Poštnina plačana v gotovini
Leto LXI. ffet. ui
9 LlfiEllonl, v tefrtel 9 ovsusto 1918.
Ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvrcmži nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Z50 Din, večji inserati petit vrsta 4.—. Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
I
I
adic
smoci u
Katastrofa je nastopila ob 9. zvečer. — Umri je na posledicah zločina Puniše Račića. — Splošno žalovanje po vseh prečanskih pokrajinah. — V Zagrebu ;e zastalo vse življenje. — Pogreb bo v nedeljo dopoldne. — Vznemirjenje med našimi prijatelji v inozemstvu.
— Zagreb, 9. avgusta. Dasiravno je bilo stanje Stepana Radića že vse zadnje dni zelo resno, vendarle nihče ni pričakoval, da bi mogla tako kmalu in tako nenadoma nastopiti katastrofa. Zdravniki so bili sicer zelo pesimistična toda še vedno so upali, da se bo posrečilo ohraniti Stepana Radića pri življenju. Rana, ki mu jo je zadal Puniš:; Račić s Svojimi usodnimi streli 20. junija in poznejša razburjenja povodom rešitve zadnje vladne krize, so zlomila njegovo odpornost in bolezen se ie od dne do dne bolj slabšala.
Včeraj popoidne ie bilo Stepanu Ra-d'ću razmeroma dobro :fl njegova oko-!?ca je upala, da bo prebolel nevarno krizo. Z ljudmi, ki so bili okrog njega, se ie Stepan Radić po svoji navadi ponovno šalil. Delj časa je sedel v fotelju »n je bil nenavadno dobre volje. Nekolf-ko pred 7. uro zvečer pa je začel tožiti, da mu ie slabo. Kmalu nato Se je zgrudil in so ga morali takoj prenesti v posteljo. Ko so prihiteli k njegovi postelji zdravniki dr. VVenckebach, prof. dr. Radoničić ?n dr. Ivančević, je bil Stepan Radić že v popolni nezavesti. Prizadevali so si, da bi ga z injekcijami zopet obudili, toda vsi poskusi so biH zaman. Stepan Radić se ni več zavedel in je pet minut pred 9. zvečer izdihnil.
Ob njegov? postelji so bili zbrani vsi elani njegove rodbine ter nekateri poslanci z dr. Mačkom na čelu. Iz prej tako mirne vile je odmevalo obupno plakanje žene in otrok. Omladinci, ki so čuval? okrog vile, so odhiteli takoj v mesto ter sporočili občinstvu žalostno vest. Okrog pol 11. so bili zaprti že vsi javni lokali, kinematografi so takoj prekhrli predstave in na hišah so se pojavile črne zastave. Pred uredništvi zagrebških listov, ki so kmalu nato izdali posebne izdaje, so se zbirale mno-ž:ce. čakajoč potrdila pretresujoče ve-
Zagreb, 9. avgusta. Tekom noči so bile okrog Radićeve vUe postavljene straže omladincev, da preprečijo naval občinstva, ki je neprestano oblegalo vilo in prosilo, da ga puste k mrtvaški postelji.
Ob 2. ponoči je bil poklican znani hrvatski kipar prof. Valdec, da posname smrtno masko. Snemanje je trajalo od 2. do pol 5. Posnetek je zelo dobro uspel in bo še tekom današnjega dne Ugotovljen ter odlit pozitiv v mavcu.
Ob 6. zjutraj so prenesli Radićevo truplo iz gornjih v spodnje prostore. Kmalu nato je prispela sodna komisija, iestoječa iz zdravnikov prof. dr. Jura-ka, dr. Pavla Cerulića, mestnega fizika dr. Drv ko vica, nadalje zdravnikov dr. Radoničića, dr. Gottlieba in dr. Ivan-čevića, nadalje preiskovalnega sodnika dr. Gogolje in državnega pravdnika dr. Žilica.   Komisijski ogled in obdukcija
trupla je trajala do 9. Po izvršeni obdukciji je izjavil dr. Jurak vašemu dopisniku, da je smrt nastopila radi oslabelosti srca. Sladkorna bolezen, ki je bila radi dobljenih ran pojačana, je zavzela izredno težke oblike. Direktnega gnojnega vnetja radi ran in operacije ni bilo. Trebušna kotlina je bila popolnoma čista in rane lepo zaceljene. S te strani ni bilo direktnih, tem več pa seveda indirektnih vzrokov Radićeve smrti, ker je rana poslabšala splošno stanje in dovedla končno do katastrofe.
Ob 9. je pričelo balzamiranje trupla, ki bo trajalo po vsej priliki do 2. po-pddneJPrl obdukciji in balzamiranju so ugotovili, da so tehtali Radićevi možgani 1420 g. Povprečna teža moških možganov znaša 1362 g. Popoldne ob štirih bo prepeljano truplo v Seljaški dom, kjer bo položeno na mrtvaški oder.
sti, ki ie ni mogel v prvem hipu skoraj nihče verjeti.
Opolnoči so zadoneli najprej zvonovi v zagrebški katedrali, takoi nato pa je odmevalo turobno zvonenje po vseh cerkvah. Par minut pozneje je bil ves Zagreb na ulicah in dolge procesije so romale na Pantovčak, kjer se je zbrala pred vilo Stepana Radića več-tisočglava množica, ki je potrta motrila razsvetljena okna, za katerimi je ležalo mrtvo telo velikega hrvatskega vodje.
Policija je. boječ se nemirov, takoj pojačila varnostne mere. Po mestu so vso noč krožile policijske patrulje na kolesih in konjih. V pripravljenosti je b:lo tudi orožništvo.
Splošno žalovanje v Zagrebu in na Hrvatskem
Ves Zagreb odet v črno. — Poslovno življenje počiva. — Trgovine in javni lokali zaprti. — Vse zabave odpovedane. — Romanje kmečkih množic k mrtvemu voditelju. — Povsod vlada popoln mir.
— Zagreb, 9. avgusta. Truplo Ste* pana Radića so danes zjutraj balzami* rali in bo popoldne ob 4. prepeljano v Hrvatski seljački dom, kjer bo po* loženo na mrtvaški oder v veliki dvo* rani, v kateri sta nedavno ležali krsti pokojnikovih zvestih drugov Pavla Radića in dr. Basarička. Dopoldne ob 10. se je sestal k seji poslovni odbor KDK, da sklepa o pogrebu.
Vse mesto je v globoki žalosti. V Zagrebu ni hiše, ki ne bi razobesila črne zastave, iz vseh cerkva pa turob* no done zvonovi. Vest o smrti velike? ga hrvatskega voditelja se je bliskovit to razširila tudi v provinci, in danes zjutraj so že na vse zgodaj začeli pri* hajati v mesto seljaki iz bližnje in daljnje okolice, da še zadnjič pogle* dajo v obraz svojemu mrtvemu vodi*
telju. Globoka žalost je zaprla vse dru* ge občutke. Ljudje govore samo o Ste* panu Radiću in komentirajo nenado* mestno izgubo, ki je zadela z njegovo smrtjo ne samo Hrvate, marveč celo= kupni jugoslovenski narod, za čigar svobodo in pravice je moral dati Ste* pan Radić svoje življenje. V mestu vladata popoln mir in red.
Vsi listi so izšli danes v žalnih iz* dajah,, posvečenih spominu Stepana Radića. Vse zabavne prireditve in javni koncerti so odpovedani, pred* stave v kinematografih ukinjene.
Vse mesto je odeto v žalne zastave. Ob 10. dopoldne so zaprli vse trgovine in druge javne lokale. Pred Radićevo vilo so zbrane velike množice, a se vedno prihajajo nove. zlasti iz bližnje okolice.
Pribićević ob truplu svojega prijatelja
Svetozar Pribičević se je pripeljal snoči z Bleda v Zagreb na današnjo sejo KDK in je še le v Zagrebu zvedel za katastrofo. Pretresljivi prizori ob mrtvaški postelji.
— Zagreb, 9. avgusta. Snoči ob 10.50 se je pripeljal z Bleda Svetozar Pribičević na kolodvor Sava s poslancem dr. Krnjevićem, ki se mu je že popoldne peljal naisproti, da bi ga obvestil o bolezni Stepana Radića in o političnem položaju, v kolikor se je zadnje dni v odsotnosti Pribičevića v Zagrebu razvijal. Na kolodvoru so ga pričakovali novinarji, ki so mu prvi sporočili vest o smrti Stepana Radića. Pribičević tej vesrri v začetku ni hotel verjeti ter je ponovno vzkliknil: »To ni mogoče! Saj so še včeraj zdravniki izdali bulletin, da ni nobene direktne nevarnosti.«
Ko pa so ga prepričali o strašni resnici, je Pribičević kar onemel ter je 'samo ponavljal: »Bože, bože, kaj je to!«
Bil je tako razburjen, da ni mogel niti sam i'ti iz vagona, marveč so ga morali voditi. Prav taiko je tudi v avtomobilu ves čas med vožnjo do svojega stanovanja, kjer se je hotel preobleči, neprestano krčil prste in tožil: »Bože, kaj bo!«
Na vprašanje njegovega spremstva v avtomobilu, kaj bi moglo biti, je odgovoril: Prosim vas, jaz ne vem, to ve sam Bog!«
Ko je p riše v hotel, se Pribičević še vedno ni mogel zbrati in je, ne da bi ise ustavil, odredil, naj ga takoj peljejo v Radićevo vilo na Pantovčaku. Ko je dospel tja, so mu napravili prostor, da se je lahko približal smrtni j>ostelji. Pribičevića še niso videli nikdar tako potrtega in obupanega kakor v trenutku, ko je padel na kolena pred mrtvim Radićem in se s sklenjenimi rokami nagnil preko njegovega trupla. Prizjor je bil tako pretresljiv, da so vsi navzoči pričeli na glas plakati.
Tik pred prihodom Svetozarja Pribičevića je zdravnik dr. Bortić vzel nekoliko krvi iz pokojnikovega trupla, da bi preiskali, ali je umrl Stepan Radič vsled infekcije od rane, dobljene pri umoru v Narodni skupščini. Kiparja prof. Rudolf Valdec in prof. Davorin Hodko sta preparirala obraz za po-snetje maske, ki sta jo napravila še tekom noči.
