Published and distributed ondcr permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the Prurtrfrnfl. X. & t. Postmaster' Gen. the only slovenian daily between new york and chicago the best medium to reach 180.000 slovenians in u. s. canada and south america. Volume iv.—leto iv. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible with liberty and justice for all." CLEVELAND, OHIO TOREK ( TUESDAY) MAY 3rd 1921 Single Copy 3c. Št. 103. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. WK STAVBINSKIH DELAVCEV, TISKARIEV IN MORNARIEV IE V TEKU. ^Levelandski tesarski delodajalci bodo prenehali s prizadevanjem za uvedbo odprte delavnice. do 25.000 stavbin-skih delavcev v clevelandu stavka. — število stavkujocih tiskarjev v clevelandu znaša 1,200. — stavka mornariških delavcev v teku. da" r"""""' vršila seja develandskih tesarskih delo-g J^lcev, ki sb po dvournem razmotrivanju sklenili, da ® resolucijo za uvedbo odprte delavnice položi na stran, sicer se je za zavrnitev tozadevne resolucije izrekla ^Gcejsnja večina tesarskih kontraktorjev, kar znači, da biti štrajk tesarjev jako učinkovit, ker drugače bi ®'Odajalci nikdar ne napravili kaj takega. J Oklenilo se je, da se resolucijo preloži na sejo, ki se 1 ^,J^šiti prihodnji mesec, ki pa se bo morda pod temi •količinami vršila že prihodnji teden. ' ^ Ta odločitev tesarskih delodajalcev se Smatra tem važnim iz razloga, ker se misli, da bodo tudi ostali ^vbinski delodajalci sledili vzgledu tesarskih kontrak- W ^^'ijski tesarji so na štrajku že od 25. aprila, ko so _ntraktorji uveljavili 90-centno plačo od ure mesto ®JŠnje lestvice, ki je določala $1.25 od ure. Od _^o^tra'ktorji priznavajo, da je včeraj zaštrajkalo 10.000 do 25.000 unijskih stavbinskih delavcev, ki ne j^^^a'jo sprejeti zahtevanegfa znižanja. Na delu je osta-ki so uposljeni pri manjših kontrak-Usi- • ko so dela velikih kontraktorjev docela Ko't poroča tajnik stavbinskih obrti, se ^Jka niso vdeležili plumberji in pleharji (sheet metal ^°^kers). Clevelandski tiskarji na štrajku. y Clevelandu je zastavkalo včeraj tudi 1,200 tiskar-knjigovezov. Prizadete pa niso tiskarne, kjer se časopisi . Tiskarji zahtevajo 44-umi teden, ki ^ Je bil obljubljen tekom vojne, delodajalci pa tega karajo dovoliti. 150 pekov tudi stavka. v teku je tudi stavka 150 pekov, ki so zaposlje-io različnih judovskih pekarnah. Peki zahteva- §g?^®^nje plače od $50 na $55 na teden in pd $55 na $60. se vršijo pogajanja, 3o šolski odbor je včeraj "sprejel re'soluci- Q' ^ bo tekom meseca maja vsem stavbinskim delav-trirt stare plače, toda s sporazumom, da kadar Vj. ^0 nove mezdne pogodbe, bOdo ali morali delavci ^ekaj od svojega zaslužka ali pa jim bo šolski od-^ nekaj pridal. Včeraj je bilo vse delo pri šolskih ustavljeno, toda pričakuje se, da bodo v oči-Jugoslovanska Tiskovna Dražba. «418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za Taebino oglaaov nf odgovorne ne uredništvo, ne npravnlitvo. CLEVELAND, OHIO TOREK (TUESDAY) MAY 3rd 1921 TRGANIE PLAO. Naj takoj ob pričetku konstatiramo, da trganje plač ni nikdar upravičeno. Kadarkoli ali kjerkoli delavstvo sprejme znižanje plače, kar znači zmanjšanje vsakdanje-ga kosa kruha za delavce in njihove družine, to še ne pomeni, da je tako znižanje upravičeno, temveč da se je pod priti^om razmer moralo sprejeti, akoravno ni bilo niti najmanj upravičeno. Znižanje plač ne predstavlja edine grenke doze, ki jo je delavstvo včasih prisiljeno vzeti, ker še ni dovolj solidarno, da bi se ob vseh prilikah protivilo organiziranim kapitalističnim zdravni-kom. Iza začetka brezposelnostne dobe, 'ki se je pričela pred enim letom, je razred delodajalcev začel s silno kampanjo, katere namen je bil in je še znižati delavske plače.^ V onih industrijah, v katerih delavci niso organizirani, so si delodajalci pomagali brez vsakih posebnih ceremonij. Toda tega se v navadnem življenju nikdar ne naziv-Ije ropar&tvo ali tatvino, akoravno je resnica ta, da kdor vzame delavcu brez njegovega privoljenja plačo iz njegove mezdne koverte, pravzaprav ni 'čisto nič boljši od cestnega roparja, ki človeka ustavi ob samotni ulici, mu nastavi na prsa revolver in mu pod grožnjo smrti vzame denar iz njegovega žepa. Moderni delodajalec ravno tako grozi z uničenjem življenja kot oibcestni ropar. Podaj se, ali pa ti bora pokazal svojo moč, je de-viza pi-vega 'kot drugega. Današnji vladarji so celo toliko samopašni, da smatrajo trganje plaČ za zadevo, tikajočo se samo njih samih, in po njihovem mnenju je umešavanje delavstva nič druzega kot tiranstvo in diktatura proletarijata ter veliko izdajstvo napram narodu in zastavi. Ta proces postavno dovoljenega ropanja se izvaja po vseh onih industrijah, kjer delavci niso organizirani, do skrajne meje. Nekoliko drugačna pa je stvar v organiziranih industrijah, kjer je organizirana moč delavstva ustvarila nekoliko upoštevanja pred zakonom. V teh slučajih delodajalci niso mogli mezdnih kovert delavcev kar kratkomalo oropati, temveč stopili so pred industrijalno razsodišče, veljavno za obe stranki, in zahtevali, da se jim dovoli znižanje plače. Tako se je ravnalo v New Yorku in Rochesterju v sporu med krojaškimi delavci in delodajalci. Obe strani Chicago, 111. — Pozor rojaki v Chicagi in okolici! Zopet bo prišel dan veselja. To bo 8. maja, ko bo nam dano videti slovenske Sokole .in Sokolice, kakor tudi moški in ženski naraščaj, ki nam bo zopet poka'zal svoje lepe vaje. Ravno to nas zanima, da vidimo slovenske junaike čvrsto stopati po dvorani. Starrši, pošiljajte svojo mladino kakor tudi odrasle fante in dekleta k telovadbi, ker to bo gotovo v korist njihovemu telesu. S tem si v srce vcepijo, da so o-troci slovenskih starišev, da bodo le spoštovali svoje matere slovenski jezik. V Chicagi se slo-venS'ki narod jako zanima za So-kolatvo. To se vidi na vsaki mesečni seji, ko sprejmemo kar po več članov v sokolsko društvo. Zagotovljeni smo, da bo slovansko občinstvo v Chicagi in o-kolici naš apomladansJki javni nastop in veselico dobro obiskalo. .Veselico priredi Slovenski Delavski Sokol v nedelj d dne 8. maja v Narodni dvorani, vogal 18. ceste in Racine Ave. Ob 2. uri popoldne se prične ples, ob pol 8. zvečer pa vspored sokolski vaj. Vsto fPnice v predprodaji 50c za osebo, pri vratih pa 75c. Za dobro postrežbo in dobri prigrizek vam bo preskrbel iz voljeni odbor. Torej na veselo svidenje 8. maja! Vam