FV*5( utna plavam t gwfa>vlnL Leto LXV., št. 137 Ljubljana, sobota 18. junija 1932 Din 1.- Izhaja vsak dan popodne, izvzemsi nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 1 2.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 19Q NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — p— — Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Konec reparacij Včerajšnja resolucija lausannske konference francoskega tiska konec reparacijskih plačil dovoljni predstavlja po sodbi — V Ameriki so za- Lausanne, 18. junija č. Pred otvoritvijo včerajšnje tajne seje je bilo nenadoma izdano poročilo za javnost, ki se glasi: »Podpisani zastopniki sodelujočih jrtad, globoko zadeti zaradi rastočih težav, gospodarske in finančne nevarnosti, ki preti svetu tu zaradi obsežnosti problemov,^ ki jih mora konferenca proučiti, čvrsto prepričam, da zahtevajo ti problemi definitiv-nega in končnega rešenja, ki bo dovedlo do izboljšanja odnošajev v Evropi hi čvrsto prepričani, da tega rešenja ni mogoče odgoditi, marveč da je treba nujne in splošne ureditve, določajo, da se reparacij ska plačila in plačila na račun vojnih dolgov, ki zapadejo L julija t. L, rezervirajo, da bi se zagotovilo neprekinjeno delovanje konference in da bi se na konferenci našla boljša rešitev. Plačila pod naslovom reparacije ali vojni dolgovi se rezervirajo za vse države, ki sodelujejo na konferenci, za ves čas, ko bo konferenca trajala in ki mora po volji podpisanih zastopnikov vlad v najkrajšem Času dovesti do efektnih rezultatov. Pri tem se razume, da se služba posojil, ki so na tržiščih, s to odločitvijo ne krši in da so podpisani zastopniki vlad s to izjavo izrekli svojo pripravljenost, da bodo vlade delovale v smislu tega sporazuma. V Lausanni, 16. junija 1932. Za Anglijo in Irsko: C h a m -berlain; za Francijo: H e r -r i o t; za Italijo: M o s c o n i ; za Belgijo: Renkin; za Japonsko : R o š i d a. Ko je Macdonald dobil podpise zastopnikov ostalih vlad, se je konferenca sestala. Sporazum, izrazen v tej izjavi, se seveda nanaša na države, katerih zastopniki so izjavo podpisali in se ne tiče Zedinjenih držav. Odgoditev plačil bo trajala, dokler bo trajala konferenca. Mesto izraza >se rezervirajo« je mogoče rabiti tudi izraz >se odgode«. Razlika je v tem, da so hoteli poudariti, da velja sporazum le za dobo konference. Kaj se bo zgodilo potem, bo določila baš konferenca v Lausanni. Odgodile pa se niso samo zavarovane, marveč tudi nezavarovane anuitete. Stališče Jugoslavije Lausanne, 18. junija. M. Po vceraj-Snji dopoldanski seji, na kateri je bila objavljena resolucija velesil in na kateri so govorili zastopniki Francije, Nemčije, Anglije in Italije, se je vršila popoldne še nejavna seja, na kateri so govorili delegati Japonske, Belgije, Avstralije, Rumunije, Grčije, Jugoslavije in Portugalske. Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Marinkovič je imel obširen govor, v katerem je podčrtal iskreno željo Jugoslavije, da pride čimprej do ureditve usodnih problemov reparacij hi vojnih dolgov, ki silno otežkočajo reševanje svetovne gospodarske krize, Reasu-miral je izvajanja Herriota, Mac-donalda in Papena ter naglasiU da so še v prav posebno težavnem položaju agrarne države kot je Jugoslavija, ki so prizadete od splošne gospodarske krize, vrhu tega pa še od silnega padca cen agrarnih pridelkov. Ko je podrobno obrazložil stališče Jugoslavije, je poudaril, da je Jugoslavija vselej pripravljena doprinesti žrtve za skupnost, vendar pa ima pravico zahtevati, da se te žrtve pravilno in