Pred vilo Stepana Radića se je vso noč zbirala velika množica občinstva, ki je neprestano odhajalo in prihajalo. Po mestu sta ponoči dve večji skupini manifestantov s črnimi zaistavami na čelu vzklikali: »Slava Stepanu Radiću! Slava mučenikom! Slava voditelju hrvatskega naroda!«
•••mi umnim«"-
Prva vest v Beogradu
— Beograd, 9. avgusta. Prva vest o Radićevi smrti je dospela v Beograd okrog 10. Zagrebški listi so takoj afi-širali vest po mestu. Radićeva smrt je napravila na vso beograjsko javnost porazen vtis.. Pred redakcijami in afi-šami so se zbirale velike gruče ljudi, ki so živahno komentirale tragično vest in nestrpno pričakovale nadaljnih poročil. Ce tudi so beograjski listi že več dni pisali, da je Stepan Radić v agoniji, je vest o njegovi smrti vendarle vse iznenadila in prestrašila.
Črne zastave na šolah.
— Beograd, 9. avgusta. Minister prosvete Milan Grol je odredil, naj se na vseh šolah v državi, na osnovnih, srednjih in na univerzah, izobesijo črne zastave v znak žalosti nad smrtjo Stepana Radića, ki je bil dolgo časa tudi minister prosvete.
Stran 2.
.SLOVENSKI  NAROD, dne 9. avgusta 1928.
Stev 181.
Sklepi današnje seje poslovnega odbora KDK
Pogreb bo v nedeljo ob 10. — Vodstvo KDK je odklonilo ponudbo vlade, da krije pogrebne stroške. — Zastopniki vlade in režimskih strank na pogrebu niso dobrodošlu
— Zagreb, 9. avgusta. Danes dopoldne od 10. do 12.30 se je vršila seja poslovnega odbora KDK pod predsedstvom Svetozarja Pribičevića. Po seji Je bilo izdano novinarjem sledeče obvestilo:
(Poslovni odbor KDK ie na svoji današnji seji sklenil, da se bo vršil pogreb njegovega nenadomestljivega predsednika v nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne izpred Seljaškega doma. Toč-nejši razpored in podrobnosti pogreba Se niso določene. Danes ob 16. bo prepeljano truplo brez posebnih svečanosti iz Radičeve vile v Seljački dom. Sprevod se bo pomikal od Pantovčaka po Hici preko Jelačičevega trga skozi {Strossmayerjevo ulico do Zrinjevca.
Poslovni odbor KDK je nadalje razpravljal o vprašanju kritja pogrebnih stroškov. Po naročilu vlade je zagrebški veliki župan prosil za informacije, ali bi KDK pristala na to, da se izvrši pogreb na državne stroške. Poslovni odbor ie to ponudbo odklonil ter sporočil, da ne želi, da bi se udeležili pogreba niti zastopniki vlade in Narodne skupščine, niti zastopniki onih strank, ki po 20. juniju še sodelujejo v okrvavljeni Narodni skupščini.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se po-zovejo vsi poslanci KDK na plenarno sejo poslanskega kluba, ki se bo vršila v soboto dopoldne v Zagrebu. To bo žalna seja kluba. Obenem bo na tej seji sprejet proglas, ki ga bo izdala KDK povodom Radićeve smrti na narod.*
Prve priprave za pogreb Stepana Radića
Pogreb se bo vršil na stroške zagrebške občine ob ogromni udeležbi prebivalstva«
Zagreb. 9. avgusta. Pogreb Stepana Radiča se bo vršil v nedeljo ob 10. dopoldne na najsvečanejši način. Truplo bo danes dopoldne položeno v Seljačkem domu na mrtvaški oder in bo dovoljen občinstvu dostop že od danes zvečer naprej. Seljački dom bo odet od zunaj in znotraj v črno.
ZaJnj sprevod krene izpred SeljaČke-ga doma pred magistrat in od tam po glavnih ulicah na Mirogod. Prvotno je bilo sklenjeno, da se bo vršil pogreb Sele na Gospojnico v sredo, na željo rodbine so pa odredili, da se vrši že v nedeljo. Število govornikov bo omejeno na minimum. Pred Seljačkim domom bodo govorili Svetozar Pribičevič za KDK, nadalje podpredsednik HSS dr. Maček ter nekateri ožji pokojnikovi prijatelji, na grobu pa se bodo poslovili predstavniki raznih organizacij.
Radičevo truplo bo začasno položeno v grob v arkadah na Mirogoju, kjer
počivata tudi Pavle Radič in dr. Gjuro Basariček do zgraditve posebne grobnice.
V smislu sklepa poslovnega odbora KDK na današnji seji je KDK odklonila pokop Stepana Radića na državne stroške. Vladi se je tozadevno informirala potom zagrebškega velikega župana in je dobila odgovor, da KDK niti ne želi, da bi se zastopniki vlade udeležili pogreba. Kakor se izve, bo krila pogrebne stroške zagrebška mestna občina.
Iz okolice so že danes začele prihajati deputacije raznih korporacij, društev in političnih organizacij iz bližnje okolice, najavljene pa so deputacije iz vseh deloy države. Računa se, da se bo udeležilo pogreba okrog 150.000 do 200.0000 ljudi. KDK bo odredila posebne reditelje, ki bodo skrbeli za organizacijo in red pri pogrebu.
Dunajski listi o Radićevi smrti
Vsi povdarjajo ogromno izgubo, žajo željo, da Radićeva smrt ne
tragičnih
— Dunaj, 9. avgusta. Vsi avstrijski listi objavljajo vesti o smrti Stepana Radića ter mu posvečajo obširne nekrologe, v katerih se bavijo z njegovim političnim delom in ga slikajo kot enega največjih državnikov Jugoslavije, čegar smrt je vsekako globoka vrxel v vrstah voditeljev jugoslovenskega naroda.
>Neues Wiener TagblatU razpravlja v zvezi s smrtjo Stepana Radića o politični situaciji v Jugoslaviji in naglasa, da je Ko-roščeva vlada sedaj v izredno težkem položaju. Stepan Radić in njegovi pristaši so svoje zasedanje poslanskega kluba v Zagrebu kronali z zahtevo po avtonomiji in spremembi notranje ureditve države v federalističnem smislu. V tem največjem zgodovinskem trenutku Jugoslavije je dohitela Stepana Radića smrt in v tem trenutku ni mogoče reči, kako bo končala borba proti velikosrbski hegemoniji in kako bo rešeno
ki je zadela Jugoslavijo in izrabi povzročila še bolj usodnih in dogodkov.
to za Jugoslavijo življensko vprašanje.
»Neue Freie Presge« povdarja, da so bile zadnje izjave Stepana Radića prežete duha pomirljivosti. Stepan Radić ni bil samo spreten politik, marveS državnik v najvišjem smislu te besede. Njegova politična oporoka naj bi bila sveta vsem, in naj bi pripomogle k notranjemu pomirjenju in h končni konsolidaciji Jugoslavije. Bol hrvatskega naroda in žalost vse Jugoslavije Avstrija dobro razume in ž njo sočustvuje.
>Arbeiter Zeitung« piše med drugim: Smrt voditelja hrvatskega naroda bo izzvala ne samo na Hrvatskem, marveč v vsej Ju-goslovenski državi globoko žalovanje. Malo verjetno pa je, da bi prišlo raditega do kakih nemirov ali uporov, če srbijanski državniki ne bodo počeli prevelikih neumnosti. Smrt Stepana Radića pomeni za Jugoslavijo sicer težak udarec, vendar pa nikakor ne ogroža njenega obstoja.
Glasovi pariškega in angleškega tiska
Apeli na srbijanske stranke, da store vse za pomirjenje. — Bo
jazen pred posledicami«
— Pariz, 9. avgusta. Pariški tisk objavlja povodom smrti Stepana Radića obzirne komentarje. »Echo de Pariš« poroča obširno o vlogi, ki jo je igral Stepan Radić v življenju jugoslovenskega naroda in povdarja, da si ne sme pač nihče prikrivati, da ustvarja Radičeva smrt izredno resno skuacijo. Atentat 20. junija, kojega žrtev je postal Stepan Radić, je povzročil napetost, ki jo more Radićeva smrt le še stopnjevati.
»Journal« naglasa, da je s Stepanom Radićem izginil z jugoslovenskega političnega torišča oni mož, ki edini je bil v stanju zbrati okoli sebe celokupni hrvatski narod. Stepam Radić ne zapušča sebi vrednega naslednika. Svetozar Pribičevič
Pomembna izjava muslimanskega voditelja
— Beograd, 9. avgusta. Povodom smrti St. Radića je član muslimanskega kluba posl. Salih Bajić podal novinarjem naslednjo izjavo:
«V zadnjem času so se odigrali mnogi važni dogodki v naši državi, ki so povzročili skrb vsakemu iskrenemu patriotu. Ob 10-letnici našega osvoboje-nja in ujedinjenja so gotovi trenutki zopet oddaljili brate od ujedinjenja. V velikih časih so nam potrebni veliki ljudje. Ti pa pri nas izumirajo in redki se pojavljajo, ki bi mogli s potrebno avtoriteto prevzeti njihovo dedščino. Mi poznamo vsi pokojnega Stepana Radića. Bil je vsestransko izobražen, neumoren delavec in najboljši poznavalec narodove dirše. Bil je seljaški sin naroda, velik Slovan, toleranten, a vendar tudi odločen. More se reči, da je bil za njim ves hrvatski narod in da se je z njegovo smrtjo dopolnila tragedija, ki se je pričela 20. junija. Bojim se. ali bo dovoli hladne presoje in dovolj hitrih skle-
je Srb. Hrvatska opozicija je tako izgubila svojega pravega voditelja. Na jugosloven-ski vladi je sedaj, kako se bo razvijala situacija. Vlada bi morala podvzeti primerne korake, da pomiri razdraženi narod in dati inicijairivo za zopetno zbližanje. Toda mi resno dvomimo, naglasa list, če bo vlada dr. Korotšca tega zmožna in sposobna.