kličem veselo; Na ždar! Calumet, Alich. -— V tukajšnji naselbini se je dne 16. aprila vršila vesela poroka. Poročil se je Pavel Grgurič iz Hibbinga, Minn, s Frančiške Majnarič, hčerko Ma sta bili obvezani, da sprejmeta odločitev nepristranskega razsodišča. Delodajalci so zahtevali 25-procentno znižanje plače. Tudi v Clevelandu je bil »por v krojaški industriji rešen na tak način, in sicer še kolikor Holiko v zadovoljstvo delavstva, kajti razsodišče je dovolilo samo 9 in pol procentno in 13 in pol procentno znižanje plače, medtem ko so delodajalci zahtevali 25% znižanje, poleg tega pa je nepristranski razsojevalec, profesor Millis odločil, da morajo tovarnarji skrbeti, da bodo imeli vsi delavci najmanj 40 tednov v letu delo, ali pa bodo morali za ves brezposelni čas v ohsegu 40 tednov plačati dve tretjine normalne plače. Delavci sicer niso povsem zadovoljni s tako odločitvijo, toda sprejeli so jo vendarle, ker pod danimi razmerami ni kazalo druzega. Vendar pa vse to izkazuje, da tudi delavstvo ene stroke, če je močno organizirano, vsaj v nekoliki meri odloča o svoji usodi, medtem se glasu neorganiziranih delavcev sploh ne mara slišati. Ce bi 'bili organizirani vsi delavci brez izjeme, tedaj bi sploh ne bilo nikakih mezdnih znižanj. Ce 'bi se vsi delavci zavedali te resnice v njeni bistveni resničnosti, tedaj bi govorice o trganju plač umrle zelo nagle in nepričakovane smrti. 1? slftV Majnarič z Water- Lh olUVo llcISciUlIU worka. Calumet. Kot priči sta bila Marija Ožanič, hčiTka spoštovanega trgovca g. Vinka Ožani-ča vCalumetu, in Pavel Cop iz Bovey, Minn. Nevesta je po poklicu črkostavka ter je delala dalje časa v tiskarni lista "Copper Journal" in dve leti v tukajšnji tiskarni "Hrvatske". Pirno veselje se je vršilo v hiši starišev neveste, kateremu je priso-stvalo mnogo sorodnikov in prijateljev. Mladi par ae je podal 18. aprila na ženitovanjsko potovanje. Stalno ae naseli v Hibbing-gu, Minn. Bilo srečno! Rojak Janez Somrak, ^anujoč s svojo družino na Old Tamara-cku, je bil operiran 19, aprila v Public hospitals na Lauriumu. Operacija je srečno uspela, ali on se še vedno nahaja v bolnišnici, dokler ne ozdravi. Želimo mu sko rajšnjega okrevanja in da bi se čim:prej-vrnil izdrav in vesel na svoj dom k svoji mladi soprogi in milemu sinčku, Cicago, lU; frr- Poročil se je minulo nedeljo rojak Mr. Jožef Be-rilbak, doma p Cerkelj na Dolenjskem, z nevesto Johano Dobra-vec doma iz Begunj na Gorenjskem. Obenem sta se poročila tudi Prekmurska Slovenca Mihael Gruškovnjak in nevesta Marija Zerdin, Bilo prečno! Braddock, Pa. — Frank Petrovič se 'je vrnil iz norišnice pred par dnevi in se počuti še dosti dobro. Marija Volk je bila pričotkom me^ca januarja odpeljana v norišnico v Woodville, ali je kaj o-krevala, ni znano. Marija Jerina je umrla dne 12. aprila. Zapustila je tri nedoras- tie otroke in soprogu Jerneja Jerina. V društvu ni bila. Žalostno. Jolliet. 111. — Štiri fantiči ao bili prijeti v Lincoln projajalr.i v torek, ker so bili na sumu, da kradejo obleko. Privedeni so bili pred policijskega sodnika, ki jih je primemo posvaril in vsakega obdavčil za $25. Dečki so: IGletni F. Bambič, 16-letni F. Maršič, 18-letni F. Hines in 18-letni J. Agnic. Voi bivajoči na Bluff cesti. Vodja trgovine je opazil, da hodijo po prodajalni in je videl ko so jemali razne manjše predmete. Vse štiri je prijel in jih držal dokler ni prišla policija. Odvedeni so bili v zapore. Ker niso imeli s čim plača/ti globe, bodo osfali v ječi teden dni. Chisholm, Minit. — Iz Calume-ta ,Mich., so dospeli 24. aprila sledeči rojaki: Jožef Gazvoda, L. Gaizvoda, John Gazvoda, Jakob Benčič, John Gosenca in sin. Prišli so za delom. Da so na Galume-tu slabe razmere, nam tudi pri-.ča, dejstvo, da so naši rojaki pustili »svoje domovanje ter družine in se podali za kruhom po svetu. Isti rojaki so bili gori od dvajset do 30 let. Kot so nam pripovedovali, je Calumet Hecla družba zaprla malo ne vse rudnike delalo bo še samo kakih 100 mož. Treni ne morejo izvoziti izseljencev iz Calumeta. Dne 17. aprila je umrl rojak J. Zgonc. Po kojnik j e bil doma iz vasi Dednik, fara Rob na Dolenjskem. Star je bil okrog 50 let. V Ameriki je bival okrog 22 let. Tu zapušča vdovo s petimi otroci, brata Karola in na Gilbertu pa brata Frank; v stari domovini Pa še živeče stariše, enega bra ta in eno sestro. Ralph, Mich.,.— V občinski odbor v tem kraju je bil izvoljen rojak Frank Pavlic. -o-:- Iz stare domovine. Pred okrožnim sodiščem v Celju je stalo/tedni 11 fantov iz vasi Starigrad pri Vidmu od, Savi, ki so navzeti boljševiškega duha, kakoršen s6 v IPosavju že nekaj časa opazuje, dali duška svojemu boljševištvu s tem, da so dne 16. decembra 1920 napadli v službi se nahajajoče orožniško patru-lo IZ namenom, orožnike postre-liti. Vodja vsega je bil 23-Ietni Jo žef Špiler, samski čevljar v Sta-rem'gradu pri Vidmu. Že pred navedenim dnevom je grozil, da, če pridejo v vas patrulirat, ne bodo nikdar več prišli. Ko sta v noči 16. decembra orožnika Ovij^č in Dergan na službeni poti šla mimo gostilne Bernardi in se oddaljila kakih 200 korakov, so pri- tekli za njima 3 fantje, med njimi Jože Špiler, ki je zakričal na orožnika: "Kuš, aufoiks žsndar-ja, fantje le naprej, horukl" Že je sledila orožnikoma drhal ka-,kih 30 glav. Orožnika sta zavila z glavne ceste na stransko pot proti železniškemu tiru v smeri proti Pesjemu. Iz druhali, ki se je razbila, so začeli padati streli iz pušk in samokresov, in orožnika sta čutila šviganje krogel. Vendar še nista rabila orožja, ampak sta šla po železniški progi proti Vidmu. Napadalci so se obrnili, tekli nazaj proti Staremu gradu in ko so prišli vštric o-rožnikov, so se zaslišali klici: "auf v švarmlinijo, žandarje razorožit, horuk žandarji, Fluegel for" itd. Napadalci so se razvrstili v bojno črto in začeli strelja-,ti na orožnike. Padlo je Tiakih 20 strelov. aCo sta orožnika oddala proti napadalcem vsak po 2 strela, so se umaknili proti Staremu gradu, orožnika pa sta nadaljevala pot po tiru proti Vidmu. A kmalu se je pojavila drhal na bre »u nad železnico in zopet so padli klici: "Schuss herunter, kara-binke ven!" Zopet je padlo kakih 20 strelov. Orožnika sta spet oddala vsak po 2 strela in junaški jnapadalci so se spustili v beg. Nato sta šla orožnika na videmsko postajo po ojačenje. Pri obravnavi starogradski junaki sicer priznajo, da so ibili "zraven, trdijo pa vsi, da