IT. številka.
Izdanje za sredo O. februvarja 1898.
(T Trstu, ▼ torek irefter dne 8. febravirji 1898.)
Tečaj XXIII.
„■DIHOST"
lakaja po trikrat na ttdu v loatlk tada* jih cb torkih, Aatvtklli f« M0b0t«h. Zjatraaja ladanje i»-
»mja ot 6. uri zjutraj, rtiSerao p« ob 7. aH Te*er. — Oboj ao iiiuj* itu«:
i* jadanmesaa . t. 1.—, In« Antrl]« f. 1.50 M tVl BM0C . . . 3.— • c . M pol lata , . . «.— . ■ • »•— Ml TM lata . . , 12.— . ■ ,18.—
fttrrialM Je pliiivitl npn| m Barvita km prlhiii« aarsialaa M ■prava m •ilra.
lotuaićns itarilka •• dobivaj« v pro-dAjainiuah tobaka v lrttu po S ari.
EDINOST
iirea Trata pa 41 ari
Oflaal aa ra6an« po tarifu r petjto; a« aaalovo t 4obal.ni Arkaai m plaću proator, koliko,- obofa navadah »rt . Poalana, oanartrioo in jamo xah*aia. ■aAi oglaai »ti. •« raAanain t»o p«r>d o
Tal doplai naj »o poiiljajo nrrdalA**-. nlioa Caaorma *t. 13. Vaak« p»«»e biti frankovano. kar «olrankoTa»i» »o )
aprajamajo. Sokopiai a» S* TT^sj^
NatuAaino, rakl»n*a<Mi* ia oglasa .^i-a joaaa upravniitvo ulica Moliu- pli-oolo bit. 3, II. aadst. Naročnino ia oglasa jo plaAovati loco Trat. Odprta reklaao «ifa ao proat« pcAtnias.
ai

: Kje je previ avstrijski program?
V deželnem iborn Slezkem je nemšks ve-' čina stavila nnjoi predlog ki j* bil pozneje tudi ' vsprejet od dotičnega odseka, katerim izjavlja ta deielni zbor: da je sedanja ustava nespremenljiva 'in da odklanja vsako spremembo v zmisla zdru-ienje s Češko ali Galicijo, da se morajo odpraviti jeaikovne naredbe in da se moro nemščina proglasiti državnim jttikom. Čelki in poljski govornik c«ta pevdsrjala, da Poljaki in Čoki bodo občutili
*	kakor ndarec v obraz, ako se bode nnjno razprav-•'Ijala o tem predlogu, in sta dosegla vsaj toliko, 1 da so Nemci odstopili od nujnosti in se je predlog 1 izročil posebnemu odseku. Većina poslednjega je *"seveda vzprejela predlog, kakor je bil predluien ''od Nemcev. Vsled tega je slovanska manjšina stavila svoj minoritetni predlog, katerim izjavlja: a)
" da nadaljnja centralizacija dežel ni možna, vsled ' česar bi deželni zbor radostno pozdravil zasnutje ' češke države v okvirjn avstrijske monarhije; b) ' da zahteva deželni zbor, naj se nkrene potrebno potom naredb in aakonov, da se izvede popolni jednakopr&vnost češkega in poljskega jezika v ' uradih in v vsem javnem življenju, in c) da svari
*	pred proglašeujem nemščine državnim jezikom, ker A'bi to dovelo do vojne med državljani in zrušenja ' monarhije.
Ta imamo torej dva programa, dve strnji, ' ki si tečeta — kakor povsodi, kjer sta v dotiki nemšiti m slovanski živelj — dijametralno navskriž. Tn imamo nemški in slovanski program: program germanizacije, nasilja in krivice — in program jednakega prava, jednake svobode in jednake 1 pravice.
Ako pravijo Nemci, da je proglašenje nem-ičine državnim jezikom državna potreba, potem so pripoznali le, da nočejo pripoznati resničnih državnih potreb te monarhije. Priprost razum pravi že, kaj in kako bi se vršilo potem, ako zmaga program, na kateri priseza tudi veiiua dežel*
PODLISTEK.
80
ROMAK.
Poljaki apiaal Bokalav Praa. Poslovenil Podravski.
Tndi Janko je bedast, kajti, ko bi vsak imel svoje, pa bi nihče oe hetel delati za drugega. Janko ne popravi sveta. Najraje gleda, da ne bode kradel očetu denar iz skrinje ter ne letal po mestn od krčma do krčme. On bi znal razpolagati s tujim bUfnn«, Moj« bi dal ovčarju, grajsko bi vzel sam, toda svojega ne bi spustil iz pesti Naj torej ostane, kakur je ustvaril svet namiljeni Bug in kakor nči sveta Cerkev, ne ps tako, kakor hočeta Gobar)*, stavi in mladi".
»Ali je mar Bog dal grajščakn posestvo?" je omenil Andrejček.
aBog je tako uredil svet, da ni nikjer jedna-kosti. Radi tega je nebo višje, zemlja nižje, borovec je visok, leska je mala, a trava ie manjša. Btdi tega je tudi med ljudmi jeden star, drugi ■led, jeden oče, drugi sin, jedsn gospodar, drugi klapec, jeden gospod, a drugi kmet*.
Utrujen se je oddahnil ter je nadaljeval: .Le poglej, kak red vlada celd nad pametnimi psi, kjer jih mnogo hodi po dvorišču. Ko so prinesli iz kuhinje vedro pemij, takoj pristopa k njim jeden prvi, ki je najmočneji ia najzleji in jih
nega zbora v Tropavi! Čim bi deflaitivns zmagala ideja germanizacije v Avstriji, širila bi se neizprosno doslednostjo tadi ideja vnenemštva v sedanje slovanske pokrajine, katerih prebivalstvo — dokler je in čuti slovansko — mora biti avstrijtko-lojalno, ako ue is prirojene lojalnosti, pa po nagonu samoobrane, iz zdrave narodne sebičaosti I Avstrija ima svojo veljavo poleg mogočne nemške države le dotlej, dokler je taks, kakeršaja je: domovina, pravična mati vsem svojim narodom 1! Ponem-čena Avstrija pa bi zlezla na nivO koakursnčue države z Nemčijo I In kej bi značilo to za našo državo ? Saj smo videli, kako s« je Avstrija sušila notri do mozga in je hirala, saj smo videli, kako sta neprestano padala nje ugled in nje finančne gospodsrstvo, tako, da je bila že kraj propada; Is kratka: kako dosledno, brez odmora se je vršil proces propadanja, dokler je bila Avstrija v nemškem bnndn, dokler se je pulila ia prvenstvo med nemškimi državami, dokler je vršila prave čiae aasilstva proti sami sebi, proti svojemu značaju, proti — naravi 11 Hnda je bila nesreča, ki nns je zadela leta 1860., država je krvavela iz tisočero ran Ali Če se je kedaj pokazal resničnega rek o sreči v nesreči, ako je kje v zgodovini držav zabeležen slučaj, da je kateri državi velika nesreča postala v rešitev: velja to za Avstrijo in za nesrečo, ki jo je zadela leta 1806. Po tej nesreči je Avstrija nehala posiljevali svojo naravo, svoj značaj in svoj duh; po tej nesreči se je povrnila sama sebi in razgrnilo se jej je obzorje, da je mogla videti svejo pravo nalogo, da je videla pred seboj pot, katera jedina j9 more privesti do srečnej« bodočnosti, iz životarenja do življenja 11 Zgodovinska dejstva v vsej dobi love^ja nase države za nemškim prvenstvom, tisto koastatno propadanje do nesrečno-srečnega leta 1866., vse to je zapisalo naši državi plame-nimi Črkami na stene zlati pouk, sveto resnico: da nemška Avstrija ni možna, da ideja nemške jednotne Avstrija je nezmisel, ki bi slednjič dovel
žre, drugi pa le čakajo ter se oblizujejo, dssiravne vedo, <\a on pojeda najboljšo hrano, de le tedaj, ko se je nalakal ta ter odiel, pristopajo drngi. Vsak vtika gobec od svoje straai v pomije ter žre, kar pripada nanj, brez vsake svaje. Kjer pa so psi nespametni, tam vsi nakrat planejo v vedre in se trgajo med seboj, da imajo več razgrizenih gobcev nego hrane. O tem pa, ali so pievrgli vedro ter razlili brano, ali pa se je našel kateri najmočneji, ki jih je odpodil. V takem slučaju on sam ni dobil muogo, diugi pa čisto nič.