— London, 9. avgusta. Vsi večji angleški listi objavljajo vest o smrti Stepana Radića, prinašajo toplo pisane nekrologe ter izražajo obžalovanje, da je moral Stepan Radić daiti življenje v borbi za enakopravnost in svobodo svojega naroda v lastni državi, za katero se je boril od svoje rane mladosti in za katero je toliko pretrpel.
pov pri vseh nas, da bi se iskreno reš'1 bratski spor, s katerim se izziva katastrofa.«
Posvetovanja vlade
Beograd, 9. avgusta. Povodom smrti St. Radića je imel dane« dopoldne ministrski svet sejo, na kateri se je razpravljalo o ukrepih, ki jih smatra vlada za potrebne. Ker se je seja ministrskega sveta zalo zavlekla, se za 9. dopoldne napovedana seji Narodne skupščine ob pol 12. dopoldne še ni pričela.
— Beograd, 9. avgusta. V znak žalosti nad smrtjo predsednika KDK Stepana Radića je bila razobešena na poslopju Narodne skupščine črna zastava.
Množica vencev in sožalnih brzojavk
Zagreb, 9. avgusta. Pokojnikova rodbina in vodstvo KDK sta prejela že tekom la-□ašnjega dopoldneva več sto sožalnih brzojavk iz cele države in iz inozemstva. V Ra-dičevo vilo prinašajo neprestano vence in cvetje, tako da so vhod, veža in predvor že popolnoma zasuti z venci.
Popović in Jovanović bosta le izročena!    11 Dekan Anton Koblar I
Imunitetni odbor je danes spremenil svoje včerajšnje stališče in sklenil predlagati Narodni skupščini, naj izroči oba osumljena
poslanca sodišču.
— Beograd, 9. avgusta. Kakor zna* no, se je včeraj imunitetni odbor izre* kel proti izročitvi poslancev Tome Po-povića in Jovanovič*Lune sodišču na zahtevo preiskovalnega sodnika. Svo« jo odklonitev je veČina v imunitetnem odboru motivirala s trditvijo, da je preiskovalni sodnik zaslišal samo pri* če, ki so oba poslanca obremenjevale, ni pa zaslišal radikalskih in demokrat* skih prič, ki bi mogle izpovedati za nju ugodno. Zaradi tega se je imuni* tetni odbor izrekel za enkrat proti iz* ročitvi, češ, da dokazno postopanje ni bilo dosledno in pravilno izvedeno. Za izročitev so glasovali samo muslimani in zemljoradniki. Muslimani so po vče* rajšnji seji imunitetnega odbora ostro protestirali pri Ljubi Davidoviču za* radi postopanja demokratov in je zato danes imunitetni odbor o zadevi še
enkrat razpravljal.
»Današnja seja imunitetnega od* bora je bila nadaljevanje včerajšnje seje. Na včerajšnji seji je bila izraze* na od gotovih članov odbora želja, da bi se dobila potrebna obvestila od pre* iskovalnega sodnika o gotovih momen* tih preiskave. Na podlagi tozadevnega sklepa je predsednik imunitetnega od: bora posl. Dukanac posetil preiskovali nega sodnika in dobil potrebna obve= stila, s katerimi je omogočena rešitev glavnega vprašanja. Imunitetni odbor je na današnji svoji seji pristopil k rešitvi glavnega vprašanja. Postavil se je soglasno na stališče, da je treba po* slanca Toma Popovica in Draga Jovas novica izročiti sodišču, ne spuščajoč se v to, ali obstoja kaka njuna krivda ali ne, ali so dokazi za to krivdo ali ne.«
Žalna seja Narodne skupščine
Današnja seja Narodne skupščine je bila posvečena spominu Stepana Radiča. — Po smrti mu priznavajo tudi v Beogradu izredne zasluge in sposobnosti--Neprečitana izjava zemljorad-
niškega kluba.
— Beograd, 9. avgusta. Seja Narodne skupščine, ki je bila napovedana za ob 9. dopoldne, se je radi seje ministrskega sveta pričela šele ob 11.30. Po prečitanju zapisnika, ki je bil soglasno sprejet, je povzel besedo predsedujoči podpredsednik Bogoljub Kujundžić in imel naslednji govor, ki so ga poslanci poslušali stoje:
»Gospodje narodni poslanci! Narodno skupščino je zadela prevelika izguba, ker je neusmiljena smrt iztrgala iz političnega življenja enega naših največjih politikov. Ugleden član naše zbornice, naš poslanski tovariš, vodja in predsednik HSS in KDK g. Stepan Radić je umrl sinoči ob 8.45.«
»Izguba g. Stepana Radića je težak udarec za naš parlament. Pokojnik spada po pravici v vrste naših narodnih velikanov, ki nam jih je iztrgala smrt v zadnjem času. Izgubili smo veliko slovansko dušo, ideologa širokih pogledov. Izgubili smo človeka, ki se je vse svoje politično življenje idealno in apostolsko bavil z velikimi narodnimi vprašanji. Pokojni Stepan Radič je bil zelo aktiven član narodnega predstavništva. Vzbujal je občudovanje nas vseh s svojim globokim in vsestranskim poznavanjem narodnih potreb, pridobival in očaroval nas je s svojo ljubeznijo napram seljaku in malemu človeku sploh, za čigar vprašanja je imel največje razumevanje.«
»Ves naš narod deli čufsrva pri izgubi svojega predstavnika ter sodelu-
je v žalosti, ki nas je zadela. Prosim Narodno skupščino, da v znak manifestacije naše globoke žalosti zakliče: Naj bo našemu tovarišu pokojnemu Stepanu Radiću lahka zemlja, ki jo je tako iskreno ljubi! Naj mu bo večen spomin! Slava mu!«
Vsi poslanci so se pridružili vzkliku podpredsednika Narodne skupščine, ki je nato v znak žalosti sejo takoj zaključil ter napovedal prihodnjo za jutri ob 9. dopoldne.
Pred zaključkom seje Narodne skupščine je zahteval besedo še posl. Joca Jovanović, da bi podal izjavo v imenu zemljoradniškega kluba. Predsednik pa je to odkloni! in sejo naglo zaključil.
Izjava zemljoradnikov. ki jo je nameraval preči tati Joca Jovanović. se glasi:
»Smrt Stepana Radiča, vodje hrvatskih seljakov, pomeni za državo in ves narod prebridko izgubo. Pokojni St. Radič je vse svoje življenje posvetil predvsem dobru seljakov, čijih čustva je poznal, kakor malo kateri voditelj naroda. Umel je pronikniti v njegovo dušo, v njegove težnje in zlasti v njegovo trpljenje. Zato mu je seljak veroval neomajno in šel za njim. V tem Času je njegova izguba ena največjih, kar jih je imel naš seljak in ž njim tudi naš narod od meseca decembra 1918 do danes. V času, ko nam je bil naibolj potreben, nam ga je iztrgala smrt. Zato je naša žalost velika, globoka in iskrena. Naj mu bosta ohranjena večen spomin in slava!«
Sožalne izjave parlamentarnih klubov,
Vsi parlamentarni klubi v Beogradu so imeli danes žalne seje. — Izrazi sožalja rodbini in klubu KDK. — Pomembne izjave odličnih politikov.
— Beograd, 9. avg. V znak žalosti nad smrtjo Stepana Radića so imeli danes v^i poslanski klubi, ki še sodelujejo v Narodni skupščini, žalne seje. O seji radikalskega poslanskega kluba je dal posl. Stevo Kobasica novinarjem naslednjo službeno obvestilo:
>Povodom smrti predsednika HSH Stepana Radića je imel radikalski poslanski klub ob 11. dopoldne sejo, na kateri je podpredsednik Stevo Janković izrekel najtoplejše besede o smrti voditelja hrvatskega naroda in pozval prisotne, da mu zakličejo >Slava<. Pozivu so se vsi prisotni odzvali. Sklenjeno je bilo, da se odpošlje izjava sožalja družini pokojnega Stepana Radića in predsedstvu kluba HSH.<
Tudi demokratski poslanski klub je imel povodom smrti Stepana Radića 6ejo, g katere je poslal predsednik Ljuba Davidovic naslednjo brzojavko klubu HSS;
>Globoki žalosti hrvatskega in vsega naroda zaradi izgube vašega spoštovanega voditelja in predsednika g. Stepana Radića se pridružuje v polni pijeteti demokratski poslanski klub.«
Ge. Mariji Radićevi, soprogi pokojnika, je poslal Ljuba Davidovic naslednjo brzojavko :
3-V globoki tugi za nepozabnim soprogom in družinskim očetom vam demokratski poslanski klub izreka svoje iskreno sočutjem
Jugoslovenski klub je imel dopoldne sejo pod predsedstvom posl. Sušnika, ki je imel žalni govor povodom smrti Stepana Radića.
S seje je bila odposlana Radićevi so* pragi naslednja brzojavka:
»Povodom nenadomestljive m težke iz* gube vašega soproga izvolite sprejeti naše naj globoke j Še sožalje.«
Vodstvu HSS je poslal Jugoslovenski klub naslednjo brzojavko:
»Povodom težke izgube vašega pred* sednika m velikega vodje hrvatskega naro* ra izvolite sprejeti naše najglobokejše sos žalje.c
Klub nemških poslancev je poslal vod' stvu HSS na naslov dr. Vladimir j a Mačka naslednjo brzojavko:
»Vest o smrti vašega uglednega pred* sednika g. Stepana Radića, ki je s tugo ob* jela ves hrvatski narod, je tudi nas glo»
boko pretresla. Prosimo, da sprejmete po* vodom pretežke izgube, ki je zadela vašo stranko in ves narod naše države, izraze našega najtoplejšega in najiskrenejšega sožalja.«
Predsedstvu KDK na naslov Svetozarja Pribičevića je poslal klub nemških poslan= cev naslednjo brzojavko:
»Prosimo Vas, da povodom tragične smrti velikega vodje KDK g. Stepana Ra* dića, jugoslovenskega narodnega velikana, sprejmete izraze našega najglobokejšega sožalja.*
Radićevi družini je poslal klub nemških poslancev naslednjo brzojavko:
»V vaši globoki žalosti za nepozabljivim velikim pokojnikom vas prosimo, da sprej* mete izraze najiskrenejšega sožalja.«
Soprogi Stepana Radića je poslal klub zemljoradnikov  naslednjo brzojavko:
»Iskreno in globoko obžalujemo smrt vašega soproga.«
— Beograd, 9. avgusta. Muslimanski poslanski klub je imel sejo, s katere je bila soprogi pokojnega S t. Radića Mariji Radićevi poslana sledeča brzojavka:
»Klub narodnih (poslancev JMO izraža vam kakor tudi ostalim Članom rodbine najiskrenejše sožalje povodom izgube velikega voditelja hrvatskega naroda, vašega soproga in očeta, pokojnega Stepana Radića. Naj mu bo večna slava in lahka hrvatska zemlja, za katero je živel in ki jo je tako iskreno ljubit Podpredsednik dr. Hadžikadić.«
Vodstvu HSS na naslov dr. Vladimirja Mačka je klub JMO odposlal naslednjo brzojavko:
»Povodom smrti velikega hrvatskega vodje pokojnega Stepana Radića, čigar izgubo težko občuti ves hrvatski narod, izraža klub JMO vodstvu svojo globoko sožalje proseč, da bi bili -tolmač naše iskrene žalosti nad veliko izgubo hrvatskemu narodu. Večna slava vodji hrvatskega naroda! Podpredsednik dr. Hadžikadić.«
— Kranj, 9. avgusta. Danes zjutraj Je po kratki in mučni bolezni umrl zlatomašnik in dekan mesta Kranj g. Anton Koblar v visoki starosti 70. let. Umrl je na raku.