se nobeden ni udeleževal napada, ampak da je vsak samo "gledal" od daleč. Sodišče pa je sipoznalo, da so fantje za svoje junaštva zaslužili odlikovanja in so bili obsojeni: 23-letni Jožef Špiler na 6, 24-letni Ivan Terselič^ , in 20-letni Jožef (Pirnat vsak na 5, 20-letni Ivan .Turnšek, 20-letni Herman Kunst 25-letni Franc Novak, 221etni I-van Ivanšek, 16-letni Jižef Rodman, 21-'letni Ignac Ivanšek in 25-letni Jožef - Ivanšek vsak na 3 21-letni Ivan Medved pa na 2 meseca strogega zapora. Morda si napravijo v teh mesecih no\e ge-■peralštabne načrte za svojo "o-fenzivo." Češkoslovaška vlada je načela izdajati svoj organ v nemškem [jeziku "Prager Presse". Nemški (listi na Češkem zaradi tega silno napadajo češkoslovaško vlado. Francoska vlada in Vatikan. — V senatnem odseku za zunanje posle je poudarjal ministrski predsednik Briand potrebe vzpostavitve poslaništva pri Vatikanu. — Francoska vlada, zlasti še .njen sedanji tpredsednik Briand, je veljala doslej za najbolj kul-^turnobojno. Taka je ostala seve- da še do danes in če se danes izjavlja za vzpostavitev diplomatskih odnošajev z Vatikanom, dela to le iz političnih nagibov, ker se boji za svojo ogroženo politic-no pozicijo v Palestini in Siriji« kjer imajo katoliški redovi ogro* men vpliv. Interesantno je, da dines te redove bogato podpirajo Angleži. Elektrarna na Završnici. Deželni elektrarni na Završnici j* deželna vlada dovolila, da najame za rarifiirenje omrežja posoji' io. 4,000.000 K. Belgrajski učitelji in učiteljic« so se pod vodstvom nekega profesorja začeli vsi učiti slovenski jezik. Grof Karoly v Jugoslaviji. Vlada je dovolila vodji republikanskega pokreta na Madžar-skeip, grofu Mihaelu Kai'oiyJ"' da se naseli v naši državi. Karo-,iy si izbere za bivališče najbrž® xnesto Dobrovnik. — Za tem dovoljenjem seveda ne smemo iskati nobenih humanitarnih razi"' gov, temveč je g. Pašič to napr^' vil na prošnjo Karoly j evih prijateljev v Pečuhu in Zagrebu, vsa-ikomur bodo jasni globlji motovi-Ob istem času je sprejel PašiČ ^ avdijenci tudi dr. Oskarja Jasyj^ bivšega profesorja na budinpeŠ; tanskem vseučilišču in vodjo ma' džarskiih demokratov. Prekanjeni Madžari, — Bel-grajski Presbiro poroča iz Budimpešte: Pri ljudskem štetju in »'>•' ran ju statističnih podatkov Madžarskem namerava madžaT' .ska vlada izdati podatke, da d"' ,kaze, malo števila prebivalstva, majhno obljudenost in slabo žetev. To hoče madžarska vlada st" .riti za to, da bi niedzaveznisiko komisijo v Budinpešti uvevila, je madžarska siromašna in njeno prebivalstvo strada, taW' da bi zavezniki Zahtevali čim manjšo odškodnino. • Tako so žari varali tudi prejšnje leto, deč, da je bila žetev zelo ala^ , medtem ko so vi^Avstrijo izvaŽ®' li svoja živila in kot nadomesti' lo dobivali orožje in munieijO' Ženske suknje. Obleke z žeketom, cele oh\eV> — krila (kiklje) bluze, predp*** nike, vso spodnjo obleko ,in ^ ; vrste drugo blago, katero je ■ mo najboljše vrste, dobite pri meni po posebno znižanih-nah. BENO B LEUSTlfi 6424 St. Clair Ave. ŽRTVA LJUBOSUMNOSTI NOVELA. Spisal dr. Stojan. Nikdo ni vedel, kaj je Branka tolikrat gnalo v gozd. Le grajščak Vekoslav je čutil, da ga kakor lastna senca nekdo zasleduje. Zdelo ?e mu je čestokrat, kakor da se na jasnem nebu zbirajo čme, gromoucsMe megle nad njegovo glavo. Zdaj pa zdaj bode potegnol blisk kakbr goreča kača med oblaki, in strela bode kar z jasnega udarila vanj. Odkar je bil došel Branko v svojo domačijo, neha* 'lo je za Vekoalava mirno življenje. Mladega grajščaka je bila strašna nezgoda, ki je po njegove j krivdi zadela Cvetkovb hišo, hudo pretresla. Dolgo časa ni mirovala njegova vest,, i« čestokrat so ga strašne sanje mučile. Ali čas vse zaceli. Po petnajstih letih je še samo spomin na nesrečno prijateljico gojilo o vseh svetih polagal vence na grob. Vekoslav je bil ostal samec, in reči moramo, da je Vidina netegoda mogočno uplivala na ta njegov sklep. V poslednjem času pa je živel grajčšak Pontoni celo mirno in zadovoljno; njegov posel je bil lov in gospodarstva , , Kakor strela v visoki hrast, zadela pa je vanj novica, da je njegov nasprotnik — pomiloščen. Kar hipoma se vzbudi zopet vest v njegovem srci, in vsa prete-■Jtlost mu stopi z nova pred dušo. A ker grajSčak ve in čiuti, da je njegovo dejanje in ravnanje pouzročijo Vidino in Brankovo nesrečo, tem bolj ga še vznemirja to poročilo. S prva ni hotel verjeti, da biva v bližini njegov maščevalec. Saj ni opazil nikjer moža, ki bi bil podoben nekdanjemu Braniku; ljudje pa so le v neznatnem sivolasem starci kazali na pomiloSčenega nesrečnega moža. Stoprav spomladi se je grajščak sam pre- pričal o istini ljudske govorice. ' Lepo pomladansTco popoldne napoti se Vekoslav od doipa, da si oglede loge in polja. Videti je hotel, ali je res, da mu je po zimi zverjad tolil^o škode napravila, ka kor je,trdil oskrbnik. Tiho je hodil po stranskih potih iz loga v log. Tu je pogledal, ali so mu novi nasadi prestali zadnjo hudo zimo; tam je premeril les, koliko bi se ga dalo v jeseni breiz škode posekati in spraviti v denar .Zdaj je zopet sedel na mahovita tla ter prisluški-val ptičicam, ki so se ena drugej kaj ljubko in milo o-iglašale. In kakor ISMeno je v gozdu, ko vse živi Ln zeleni :.....Sredi vzbujene narave čuti se pa tudi človek kakor pomlajen in prerojen. Ali Vekoslava so vendar le obhajale tužne misli v vesel&j naravi. Življenje in ženitev ptičja v zelenem gozdu v!2tojala mu je žalostne čute. Odvadil se je bil sicer že posvetnemu življenju v tem samotnem, odljudr. nem kraji, ali danes se mu-je po dolgem času zopet to^ žilo, da je tako sam na svetu. Zakaj ni bil taikoj po oče-tovej smrti prodal svoje posestvo ter se naselil na tujem v velikem mestu?! Ondi bi bil lahko žiVei veselo in brezskrbno ter pozabil v prijateljskih družbah na nesrečno svojo-preteklost. Vendar kar še ni, to se še lahko zgodi;, mislil si Vekoi^a-v. Saj bode kmalu dozorela njegova cvetlica, lepa Grozdanka, in tedaj mu bode mogoče izpolniti Bvojo-dolgo, a tajno željo; češ takrat bi vsaj nekaj one krivice popravil, ki jo je pregrešil na Grozdankinih roditeljih! Iz teh misli j vzdrami ga šum in šopot. Prestrašen privzdigne glavo in pred seboj zagleda — Grozdanko. gcpek gozdnih cvetlic imela je v roki. Deklica se zboji grajsčaka v gozdnej samoti, Rudečica jej oblije lijce, in obrnovši se hoče zbežati kakor srna. Ali grajščak jo u-stavi rekoč: '%e se li