Tako bi bilo tudi z ljudmi, ako bi vsakdo le gledal drugemu v zobe ter klical: Oddaj, ker si pojedel preveč I... Najmočnejši bi raz-podil druge, a slabejši bi umirali od glad nI I Radi tega je Bog tako odločil, naj vsakdo obdelnje svoje posestjo ter si ns lasti tn-
je««".
„A vendar so že jedenarat razdajali kmstom zemljo-,
.Razdajali so jo ne jedenkrat, marveč dva* krat in morda jo bodo še večkrat, toda po drobnem in premišljeno, da je vsakdo dobil to, kar ma pripada, ne pa, da bi sleherni capin pograbil to, kar bi mu bilo všeč. Tako je torej določil usmiljeni Bog, da mera biti na svetn rad ter iti vse po vrsti".
„A kak red je to, da je Gobar dobil nakrat
do poloma; pač pa je tej državi osigurana bodočnost, ako opre poslednjo na zadevoljnq| svojih narodov, katerim velevata zemljt žeaje in narodnopisni odnošaji centrali? B^ofje, da morajo živeti skupno kakor .jedna ^rodbina narodov!
Zgodovina je učiteljica narodov, ia zgodovinska dejstva govora tako, kskor smo napisali tnl Ta ee treba zgubljati mnogo besed za doka-zovaaje; saj ne treba druzega, nego da primerjamo ugled, ki ga je imela Avsvrija, dokler se je lovila za nemškimi fantomi, z ugledom, ki ga uživa danes v evropskem koncertu, in sosebno ie z ugledom, ki ga nživa naš vladar med vsemi evropskimi vladarji 11
Že ti oz.ri na notranjo konsolidacijo, ki je pegoj vaanjemn ugledu, so nam zanesljiv kažipot. Ali, kake je še le, ako se oziramo v bodoče dogodke, o katerih je mežno trditi matematiško gotovostjo, da morajo priti 11 Kam vodijo smiri, v katerih jedinih se more širiti naša meč, v prvi vrati gospodarska t Ali ne na Balkan ? Ali pa ni resnica, da kri in vera silita balkanske narode, da neprestano gledajo v Rusijo, v to veliko slovansko državo?! Rusije in Avstro-Ogerske koristi so v prvi vr*ti angaževano na Balkona in na prstih si seštejemo Ishko, da zahteva interes obeh teh držsv, da uredita te svoje koristi na Balkanu tako, da bodo tekle vsporedno in da se ne bodo križale. Ali pa bi bilo možno tako sporazumljeaje, akojbi v Avstriji zavladala nemškonacijonalnaideja? Ali bi mogla imeti Rusija sanpanje do te države, ako bi ista po ponemčeoju svojih Slovanov ojačila tisti eholi nemški živelj, ki se le sedaj in neprestano pripravlja in heče, da pride do velikega dvoboja med nemškim in slovanskim svetem?
Gotove ne I Stvari so torej jasae na dlani. Jasno je, da program, kakoršnjega proglašajo Nemei ia kakor ga je proglasila tudi večina v deželnem zberu Šlezkem, ni in ne mere biti nikdar avstrijski pro ram 1 Germanizacija na more biti
trideset oralov, vi pa kemuj deset", je izrekel Andrejček.
Polž je obetal na peti hot6 si nekoliko ed-počiti. Popravil si je knčmo, prijel se z levo roko za bok, z desne pa je pokazal na griče goverć:
.Ali vidiš te griie tam nad grajščino ? Z njih se vendar neprestano trk^ja prst navzdol. Morda ni res te?"
.Seveda je res".
.Resnica. A ta prst, ki trklja navzdol, na čegavo posestvo pada najpeprej, ke?...H
.Seveda na grajsko".
„D*, na grajsko. Ta prst pa, ki strklja z grajskega pelja, na čegavo posestvo pada najpe-prej, na moje ali na Gobarjevo?"
.Seveda na Gobarjevo, kajti Gobar sed; na klancu pod grajščino, vi pa na drngi strani doline".
.Ono, vidiš", je nadaljeval Polž. .Ko bi jaz bil tam, kjer je Gobar, imel bi več dobička od grajskega zemljišča; ker pu moram bivati za vodo, torej nimam toliko dobička".
.Pa še z vašik gričev trklja zemlja na grajske livade", je odvrnil Andrejček.
.Naj bode božja volja!" je rekel kmet, pri-vzdignivši kučme. aV tem sem jaz na najslabšem med sašimi kmeti, da nimam maogo zemljišča, v tem pa boljši od samega grajščaka, da se z mojega sveta trklja zemlja na njegove livade ter mn jih gnsji".	(Pride še).
avstrijski program. Germanizacija Avstrije je specifičan nemški program, in to ue le v narodnem, ampak tudi v diiavnoptavnem pogleda. Germanizacija Avstrije ui»>re biti program le onim, ki 10 že davno pozabili na državno misel avstrijsko, na — zares avstrijski program.
Kje je torej v resnici avstrijski program ? Kje drugje, nego oa naši strani, v ideji jednake praviee, v ideji jednakopravnosti, v ideji zložnega življenja zadovoljnjih avstrijsk h narodov, kakor ga že z»liteva narava eeulraiue Evrope same ? 1
Deželni zbor istrski.
IV. seja dne 29. januvarja 1897.
Navzočih je bilo 17 italijanskih in 7 brvat-sko-fclovenskih poslancev Ta seja je bila znamenita, ker je poleg navadnega zastopnika vlade prišel v zbornico tadi c. kr. namestnik tržaški grof Goess.