Vest o smrti priljubljenega dekana se je po Kranju in po Ljubljani raznesla z bliskovito naglico in je zlasti prebivalstvo Krapja potrla in presenetila, ker nihče ni slutil, da ga bo smrt tako naglo iztrgala iz kroga svojcev, znancev in prijateljev, dasi i je bilo njegovo stanje že več dni zelo kri-j tično in je zadnjih štirinajst dni tako resno j obolel, da je moral v posteljo.
Z dekanom Koblarjem je zopet legel v giob eden najmarktantnejših in najzaslužnejših Slovencev. Pokojni je bil vsestransko delaven in produktiven in se je zlasti udejstvoval kot zgodovinar. Z Izredno marljivostjo se je že kot dijak posvetil Stu diju zgodovine slovenske zemlje, zlasti mesta Kranja. Številna dela pričajo o njegovem temeljitem znanju. Izdal je zgodovino ljubljanske Škofije in Zgodovinski zbornik, priobčil številne razprave v Ljubljanskem Zvonu, Domu in svetu, Slovanskem listu, urejeval Izvestje ljubljanskega muzeja. V muzeju je bil tudi nastavljen kot arhivar in knjižničar. Bil je tudi odličen politik in z velikim uspehom se je udejstvoval na političnem polju. Leta 1896 so ga gorenjska in notranjska mesta izvolila za državnega poslanca. Na Dunaju je stal v prvih vrstah za pravice našega jezika in brezobzirno šibal takratni vladni režim.
Pred 2S leti je bil imenovan kot kurat za mestnega župnika v Kranju. Kot skrben, prijazen in plemenit duhovnik, ki je spadal v ono legijo svečenikov, ki pravilno r.izumc/.i poverjeno jim nalogo in dolžnost svojega pekli ca, je bil priljubljen v vseh krogih v mesta in v vaseh kranjske župnije. Velike so tudi njegove zasluge na kari-tativnem polju, saj so ponosni Ljudski dom v Kranju, sirotišnica in druge socijalne ustanove njegovo delo. Ustanovil je tudi gospodinjsko šolo v Kranju, kjer se izonra-ziijcji dekleta iz Kranja in okolice in postanejo dotre gospodinje.
Pakojri je bil do zadnjega član občinskega sveta v Kranju. Navdušen se je tudi priključil velikemu kmečkemu pokretu in akciji krv.ečkodemokratske koalicije. Napredni volilci kranjskega sreza so ga hoteli pri zadnjih oblastnih volitvah kandidirati, ljubljanski škof pa nru je prepovedal kandidaturo.
Se pred Štirinajstimi dnevi se je dekan Koblar uaeiežil konference železniškega odHtfra V Kamniku. Ko se je vozil domov, se jc počutil zelo slabo, vendar ni nihče mislil, da bo to imelo zanj katastrofalne posledice Toda moral je v posteljo in prepeljal: so ga morali v Leonišče. Zdravniki sn -pa takoj uvideli, da je operacija nemogoča ir tako se je Koblar vrnil v Kranj. Njegovo stanje se je vidno slabšalo in prevče-nijšnjim ie že tako oslabel, da je komaj govoril« Včeraj je padel v agonijo. Zdravnika dr. Fajdiga in dr. De Gleria sta mu dala sicer injekcije, toda rešiti ga nista mogla in tako je zlato srce dekanovo danes zjutraj ob t prenehalo biti.
Pokojni je baš te dni in sicer 5. trn. proslavil svojo zlato mašo, dne 18. julija pa ga je kranjski občinski svet v znak hvaležnosti in v priznanje njegovih zaslug za slovenski narod in osobito za mestno občino, imenoval za častnega meščana. Bodi pokojnemu ohranjen trajen in časten spomin!
Prvi uspeh našiti Sokolov v Amsterdamu
Dosedaj so prvi Švicarji, nato Čehoslovaki in Jugosloveni. — Štukelj zmagovalec na krogih.
— Ljubljana, 9. avgusta. Pisarna J5S je danes zjutraj ob 8.15 prejela sledeči brzojav iz Amsterdama:
Amsterdam, 8. avgusta ob 21.36. Absolvirali konja in krog. Na čelu Švicarji, Čehi, Jugosloveni. Štukelj šampU jon na krogih.
Seja zakonodajnega odbora odgođena.
— Beograd, 9. avgus>ta. Zakonodajni odbor je imel za danes opoldne napovedano sejo, ki pa je odgođena radi smrti Stepana Radića na jutri.
Ljubljana o Radičevi smrti
Vest o nenadni smrti Stepana Radića se je že sinoči bliskovito raznesla po Ljubljani in je zbudila med prebivalstvom veliko obžalovanje in splošno skrb za bodočnost. Ljubljana je danes jasno pokazala, kako globoko jo je zadela vest o smrti voditelja hrvatskega naroda. 2e dopoldne so zaplapolale po mestu žalne zastave skoro z vseh hiš, tudi z nekaterih javnih poslopij. Mestna občina je odredila, naj se izobesijo žalne zastave na vseh mestnih uradih in poslopjih. Na ulicah in trgih so govorili ljudje skoro izkjučno o Radićevi smrti.
Tudi prebivalstvo ljubljanske okolice je vest o Radičevi smrti globoko pretresla. Na ljubljanskem trgu je bilo danes toliko ljudstva, kakor ob malokaterem tržmem dnevu. Ljudje so se zanimali za podrobnosti nenadne katastrofe, še bolj pa za posledice, ki jih utegne imeti Radićeva smrt.
Nepopisni bridkosti, ki navdaja hrvatski narod ob mrtvaškem odru njegovega voditelja, se pridružuje tudi napredna Slovenija z Ljubljano na čelu. zavedajoč se, da je zadela z Radićevo smrtjo državo baš v najtežjih in najkritičmejših časih izguba, ki je  ne bo mogoče nadomestiti.
Ljubljanska borza.
Devize: Amsterdam 0 — 22.85, Berlin 13.56 — 13.59 (13.575), Bruselj 0 — 7.018, Budimpešta 0 — 9.9246, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), London 276 — 2?6.8 (276.4), Newyork 56.83 — 57.03 (56.93), Pariz 221.55 — 223.55 (222.55), Praga 168 3 — 169.1 (168.7). Trst 296.6 — 298.6 (297-6), Dunaj &0163 — 8.0463 (8.0313).
Stev.  181. »SLOVENSKI   NAROD* dne 9. avgusta 1928. Stran 3.
dnevne vesti.
— Smrt uglednega celovškega zdravnika.
V Gmiidnu na Koroškem je te dni umrl v visoki starosti 80 let primarij in višji medicinski svetnik v p. dr. Alojzij Smolej. Pokojni je bil rodom Slovenec in je bil rojen v Kranju dne 22. avgusta leta 1848. Študiral je v Celovcu in na Dunaju, kjer je tudi promoviral za doktorja medicine. Sprva je ordiniral na Dunaju, kasneje se je pa preselil v Celovec kjer je bil imenovan za primarija na tam. splošni bolnici, ki jo je vodil do leta 1910, torej polnih 30 let Pokojni je bil kapaciteta na polju zdravilstva in kot tak splošno zelo popularen in priljubljen. Leta 1925 je praznoval 501etnico svojega zdravniškega delovanja. Umrl je radi prenapora. ker je kljub svoji visoki starosti riskiral naporno turo. Bodi mu lahka zemlja I
— Pomagajmo pogorelcem! Veliki župan ljubljanske oblasti razglaša: 5. avgusta t. 1. je zadela vas Gor. Jezero v občini Stari trg ob Cerkniškem jezeru — tik ob italijanski meji — katastrofalna nesreča. Na nepojasnjen način je izbruhnil v kopi sena ogenj, ki se je radi vetra z bliskovito naglico razširil po celi vasi ter jo v nekoliko urah kljub nadčloveškim naporom prebivalstva in gasilnih društev skoio popolnoma vpepelil. Požar je uničil 28 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji ter s skoro vsem inventarjem, senom in vsemi poljskimi pridelki, ki so bili ravnokar spravljeni pod streho. Že itak neimovito prebivalstvo — nad 120 oseb — je sedaj brez strehe, brez hrane, brez obleke. Živina, kolikor je ni v ognju poginilo, je ravno tako brez strehe in brez krme. Škoda se ceni na okroglo 4 milijone dinarjev, zavarovalnina je pa prav neznatna. Prebivalstvo, ki ga je že 1. 191/. zadela slična usoda, gleda z obupom v pri-hodnjost. Podpora, ki sva jo z gosp. predsednikom oblastne skupščine mogla nuditi pogorelcem, zadostuje vspričo ogromne škode komaj za prvo silo. Treba je prebivalstvu priskočiti na pomoč z večjimi sredstvi, da so mu vrne pogum ter možnost in veselje do obnove njegovih skromnih bivališč. — Obračam se na blasra srca vsega prebivalstva ljubljanske oblasti z iskreno prošnjo, da priskočijo ponesrečencem na pomoč 2 dobro voljnimi darovi. Vsak tudi najmanjši prispevek se bo hvaležno sprejel. Prebivalstvo sosednjih občin in vasi se zlasti naproša, da nudi pogorelcem podporo v naravi: živila, obleko, krmo, stavbni les, orodje itd Pomožni odbor, sestavljen iz delavnin in nesebičnih mož, bo skrbel za to, da se bodo nabrani darovi v denarju in naravi racionalno uporabljali v pomoč vsem prizadetim. Darove sprejema vel. župan in mestni magistrat ljubljanski, na deželi pa vsi sreski poglavarji in pa uradi, ki jih bodo oni določili.