bojiš. Grozdanka? Počakaj malo!" Deklica res postoji, ali srce jej jame močno biti. V spomin jej stopi vsa nesreča njenega očeta, in zdi se jej, da je le grajSčak Pontoni kriv, da je ona' zapuščena sirota. "Ali greva skupaj proti domu, Grozdanka?" vpraša Vekoslav dekletce, videč, da je preplašeno. "Jaz ne grem domu! Nabrati še hočem nekaj cvetlic, a inato pa poj dem na vrh hriba po — očeta. Gore na griči sem jih. pustila, kajti tam najrajši počivajo. Krasen je od ondot razgled po dolini, kjer se vzdiguje vaša Isela grajščina." Grajščak se strese začuvši te besede, in oči se mu uprejo v tla. Kar hipoma mu šine misel v glavo; da hodi Branko le zategadel na vrh hriba, da lažje vsa njegova pota opazuje. Rad bi. še bil Veko'sjav več pozvedel o čudnih navadah Grozdankinega očeta, ali ko privzdigne oči, ni bilo nikjer več videti dekleta. . "Ne bojim se ga pa ne," reče nato grajščak samemu sebi. "Toliko se moram pač varovati, da me kje za-^ratno ne napade. Brez orožja ne smem seveda hoditi po gozdih in hribih. Ali poznati ga moram v njegovej sedanjej podobi, zato da se ga vem bolje izogibati." Izgovorivši pa krene sredi po goščavi m se' napoti na vrh griča. Kakor tihotapec priplaizi se blizu mesta, kjer je Branko ves zamišljen neprestano zrl v dolino na belo zidov je Pontonijevega gradu; Za gostim grmičjem se skrije Vekoslav ter opazuje ondi siVčlasega, potrtega moža. Ta pogled pretrese grajščaka. Globoko do srca mu je segala žalostna osoda nesrečnega starca. Solnce se ježe nagibalo globoikoproti zatonu; le vr hove in griče so še obsevali zlati njegovi žarki. Po gb-zdih je jelo pojemati življenje; krilati njih prebivalci' 80 se že spravljali k počitku. In seckj pride tudi Grozdanka k svojemu očetu, da ga odvede domu, "Vstanite oče, in pojdiva proti domu, Solnctj se že poslavlja od nas. Kmalu se vleže mrak na zemljo." Branko pa kakor da bi ne čul Grozdankinih besed gleda še vedno nepremično doli, na 'Pontonijevo graj-ščino. Solnčni žarki mu obsevajo sivo gl&vo in nagubano lice, in v tem večernem žaru bila je njegova podoba videti vzvišena in častitljiva. Grozdanka prisede k očetu, objame ga z desnico okoli vratu, z levico pa mu gladi velo lice. "Zakaj gledate, oče v dolino tja na Pontonijev grad ? Kaj pa vidite tam ?" "Danes ne zapazim nikogar. Ali glej, ne bliža se nekdo ^ajšeini? Ali ni to — on?!" 'IKdo pa, oče? Jaz me morem spoznati osebe." Kakor gleda bistrooki orel iz višine na avoj ne premakne očesa, da ne izgubi sledu o njem; ti ali veste da dobite sedaj pri meni jako fine in lepe spomladanske suknji-ce, bele obleke za sv. Obhajilo, 6424 St. Clair Ave. volnene, svilene, in pjsanč gingham obleke, slamnike, rokavice, nogavice in vso drilgO Ofiravo za deklice ,po posebno nižkšfa cenlah. beno b. leustig Brezplačna ponudba vsem bolnim moškim in ženskam traja samo prihod. 7 Posvetovanje in preiskava brezplačna PRIDITE DANES. ^sak moški ali ženska, ne ozirajoč se ta J'®''®"! bolezni trpi, uaj pride k meni g. jih skrbnq preisčem in to boj popolnoma ZASTONJ. Mnogim "'"om sem že pomagal v prošlosti, ki poiskusili brez vsakega uspeha zdravnike^ Kar sem storil za Pg storiin lahko tudi za va«. Če mi bft r®®® Ijolezni ni mogoče ozdraviti vam ina " povedal. Prav nikogar se ne URADNE URE: > podsto^lti zdraviti, ako vem, da Od 9. dop. do 8. zv. »08 pomagati. Vsem, bolnikom mojo osebno pozornost. Ta te- OB NEDELJAH: 8eK» mojo pbstfežbo jačunal po- Od 10 doD. do 2 poP: "no-ntni„ J__T____1. Y,____. •"■'liko ntalo, tako, da bo imel vsak človek pridobiti si zdravje zelo poceni. ODLAŠAJTE. Celih dvaiset let sem Soeciiallziral sa-* mo na moških in ženskih zastarelih in novih boleznih kot so. krvni, kožni, ali nervozni neredi, želodčne, črevesne in ledvične nadloge, tudi revmatižem. bolečine v križu. aH sklepih, glavobol, zabasanost, vrtoglavost, izpahki in katarh v n6su. glavi in jrrlu. Jaz se noslužuiem direktnega vbrizgavanja sokrvice vakcinov in ba-kterinqv. kadar zahteva slučaj, in to vam zagotavlja gotov uspeh. Nihče bi ne smel obupati nad svojim lastnim položajem ne glede kako dolgo časa že boleha. .Moje najboljše priporočilo je to. da mi mbii nekdanji bolniki pošiljajo nove neprestano. Jaz sem uspešen zato ker vsakega bolnika nadvse natanko preišČem. Potom dopisovanja ne zdravim nikogar. Prinesite s seboj ta oglas, kadar pridete. .Ves ta teden so cene zelo nizke. ZDRAVNIK KENEALY' ?^adna od Star gledališča. DRUGO NADSTROPJEM'"^*® vzhodno od Bond's Cloth. St«e Euclid Ave. REPUBLIC BLDG. Cleveland, O. Hajduštvo v južnih krajih Srbije. — Časopisje je že neštetokrat poročalo o krvavih pobojih in roparskih napadih hajduških , (odmetniških) druhali, ki ogro-.žajo v južnih krajih javno varnost. Poročalo se je o metodah s ka:kršnimi je vlada nastopila zoper hajduštvo: razglasila je hajdukom/d(i se do gotovega roka aglasijo pri oblastih, sicer da jih čaka »mrt ipodvtzela je imto divjo gonjo na hajduke, jih pobijala in zažigala hiše. Mnogo vojakov in žandarjev je na teh poho-,dih izgubilo svoje življenje, ,pa tudi mnogo hajdukov, žensk in o-trok. — Nam: vsem je znano, da so kraji v južni Srbiji na zelo nizkem, kulturnem in gospodarskem nivoju, ter da v taikih ra%me rah hajduštvo ni nič čudnega, temveč povsem n^kaj naravnega. To zadnje pa vladi najbrž ni u-mljivo, če postopa zoper hajduštvo na tak način, kakor je to doslej prakticirala. Kajpada ■ tak njen nastop le že bolj podpihuje tisto plemensko nasprotstvo, ki zavzema menda čiindalje večje dimezije pod kmetom bugara-tva. Naravnost nedavnim časom krožila v vseh listih, da sta dva ministra odpotovala v te kraje v svrho pomirjenja prebivalstva. Kaj bosta opravila človeka?! Dej stvo je, da ima hajduštvo svoj vzrok v tem, da kraji v katerih hajduštvo obstoja že, dve stoletji, nisio vso to dobo prav nič kulturno in gospodarsko napredovali: metode obdelovanja zemlje, .sploh metode produkcije v teh krajih sd talko primitivna kakor nekdaj; prebivalstvu pa te produkcijske metode več ne zadoščajo, ker se je pomnožilo. V tem stanju se hajdušitvo seveda bujno razvija. Tvorijo se skupine ljudi, ki si ob gotovih časih na-rcpaj o svoje potrebščine od tistih, ki jih imajo. Cest in železnic ni, kakor tudi ne nobenih modernih naprav. Kmet, ki prideluje, ne more smjih pridelkov do-važati na trg, da jih speča in si nabavi di^ugih njemu .potrebnih produkcijskih in življenskih potrebščin ; nezadovoljnost raste in s tem tudi