega in nemškega jezika, išče primerne službe Prijazne ponudbe pod Pridna*. Naslov pove tudi Inserat i < ddelek pod „Štev. 721." 731 Hebllrona solio Spo^bo kihin UrjCtVCt Co. Jrst Piazza Ponterosso 21 Specijaliteta: ANGLEŠKI KOSTUMI IN PLAŠČI I po meri. Elegantno delo. — Cene zmerne. — Najfinejše reference tu- in v ino- u zemstvu. — VELIKA IZBERA SUKNA IN NOVOSTI ZA DAME IN GOSPODE. | Darila za birmo I Ob i ritiki birme je dospelo novi urarni in zlatarni v ulici del Rivo štev. 34 zlate in srebrne verižice, uhani, zapestnice, priveski v veliki izberi. Proda se po konkurenčnih cenah. — Prevzame se vsakovrstno d*lo in :: tudi se popravlja. — Postrežba točna :: ProMrtllM V li iNNCCMSti CL BUCHER Trst ^d.TO&S Corso SL 35. B< g&ti izber ilatinine, srebrn i ne. dragocenosti in žepnih v. Kmpcge in menja staro zlato in tudi snkn s novini predmeti. — Sprejema narotbe im. popc*T$a vsakovrstne srehrnin«, ilitiihn, kakor tadi žepne ure. Izredna prilika za birmo V urarni TREVISAN, TRST CORSO STEV. 30 se vdobi VELIK IZBOR ŽEPNIH IN STENSKIH UR. — Prodaja se. kupuje in menjuje dragocene moderne ali stare predmete. Velik izbor predmetov iz am. doblč zlata, kakor tudi UR ZA BIRMO. — Srebrne ure z dvojnim pokrovom od kron 10-90 naprej. _ Vsled bllinje selitve trvdke I GIACOMO MACERATA I Trst, ul. Ghlozza št. 7-8 I se proda 1 pohištvo in tapetarile po nabavnih cenah. hI ■8 P P 0 I UPORABITE TO PRILIKO! POZOR! sum« m a wti mama i nmn Alojzij Povh Mrmurta darili st vdaM i trsovlni ir HiHrtmlm Tpst, Trg Barriera 3, POZO?.! ALLA CITTA M LONDRA Trst, vika delle Posle it« 5 - IVO CpreJ M. Salarini) Okusna izbira pomladanskih oblek od na« vadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za m- škh »bleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač niča Eleganten kroj po nizkih in poštenih cenah. — NB. Se ne izkorišča geslo : Svoji k svojim! — POSTREŽBA NA DOM 1 Eii!