— Razpisane službe. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za nastopna izpraznjena mesta: za mesto direktorja konceptne stroke kategorije A. položaja V., za mesto referenta zdravniške stroke, kategorije A. položaja VIL, za mesto uradnika računske stroke kategorije B. polžaja IV., za ref. matematično-sta-tistične stroke kategorije A. položaja IV., za mesto uradnika pisarniške stroke kategorije C položaja VIL, za mesto služitelja kategorije B. položaja X. in za bolničarsko mesto kategorije D. položaja IX. Prošnje je treba vložiti do 22. tm. Natančnejši pogoji so razvidni iz ^Uradne^a lista* št. 74 z dne 7. t. m.
— Iz odvetniške službo. V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani s sedežem v Ljubljani je bil vpisan 1. tm. dr. Stanislav Žitko.
— Dražba lova. Občiuski lov politične občine Libelič, sestoječ iz katastramih občin Libelič, Libeliške gore, Črneč, Črueške gore in dela Gradiča, se bo oddajal 2. septembra ob 14. v občinskem uradu v Libelicah v zakup za dobo od 1. septembra 192S. do BI. marca 1933.
— Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. Od 23. do 29. julija i«> bilo v mariborski oblasti 32 slučajev svinjska kuge, 14 rdečice, 1 vraničnega prisada in 1 garij.
— U uradnega lista«. ^Uradni list' ljubljanske in mariborske oblasti št. 74 z dne 7. tm. objavlja naredbo o krajih, v katerih je krošnjarjenje prepovedano ali omejeno, kakor tudi o krajih, o katerih prebivalstvo vživa glede krošnjarjenja posebne ugodnosti, dalje uredbo o ustanovitvi in ustroju komisije za ureditev uprave in razglas o prodaji saharina.
— Sprememba imena mesta Cavtat. V
torek zvečer je imel mestni občinski svet v Cavtatu v Dalmaciji, kamor je zelo rad hodil na oddih pokojni ministrski predsednik Nikola Pašić, občinsko sejo. Na seji je bilo sklenjeno, da se mesto prekrsti in da se bo imenovalo Radićevo.
— Odlikovanje našega primoskega rojaka. Zveza jugoslovanskih hranilnic je na svoji zadnji glavni skupščini imenovala našega primorskega rojaka g. Ivana Kranj-c a. direktorja Kranjske hranilnice v pok., v priznanje njegovega delovanja in zaslug za razvoj jugoslovenskega hranilništva svojim častnim članom. Čestitamo!
— Sestanek ZSV na Brezjah. Sestanka in spominske svečanosti to nedeljo se lahko udeleži vsakdo. Ugodnost polovične vožnje pa velja le za može in fante. Pri odhodu kupite vsi vozne listke naravnost do Otoč, dajti jih žigosati in jih dobro shranite za povratek. Na Brezjah dobite potem izkaznice in s temi ter odhodnimi voznimi listki se zastonj peljete domov. Poleg obeh jutranjih vlakov bo odhajal iz Ljubljane v nedeljo še eden ob 7.40 in prišel na Otoče ob 9.10. Za udeležence pa bo določen pri povratku normalni vlak ob 15.23. Prišel bo prazen z Jesenic in tega naj se poslužijo zlasti bolj oddaljeni udeleženci, da bodo lahko ob 16.42 že v Ljubljani. Polovična ugod nost velja od 10. do 14. avgusta. Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
— Vreme. Barometer Je sicer nekoliko padel in je kazal danes zjutraj v Ljubljani
763 mm, vendar pa poslabšanja vremena še ni pričakovati. Najbrž bo ostalo vreme do mlaja stanovitno lepo. Včeraj je bilo deloma oblačno samo v Sarajevu in Skop-Iju, povsod drugod pa jasno. Zanimivo je, da smo imeli včeraj letos prvič v Ljubljani med vsemi kraji najvišjo temperaturo. Toplomer je kazal 27.6, dočim je znašala maksimalna temperatura v Splitu in Dubrovnika! samo 27 stopinj. V Zagrebu in Skoplju so imeli 26, v Mariboru 24, v Beogradu 19, v Sarajevu 17 stopinj. Vročina je torej v naši državi ponehala. Danes zjutraj je kazal toplomer v Ljubljani 17 stopinj.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 8. do 14. julija 7 slučajev tifuznih bolezni, 43 škrlatinke, 96 ošpic, 7 davice, 9 sena, 2 krčevite odrevenelosti in 1 vraničnega prisada. V mariborski oblasti je bilo od 22 do 31. julija 31 slučajev tifuznih bolezni, 61 škrlatinke, 2 griže, 2 vraničnega prisada, 17 ošpic, 4 davice, 5 šena in 3 krčevite
odrevenelosti.
— Ii tajništva SDS v Mariboru. 1. V soboto, 11. t. m., zvečer ob pol 20. uri se vrši v dvorani bivšega kina Diana v Studencih zborovanje KDK, na katerem poročata gg. narodna poslanca dr. Pivko in Ivan Pucelj. Prosimo somišljenike in prijatelje iz Maribora, Pobrežja in Studencev, da se udeležijo tega zborovanja. — 2. V nedeljo, 12. t. m., se vrši ob 8. uri zjutraj zbor KDK v št Janžu na Dravskem polju v gostimi g. Žela, popoldne ob 2. uri pa v Racah v gostilni pri Jugoslovanu. Na obeh zborih govorita oba gori navedena poslanca. V Št. Janž se peljemo iz Maribora zjutraj okrog 6. ure z avtobusom, v katerem bo prostora za prilično 16 oseb, in se vrnemo okrog poldneva v Maribor. V Račje se vozimo popoldne ob 13.25 z vlakom. Želeti je, da se naši somišljeniki in prijatelji iz Maribora tudi teb zborov udeleže v manjših delegacijah, da se tako poglobijo vezi med mestom in deželo. Podrobnosti se izvedo pri nas. 3. Dne 15. t m. je na Krškem polju velik kmetski praznik 5 konjsko dirko, velikim manifestaeij-skim zborovanjem KDK in ljudsko veselico. Praznika se udeleži celokupna KDK. Kdor se more odtrgati za ta dan, naj to stori in se udeleži te velike manifestacije.
— Kongres narodnega delavstva. V proslavo 201etnice obstoja Narodno strokovne zveze se bo vršil na nedeljo, dne 9. septembra ob 9. dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani kongres narodnega delavstva. Kongresa se bodo udeležili delegati vseh podružnic Narodno strokovne zveze, kakor tudi zastopniki delavstva iz vseh krajev Slovenije. Kongresu pa bodo prisostvovali tudi zastopniki »Československe Obce Delnicke« iz Prage, s katero je NSZ v tesni zvezi, in prvič tudi bratje Srbi in Hrvati. Kongres bo prvi, ki ga priredi Narodno strokovna zveza za vse narodno zavedno delavstvo in je želeti, da se ga udeleži naše delavstvo iz prav vseh delov države. Na kongresu bodo referirali predsednik NSZ g. Rudolf Juvan, dr. Joža Bohinjec in Ivan Tavčar. Podrobni dnevni red in spored slavnosti 20 letnice bomo še priobčili.
— Novo Miklavževe, božične in novoletne razglednice. Jugoslovenska Matica opozarja vse naše trgovce in trafikante, da bo izdala začetkom septembra serijo desetih razglednic slovenskih originalov v trobarvnem tisku. Razglednice so izredno lepe in namenjene za Miklavža, Božič in Novo leto. Trgovce prosimo, da ne naročajo tujega blaga temveč izvirno slovensko umetniško dek), ki bo po svoji izvedbi daleko presegalo vse importirane razglednice. Jugoslovenska Matica bo razposlala prve dni septembra vsem interesirancem vzorce teh razglednic in pro si, da se ji že sedaj prijavijo na naslov: Jugoslovenska Matica, Šelenburgova ulica 7-II Ljubljana.
— Nesreča pri delu. Na deželni cesti v Rovtah nad Logatcem so včeraj popoldne delavci popravljali cesto. Pri zabijanju kolov je neki delavec po nesreči udaril s težkim batom po levi roki 22-letnega delavca Franca Jereba in ga precej poškodoval. Ponesrečenca so še tekom večera prepeljali v ljubljansko splošno bolnico, kjer so mu nudili potrebno zdravniško pomoč.
—Ij Razmajana Ljubljana. Ljubljana je zaspana in težko jo je razmajati, da bi se zganila in ogrela za karkoli. Niti važni politični dogodki ne spravio Ljubljančanov iz ravnotežja, kaj šele da bi se zanimali za razne dogodke po svetu tako, kakor se zanimajo prebivalci drugih mest. Pač pa je razmajal Ljubljano cirkus Kludskv, ki se je včeraj utaboril na travniku za velesej-moni pod Tivolijem. Čim se je raznesla po ljubijani vest o prihodu cirkusa, je vse drvelo v Tivoli in proti večeru so drugače prazni drevoredi naenkrat oživeli. Množice prebivalstva so hodile gledat, kako postavljajo ogromen šotor in kako sloni porivajo vagone z zverjado in cirkuško robo. Cirkus je menda edina privlačna sila, ki spravi Ljubljančane iz letargije.