Razume se ob sebi, da je predsednik zbornice le v italijanskem jezika pozdravil gospoda namestnika. C. kr. namestnik se je zahvalil za pozdrav ter je želel najboljega vspeha delovanja zbornice. Členi večine in galerija so mu pritrjevali. Govoril je samo italijanski. Od todi odobravanje. Ultraitalijanski liati so mo prepevali slavo za to. Predstavite!) c. k. vlade da je pokazal Italijanom z dejanjem, da imajo prav, kadar zahtevajo, aaj se t zbornici govori le italijanski. To bi bilo torej : novi godci — stare gosli 1
Predsednik je priobčil, da iti mu doili dva prošnji: jedna od sirote po pokojaem učitelja in pokojai učiteljici, Vlah Narcela, druga od naduči-telja ? Kast v u N. Butkovida radi petletnih doplačil. Prvo je izročil dr. Gambini, drugo Vargotini.
Dr. Gambini, kakor deželni odbornik in člen deželnega šolskega sveta, se je spomiujsl neke note c. k. dež. šolskega sveta od 31. decembra m. 1. ter je zahteval, naj s« nujuo zahteva od istega dež. šolskega sveta odgovora na razne resolucije, katerim je pritrdila večina te zbornice glede šolstva ? Istri.
Predsednik je dal glasovati o nujnosti, toda nujnost se ni vsprejela. Za nujnost so glasovali samo členi Tečine, a ni jih bilo tričetrtine.
Dr. Rizzi je predlagal, aaj se da beseda dr. Gambiniju, da iat) utemelji nujnost, ker potem da bode vspeh glasovanja drugačen. Predsednik je dovolil utemeljevanja. Dr. Gambini je omenjal, da je pred dvemi leti došel v Poreč bivši c. kr. namestnik, da ss porazgoveri z Členi večina o onih resolucijah. Mislilo se je, da bode bolje po onem razgovoru, ali slabše je danes, nego je bilo. C. k. vlada postopa despotiški in tiranski. To postopanja ae mora nehati, sicer pride do boja. Vlada naj izjavi, da-li hoče premeniti svoje postopanje! Tako je govoril dr. Gambioi. Opaziti j« bilo na c. kr. namestnika, da so vsaj nekatere besede Gambiui-jeve napravile utis nanj. Zarudfl je. Odgovora pa ni bilo. — Glasovalo se je zopet o najnesti, ki pa tudi sedaj ni bila vsprejeta, ker členi manjšine niso glasovali sanjo.
Na to je prišlo zopet do pojava one krivič-nosti, nezakonitosti in nasilja, ki je postalo v program večini zbornice. Dr. Bartoli — to je tisti Bartoli, za katerega so delali in glasovali tisti ljudje, katere so predstavitelji c. kr. oblasti pro* giasevali in protežirah kakor nekake „zmerne Slovane* — isti Bartoli je predlagal, da se i t a-lijanski jezik proglasi jedinim raspra v n i m j o zi k o m v deželnem zboru lat rel Tak sklep je storila večina deželnega zbora že početkom leta 1895, ia je že bila dala tiskati poslovnik, v katerem je bila natisnjena do-t fina določba v § 13. Toda to mesto poslovnika je bilo proti koncu leta 1895 pokrito s krpico papirja. To se je zgodilo zato, ker je Njegovo Veličanstvo Najvišim odlokom svojim od 14. septembra 1895proglasilo uničenimta sklep deželnega zbora. In sedaj Bi upajo ta gospoda zopet priti takim predlogom vzlic Najvišemu odloku, sedaj si drznejo zopet predlagati, da bi se snela ona krpica papirja in da bi se zamašila usta hrvatskim in slovenskim poslancem 1 Krpica da je že sneta cel6 v naprej.
Da vidimo, kaj bode!
Poslanci dr. D. Tri naj s ti d in tovariši so Stavili nastopni predlogi
Državnim zakonom od dne 8. oktobra 1811
št. 150, predrogačeoim v drugem članka zakonom od 26. marca 1892 št. 71 , so določeni nastopni pogoji za dovoljevanje brezobrestnih posojil od strani države za obnovljenje vinogradov, uničenih odtrtneuši:
1.)	da so vinogradniki, katerim je trtna uš uničila vinograde, res v bedi in pomanjkanju,
2.)	da posojila morajo res služiti za obnovljenje vinogradov,
3.)	da tudi dežela prihiti na pomoč dotičaim vinogradnikom vsaj s tolikim zneskom.
ad 1. Nadelo, da treba čakati, da je vinogradnik popolnoma uničen in v bedi, prodno se mu dovoli pomuč, je zgrešeno iz moogib ozirov. V prvi vrsti je zgrešeno ozirom na to, da v prvem začetku oknženja bi bila zadostna tudi mala podpora, da bi mogel vinogradnik *udi se svojimi prihodki postopuo obnoviti svoj vinograd ali ga nasaditi novimi amerikanskimi trtami, dočim je potrebno, kadar je isti že v bodi, da se mu priskoči aa pomoč izdatnejimi podporami, da se bode mogel odločiti za drag in ozirom na okolnosti še dvomljivi nasad z amerikanskimi trtami.
ad 2. Po poskušojab, izvedenih v tej pokrajini, ni še potrjeno, da so vse one lege, kjer vspeva domača trts, prikladne tudi sa amerikansko trto. To velja osobito za kvarnerske otoke, Li-barnijo in Kras, kjer je zemlja plitva, v kateri so bile večinom nasajene trte. Oni vinogradniki torej, ki so imeli svoje vinograde v takih legah, so prisiljeni, da za amerikaoske trte prenašajo nasad na druga zemljišča, globoieja in bolja. Vsled tega bi bilo potrebno, da zakonom obljubljena posojila ne bodo omejena samo na uničene vinograde, ampak da se raztegnejo tudi na druga zemljišča, obiskana od trtne uši.
ad 3. V resnici bi bilo sramotno in vredno večne graje, ake bi se deželni zbor pokrajine, o kateri se more reči, da živi skoro izključno od vino« gradarstva, 'ne bi odzval po svojih močeh prizadevanju cesarske vlade, in da bi vzkratil od svoje strani podporo potrebnim vinogradnikom.
Potrebno je, da se to zgodi Čim prej i o na sploh, a ne kakor sa pravi, .„po botrih*, ksjti po vseh okrajih Istre, isvsemši na Voloskem, je ie dokazano uničenje vinogradov po trtni uši. Ali, ako je tadi opravičena zahteva driave, da tudi dežela doprinaša svojo pri pomoč potrebnim vinogradnikom, vendar pa ni opravičeno določeno razmerje, kajti dežela, kakoršnja je a. pr. Istra, sama trpi pomanjkanje vsled zmaujsenega prihoda od ljudstva, in na drugi »trani vsled rastočih potreb, ter ni v stanu odzvati se v tem pogledu v oni meri, kakor zahtevajo okolnosti.