pravično razdele. Nemogoče pa je, da bi se Jugoslaviji na eni strani odrekla pravica do reparacijskih plačil, na drugi strani pa tirjalo povračilo dolgov in posojil, ki so bila najeta baš za to, da se obnove v svetovni vojni opustošeni kraji. Brez rešitve tega problema Jugoslavija ne bi mogla pristati na enostavno brisanje reparacijskih plačil. Z novo ureditvijo ali s črtanjem reparacij se mora združiti tudi gospodarska in finančna obnova po skupno pripravljenem načrtu. Govor jugo slovenskega ministrskega predsednika je sprejela konferenca z dolgim odobravanjem. „Smrtna ura nemških reparacij Pariz, 18. junija. Pariški tisk je s zadovoljstvom sprejel izjavo šestih velesil o odgoditvi reparacijskih plačil do končne ureditve problema reparacij in vojnih dolgov. Vsi Usti naglašajo. da je včeraj odbila smrtna ura nemškim reparacijam. Herriotu nenaklonjeni listi poudarjajo, da je s tem Nemčija dosegla svoj cilj in se iznebila vseh nadaljnjih odškodninskih plačil, d očim levičarski listi branijo Herriotovo politiko in poudarjajo, da se Francija s tem še ni odrekla svojim pravicam. *Matin« piše: Velik in odločilen dan je minul. Kolo zgodovine se je naglo zavrtelo. Vprašanje pa je, kaj bo prinesla bodočnost, šele pčtem si bo mogla francoska javnost ustvariti svojo sodbo. >Journal« pravi, da je izjava velesil ustvarila popolnoma novo situacijo. S tem, da Nemčiji ni treba vršiti več nobenih reparacijskih plačil in da je oproščena tudi nezaščitenih anuitet, je bila priznana Nemčiji koncesija, kakršna bi se bila še pred pol letom ne dala niti zamisliti. Priznati je treba, da je Toun-gov načrt pokopan. V enakem smislu pišejo tudi drugi listi. > Petit Parisien« poudarjajo, da bo imel včerajšnji dan za posledico pogreb repa raci jskega statuta. Prvi nastop nemškega državnega kancelarja Papena je bil v francoski javnosti sprejet dokaj simpatično. Vsi listi naglašajo zmeren ton njegovega govora, pred vsem pa dejstvo, da je govoril v francoskem jeziku in to zelo dovršeno. Prvi korak za skupno fronto evropskih držav VTashington, 18. junija. Lausannska resolucija je bila v tukajšnjih krogih sprejeta z velikim zadoščenjem. V vladnih krogih za enkrat sicer še od* klanjajo vsako oficijelno izjavo o po* sledicah tega dogodka, izjavljajo pa, da ie bil včeraj storjen v Lausanni prvi korak za skupno fronto evropskih držav. Zedinjene države so že dolgo želele, da bi se Evropa zedinila in se naj, rvo med seboj sporazumela glede ureditve reparacijskega problema, da bi sc mogla nato pričeti uspešna poga* janja tudi glede ureditve vojnih dol* gov. Listi naglašajo, da je izven vsakega dvoma, da bo moral spričo tega dogodka tudi Hoover spremeniti svo*. jo dosedanjo politiko glede vojnih dolgov ter se odločiti za to, da se ta zadeva slično, kakor reparacijski pro* hlem Evrope, enkrat za vselej spravi s sveta. Če se bo to posrečilo, ni nobene* ga dvoma, da bo gospodarsko življe* nje po vsem svetu olajšano in da se bo pričela živahnejša izmenjava bla* ga, kar bo pomenilo prvi korak k orni* ljenju sedanje vedno hujše gospodar* ske krize. Nemci Se niso zadovoljni Berlin, 18. junija. AA. Nemški listi obširno komentirajo delovanje lausannske konference. Levičarski listi ostro k riti kujejo predsednika vlade Papena in ironično naglašajo, da ni kot šef vlade nacijonalne koncentracije niti odda-leč tako energičen pri zastopanju nemških interesov kakor je to bil Bruni ng. Desničarski listi v glavnem izražajo razočaranje nad potekom konference in pravijo, da ni po Herriotovem govoru nikakega razloga za