— I j Železobetonski mostički na Barju. Mestna občina ljubljanska namerava zgraditi na Barju sedem železobetonskih mc~ stičkov odnosno propustov in je ie zaprosila za vodopravno in stavbno dovoljenje. Komisijonelna razprava na licu mesta so bo vršila 11. tm. ob pol 9 dopoldne s sestankom pred gostilno pri Mokarju na Ižauski cesti. Interesenti se vabijo, da se udeleže komisijonelne razprave.
Ij— Zaradi tlakovanja Resljeve ceste bo
njeno križišče s št. Petersko cesto v dnevih od 9. do 14. avgusta zaprto za vsak vozovni promet. Da se omogoči cirkulacija lažjih vozov do živilskega trga ob Vodnikovem spomeniku, bo zmajski most lažji-n vozovom in vozičkom zopet otvorjen od 10. avgusta dalje, toda samo v pravcu Št. Pe-terskega nasipa in obratno ter pod pogojem da bodo vozili korakoma.
—Ij Požar v poštni avtogaraži. Včeraj popoldne je pričelo nenadoma iz neznanega vzroka goreti v zadnjem objektu avtoga-raie ljubljanskega poštnega ravnateljstva v Robini ulici za starim pokopališčem pri Sv. Krištofu. Prvi je opazil ogenj neki vajenec iz bližnje avtogaraže in mehanične delavnice Franca Kristana, ki je svojega mojstra takoj obvestil o požaru. Kristan je nemudoma odhitel na lice mesta in z velikim naporom potom navadne sekire odprl železna vrata dveh poslopij iz valovite pločevine, v katerih je bilo shranjenega razen 6 avtomobilov tudi več telefonskega in brzojavnega materijala. Zgorela je samo lesena baraka, v kateri se je nahajala kovac-nica in ličarska delavnica ter lesno skladišče. Pri gašenju so sodelovali orožniki iz bližnje orožniške šele, vojaštvo 16. artilerijskega polka, mestni poklicni gasilci z motorno brizgamo in pa prostovoljno gasilno društvo. Ogenj je bil čez dobro uro poga-šen. Škoda je znatna.
—Ij Udruženje jugoslovenskih veterinarjev, sekcija v Ljubljani, daruje Podpornemu društvu slepih 300 Din na Čast spomina blagopokojnega kolega Mihaela Knafliča, štabnega veterinarja v pok. Najlepša hvala!
—Ij Tatvina denarja. V torek zjutraj je pripeljala mlekarica Marija Cedivnikova, doma iz Tacna pod Šmarno goro, kot običajno vsak dan, mleko v mesto. Na Celovški cesti je pustila svoj voziček pred Kopačevo svečarno, dočim je sama odšla v hišo po opravkih. Na vozičku se je razen posod z mlekom nahajala tudi črna usnjata listnica z 800 Din. Neznan tat je izkoristil ugodno priliko in ukradel listnico. Ko se je Cedivnikova vrnila na cesto, ni bilo v bližini opaziti  nobenega sumljivega človeka.
—Ij Tragična smrt mladega delavca. Včeraj dopoldne je bil zaposlen pri beljenju šolske stavbe na Ledini 201etni delavec Ljubljanske stavbne družbe Anton Vidmar. Ko je bilo delo gotovo, so pričeli s podiranjem zidarskih odrov. Vidmar je stal na najvišjem odru. Ko je z obema rokama dvignil daljšo desko, se je po nesreči dotaknil električne žice z visoko napetostjo. Elekterični tok ga je omamil, Vidmar je padel kakih 10 metrov globoko na tla in obležal na mestu mrtev. Prepeljan je bil v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
—Ij Nezgoda motociklista. Včeraj popoldne je napravil strojni tehnik Delniške tiskarne Viktor B. izlet z motornim kolesom na Dolenjsko. Na cesti med Šmarjem in Grosupljem mu je nenadoma počila pnevmatika, kar je imelo za posledico, da je B. z motorjem padel in se pri tem občutno poškodoval. Večje rane ima na glavi in na desni nogi. Takoj je bila iz Grosuplja poklicana na pomoč mestna reševalna postaja, ki je poslala na kraj nesreče svoj rešilni avtomobil. Ponesrečenčevo stanje ni nevarno.
— Prijet kokošji tat. Danes zjutraj je ljub. policija napravila pecej dober !ov. Službujoči stražnik je pri svojem obhodu po ljubljanskem Gradu naletel na nekega mladeniča, ki je imel na rami večjo vrečo, v kateri je stražnik kmalu ugotovil živo vsebino. Iz vreče je izvlekel domačega zajca, 2 kokoši in 2 piščanca. Stražniku se je izgovarjal češ, da je dobil kokoši včeraj pri svoji materi na Dolenjskem. Na policiji so mu pa malo natančneje preiskali obisti in kmalu ugotovili, s kom imajo opravka. Je to 26-letni delavec Josip Hren, doma iz Strug pri Kočevju. Potepal se je v zadnjem času sirom Gorenjske in Dolemjske, nekaj časa pa je živel cd tatvine. V preteklih 14 dnevih je iizvTšil dve večji kokošji tavini in sicer prvo na Škofljici, kjer je odnesel 6 piščancev, drugo na Rudniku, kjer je dobil 4 kokoši. Sinoči se je zopet oglasil na Rudniku in odnesel gori omenjene živali. Ukradeno perutnino je prodajal prav poceni na ljubljanskem živilskem trgu. Hren ima že več sodnih predkazni.
—Ij Policijske prijave in aretacije. Od včeraj na danes so bile na policiji vložene sledeče ovadbe: 2 tatvini, 1 izgred na cesti, 7 kaljenj nočnega miru, 3 prekoračenja policijske ure, 1 nezgoda na cesti vsled starostne onemoglosti, 1 nezgoda vsled neprevidne vožnje, 1 smrtna nesreča, 1 puščanje otrok brez nadzorstva, 1 požar. 13 prestopkov naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, 9 prestokov avto-pred-pisov in 16 prestopkov cestnopolicijskega reda. — Aretiran je bil en sam človek in sicer Josip Hren radi tatvine kokoši.
Potemtakem je verjetno...
V »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti« čitamo tole neverjetno, a vendar resnično zgodbo:
»Marija Horvat iz Dolenjelendavskih goric, naposled poljska delavka na marofu NemŠČaku v Ižakovcih, rojena dne 27. apris la 1889. v Dolenjelendavskih goricah, se je hotela nekega večera v mesecu decembru 1917. prepeljati z drugimi vred z brodom čez Muro Brod se je potopil in pri tem so utonili vsi, razen neke Marije Vučkove. Truplo Marije Horvatove je bilo najdeno dne 26. marca 1918. ter se je pokopalo dne 28. marca 1918. na pokopališče v Stripovi.
Ker je potemtakem verjetno, da je Ma* rij a Horvatova res umrla, se uvaja na prošnjo Jožefa Horvata. posestnika v Dolnjelendavskih goricah št. 471, postopa* nje za dokaz smrti ter se izdaja vsakomur poziv, naj poroča do dne 15. novem* bra 1928. sodišču o pogrešanki. Po tem roku in po sprejemu dokazov se bo od= ločilo o predlogu.« *
To resnično anekdoto objavlja okrajno sodišče v Maribvru v letu 1928. po Kristusu. Če bi jo objavilo županstvo v Piškopeji, bi bil to samo dokaz vzornega hrzanja uradnega »šimla«, tako pa je še nekaj več. Uboga Marija Horvat je že strohnela v zemlji, a uradni »širni« še vedno dvomi, da je res umrla.
Nesrečna rodbina Harrv Liedtkeja
Harry Liedtke je menda eden najbolj priljubljenih nemških filmskih igralcev in tudi Ljubljančanom, odnosno Ljubljančankam je simpatični igralec pravi idol. Toda Harrv Liedtke kljub vsej svoji popularnosti ni preveč srečen. Njegova rodbina je namreč nesrečna in samomorilna manija, ka razsaja med njegovimi svojai, zahteva vedno nove žrtve. Nedavno smo poročali, da je v Berlinu izvršil samomor Liedtkejev 19 letni sin Peter, ki je bil pilot v letalska šoli v Berlinu, te dni pa poročajo o novem udarcu, ki je zadel simpatičnega igralca.
V Konigsbergu se je namreč zastrupila učiteljica Liedtke, sestra Harry Liedtkeja. To je že četrti slučaj samomora v Liedtkejevi rodbini, kajti pred dobrim letom sta izvršili samomor tudi Harry Liedtkejeva mati in njegova druga sestra.
„Smrt preži na nas"
Še o tragediji na dnu morja.
Italijo je zadela nova težka katastrofa, ki prav nič ne zaostaja za tragedijo na severnem tečaju. Potopila se je podmornica «F 14», o Čije katastrofi smo že poročali. Podmornica je potegnila s seboj na dno morja 27, po drugih vesteh pa celo 31 mož posadke, ki so postali žrtev svoje dolžnosti.
Že včeraj smo poročali, da so potopljeno podmornico dvi-gnili iz vode in jo prepeljali v Pulj, kjer bodo nesrečne žrtve položene v skupen grob. Ko so v Polja podmornico odprli, so našli vso posadko mrtvo. Osem mož posadke se je nahajalo v zadnjem delu podmornice, štirje so bili v poveljniškem stolpu, ostali pa na sprednjem delu podmornice. Zadnja vest, ki so K) poslali nesrečni mornarji iz morja, se Je glasila: «Zbrani smo na spredniem delu podmornice. Plin vedno bolj prodira, kmalu bomo mrtvi. Smrt preži na nas!»
Nesrečna podmornica «F 14» je bila tipa Fiat - San Giorgio. Dolga je bila 45. široka pa 4.20. Podmornico so spustili leta 1917 v morje. Opremljena je bila z dvema torpednima cevema in dvema topoma. Ladjo sta gonila dva Diesel-Fiat motorja po 700 HP in dva
električna motorja po 250 HP. Na vodi je dosegla podmornica 13, pod vodo pa osem vozlov na uro. «F 14» je spadala k diviziji admirala Foschinija.
Grobnice kitajskih cesarjev izropane
Strahovita državljanska vojna, ki že več let divja na Kitajskem, tudi ni ptrizanesla grobnicam kitajskih cesarjev. Angleški listi poročajo te dni iz Pekinga, da so vojaki armade generala Cu-U-Upu oskrunili in oplenili takozvane vzhodne grobnice, kjer so bili pokopani kitajski cesarji dveh tisočletij.