Ozirom na ta razmišljevanja atavljajo se nastopni predlogi, da jih vsprejme visoka zbornica:
I.	Deželni odkor se pozivlje, da ukrene potrebno pri c. k. vladi, da se zakona od 3. oktobra 1891 št. 150 in 20. marca 1892 št 61 predrugačita v zmislu:
a.)	da bodevinogradnikom zagotovljena in da se jim bode podeljevala podpora za nasade amerikanskih trt ne Še le tedaj, ko so vinogradi že uničeni po trtni uii in so dotični lastniki še zašli v bedo, ampak čim se je pojavila trtna uš;
b.)	da so ta podpora zajamči in se bode podeljevala ne ssmo za obnovljenje uničenih vinogradov« ampak tadi za nove nasade v okuženi občini na zemljiščih, ki so popred spadal »i,v drugo vrst obdelovanja;
c.)	da bode država dajala posojila v veči meri, nego-li dežela;
d.)	da vlada že to leto dovoli za Istro v ta namen predujem od 200000 gld.
II.	Finančni odsek se pozivjs, naj razpravlja o teh predlogih in naj predlaga še v tem zasedanju, koliko predujma bi dežela dovolila v ta namen.
Ta predlog aaj se izroči finančnem* odseku.
Pulj, dne 29. jsnnvarja 1898. Dr. D. Trinajstid, Spinčid, Jenko, Mandić, dr. M. Trinajstih, Kom pare, dr. Staager, Koznlitf, dr.
Laginja.
Ta predlog se je izročil politiŠko-ekonomi< ikemu odseku v proučenje in poročanje. Predsednik je opazil, da nima prav predlagatelj, ake pravi, da dežela ni storila ničesar v tem oziru, ali le malo. Pokiajina je storila mnogo, tako je rekel gospod predsednik.	(Zvršetek pride.)
DOPISI.
Iz S t. Petra na Krasu. (I z v. dpis).
V .Edinosti* od .in« 28. prositca t. 1. hotel je neki dobro znani prenapetež v svoji sveti jesi, ker stranka, kateri pripada on, ni več na krmila, tukajšnje prebivalce, posebno pa ie društva, pošteno okrcati, češ : narodno življenje je zaspalo 1| nemakulaMtTo je v najlepšem evetju. No, vedita goop. dopitmk, da ste po nosn bili le samega sebe in pa vodjo *voje stranke, kar Vam hočem dokazati v kratkem.
Čitalnica j« bila, pa je umrla. — Kdo je bil vzrok ? — V. dja vaše stranke, ki je zanesel prepir tadi v to društvo, s tem, da je hotel imeti ? odboru le pristaše svoje stranke 1 — Podružnica sv. Cirila in Metoda že dolgo spi. — Kdo pa j« njen predsednik ! Zakaj se nič ne pobriga t Zopet vodja vaše stranke! — In požarna bramba? Res je priredila veselico, in sicer dne 9. prosinca 1.1. (gosp. dopisnik imate gotovo slab spomin, ker pr»* vite, da se je vršila veselica na Svete tri Kralje!), ki se je izvršila jako dobrim, Vsestranskim vspe-hom. To vas je tndi raskačilo najbrže, sicer bi a« pisali takih budalostij. Kar se namreč tiče klicanja številk v slovenskem ia nemškem jeziku, je lai^ da bi bil gosp. nadzornik „sarežal nad ubogim ga* silcem", da naj kliče tadi nemški. Marveč je to sklenil društveni odbor, kar sem izvedel is zanesljivega m a. In za^aj F zato, ker so bili navzoči jeden Fraucoz in več Nemcev (ne taiso dva), se niso sramovali slov. vabil in ki sploh draga volje podpiiajo požarno brambo in tndi družbo sv. Cirila in Metoda. —• Sicer vas pa vprašam, goip. dopisnik, zakaj je neki vodja Vaše stranke, ko |a ustanovil požarno brambo, oaročil pečat: .Prostoti gasilno društvo Št. Petru — Frcitcillige Feuer-wehr in St. Peter* ? — Zakaj je napravil prejšitfi društveui tajnik, ki je tudi Vašega mišljenja, na* biralno pelo z napisom: »Mesečni doneski — Monatsbeitrđge■ t — Zakaj so se vsprejeli kakav podporni udje tudi trije Nemci ia dva Laha? — Sploh pa, vedite, da so gaailna društva za vse, aa pf samo za jednega! Si tacuisses.... I
Se eno besedo o plesnem veučku goSjp. želez, uradnikov. Najprej konitatujem, da so bjla vabila tipkana v slovenskem ia nemškem jeziku, ne pa narobe, kar je velik razloček. Plesni rad pa je malenkost. Pezdir v očesu svojega bližnjega vidite, bruna v lastnem pa ne I Le nekoliko po» mislite 1 — Ker taka plesna zabava ne sme imeti nikakega provokatoričnega značaja, mora se vsaka agitacijo prr>t» nj*j imenovati nesramno, izvirajoča iz same nevoščijivoati. To tem bolj, ker so vsi gosp. želez, uradniki vedno podpirali In še podpirajo naia društva. Če pa Vas, gosp. dopisnik, aa veseli prihajati na naše veselice, pa ostanite slobodno d ma pri zakurjeni peti ter premišljujte, kako dolgo že obstoji Št. Peterski „okraj" (mi še le pričakujemo), ali pa pojdite plesat, kamor Vam drago. Želim Vam prav dobre zabave.
B o 1 e s I a v.
Opazka uredništva. Apostrofe današnjega gosp. dopisnika „o prevokatoričnem značaja' in o potrebi, da se izogibljemo .agitacijam", ne moremo umeti pravil Pač, to že umeme, ka| je hotel reči gosp. dopisnik, ali tega ne moreao umeti, da je se Slovencev, ki se še niso streznili kraj vseh žalostnih skušenj in v očigled ravno dandanašnjim dogodkom, ko razsaja nemškonaei-jonalni vihar križem vse driave in loinaati in po« dira vse, kar se imenuje: pravo druzih — in pov-sodi: dokler le sega njega pii I Da je še Slovencev, pravim«, ki nočejo umeti, kako dnplacirane sta tisto preklicano pravicoljubje nase m tista ne* srečna pretirana obzirnost naia. Gotovo, Slovan ja
bil vsikdar gostoljuben--— in mi smo Slo*
vani!I I mi bi bili za to, da se tadi tujec čuti domačega med nami, ali še le tedaj, ko bode tudi drugorodec obziren do nas. Gasilna društva so ia vse ... . gotovo. Prosili bi pa gospoda dopis* Dika, da pogleda malce v Trst. V tej občini ftifi gotovo 50.000 Slovencev, ali videti bi hoteli vi^ar, ki bi navstal, ako bi zahtevali mi, naj se med ga« silci jemlje ozira tudi na naš slovenski živoljlll Dokler so drugorodci tako narodno ekskluziity! tudi na nepolitiškem polju, ne ostaje tndi naa Slovencem drnzega, nege da smo — ravno taki! Mi res ne isoremo umeti, zakaj naj bi se ravno apf Slovenci vedno silili v prvo vrsto z „dobrimi* ia „lepimi" izgledi P t
PoUtiike vesti.
V TBSTU, <fa« 8 fabruvag. 1898.
K položaju. Baron Gautsch nadaljuje svoja prizadevanja za H'urazBtnljenje med Čehi in Nemci, ali vsaj za pomirjenje, da bi le mogla zopet zadati partamentarna mašina avoje delovanje.