optimistično razpoloženje in da je treba pričakovati francosko-nemškega dvoboja. Herriot odpotoval v Pariz Pariz, 18. junija. Ker je bila repa* racijska konferenca odgođena do torka, je francoski ministrski predsednik Herriot snoči odpotoval v Pariz, kjer bo ostal do ponedeljka. Zatrjuje pa se, da se je šel Herriot v Pariz opravi* t _*t ker so mu žc včeraj popoldne očitali, da je bil pri sestavi resolucije o odgoditvi reparacijskih plačil preveč popustljiv, ter da je za ceno skupne evropske fronte proti Ameriki žrtvo« val interese Francije. Med vožnjo je Herriot sprejel do* pisnika Ivonskega lista »Lyon Repu* bliquaine« ter mu izjavil, da je s prvi* mi uspehi lausannske konference zelo zadovoljen. Resolucija velesil predstav* Ija začasno ureditev reparacijskega problema do končne ureditve vpraša* nja vojnih dolgov, kar bo odvisno od pogajanj z Zedinjenimi državami. Na ta način se je konferenca izognila sicer neizogibnim spopadom, ki bi lahko onemogočili vsaka nadaljnja pogajanja Demonstracije v Berlinu Pariz, 18. junija. A A. Iz Berlina poročajo, da je včeraj opoldne prišlo do nereda pred tamkajšnjim mristrstvom za delo. Vojni invalidi in brezpos. delavci so namreč priredili pred ministrstvom demonstracije. Hoteli so s silo prodreti do ministra in 15 demonstrantom se je res posrečilo vdreti v palačo, kjer so napadli straže. Policiji »e je naposled vendarle posrečilo demonstrante raz0iati in vzpostaviti red. Rumunija bo prosila za pomoč Društvo narodov Bukarešta, 18. junija, d. Po vesteh iz dobro poučenih virov je pričakovati, da bo Rumunija v najkrajšem času zaposlila Društvo narodov, naj e svojim posredovanjem omogoči ureditev njenega finančnega položaja. Titulescu, ki je včeraj odpotoval iz Bukarešte na lausannsko konferenco, ima baje že pooblastila, da pod vzame pri Društvu narodov potrebne korake. Nasprotno se demantira trditev o nameravanem povratku prof. Charles a Rista v Rumunijo, kakor tudi o obnovi pogajanj s Francijo za posojilo, ker je Francija sama svetovala Rumuniji, naj se obrne na Društvo narodov. Huda eksplozija Montreal, 18. junija. V Wiekersovib tovarnah se je pripetila včeraj strahovita eksplozija Popravljali so neki parnik za prevoz olja. Ko so preizkušali kotle, je nastala zaradi neke neprevidnosti okrog 3.20 zjutraj eksplozija, ki je bila tako silna, da so Jo slišati po vsem mestu. Ogenj, ki je nastal zaradi eksplozije, se je širil z bliskovito naglico ter je zajel tudi druge objekte zlasti pa velike zaloge bencint in olja. Sledili sta Se dve hudi eksploziji. Mesto je bilo zavito več ur v gost in neprodiren dim. Reševalna akcija je bila sila težavna. Mnogo gasilcev se je ponesrečilo. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo pri eksploziji 27 ljudi ubitih, 40 hudo ranjenih, 63 lažje ranjenih, 5 oseb pa še pogrešajo. Velik požar ob madžarski meji Budimpešta. 18. junija. AA. Preteklo noč je nastal velik ogenj v vasi Zalasombatfi blizu jugoslovenake meje. Zaradi silnega viharja se je požar s strašno naglico razširil in zajel hišo za hišo. Pri gašenju so prihiteli domačim gasilcem ia pomoč tudi gasilci iz sosednjih fugoslovenskih krajev Lendave in Dugega sela, vendar se je šele čez več ur posrečilo ogenj pogasiti. Ogenj je popolnoma vpepelil 5 hiš, 20 velikih hlevov, 20 drugih velikih gospodarskih poslopij in mnogo sena, slame itd. Ranjenih je mnogo prebivalcev, med njimi nekateri nevarno. Mariborski oficirji pred sodiščem Danes bo končano dokazno postopanje — Sodba bo izrečena prihodnji teden Beograd, 18. jorrja. Pred vojaškim