Oblasti so prišle temu nečuvenemu zločinu na ta način na sled, ker so se v Pekingu po trgovinah ponujali razni dragoceni predmeti na prodaj. Ti predmeti so izvirali iz grobov kitajskih cesarjev. Aretiran je bil neki častnik, ki je priznal, da je večja četa vojakov pod njegovim vodstvom vdrla v grobnice in pobila stražo. V dveh tednih so vojaki prodrli v grobnice in jih oplenili. Odnesli in oropali so 13 krst. Krste so razbili in pobrali z njiih vse dragocenosti, krasne dragulje, diamante in več umetniško izdelanih melon, ki so bile sestavljene skoraj iz samih smaragdov. Celokupna vrednost ukradenih dragocenosti znaša skoraj poldrugo milijardo Din. Oblastem se najbrž ne bo posrečilo najti ufkradene dragocenosti, ker so jih lopovi raznesli po vsem vzhodu.
Najboijše( nsjtrajnejše, zato 1? najcenejše!
Edgar Wallace:
ituiiii t ivi i f ivi
ROMAN.
»Odlična teorija! Samo da niso našli ne puščice ne bodice,« je odvrnil Leon. »Že takrat, ko je bil umorjen borzni mešetar, je policija iskala bodice. Cele dneve so preiskovali teren. In enako se je zgodilo po umoru vagabunda, bančnega uradnika in Bar-bertona. Puščica bi vendar morala nekaj časa obviseti, morali bi jo najti na umorjenčevi obleki ali vsaj kje v bližini. Kako si to razlagate?«
Mr. VVashington je prostodušno priznal, da si tega ne ve razlagati.
Leon Gonsalez se je tiho zasmejal pred se.
»Našel sem; sedaj vem čisto natančno, kako so to napravili.«
»O vsemogočna kača!« je osupel zahlipal VVashington. »Zakaj za boga pa potem ne poveste poHciji?«
»Policija — tudi že ve,« je odvrnil Leon. »Vobče ni kačji pik, nego za-strupljenje z nikotinom!«
»Kaj? Kako mislite?« se je začudil Mr. Washington. toda Leon ni odgovoril.
Po posvetovanju, ki je trajalo malone vso noč, so Washingtona odpeljali z Rath-Halla; in med potoma mu je Leon lahno namignil, da imajo .Pravičniki' zanj naročilo in da upajo, da jim prošnje ne bo odklonil.
»Vi ste mnogo predober človek, da bi vas hoteli po nepotrebnem spraviti v opasen položaj,« je menil Leon. »Pa tudi, če bi ne bili, bi vašega dragocenega življenja ne stavljali lahkomiš-ljeno na kocko. Toda naloga, za katero vas prosimo, da jo prevzamete, ni baš lahka.«
»Čujte!« je vzkliknil VVashington energično, »o kačah mi je že dovolj, vsaj o kačah te vrste! Prestal sem že marsikako bolečino, ali take še ne! Vem, da je bil kačji strup. Toda hotel bi poznati človeka, ki vari to znamko strupa, ki sem je bil deležen. Mogoče se bom še premislil in si bom skušal prilastiti kak eksemplar te vrste.«
Leon mu je molče pritrdil.
»Kje je Lee?« je vprašal VVashington, ko sta zavila na Curzonovo cesto.
»Trenutno je v Londonu. Toda odpravili ga bomo v severno Anglijo, čeprav po moji sodbi zanj ni več nevarnosti, odkar so Barbertonova pisma v naših rokah. Včeraj bi ga bili še ubili, da preprečijo, da bi se mi ne polastili njegove korespondence. Danes pa si domišljam, da je v očeh Oberzohna in njegovih pajdašev izgubil sleherni pomen. Na cilju smo!«
VVashington je izstopil. Poiccart ju je že čakal. Vsi trije so odšli gor, kjer je Manfred razmišljal o novi fazi problema.
Ni bil sam. Na nekem stolu je sedel Digby in si podpiral glavo z rokami. Zdel se je zelo nesrečen; na Leonov vedri pozdrav je odgovoril z žalostnim nasmeškom.
»Digbyja bom poslal, da bo opazoval Oberzohnovo hišo. Pred vsem pa bi želel, da mi preišče Oberzohnovo staro barko« Manfred je imel v mislih stari čoln v Oberzohnovem privatnem doku, ki je bil že leta zatočišče podgan in izgubljenih brezdomcev.
»Čoln je v resnici negiben, kakor sem že svoje čase poročal,« je rekel Leon.
»Verjetno, a vzlic temu bi ga rad dal preiskati,« je odgovoril Manfred. »Naloga je kakopak izvršljiva le ponoči in sem Meadovvsa že prosil, naj okrajnega inšpektorja obvesti o tem. Ne bi želel, da me pride kdo budit samo zato. da vas pridem legitimirat v peckhatnsko stražnico. Delo najbrže ne bo kaj prijetno in ne verjamem, da bi pri opazovanju tvornice kaj odkrili; toda hiša utegne vendarle biti za človeka, ki ima veselje s proučevanjem človeške narave, predmet hvaležne študije.«
»Upam, da bom to pot imel več uspeha,« je odvrnil Digby in se jel pripravljati na odhod. »In če vam je prav, bi stopil tja še za dne, da se nekoliko orijentiram. To pot bi ne hotel doživeti fijaska.«
George je smehljaje vstal in je Dig-byju stresel roko.
»Celo Mr. Gonsalez se včasi zmoti,« je pripomnil zlobno in Leon se je zdel, da se čuti užaljenega.
Manfred je med tem, ko je čakal Poiccartovega povratka, zbral na pisalni mizi raztresene papirje in jih položil v predal. Ko se je Poiccart pojavil, je Manfred začel:
»Sedaj vam hočem povedati, Mr. \Vashington, kaj želimo od vas. Prosimo vas. da nesete neko pismo v Lizbono. Leon vam je morda o tej stvari že govoril. Toda dolžan sem vas opozoriti, da je naloga združena z izredno velikimi nevarnostmi. O tem si ne smete delati iluzij. Vi, Mr. VVashington, ste edini človek, ki mu morem zaupati ta važni dokument Smatram za svojo dolžnost, da vam povem, da ni gotovo, ali boste srečno prispeli na Portugalsko «
»Blagoslovljeni za vaše bodrilne besede.« je odvrnil VVashington in prebledel. »Edino, o čemer bi si hotel biti na jasnem, je to-le: Ali je verjetno, da mi pride na pot Mr. Kača?«
Manfred je prikimal. Američanov obraz se je raztegnil.
»Tudi to me ne sme oplašiti,« je dejal naposled. »Zlasti, ko vem, da strup, ki se ga poslužujejo, ni nikaka kačja slina nego neka sintetično zmešana brozga. Bal sem se že, da se ne bi moja teorija o kačah opasno omajala. Kdaj se naj odpeljem?«
»Še nocoj!«
Mr. VVashington je za trenutek odre\Tenel
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Amsterdam - mesto kolesarjev
V Amsterdamu kolesari vse, kar leze in gre. — Zanimivi prizori iz vrvenja kolesarjev po mestu. — Roditelji vozijo svoj na-
raščaj v košarah na kolesih«
Oči športnikov vsega sveta so uprte te dni v Amsterdam, kjer so se zbrali, najodličnejši predstavniki vseh panog sporta, da pokažejo na velikih med-narodmih tekmah sadove sistematične telesne vzgoje. Amsterdam poznamo pri nas večinoma samo po imenu, kajti malo je med nami takih, ki so mnogo potovali po svetu in si ogledali tudi Benetke severa, kakor mnogi naziva-jo Amsterdam po njegovih tipičnih kanalih. Kanali, ki obdajajo zgodovinsko znamenita poslopja in krasne javne nasade^ nudijo sicer zanimivo sliko, toda za življenje modernega Amsterdama so značilnejše njegove ulice, zlasti pa ogromna množica kolesarjev.
Ze v velikih nemških mestih je kolesarstvo mnogo boli razvito nego pri nas. Po Amsterdamu pa kar mrgoli kolesarjev. Tujec, ki pride prvič v Amsterdam, dobi vtis. da hodijo peš samo bolni in stari ljudje, vsi drugi pa drve po gladkem asfaltu na pnevmatikah. Na vseh križiščih mrgoli kolesarjev, ki se združijo na glavn'h ulicah v dolge procesije, čijih nagli tempo Človeka kar omami. Ko se zapro pisarne in trgovine, nastane po glavnih ulicah pravi kaos in človek bi mislil, da so nesreče neizogibne. Toda ogromne množice kolesarjev drve po mestu tako spretno in previdno, da se ne pripeti niti naimanj-ša nezgoda. Na nevarnih krajih tudi seveda oko postave in vsaka kretnia redarja ie za kolesarje najvišji ukaz. Na vseh ulicah in križiščih ie potegnjena čez asfalt bela črta. To je meia. pred katero se mora ves promet ustaviti, če ni dotična ulica prosta. Cestnoprometni predpisi so v Amsterdamu zelc strogi in vsi se iih morajo točno držati. Križišče samo ie vedno prosto, kajti vozila gredo samo v eni smeri, dočim morajo druga čakati daleč od križišča. Na beli črti se vrši boj za vsako ped asfalta in človek se ne more dovolj načuditi, kako se morejo kolesarji preriniti med neštetimi avtomobili in avtobusi do prve linije. Toda gorie nepotrpež-liivim, ki prekoračijo belo črto prej, oredno da znamenje. Ne čaka iih sicer nobena denarna ploha, niti ovadba, pač Pa iih zadene neka i huišesa. V tistem hipu namreč ustavi redar promet v vseh smereh. Barijere vozil hipoma zapro vse dohode do križ;šča tako, da bi se niti miš ne mogla preriniti skozi nje in sredi praznega prostora stoji nepo-trpežljiv kolesar sam pred prometnim redarjem. Redar stopi k njemu z vsem dostojanstvom holandskega urada in ga ob splošnem krohotu vseh šoferjev, iz-voščkov, kondukterjev in kolesarjev pošteno ošteje. Nepotrpežljivi kolesar je izpostavljen tako javnemu zasmehovanju in to je lekcija, ki vsakemu kolesarju za vse življenje zadostuje. Nikoli več si ne drzne prekoračiti bele črte, predno ne da redar znamenja.