Včeraj je imel aa Dunaju posvetovanje z za-ppniki Miadofehov in konaervativaega plemstva, dočim Nemci niso prišli. Neki list javlja, da je baron Gautsch poslal barona Chlumetzkega v Prago kakor me-etarja, da bi omehčal N^mce. V dosego ivoj^gi nam- n* Uoče baron Gautsch uplivati ttidi na bivšega predsednika zbornice, vir. Abrahamovifia, da isti ne b: vsprejel več te časti. Za predsednika da je določen Poljak Bilinski, za I podpredsednika jeden štajersk'b veleposestnikov, za II. pa jeden Čeh.
Italijanski poslanci v deželnem zbora Tirolskem so zguoili svoje manlate, ker niso prišli v d-želni zbor. Italijanski poslanci tega deželnega zbora tirajo namreč takoimenovano politiko abstiuence, ker vlada noče ngoditi n|ih zahtevam glede samouprave južnega, italijanskega dela dežele. Ozirom na to, da italijanska irredenta neprestane ruje in zastruplja politiike mišljenje po enih kronovinalT avstrijskih, kjer biva kaj Italijanov, in ozirom na to, da južni del Tirola meji ob kraljestvo italijansko ia je torej direktno pristopen vseitalijanskim agitacijam, se pač ne more odločiti vlada, da bi — kraj vse svoje dobrohotnosti do teh razvajencev — ugodila tej njih želji Vlada je bržkone tega menenja, da Italijani ne zahtevajo ločenja italijanskega d-le dežele od nemškega toliko iz ozirov na resnične deželne potrebe, marveč da zahtevno to iz ozirov na poli-tiško agitacijo.
To utegnejo biti razlogi, ki določajo vlado, da se upira zahtevam Italijanov v tem pogledu. Nočemo raziskovati, da-li je res opravičena ta bojazen in tudi sumničiti nočemo nikogar. Vendar bi se nam dozdevalo jako čudno, ako bi vlada dovolila popolno samostojnost tirolskim Italijanom, dočim noče ni čuti, da bi dovolila tako samostojnost slovenski tretjini dežele Štajerske, ležeče v sredini države, torej zavarovane proti vsaki tpau-alavistiški" fluktuaciji, in se tudi noče odločiti za to, da bi dovolila nekoliko samostojnosti ia samouprave našim tržaškim okoličanom. Taka dvojna mera bi bila vendar — ako smemo reči tako — prskričeča, ako pomislimo, da po samoupravi okolice tržaške ne bi se odpirala, ampak bi se le zapirala vrata agitacijam tujih destruktivnih življev.
Slovani in Dun^j. Kakor smo že omenili, je bilo v nedeljo na Dunaju ve« shodov, nemških in slovanskih. Slovani so se zbrali v dvorani resource. Poročevalec Janca je zahteval popolno jednako-pravnost za Čehe, živeče na Dunsju. Na Dunaju — rekel je — niti ne bi bilo možno uradovati brez čeških uradnikov. Ako bi se dunajski magistrat branil vsprejemati češke dopise, pa bi ga prisilili v te potom instanc, kakor so tako storili tržaški Slovenci. Predlogu, da nq se ne izročajo Čehom mestna dela, je bil le zasmehovalen namen, kajti Čehi nise nikdar iskali teh del. To si zapomnijo Čehi ss bodoče velitve. Kar se pa destaje drugih del, Je vsklifcnlj govornik: koliko »gradeb in krasnih poslopij so zgradile na Dunaj" če*ke roke M Ako hi ne dohajal: Čehi, padel bi Dunaj do navadnega proviucijalnega mesta. Ake bi Čehi ne zahajati ha Dunaj, bil bi jjm narod češki le hvaležen. Česa je pričakovati Čehom na Dunaju ? 1 Težkega dela I Ozirom na število Čehov na D>nnaju bi morala biti vsaj po jedna ieika šola v vsakem okraju. V zmislu teh svojih izvajanj je govornik zahteval popolno iednakoprav-nost Čehov in Nemcev na Nlžaavetrijskem in vspre-ela 3-3 j.; fridi resolucija v tem zmislu.
Gibanje med dijaki. Slovansko dijaštvo Je doposlalo ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju na-stopni resoluciji: i. Slovanski dijaki v Gradcu apelujejo nujne na vae slovenske državne ifc deželne poslance, da skrbe skupno iS ustanovitev slovenske univerze ali vsjy pravne in fiiozofičae fakalte v Ljubljani. Ob fednem je slovansko di-ja*tvo prepričano, da store slovanski poslanci kolikor mogoče hitro vse potrebne korake, da d m-žejo od vlade ustanovitev tega, posebno v tem kritičnem času za kulturni napredek Slovanu* pre« potrebnega zavoda; S. Slovanski dijaki v Gruden •pelujejo nujno na vse slovanske državne poslance, Ia isposlujejo veljavnost izpitov zagrebškega vse-
učilišča tudi ia tostransko polovico*. — Valsd želje gospodov doposil)alcev obvestil je Župan Hribar deželne poslance : dra. Ivana Dečka v Gradcu, dra. Antona Gregorčiča v Gorici, Gregorja Ein-spielerja v Celovca, Ivana Nabergoja v Trstu in Vekoslava Spinčida v Pnlji s prošnjo, da s svojimi tovariši zastavijo vse svoje moči v dosego -m >tra, ki je obsežen v resolucijah. Drn. Ferjančiču in drn Šasteršiču doposlalo je slevansko dijaštvo obe resoluciji naravnost.
Gosp. županu Hribarju so doposlali dijaki na Dunaju in v Gradcu brzojavki, v kateri ga prosijo, naj v njih imenu izreče zahvalo občinskim svetovalcem ljubljanskim in deželnim p slanem Kranjskim za krepke besede v njih obrambo.
Stroge edredbe, katerimi je žugalo minister-stvo nemškim dijakom, so se skrčile v pravo na-pol-odredbo Odredilo je namreč, da je na vseučiliščih na Dunsji, v Gradcu, v Inomostu in na nemškem vseučilišči v Pragi, v Brnu in na nemški tehniki v Pragi ter na poljedelski visoki šoli na Dunaju dne 7. februvarja zaključiti zimski semester. Začetek poletnega semestra je določen na dan 7. marca, začetek predavanj na dan >1. marca Vsi visokošolci, ki se vpišejo, morajo pismeno obnoviti o imatri kulaci ji storjeno obljubo. Kdor ne bi hotel storiti trga,;*se ne sme vpisati. Proti dijakom, kateri grešO proti obljubi, motijo predavanja in provzročijo konflikte, je začeti disciplinarno preiskavo in ako se izkaže njih krivda, jih je re-legirati.
Med Srbi in Bolgari. O priliki slavljenja srbskega prazmka »Sv. Save" v Skoplju blizu Soluna, katero so priredili Srb>, je prišlo dne 4. t. m. do krvavega spopada med Srbi in Bulgari. Zaprtih je mnogo oseb. Je li tega treba bilo--?!
O ta nesrečni slovanski prepir!