hajduštvo. Vlada naj bi torej v tdh kraljih začela graditi na kulturni in gospodarski or ■ganizaciji in hajduštva bo šele tedaj konec. Memorandum hrvatskih soci-jalistov o socijalističnih zahtevah. — "Socijalistično Radnicko Vi ječe" je pred dnevi na svojem zborovanju v Zagrebu pretresalo vprašanje ustave. Soglasno je bil v tej zadevi sprejet memorandum o socijalističnih in politič; nih zahtevah delavskega razreda. Delavski razred ve prav dobro,. da sedanja konstituanta, v kateri imajo' večino burSoazni in reakijonarni elementi, ne bo u-stvarila take ustave, ki bi dejala vsaj temelj socijalistični republiki, in tio tembolj, ker je tudi 59 komunističnih poslancev s svojim dosedanjim delom pokazalo, ,da so nesposobni boriti- se za delavske interese; toda delavstvo se frav dobro zaveda, da se mo-j.a že v sedanjem družabnem re du boriti za ekonomsko in soci-jalno izboljšanje svojega položaja. Zato se upravičeno bori za to, da vsebuje tudi sedanja ustava (take določbe, ki bodo delavstvu zajamčile njegove socijalne pravice. V tem smislu in v tej sm«' Ti) se bore t,udi naši stodragi po slanci v konstituanti in sodrug Divac v ustavotvorpem odboru: da pa svojim poslancem v konsti tuanti pomaga v tem boju, je "S. V." poslalo ustavotvoruemu odboru omenjeni memiorandum. Ta memorandum vsebuje deset glavnih socijalriopolitičnih delavskih zahtev in sicer: 1. Dernokra-itizacija gospodarstva potom u-vedbe delavskih poverjeništev, delavske kontrole in udejstvova-.nja delavcev pri upravi in čistem Jdobičku podjetij; 2. obvezna dioil-žnost do obiskovanja šole; 3. osebe do 15 let starosti ne smejo biti zaposlene, osebe med 15. in 18. o Ljubljana, »lavnoznana, kaj a6 tu nesreč zgodi, kom^j enA je koiičana, se že druga pripeti! Komaj antikrista ubili in poišlali smo od tod, že v "Unionu" priredili klerikalci nov so shod. Tja vse stariše ikrščanske 30 vabili na kongres, a iz množice ljubljanske je nastala čudna zmes. ' Največ je tam ibilo takih, ki sploh nimajo otrok — (z njimi pač pri siromakih, je bolj radodaren Bog), Tudi Urške, Micke, Metke, so na shodu bile tam, in različne stare tetke kakor vabil je program. Ker program je vsem oznanil, po vsem svetu naokoh da minister ibo odstranil verouk iz naših šol. (To sicer je laž velika> toda kaj tomu to 'mar^ glavna slvar je mnogo krika, drugo je postranska stvar. Kadar klerikalec laže, njemu greh se to na zdi, 3 tem kolesa svoja maže, da mu voz ne obtiči.) In zato na zborovanju} bil je velik šum in hrum, vse je bilo v vojnem stanju sredi klerikalnih trum. Pravijo, da tudi stoli so letali preko glav— j ker po naši stari šoli to potrebno je in — prav. Pa o tem so naši Usti vam poročali dovolj, ker nam vrli žurnalitti dajo vse n^ protokol. Ko so tetke shod končale, so še ta večer takoj naše znanke Vkup se zbrale na po'govor resen svoj; Tam so med seboj sklenile, da ne gre tako naprej — in da konec naredile bodo krivi veri tej. In zato naj se v nebesa pošlje deputacija, in potem naj se pretresa, kakšna agitacija bi na svetu pomagala, da bo konec grešnikov, da bo cerkev trdno stala sredi vseh nevernikov. i Ko utrujene njih glave mirno spale so na to — glej, naekrat iz daljave se odprlo je nebo — --- " H'' Bila (jvetna je nedelja, praznik mladih oljčnih vej, in nebeščanov krdela so se vsipala brete mej, da nebeška vsa dvorana je odmevala okrog: v pesmi slavnostni "Hosanii'' gledal je na trume Bog. . ................ «'"*»1"' ....... Dolgo vil se čez nebesa veličastni je sprevod — končno padla je zavesa in glej, pred heteški vhod stopijo osebfe znane, in naznanjajo tako: 'Mi prišli smo iz Ljubljane in želimo si v nebo: da nadloge in težave vse potožimo Bogu, ker nastale so zmešnjave in ni več pri nas miru." Sveti Peter slabe volje jih povabi za seboj *in pred božje>jih prestol je , sam odvedel je takoj. Bog sedi v nebeški slavi, gleda, sluša in molči, Peter pa tako mu pravi:, "Iz Ljubljane so prišli . . . "Iz Ljubljane? govorite; kaj želite; kaj je vam? razložite, želje skrite, kaj vas vodi v božji hram?" "Tu prinesli smo izjave." pravi do'ktor mu Gosar, "strašne imamo težave, gre za našo skupno stvar. Prišli v novo sriio državo in na vladi nismo mi, zdaj sprejemajo ustavo in to nas boli, boli. Resolucije različne tu prines^li smo s seboj, nove zakond krivične se iz njih spozna takoj. Vsepovsod se nas odriva, nihče se nas ne boji, širi se že vera kriva in še dipugih več reči: Na dežeMi wavi vladi Ne sedi več naš pristaš, kot' je bilo po navadi gusteršišči predsednik naš, ta je dobro gospodaril, on krščansko je ravnal, liberalce je udaril, kakor vedel je in znal. Zdaj pa hočejo uvesti ^ celo kancelparagi*af,-mi pristaši tvoji zvesti smo vsifcd tega čisto — paf." Zdaj v besedo mu poseže znani Janez naš Kalan: "Antikrist razpenja mreže že čez vso slovensko stran. "Sveto vojsko" sem izdajal, na pijance bil sem hud, pridigal sem in razgrajal, a zaman je bil moj trud. Ne spreobrnejo se Kranjci — to je glavna vseh zaprek, oni stari so pijanci pijejo ga vsi povprek. Druga stvar so nam Sokoli, ti nevarni so ljudem in stedaj celo na šoli se uvede njih sistem. Spisal razne sem brošure, agitiral proti njim, radi njih po cele ure, včasih več noči ne spim." Tu se tretji mož oglasi, bil je Nace Nadrah sam: "Prišli so res slabi časi za krščanski naŠ program. Srbkinjo so nam poslali, da prišla je k ijam učit, mi pa smo takoj apoznali, kak namen je za tem skrit. Jaz takoj interpeliral sem ves višji šolski svet, on se ni na to oziral in je šel na dnevni red." Ko možje so umolknili, se oglasil Bog je sam: "Kar ste tukaj mi odkrili, To že davno vem in znam I Da na Kranjskem vera peša to resnica je zares, ker vsa vera vaša meša med politiično' se zmes. Preje Kranjcev cele vrste so polnile bbžji hram — zdaj bi lahko štel na prste te, ki pridejo še k nam. Vi ste krivi, da soVraži — se med seboj kranjski rod, vsak iz vas, kjer more, draži, hujska, škodi vsepovsod. Je to evangelij pravi, ki ga sin je moj? učil? Kaj je pisano v postavi ? Kdo sovraštvo je delil? Kdo veleva v cerkvah mojih in na shodih raiznih vseh, pridigati vam o bojih in političnih stvareh? Kaj vas brigajo sokoli, kaj vam je kupčija mar, vsak naj zase pridno moli n skrbi za svoj oltar. Zdaj skrbite iza-denarje in politizirate^ in za razne poglavarje se z ljudmi prepirate. Bratje vaši pravoslavni vsi krščanski so ljudje, samo Nace Nadrah slavni menda tega še ne ve. Kak