Življenja meščanov na Holandskem si brez kolesarstva niti misliti ne moremo. Prebivalstvo holandskih mest kolesari že v zgodnji mladosti Tujec, ki pride prvič v kako večje holandsko mesto, se čudi, ko zagleda papana ali mamico na kolesu, ki vozita svoje malčke v košari spredaj na kolesu. Ko dete nekoliko odraste, dobi na kolesu pleten sedež in tako se že v zgodnji mladosti privadi kolesariti po mestu. Če dobi rodbina prirastek, se mora prvorojenec s kolesa umakniti v očetovo naročje, ko pa nekoliko odraste, se drži na rezervnem sedežu za papanom ali mamico kakor opica tako dolgo, da dobi lastno kolo. V Amsterdamu niso redki prizori, da se pelje po mestu s kolesom oče, ki ima novorojenčka spredaj v košari, starejšo hčerkico med koleni, sinček se ga pa drži zadaj za suknjič, a najstarejši, ki ima že lastno kolo, se vozi z očetom in se drži njegovega kolesa.
Tako raste vsak amsterdamski deček in vsaka amsterdamska deklica s kolesom, brez katerega si življenja amsterdamskih meščanov ne moremo misliti. Otroci tekmujejo med seboj, kdo doseže v kolesarstvu večjo spretnost in izurjenost. Vsak je ponosen, če zna kolo ustaviti in ostati na njem, ne da bi zgubil ravnotežje. Tako deca dora-ste in spozna, da je mnogo prijetneje in udobneje združiti dve kolesi, oprijeti se s krepko fantovsko desnico balan-ce kolesa, na katerem se vozi dekle in drveti tako po mestu ramo ob rami. In kar samo po sebi pride, da zdrsne fantova desnica na dekličino levico in da mladenič spozna, da je vožnja tako še prijetnejša. Tako dvojno kolo Je neverjetno podjetno in težko ga ie zadržati v mestu. Ob nedeljah zapuščajo fantie in dekleta na kolesih mesto in se vračajo šele zvečer. Dekleta so že utrujena in zato se puste fantom voditi. Drže se njihovih koles in cele procesije zaljubljenih parčkov se vračajo na kolesih v mesto. Kolesarjenje se konča navadno s tem. da stojita nekeca dne obe kolesi pred vrati sro^poda župnika in da začne čez nekai mesecev dotični mladenič oded^vatl izložbe, v katerih stoie nairazlirneiši pleteni priveski, v katere spravljata potem mlada zakonca svoj prirastek, da lahko kolesarita po mestu s svojo deco.
Kolo je postalo v holandskih mestih, zlasti pa v Amsterdamu, življenjska potreba. V neki amsterdamski cerkvi se vidi krasen relief onih dveh svetopisemskih mož, ki neseta na drogu ogromen grozd. Na amsterdamskih ulicah pa lahko vidimo tuintam moderno, tipično holandsko nasprotje: dva moža z drogom čez leva ramena, na drogu pa veliko mrežo z morskimi ribami. Oba sedita na kolesih in drvita po mestu* .da pripeljeta rjbe domov še
žive. Tudi zidarji se vozijo po mestu s kolesi in vozijo s seboj vse zidarsko orodje. Na dvorišču vsake tovarne stoji dolga garaža s pločevinasto streho, na kateri ie prostora za sto in sto delavskih koles. Velike trgovine imajo posebne prostore, v katerih puščaio odjemalci kolesa, kakor puščamo v muzeju v veži dežnike. V mestu čez dan skoraj ni hiše. pri kateri bi ne bila naslonjena kolesa. Kanali so v Amsterdamu znak srednjeveške preteklosti, stotisoči kolesarjev na sedanjosti Kolo ni drago in ker ie zelo praktično, se ga Holandci kot praktični ljudje tako radi poslužujejo.
Vročina v Ameriki ponehala
Poročali smo že, da je pritiskala prejšnji teden v Ameriki, zlasti v krajih ob Atlantskem oceanu, neznosna vročina $ele v ponedeljek se ie ozračje nekoliko ohladilo. Barometer je namreč v ponedeliek padel in v nekaterih krajih ie deževalo. Vročina ie pritiskala to pot samo štiri dni. a vendar je zahtevala nad 20 človeških žrtev. Ljudi, ki so na cesti pod pripe-kajočim solncem omagali, so lečili na klinikah in v ambulatorijih. število umrlih in težko bolnih je pa mnogo večje, nego navaja uradno poročilo. Vročina je zahtevala neposredno mnogo žrtev tudi pri kopanju. Samo v ljudskem kopališču v okolici Newyor-ka je utonilo v nedeljo 6 kopalcev. Kopališče in zabavišče na Cunney Islandu, kamor hodijo prebivalci Newyorka, je imelo v nedeljo rekordni poset. Kopališki vlaki, tramvaj, omnibusi ha lastna vozila so pripeljala v to priljubljeno kopališče nad en milijon kopalcev. Policija je morala napeti vse sile, da je vzdrževala red. Drugo ljudsko kopališče Ortwey Beach ie posetilo v deljo nad 800.000 kopalcev. Kako velik naval je bil na kopališča, priča dejstvo, da se ie izgubilo nad 30 otrok, ki jih je morala iskati rešilna postaja. Kako neznosna vročina je pritiskala prejšnji teden v Ameriki, ie razvid -o tudi iz tega, da ie župnik v neki cerkvi v Brooklvnu pozval vernike, naj slečejo suknjiče in zavihajo rokave, da se ne bodo med službo božjo potili Povprečna temperatura je znašala v Newyorku 90, v Filadelfiii in okolici 95. dalie proti jugu pa celo 100 stopinj Fahrenheita v senci.
Vročino so čutili ne samo ljudje, marveč tudi živali. Kljub ogromnemu avtomobilskemu prometu ie v Newyor-ku mnogo konj, ki so največ trpeli. Kopita so se rim udirala v razdreti in skoraj tekoči asfalt in tudi kolesa so se srloboko pogrezala Velika nadlega so bili tudi komarji, ki so se ob močvirjih in rekah strahovito razmnožili. Silni vročini ie podleglo v ameriških mestih mnogo konj.
Spozna se.
— Zakaj si tako hitro zapustila službo?
— Vpašala sem milostivo, zakaj je odšla rnoia predhodnica.
Makulaturni papir
kg & Din 4°-
?>r«»c!a*a uprava ».Slov. Naroda/
Proda se
železna    postelja.    — Naskrv upravi lista.
Strojepisni pouk
med počitnicam* se vrši vsak dan od 6 — 9. ure zvečer. Začetek 13. avgusta Vpisovanje 13 in 14 avgusta od 6 — 8 ure zvečer. Učna ura 4 Din. Christofov zavod. Domobranska C- 7-1. 1358
Pazite na obleke
Ker si veGko. veliko lahko prihranite, če k> daste čistit in barva* 9 kemično pralnico, kler Je cena tajn'žja to oafboJJ solidna postrežba
Anton Boc,
UUBU4N4.   Seieobnrgova oL iu 6, L - tovarna Vič-Ollnce
Znamke
večja množina, takoj na prodaj. — Dopise pod »Zna.mke« na upravo »Slov. Naroda«. 1425
Trgovski pomočnik
mbad, ki Je že vodil podružnico na deželi, z dobrimi spričevali, Išče primerne službe. — Ponudbe pod »September« na upravo »Slov. Naroda«. 1427
Prodam ali zamenjam
zemljiško posestvo v Celju, Slovenija, za stanovanje prosta vila s 5 sobami, kopel, plin, električna luč, parketirano, velik vrt (4500 m*), garaža in delavniško poslopje, vrednost 350.000 Dra, sedanj čisti letni donos 30.000 Din za zemljiško posestvo ali hipoteko v Avstriji. Posreduje pooblaščena realitetna prometna pisarna Heinrich Sca-gnetirt, Oraz, Girardvgasse 8. 1429
Bordeauxke - steklen ce
7 decilitrske, 7—8000 komadov, pripravne za ma-linovsok.3—4000, večinoma češki izdelek, enkrat rabljeno, naprodaj po prav nizkih cenah, tudi manjše količine. 1390 ADOLF HOCHSTSDTER. Zagreb. Skalinska u. 4
lile se lahora!
Za krojače!
NOVA VELIKA
Za krojsće
Knjiga krojaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNC, LJubljana, Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis knjige
Za dom!
za šivilje, krojače, Čevljarje itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam polet Šrvaaja entla (obšiva). vere (stika), krpa perilo to no savice. Brez vsakega prem tajanja plošč to drugo )t stroj v minuti pripravi) en a k ga vezenle to ravno tako hitro zopet ta navadno šivanje — Poteg vseh prednosti, ki £b ra-vzeina  šivalni   strof STOENVER,
le tadl aalceoelii Ne tamudite ugoda« prilike a oglejte  ti to  ferednosi pri
Lud. Baraga,
LlnbJIana. Selenbnrgova ft, I.
Brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov itd.  —   Ugodni plačilnd pogoji. — ISletno Jamstvo
'test
da vam nineio uoiezni I
Bolezni želodca to črevea, telesno zaprtje, glavobol pritisk krvi v glavo, nervozno« t, pom anj kan je spanja zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prebave Urejujte si prebavo s preizkušenim eliksir jem «FL GOL», da premine bolezen.
cFIGOL» eliksir urejuje prebavo Is nm vrača zdravje.
cFIGOLb se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja t poftnim povzetjem z navodilom vred LEKARNA DR. SEMELIC DUBOVNIK Z
Izvirni za bo j ček s 3 steklenicami, omotom m poŠt* nino Din 105—, s 8 stekl. 245 Din, 1 stekl pa 40 Din
Številr    zahvalnice o uspešnem delovanju »Figola«
Urejuje: Josip Zupančič. —
Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek.
— Za upravo i o inseratni del lh>ta: Oton Christof. —
Vsi v Ljubljani.
61
J98
9294