Iz Francozke. Včeraj se je začela v Parizu razprava proti glasovitemu pisatelju Zoli, ker je razialil francozko vlade, generale >n vojaško sodišče, obdolfcivši jih, da so sodili krivo v razpravi proti major;u Esterhaziju, le da jim ne treba priznati, da so po krivem obsodili znanega židovskega kapitana Dreyfusa. Vse patrijotisko javno meneuje ua Francozkeja je ogorčeno proti Zoli, žnjim pa so anarhisti, sociialisti, iramasoni in --udje. Sosebno poslednji. Niti o dogodkih v Italiji ne poroča n. pr. niš „Piccolo' tako razaežao in tendenciiozno, kakor sedaj o razpravi proti Zoli. »Piccolo- polni kar cele kolone. Te se že mora pripoznati židovatvu, da zna varovati svoje!
H az lićne v o a t i,
V soboto dno M *. m bode terej sestanek vseh sestankov: velika maskarada »Tržaškega Sokola" v gledališču Armonia. Slednjič se je presrecilo odboru .Sokola-, da ie premagal vse ovire iu da more zagotoviti tržaškim Slovencem, da bedo megli due 19. t. m. vredne zaključiti to kratko dobo vlade jirinca Karnevala. Marsikaj nam a li iz peresa ze sedaj, ali ne smemo, ker nas veže dana beseda.
,Reichiwehr* o Itafijunih v Istri. Govor« o vesti, da je v valinsjub k<o«rib napravilo mučen u tis dejstvo, da se italijanska večina deželnega zbora Istrskega brani čestitati papeln, opažala je te dni dunajska „Beichswehr": Je že tako, da deželni zbor v Polju ni nič bolji, nego j« bil njegov prednik v Porefiu. Vzroki, zakaj italijansko istrski
poslanci nočejo čestitati papežu, so na d 1 s n i •
Kdo ne ve, kaj da pomenijo te pičiee, kijih je pri dejala „Roiehswehr* * popolnjenje svoja misli ? t Govorč pa o dogodkih v deželnem zboru Istrskem meni isti dunajski list:
aV deželnem zboru istrskem nadaljuje „sladka s o d r g a* svoje Slovanom sovražne demonstracije. Danes so morali izprazniti galerijo nič manje, afegd trikrat. Nič ne koristi Italiauissimom: alič-nlmi izg edi ne morejo oddemonstrovati eksistence Hrvatov. Ti Imajo pravico uveljavljati svoj jezik v deželnem zboru, in te praVide si ne puste kratiti od oik'W.
Odbol- .Kmetijske in vrtale družbe z« Trot in okolico1* ima svojo redno sejo v petek dne 11. t. vri.	ob 27, dri
•Trajno' iu ne rth.ju6", se mora glasiti beseda v zadnjem qdstavku v tfepisu od Sv. Ivana, priobrenem v dan*$njpm '/jutranjem izdanja. Častiti čitatelji naj »ara blagovol« oprsstiti to neljubo tjskovno pomoto.
Iz Trsta in okolice pišejo .Slovencu": Odkar so izstopili slov. psslanci iz deželne zbornics tržaške, ni posebnega zabeležiti iz politične:** življenja tržaškega, vse se je nekam szabasalo", da ne more prav dalje. Ali so pa morda zares slovenaki poslanci in Slovenci sploh sni faktor, ki prav za prav .dela politiko" v Trstu? Kaj bi bilo, ako bi ne bilo tu Slovencev ? Saj bi morali poginiti od dolgega čaaa Garibaldinci in židje, zlasti ▼ tem času sive megle!? Potem pa še pravijo progresovci, da bi tržaški Slovenci že še kaj 1o-aegli, ako bi ne imeli sedaniih zastopnikov v da-želaem in mestnem zborn ! Kakih jim žele n*ki ? Morda takih, ki bi trobili v njih rog? No, po«em bi bilo hitro zabave konec I Tako pa je še vedno kaki .betz", posebno tedaj, kadar se grč za „gla-sovitega* viteza Nabergoja; tedaj je h krati na nogah ves aparat lahonske tajne „policije" in v Trstu je vsaj kaj govoriti. — Ti Lahi so res kratkovidni ljudje t Ako hočeje uničiti Slovence, bi morali postopati ž njimi vse drugače, kajti Slovenec, kakor vaakdo drugi, ima že po naravi v sebi isti čut nasprotovanja in afrontaže, ki bai tega noče, kar hoče ivjegov nasprotnik. Slovence« je le treba dovoliti, dati in priznati nekaj malega, pa so takoj mirni in zadovoljni, in le tu in tam se izvali iz zadovoljnežev kak renegat ali izdajalec. Toda Italijani niso diplomatjel Toliko več diplomacije bi bilo priporočati Slovencem. Ćuti je nekaj glssov, da bi slovenski poslanci tržaške zbornice storili prav, ako bi tirali dvojno abstinenco, de-ftelnozborniško in meatnozborniško abstinenco, to pa že zaradi dostojanstva. Sicer, ako bi se uresničil predlog žida Veneziana — in židje v Trstu so sploh „genijalni" ljudje — bi ne bilo treba tirati slovenakim poslance« aikake abstinence, a tudi ne izvajati svoje poslanske dolžnosti, to pa radi tega ne, ker bi slov. zastopnikov sploh no bilo — po Venezianovem volilnem redu. Ta volilni red bi namreč omogočil, da bi okoličani ne imeli nobenega zastopnika, Lahi pa vae. kajti po tem redu bi splošno, brez radredov, smeli voliti vsi oni, a le oni, ki so uživali elementarno šolsko naobrazbo, vsi drugi pa bi bili izključeni od volilne pravice. Ali ni to zares genijalno? Sedaj |bi prav prišlo ono zabranjevanje okoliČanovMo Šolske izobrazbe, ,za katero ei je pridobil tržaški magistrat pod žezlom Mojzesov in Aronov nevenljivih zaslug. Ali je pa že morda Btalo v načrtu tržaških milijonarjev, da se s oviranjem ljadske naobrazbe po okelici omogoči ta korak z volilne sleparijo? Mogoče je vie pod solncem. Ali kakor rečeno, Slovenci morajo postati hujši diplomatje, [njihovo politično obsorje ae mora razširiti tembolje, čimbolj je hočejo krčiti tržaški Mojzesi in Aroni. Sredstev jim ne zmanjka! Tudi v socijalnem oziru je Trst sedaj precej na suhem. Celo v tem predpuatnem času ni vse tako, kakor bi bilo pričakovati v bogatem Trstu. Ali so je svet celo naveličal razposajen biti ? Sicer so prirej*'" 'take maskarade, po gledališčih je nekoliko vronja, * prav nič posebnega, vse obrabljeno, naveličano, samo to je novo skoro vsaki dan, da so je kateri življenja trudni pedal zadovoljno ne vem če v — Abrahamovo naročje. Naši Slovenci se pa gibljejo kolikor morejo, toliko, da pojavljajo svojo življenske sile in svoj narodni obstanek in ker tudi oni vedo, da je sedaj — predpust. Sedaj jia proslavni magistrat vedno gleda na prste celo * prirejanju veaelie in bi včasih rad, da bi Slovend poleg slovenskih prilepljali tudi italijanske vabilno plakate, ali pa nobenih, ali pa da celo opuste svojo veselice la
Iz Lazareta pri Kopru nam pišejo: Dovolite mi, gospod urednik, da napišem tadi jaz par vrstic v Vašem cenjenem listu, in da narišem, koli« kor mi je mogoče, položaj, v katerem se aah^ja naš tužni Lazaret. Morda mi poreče kdo, da f času tako respem in kritičnem, v katerem se nahaja sedaj nad narod, boreči se proti kratim sovražnikom za svoj obstanek, ne ostaja časnikarstvo časa, da bi se oziralo na posamične kraje. Ali mislim, da med tem, ko se vrši borba na vsej črti, ne treba zapemarjati niti zadnje straže, ki peia ia omahuje pod navalom in nakanami sovražnih čet. Tukaj v nas vlada popoln absolutizem kakor ▼ srednjem veku. Vse je v neredu. Deloma, ker se naši malo brigajo za narodne reči, deloma, ker nas sovražuik tlači in upotrebuje vsako zvijače, da da bi nas uničil. Ker spada Lazaret pod Koparsko občino, imamo pravico imeti v občinskem zbori
•noga .rapreaentaata". Ia kako jcvresalei? Naši ■olja »iti ne vodo tega, kedaj so obliaake vo-h.ve. Tam ? Eeprn pa nam i »berejo za .rapre-•enUnta" sami kakega takega mola, e katerem
vedo, da jim oe bode delal neprilik: .bisogna cbe
aia an dei nostri*. Za občinskega slugo volijo tadi aami le takega, ki se jim dobrika. Da-li je dotična oseba sposobna za to, in da-li so farsni zadovoljni s tem, to je malo mar dotičnim osebam. Tako im*mft na primer za zaprisežene može (periti giurati), katerim treba, da so ne le najbolj polteni in pravični možje v vsej fari, ampak tudi sajbolj ▼eiči v poljedelstvu : enega starega črevljarja in enega mlinarja, kateri je ob enem tadi občinski sloga (fiot-). Koliko tožeb je že bilo proti zad< ajemu, naj priča vsa fara! Ali kaj veljajo vse tožbe in pravico: že nn dei nostri e basta! Tako so vse drage reči v neredn, prav vse- od pete do .... glave.