se v šoli telovadi, to ni vam ne meni mar! Kdo sedi na kranjski vladi, to je pač državna stvar. Vi sovražite kristjane, ker se vam ne pokore, čednosti so vam neznane, ki kristjana naj krase. Kje ponižnost, kje dobrota, kje ljubezen je pri vas, vi sami na kriva pota cerkev vodite ves čač. Taka jaza me obhaja, da bi v reke vzel svoj bič ker iz vaših vrst že vstaja, novi doktor Šusteršič." Tiho so mož je,obstali, mrak pokril je vse počez, avdijenco so končali in odšli so iz nebes. letom pa smejo biti zaposlene le is ur dnevno; 4. ureditev delovnega časa za delavke; žene smejo delati v sobotah največ štiri Aire; nočno delo žensk je prepovedano ; žbne morajo dobiti v slučaju poroda lO-tedenski plačeni dopust itd. 5 osemurni delavnik; 6 zaščita delavcev v domači (hišni) industriji; 7. nepmejena^pravica koalicije; 8. kolektivne in tarifne pof^be morajo imeti zakonito veljavnost; 9. izahteva se {^pci-jalno zavarovanja: bolniško, ne-jagodno, starostno, zavarovanje ^oper brezposelnost, invalidno ^^zavarovanje ter zavarovanje za vdova in 'sirote; 10. prišel j eva-;ije in izseljevanje delavcev je svobodno. Banani škandal. — "Jugoslo-vena'ki Pijemont", torej list, ki mu prevratni elementi lahko vse očitajo, vlada pa nič, piše o 'Beograjski zMrufgi", ki je izvršila svoje letošnjo bilanco e nenavadno visoki«! dolbifikom. Ta dobiček, pa trdi "J. P.", poteka iz zelo umazane afere; ki je vrgla zavodu 250.000 frankov ali po takratnem kUrxu 750;000 dinarjev. Banka bi morala se tekom vojnega časa oskrbeti prevoz nekega državnega blaga v Solun in sicer brezplačno* ker so bili njehi uradniki vojni obvezane! in jih je .vlada samo iz prejšnjega razloga ipuatila na mestu. Dotična po;god-Iba pa, po kateri seje zadruga obvezala k brezplačnem« prevozu, je sedaj izginila iz ministrskega arhiva, pač pa je bil podtaknjen drug akt, ki govori o "plačilu". "J. P." zvračo krivdo na nekega g. Celoviča in več drugih državnih faktorjev, ki sede po znani metodi belgrajskih denarnih — družb tudi v upravnem svetu — "Beograjske zadruge." S to kort-statacijo "J. P." pa je stvar n^en-da obenem tudi zaspala. Vlada bo sklicala kako preiskovalno komisijo itd., in stvar bo potlačena. Beg iz zaporov. — Zaradi tatvine na šest mesecev obsojeni kaznjenec Jože MiheliČ je pobegnil iz zaporov deželnega sodišča. Sna žil je okna v sobah okrajnega sodišča. . STRAK 4. •^NAKOfRAVNOST" MAY 3rd 1921 "1 Clevelandske novice. — Danes te prične zelo važna delniška seja oziroma konvencija Slovenskega Delavskega Doma v Collinwoodu v Kuncičevi dvorani, in sicer zvečer. Vsi zastopniki društev, kakor tudi posamezni delničarji, so proieni, da so gotovo navzoči. —- Pismo 4ma v našem uradu Ron Baškovič. — Če sle resničen prijatelj lepe slovenske pesmi, potern je v nedeljo zvečer vas prostor v Grdinovi dvorani, kjer priredi naie pevsko društvo "Zarja" SVOJ pomladanski koncert. Zbor št6je nad štirideset pevcev in pevk in koncert obljubuje biti eden najboljših, kar smo jih slišali to pezono. Kupite vstopnico še danes. V našem uradu jih imamo še nekaj na razpolago. — Sodnik McGannon, katerega' obravnava se je včeraj preložila, ker so njegovi sorodniki naznanili,, da je bolan, se nahaja v Rest Cure Sanatoriumu na 2453 E, 55. Str., kjer se mora baj^ vsaj en teden odpočiti radi silne živčne nervoznosti. — Poročila pravijo, da se stanje v avtomobilski industriji stalno zboljšuje in da uposljujejo avtomobilske, tovarne čimdalje več delavcev. Koncem meseca januarja je bifo , uposljenih po clevelanda»kih avtomobilskih tovarnah 58,116 delavcev,, koncem februarja 59,786, koncem marca 60.744 in koncem aprila pa 61,847. — V teku štiriindvajsetih' ur po tatvini sta bilš prijeta tatova Frank Moravecovega avtomobila. Ukradla sta ga zadnjo soboti izpred Hollenden hotela V ne-deljo sta bila že prijeta v Monroe, Mich., včeraj sta se pa že v Clevelandu zagovarjala radi tatvine. Včasih se tudi policiji kaj posreči. T— Brata Slovenca ubita v av-(omobilski nesreči. Zadnjo nedeljo sta našla nesrečno smrt rojaka Anton in John KržiS v strašni avtomobilski nesreči, (ki se je 2)ri- petila na ipotu med Geneva in Pe-ny, O. Bila sta na obisku pri svoji se§tri, omo'zeni Mrs. Cugel, na farmi nekje v bližini Geneve, in pri bratu Franku v Madison, O. Ko ota se peljala proti domu v Cleveland okrog osme ura zvečer, zapazila na nekem ovinku med Perry in Genevo stati avtomobil; stoječi arvtomobil, ki je bil torez luči sta zapazila šole. ko sta bila že čisto blizu. Hotela sta se mu izgniti, tedaj pa privozi iz nasprotne strani neki drugi avtomobil in zadeli so 'skupaj. Oba brata sta bila vržena raz sedeže in sta priletela v nasprotni avtomobil. Anton je bil na mestu mrtev, John pa je izdihnil na potu v bolnišnico. Zelo resne poškodbe je zadobila tudi njihova sorodni-ca, Mrs. Mary Juha^ ki se je peljala z njima. Prišla je menda .pod pre vrnjeni avtomobil in bo le težko okrevala. Trupli mrtvih bratoiv sta bili prepeljani v Grdi-novo mrtvašnico. Pokojna sta bila oba oženj ena. Anton je 'stanoval na 1560 E. 43. St., kjer 'Zapušča mlado ženo in 16 mesecev staro. dete. Star je bil okrog 28 let in je bil član društva "Vodni-, kov Venec" št. ,147 S. N. P. J. John je star okrog 32 leti in zapušča ženo in tri otroke na 1438 E. 45. St. Bil je ičlan društva "'Lipa" št. 29. ,8. N. P. J. iPoleg svojih družin zapuščata enega brata Franka, sestro Mrs. Cugel, pri katerih sta bila na obisku, in sestro omoženo Mrs. Strnad. Pogreb se vrši jutri ob deveti uri zjutraj. 'Prizadetima družinama in sorodnikom izrekamo naše i-skreno sožalje. —: Osemdeset novih učiteljic. Na prihodnji seji Šolskega odbora ki se bo vršila v pondeljek bo i'zbranih osemdeset novih učiteljic, da zavzamejo mesta onih, katere se je odslovilo ker niso zmožne in onih, ki so same pustile službo. Kbt se poroča, je prenehalo mnogo učiteljic s pouiče-vanjem, ker so skočile v zakonski jarem . / ^ — Zadnji teden so se oblasti .pričele zanimati za ljudi, katere se dan za dnem pošilja v prisilno ^elavnico. Prišle so do spoznanja da se pošilja tja ljudi, ki niti naj- mahj ne spadajo ra tak kraj. ppsilja v zapor. Sam nadzornik Warrensville prisilne delavnice, Charlea Burns, se je izrazil, da §e davkoplačevalce naravnost ropa, ko se njih denar tako nezmiselno meče proič. Davkoplačevalci so plačali samo za zadnje tri mesece $53,-000 za vzdrževanje prisilne delavnice. Stari ljudje, nezmožni dela nikakor ne spadajo v prisilno delavnico, toda preiskava je dognala, da se^ahaja tam mnogo ljudi nezmožnih dela. Neka 79 let stara ženina, Mrs, Karolina Fak-litz iz 2414 Central ave. je bila 6. aprila obsojena od sodnika owellsa ha 15-dnevni zapor, ker so našli njeno stanovanje nesnažno in zanemarjeno. Zenica je bi-ja ob časi), ko bo jo prit>eljali v zapor, tako prestrašena, da ni niti govoriti upala. Ko je videl nadzornik njen slučaj, je takoj spoznal, da ni prisiljena delavnica prostor zanjo, toda obsojena je 'bila in obsodba se mora izvršiti. V zaporu je starka povedala zgodbo svojega življenja. Poročena je bila trikrat. Prvi mož je bil invalid in celih petindvajset let je ona delala, da sta se preživela. Samo pri eni družini je delala trideset let skupaj. Njen drugi mož je bil zdravnik in z njim je živela 17 let. Dolgo je bolehal za revmatizem in je tudi umrl. Pred dvanajstimi leti pa ,e je po-ročiiy Georgom Kakolitz, 7017' St. Clair ave., S trdim delc^n in varčnostjo si je toliko prihranila, da si je kupila imetje na Central ave., kjer ima dve maj'ni hišici. Sedaj je prišla pa policija in je aretirala, ker ni imela stanovanje dovolj počiščeno. Pripovedovala je, kako je vedne delala, dokler je kaj mogla. Lansko leto pa je padla s porča in si zlomi- .v Clevelandu. Tako se torej rav-' na s starimi onemoglimi ljudmi. Mesto da bi se njih slučaje preiskovalo, Pa se jih kar eno&tavno la obe roki ob zapestju in odte-daj je silno težko kaj delala. V Ameriko je prišla iz Nemčije že pred 60 leti in je bivala ves čas Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje^ katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene Jako primerne. Di^ba izdaja dnevnik Enakopravnost. Ust prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. \ THE AMERICAN-lUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. AMERIKA NE POŠUE ZA. STOPNIKA K PAPEŽU. Washington. 2. maja. — Ker so se zadnje čase pričele širiti vesti, da obstoja možnost, da bo predsednik Harding nastavil na papeževem dvoru v Vatikanu zastopnika Združenih držav, je bila danes iz Bele hiše podana izjava, da so vse tozadevne govorice popolnoma brez podlage. -O- JUGOSLOVANSKI VOJNI MI-NISTER UMRL. Bel grad. 29. ^rila. — Danes zjutraj je nenadoma umrl vojni in mornariški minister general Branko JovanoVič. Umrli general je bil odličen vojaški vodja, in je bil za časa.vojne poveljnik srbske kavalerije. Vojnim ministrom je bil imenovan meseca februarja 1920. in je držal to mesto v vseh ministrstvih, ki so sledila pozneje. ' —--O IZ USTAVNEGA ODBORA. , kancelparagraf — sprejet. Beograd, 5. aprila. — 45 redni sestanek ustavnega odbora ie o-tvoril predsednik dr. Momčilo Ninčič ob 9:30 dopoldne. Na dnevnem redu je bila razprava o čl. 13. ki govori o veri. iPosl. dr. Žerjav (demo'krat) je nadaljeval svoj govor, ki je Ibil prekinjen na simočnjem sestanku radi velikega razburjenja v ,dvoran i. Navajal je še nekatere podatke iz pastirskega pisma ljubljanskega škofa dr. Jegliča ter je nato opisoval, kako je tudi se daj ob času volitev v konstituan-to rabila duhovščina ista sredstva s katerimi je pred vojno agitira-Ja za ljudsko stranko. Govornik ne nasprotuje jtemu. da ne bi sme li duhovniki izven cerkve direktno delali za svojo stranko, za-jiiteva pa da se agitacija odstrani od oltarja ui dz Izpovednice. Posl. dr. Dulibič (Jugosloven-ski klub) je v svojem govoru ipou darjal, da se bo naša država sama izključila iz vrste evropskih Hržav, ako bi se sprejel odstavek, ki zaključuje 61, 13. Poudarja, da v ustavi ni drjuge določbe v tem pogledu in ni tako n. pr. nikjer rečeno, da uradniki ne smejo agi-tirati v smislu kake stranke. Ta določba je sicer naperjena proti vsem veroizpovedim, toda če se vzame v poštev povod njenemu postanku, sodi, da je naperjena samo proti katoliški duhovščini (glasovi: proti njihovemu delu). Končno je predlagal ■govornik, naj se glasuje o vsakem stavku posebej, končno pa o stavku, ki se tiče kancelparagrafa. Posl. dr. Vošnjak je zavračal trditev, da so Slovenci vstvarili odfitavek o kancelparagrafu v u-istavni načrt, vendar pa ne odklanja mjwnosti, da so dali za to ini-cijatiVo. i^avi, da je v splošnem državnem interesu, kakor tudi v interesu venskega miru da me sprejime to določilo, kakor je predlagano'v načrtu. V svojem govo ru je poudarjal, da so po novi u- vi vse vere enakopravne, da %o vse priznane konfesije javnopravne kjorporacije, ki imajo pravico vršiti gotovo oblast ter uživajo gotovo podporo od države. ?a-to pa ima država tudi pravico, da vrši nadzorstvo nad izvrševanjem oblasti, organov vseh veroizpovedi. Nato je Ibil člen 13. sprejet tudi dodatek, da se prestopi proti njegovim pred.pisom kaznujejo samo na tožbo privatnih oseb in da se tožbe vlagajo neposredno pristojnim aodisčem, ki imajo izvršiti pieiskavo; Ustavni odbor je kvoje delo dovršil. Po burni razpravi o kancelparagrafu je sprejel ustavotvomi odbor še ostale prehodne odred-!be glede stalmolsti sodnikov, glede rešitve agrarnega vprašanja in glede ustanovitve gospodarskega sveta. S tem je delo ustavnega odbora ^dovršeno in težišče parlamentarnega življenja se bo preneslo zopet v plenarne seje. KAJ, KDAJ, IN KAKO JE TREBA JESTI? Spomladni dnevi so tukaj, in ž njimi oni posebni čut ki nas navdaja v spomladi. Vsakodnevne dolžnosti dozdevajo se nam kot prava nadloga. Ropotajoče to-varr%e in poslapolne pisarne zdijo se neznosne, ko je tako prijetno posedavati po parku ob ogreva-jočem solncu in opazovati, kako trava postaja bolj zelena in listje vtčje int večje. Kaf dela večina ljudi, da si olajšajo oni čut utrujenosti? Či-tajo oglase o patentnih zdravilih in prepričavajo se. da kar njihovo telo potrebuje, je kako zdravilo, Ona takozvana "sigurna zdravila" morejo začasno stimulirati utrujeni sistem, toda ga ne okrepčajo za stalo. Telesni sistem pa v spomladi potrebuje tako okrepčan je. Ko je kdo ufra-jen, nima odporne sile proti bolezenskim klicam. Zlasti klice tuberkuloze rade vspevajo, ko je telo izčrpano. Mesto poskušati zdravila z vabečim imenom, je mnogo bolj metno, da si človek postavi vprašanje. kedaj in kako naj je. Eden izmed najbo^ljših in najstalnejših načinov da se telo okrepča in postane zmagovito proti biljonom tuberkuloznih klic, prežečih na telesno zdravje, je oni, da se prebavi) an je spravi v vred. Uživanje lahkih, zmernih in redilnih jedi je najboljša metoda proti spomladanski