Vendar tndi v takšni zmešnjavi najti je ie kako pošteno dnšo. Tako na primer je podpisa* nemu znan mladenič, ki ja blag in pošten v vsakem obzira, ali kaj pomaga, četndi je kaj rekel ali posvaril druge, če ga pa vsi zaničujejo ravno radi tega io ?e delajo norca ž njim! Svet je vedno Isti: nehvaleinost je plačilo sveta.
L j a b i m i r.
„Slovanska Matica". Knjige „Slov. Matice" so doite in se dobivajo pri gosp. I. Novaka, Piaiaa Lipsia 1.
Rova civilna procedura. Včeraj 7. t. m. se
je vršila na takajšuem deželnem sodišča prva ra*-prava po novem civilnopravnem reda. Predmet razpravi je bil točenje od postelje in mize. Bas* prava je trajala 3 are.
Psvako drufttvo „Skala' v Sv. Kriiu priredi svojo veselico dne 30. februvarja 1898 Ta veselica bode še lepša, nego je bila zadnja, kor na vsporedu bodo lepše nove pesmi. Vspored objavimo svoječasno. Ker ob pevsko društvo ,Skala„ butajo silni valovi nasprotnikov, poživlja Re slavno tržaško občinstva, da bi podpiralo naše vrle Križane, ki se v noveji čas neustrašeno potegujejo za narod !! Na obilno udeležbo, posebno od strani tržaških narodnjakov, uljudno vabi	Odbor.
Ples pekovskih pomoCnlkev. Slavnostni odbor nam javlja, da se bode tudi letos vršil ta ples. 68 mojstrov se je že izreklo za to, da se ne bode delalo po noči dne 10. t. m. Odbor se nadeja, da bodo tndi vsi drugi mojstri sledili temu izgledu.
V??e!!c5	drsžtvs „Zarja* v ficjana
se je vršila niinolo nedeljo. VeseliČni prostor jo bil natlačen popolnonsa. Pevske točke so so izvajale kakor po navadi: jako dobro. Posebno so ugajali občinstvu mešani zbori. Mnogo zaslužene pohvale je žel za samospev društveni predsednik Katalan v pesmi „Naša zvezda". Igra aQospoi Lik»n' je ugajala jako občinstvu. Smeha ni bilo konca ne kraja, Najboljše so igrali: oče, Andrej in Lnkin. Godba je svirala precej dobro večinoma tlovau'ke komade. Vrli „Zarji" želimo najboljih vspehov.
Nasilno postopanje. Včeraj so zaprli aekega
Ferdinanda Zavrsiča, ker je hotel po vsej sili, da ms neki mehanik mora posoditi denarja, in je grozil istemu nevarno, če mu ne pooodi denarja.
Radi Žaljenja N] ,Veličanstva so zaprli včeraj brivca Artura Ceatassi-a in Karola Zumina. Ova* dil ju je neki finančni stražar.
Potkas samomora. Marija V., stanujoča v ulic; Ponziana, se je zaprla v ponedeljek okoln 8. ure pop. v svojo sobico, v kateri je že tlelo oglie. Neki zidar, ki je bil na dela blizu te sobice, ie zapazil, da se od tam nekaj kadi. Naglo je obvestil o tem sosede, ki se šiloma odprli vrata sobice. Tu so našli Marijo, ležečo na postelji v popolni nazave<iti. Hitro so jo prenesli na sveži srak ter jej odpomogli. Vzrok poskusu samomora so baj* družinske razmere.
Zblaznela. Nekaj časa le mešalo se je neki Mariji O., udovi biv^ga geometra aa tukajsujem lameitsištvu Trdili je vedno, da prihaja k ajaj vsaki večer njeni pokojni soprog. Trdila je tudi, da ima dobiti prece^njo svoto denarja ter je hodila veduo nadl*aovat nođišče rudi tegu. Pred ■alo časa je bivala pri svoji h^eri v Ilirski Bistrici. Nekega dne ie prour.rnčiln v taoaošt>ji cerkvi veliko zmešnjavo in splošen bpg, o katerem s« je poškodovalo ve6 oseb. Predvčerajšnjem je prišla v Trst. Pomočnik Treves se ju moral izdati u«jd-
nega urada kr>, 1* je ' ! * mAf>če odv««ti v bolnišnico nesrečnico seboj.
Pretep moškim Ia Ionske. 181etna Ana
Zagornik, bivajoča v slici S. Silvestro št. 3, se je vračala predsinoči domov v družbi svojega lju
bimca šele preti S. ari zjatraj. Na stopnicah je srečala neko žensko, ki stanuje v isti hiši. Ta je začela zmirjati prvo, a prva tndi jei ni osttla dolina, ter joj je očitala »ars kaj i aaialjivega. V tem je prišel soprog žs-ne ii je začei braniti posle,Injo. Jel je tepsti dekleta in ga je vrgel tudi na tla. Ker je bila precej ranjena se je morala zateči za pomoč oa zdravniško postajo.
Tatvine. Pred uekaj večeri prišli so naznani tatovi v stanovanje Jakomine Stolica. Odnesli so S zastavna liatka, ker niso našli drnzego.
Včeraj popoludoe uloasili ho tatje v pokamo Frana Morina ter okrali 50 gl. denarja.
Zaprli so mornarja Antona Grubersiča iz Šibenika, ker je ukradel 1 kg. sladkorja.
Vgrabili so nekega Jakoba P. ravao tedaj, ko je hotel odnesti 1 kg. mandeljnov.
Na parnikn „Napried" sta bila okradena Ivan Mrasid in Matej Bolid in sieer za 9 ari, za jedno zlato in jedno koviuasto verižico.
VO,ooo kron inaia glavni dobitek loterije sa spomenik princu Engenu. Opozarjamo nafte častite bralce da bede irebanje da« 11. febmvarja t. L
Najnovejše vesti*
PulJ 8. (Deželni zbor). Po zaslišanju poročila dež. odbornika drj. Cleva in po utemeljeva-nju po poslancu dru. Scampichio je deželni zbor soglasno vsprejel resoluojo, s katero se poživlja deželni odbor—s ponovnim pcvdarkom koristnosti direktne železniške zv<-ze Istre z Reko — naj se pri vladi a »vzame za to, da se čim prej uresniči želja muogih občin Istre z* napravo državne železnice iz Lovrane čez Plomin, Gologorico in Cerovlje.
Potem ne je pročitala interpelacija poslanca Vidnlicha do trgovinskega mlnisterstva radi od-redeh za olnjSanje plovbene izobrazbe aspirantov za mtrkantilue kapitane. Potom se je pričelo drngo čitanje načrta zakona, tičočega se stavbenega reda za mesto Pnlj.
Carigrad 8 Tukajšnji odločilni krogi turški bo tega uverjenja, da kandidatura princa Jut ja za mesto gareraerja na Kreti, se ne da uresničiti. To vprašanje j« nespremenjeno, vondar se je oblatilo nekoiiko ter je postalo predmetom prijateljskega razgovarjanja med vlastmi. Faktično Rusija ni storila nobenega koraka v tej stvari, odkar so izšle
»UUtlJ* pii(llitiQU|4.
Naznanilo!!
Podpisani naznanjam, da imam lastno - zalogo in delavnico različnega obuvala v h i Si ljudske Sole nasproti cerkve sv. Petra po do-' mače „pri Pepetu Kraševcu". Postrezam z | vso točnostjo in po najnižjih cenah.
Sprejemam in izvrSujem vsako naročbo na drobno in na debelo. Udani
„ALLA iELLA VEDUTA"
Ulica homagna it. 20.
Podpisani pri| oročuje svojo gostilno »lav. slovensk. občinstvu Toči prav dobri teran kralki. istrsko belo in 8rno, dalmatinsko. Kuhinja je izborna. Pripravijo se jedi za vsaoga gospoda kakor kdo želi. — V krčmi ie posebna sobica za večerna društv*. — U moji gostilni s«- pivcu dobro godi kakor bil 1»i v slovenski družini.
Udani Martin Stok.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2
v Trstu.
'•avaraje proti požarom, prevozu po suhem, rekah m norju, proti toči, na živonje t vsih kombinacijah.
Glavnici In reserva a.. v» dne 31. deoembra 1892 Glavnic« drufttva	-M. 4.000.000-
Premij na reserva zavarovanja
na življenja	„ 13,326 8469S
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,832.248 92
Premijna reserva zavarovanja „
blaga pri prevažanju	49.485.07
Reierva na razpolaganje	„ 500.000'—
Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.42 Reierva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.381 83 Rezerva npeeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje „	500.000'—
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164.86
Urad ravnateljstva: Via Valdlrlvo, br. « (v Iantnej hiS).
FILIJ1LKA
c. ii uriv. avstr. Milnega moda
za trgovino in obrt ▼ Trstu. Nov«i za vplačila. V vred«, papirjih oa	V oapeleonlh na
4-dnevni odkaz S1/ »- . 2'/. no- „ s»/T
90-dnevnl odkaz 3-mesečni „ V/fU
c- - H 2'/,7-1
Josip Stantlč.
Za pisma, katera se morajo iipla&ati v (tedanjih bankovcih avatr. velj., stopijo nove obrestne takne v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta 1.1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel.
V	vroda. papirjih 2°/, na vsako «vot<i.
V	Napoleonih brez obresti.
Nakaznice
sa Dunaj, Prago, Poftto, Brno, Lvov, Tropnvo, Reko kakor ia Zagreb, Arad, Bielits, Gablonz, Orndac, Bibinj, fuoinoHt. Gelove«, Ljubljana, Lino, Olomue, Reichenberg, Saaz in Selnograd, — b r t -/ troSkov
K umna in prodaja
• rednoHtij, divia, kakor tudi vnovčenjo kup^no*
proti odbitku 1°/m provizije, tnkaa« vaoh vrnt pod najumastnejRimi pogoji.
Predujmi.
nmčevne listin* pogoji po dogovoru. Kredi na dokumente v Londona Parizu, Bero-linu ali s drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kredita« pisna aa kateroksli mesto.
Vložki v pobrano.
sprejemajo se v pohrano vrodnostni papirji, ata! ali srebrni denar inozemski bankovoi it-? — p« -pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice naroil.ie banko italijanske v italijanskih frankih, ali pa po daornora cursu.
Srečke spomenika princa Evgena
| Žrebanje pojutršnjemT
Glavni dobitek:
75.000 KRON. Srečke po 50 nč.
priporočajo: Gluseppe Bolafflo, Ales. Levi, Mandel k C., II Merourlo Triestino, Ig. Veumann, M. Nlgris, Enr. SchifTmann. ■MIMMMMMMMM—■—HM
OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOCCCOOOOOOOCOCGŽ
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooool
Tiskarna Gutenberg
flljalka ccs. kralj, univerzitetne tlvkarne ,,Styrift'
13 Sackttrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO-KNJICE
liatem ,Patent Workanann Chicago* Raitrlrnl aavod — Knji^ovaaatvo.
priporočuje se ia prijasne naroibe ae aatrdllom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: iatnlkov, rokotvorov v vsake« obseijn, brošur, plakatov oenlkev, računov, memorandov, okroiolo, psplrja za liste Ia zavitkov z napisom, aaslovBlh listkov Jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata taloga glavnih-, Conto-Csrreat-knjio, Ssldl-Contl, Faktor« Debltoren, Credltoren, Cassa-knjig, Straž za, Meaerlale, Journalov, Prlma-ntte, odpravnik, menjlčalh iaso-zapadlih In knjig za kopiranje, kakor tndi vseh po-moinih knjig, potenc raztrlrnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavfieka za ksplranje. sklodlo Iz olnka za kopiranje itd. Za naroibe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega »astopnika
Trst, Via delle Aeque 5 — ARNOLDO COEN — Trst, VU delle Acqne 5
m

9
99 «9
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOCCCCCCO^CO OOOOOOOOOOOOS
loooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo6<
Laatnik kaiaoreii lisU BKdiiost*. F^davat^h i« o '.poxror». nrednik : Frnii Goiuik. — Tiskarna Dolenc v Trsta.