utrujenosti. Poskusite sledeče jednostavne nasvete na samem seibi in na vaši družini. Kaj naj se je: Zauživajte polno svežega sadja in sveže, dobro kuhane zelenjave. Koncentrirane jestvine kot meso in sladčice ne davajo zadostnih snovi za po-vspešitev prebave. AJko ste zaprti .zauživajte otrobne pečence. fige, masle in salatna olja. Ne rabite odvajalnih kroglic, ker se po njih prebavni sistem le razvaja. Popivajte najmanj iest kozarcev vode na dan. Kedaj naj'Sfe" je: Jedite redno trikrat na dan. Zauživajte hrane med ednim obedom in drugim Je škodljivo dobremu prebavljareju. Ako »te lačni, predno greste spat. je dobro piti gorkega mltfka. ali slabo je jesti solidne hrane, ki dela spanje nemirno. Kako naj se je: Treba jesti in ožvekati hrano tako na drobno, da sklizne lahko dol po grlu. Dobro je zauživatj vode v zmernem obsegu tekom jela ali ni dobro splaviti hrano v želodec i pomočjo vode. Odložite skrbi in sitnosti ,kadar jeste Smeh in družabnost sta boljša kod jeterne pilule. ................................................................................................................ MALI OGLAS! PRODA SE dobroidoča gostilna z vso opravo. Vprašajte na 5302 St. Clair Ave. (105 NA STANOVANJE se sprejme štiri fante. Naslov se poizve v upravništvu tega lista. (105 POŠUANJE DENARJA po polti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo. Na uložke plačamo po 4% obresti. Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek. AMERICAN UNION BANK . Ivan Nemeth, pret^ednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. New York City Spomlad je tukaj in zalog# z vsakovrstnim sponka-danskim blagom je sedaj popol-nai Časi niso sedaj ravno najboljši, zatoraj sem se odločil za to leto prodajati vse blago z veliko manjšim dobičkom kakor v dobrih ali normalnih časih. Ce mora delavec biti zadovoljni z manj lo plačo, sem tudi jaz zadovoljen delati z manjihn dobičkom. Ka-go» katerega držim v zalogi je sam(fprve vrste, moderno, trpežno in cent istemu nižje kakor kje drugje. Za obilen obisk se vam najto-pleje priporočam, kjer bodem tudi fded#l da Vas točno in pošteno postrežem. BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. NAZNANILO! yUljudno naznartjam, da kadar rabite stenski papir, ga dobite lahko pri meni po najnižjih cenah. Ce želite 'imeti vaše sobe papirane, oglasite se pri meni. Vsako delo vam jamčim, cene zmerne, delo solidno. Se vam priporočam Anton Colarič 5385 ST. CLAIR AVE. (x) TRGOVINA NAPRODAJ. Grocerija in sladščičarna, na prbmetnem kraju, se proda radi odhoda iz mesta. Cena je nizka. Zglasite se na 7834 Burke Ave. (104 DRUŽINA BREZ^TROK išče stanovanje s 3 ali 4 sobami od 45. do 70. ceste. Kdor ima kaj primernega naj sporoči v uradu Enakopravnosti; (10^ KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljS® kvalitete: Prodaja se v kartonskih Zavojih po en funt, P® vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. _ LIBERTY BOND! IN VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačafflO v gotovini takoj .Simon, zancslj** vi prekupčevalec, soba 216 Le® noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad SiB ger Sewing Machine Co. Odp«' to do 6. ure zvečer. * SLADŠČIČARNA (candy store) se mora takoj prodati; 5 sob, kopališče, najemnina $45 na mesec. Najlepša prilika za Slovenca ali Hrvata. — Vprašajte na 1316 E. 55. St. U04 AVTOMOBIL NAPRODAJ V dobrepi stanju; za 5 oseb; cena nizka. Vprašajte na 6013 St. Clair Ave. (103 HIŠA NAPRODAJ. ^ Cena $6,600, v gotovini $3,100 Radi naglega odhoda v stari kraj sem prisiljpn prodati svojo hišo skupno s pohištvom. Hiša ipia 8 sob, štiri zgoraj, irt štiri spodaj, kopališče, cementirano klet, verando zgoraj in spodaj in stoji na zemljišču, Jci meri 35x 140. Hiša je vredna $7.500, toda žrtvovati jo moram ker moram čim preje zapustiti Ameriko. Ako mislite kupiti, se nemudoma oglasite pri MILOŠ BOIČ,— 14206 Sylvia Ave., Collinwood, Ohio. O.S. Princ'245 Bell Randolph 6353-W JOS. VOVK 1123 ADDISON RD. Najlepši avtomobil za poroke. Cene nižje kot drugod. Se vam priporočam. (Tor. Cet.) PEVSKO i)RUŠTVO "JADRAN" zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v Kunči-&vi dvorani. Uradniki; Frank Kalin, predsednik, 14507 Darwin Ave.; Albin Praprotnik, podipredsednik, 17005 Waterloo Rd.; L. Bo&tjančič, tajnik, 1312 E. 167th Str.; M. Podboj, blagajnik, 1312 E. 167# A. Jering za'pisniikar. Nadzorniki: Predsednik na^® zornega odbora G. M. Kabaj, R Zlobec in F. Skalin. Pevovodja g. Jvanuš. Pevske vaje se vršijo* vsak petek, točno ob 7:30 uri zvečer v Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali kot Odporen član. • Se uljudno vabite za pristop. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. Wm. Sitter S805 ST. CLAlS AVENUH Cleveland, O. trtriR UttaTite «e pri tej •t* Ds pra« vam proatoru TEL. IN POD. "SLOVENSKI DRUŠTVO SOKOL" Ust. Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4^83 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. — Citate!je opozarjamo na oglase v danaišnji izdajo, in da ub vaaiki priliki kupujete 'pri trgovcih, ki oglašajo v našem in vai&em listu. 3. Rožnika, 1897 v Cleveland, O. Imenik za leto 1921. Starosta: John Pekol, 14^' East 53rd St. - Podstarosta: Peter Pikš, 602® Glass Ave. Tajnik: Frank Hudoverni'w 1064 East 62nd Str. \ Blagajnik: Frank Jeri^, 66"'" St. Clair Ave. Nadzorniki: 1.) John Mai-n, 6220 St. Cla>^ Ave. _ . 2.) Frank Sober, 1395< 55th St. 1 3.) Mike Kos, 1192 Nonvo«" Rd. Društveni zdravnik: Dr. f J. Kern, 6202 St. Clair Ave. ^ Seje se vrše vsaki pRvi pete^ v mesecu v prostorih SND. s"' a št. 3. .g Sprejema člane od 16 do ^ leta. ' Asesment za mesec 75c. ni so deležni s tem $15^", smrtnine in $7.00 na teden niške podpore. VSe ijiformacije za prigt<^ dobite lahko pri članih, ali P' . uradnikih gofi imenovanih. iCUNARD-ANCHOR | ■ eaB^SBBS^ I I Največje, najhitrejše ladje na I svetu. S potniki se postoP® I nadvse prijazno. V vašem _ me* P stu je naš lokalen zastopnik. - g 0 V Jugoslavijo. Bulsrariio. ■ Romunsko in Madžarsko. _ I" C A L A B R I A 17. MAJA Direktno v DUBROVNIK .......... I ■ TRST ................. $11» ^ Constanta preko Patras.. .Si*® I I Dodatno še $5.00 vojnega I davka. I PREKO CHERBOURG: Mauretania ..........12. »aj® f 1 Aauitania (45647 ton) 24. mal« . IPannonia ......... . .4. iuw1 | V Reko, Trst ali Dubrovnik ■ Kabina ............. $200 p Tretji razred ....... $1*5 ^ _ Davek žs »n. _ mT I