fo-dašoen: se je danes nadaljeval proces zoper obtožene oficirje, ki 60 pripravljali prevrat v Mariboru. Včeraj so bili zaslišani vsi obtoženi oficirji. Vsi se izgovarjajo, da niso vedeli, da obstoja organizacija in da niso jemali stvari tako resno. Pozornost so v/budile preči tane izpovedhe poročnika Miloj-koviča, ki je pred aretacijo po pobegu iz zapora izvršil samomor. Milojkovič priznava, da je zapletel v to afero po nedolžnem majorja Djokiča in druge oficirje ter da jm je vse skupaj prevari]. Tudi zvezo • komunistično centralo na Dunaju ari je i/mi-sVel ter je hotel z bajkami o tajnih orgaaiv-zaoijan doseči večji vpliv na svoje tovariše. — Danes dopoldne so bili zasiišarH kot priče poficovnik Trifirnaic, nadalje komandant 45. pespolka polkovnik Ltrlič m kapetan Naumovič, ki je prvi prijavil vso sferno komandantu polka. Popoldne bo dokazno postopanje najbrže končano. Sodba bo ra./v-g liše na prihodnji teden- Komunističen režim t Chilu propadel Nekrvava revolucija Je strmoglavila kofmmfste hi vz socialistični režim rvfta zmeren Valparaiso, 18. jem rja.. TV» vf*sctp>h i« Chila >e> bil voerao izvr&em nov ipr«vrat. ki jp strmo*5lavri.l komnnrifitrifcni rsKtot. Nekrvava rm-ohicrja jo dovodla oo sostav«* nove vla*1e .pod predsedstvom Davila. VI jo sestavil zmerno socialisti Ano vtlado. Predsednik koronjustioneffa režima Grov« se jo nekaj časa ubiral ter se je zabavnika-driraJ v vladnrt palači. Ko pa je videl, da so prešle čete proti komun-istioniim revolucionarjem, se J« udal. Grove in njopovi ožji pristaši so saprtL Nova vjaria je rwo-gdasila toomnntejem za n<*zaJEOM&t te.r je f»- VT-SHa prrf J — Kth I— ftna. fetozemeke zastopnike je nova vlada taflcorj po pir^vzomti obtsstl ob-vPHtfta. os oo spoštovala vse modnarodtrx T*>£odoe. Nevaren eksperiment Neki profesor in njegov učenec sta se dala za posVnsnfo obesiti, da bi proučevala občutke smrtne borbe Bukarešta, IS. junija, g. rfefci profesor bukareške univerze in njegov učenec sta sklenila, da bosta na lastnem telesu prouPi-la občutke, kadar nastopi smrt Profesor je dal na dvorišču anatomskega ravooa v Bo-korešti postaviti vislice, nakar so ga istočasno z dijakom obesili. Ko je bfla zanka zadrg-njena hi je nehala krožiti kri ter je pričelo truplo drgetati m se je nato popomoma pomirilo, so priskočiti pomočniki, ki so ju od- rezaii hi z Timetnrm droarijern w>pet »dStveH. Profesor in njegov dijak sta nato popisovala občutke pri tem nevarnem poskusa. Izjavila sta skoraj enako, da sta takoj nato, ko «o Jima zadrgnili zanko, vMela pred očmi m»-kakSen bVisk, nato votlo trrmenje, slično eksploziji, nakar «fca izgubila zavest O di^ets-nju rnrpia in vsem nadaljnjem nista n*5es*» čutila. Ameriški senat oblegan Zaradi odklonitve zakona o Izplačila nagrad so bivši bofc^nfkf dan obiegafi senat bi so jih šele zvečer pregnali s stto Washington, 18. junija. Sena* je odklonil od reprezentančne iborniee sprejeti la&on o izplačilu nagrad bivšim bojevnikom r rigi-nj dveh milijard dolarjev. Ko bo bojevniki, ki so se zbrali r Washingtonu, izvedeli za ta sklep senata, so priredili velike demonstracije ter obkoliK -nate in ga dobesedno oblegali. Okrog 5 tisoč ljndi jo zasedi« vse dohode do senate in ni pvstflo »ensSorjev ta poslopja. Posebna deputacija je. odšla k predsednika senata ter mn sporočila, da ar tako dolgo ne bodo umaknili, dokler senat ne bo odobril od repreientanČne zbomioe sprejetega, zakona. Nopsled so morali pozvati pottei* jo. ki je šeJo po hndfh borbah pozno zre čer raspršila Finančna pomoč Avstriji Lausanne, IS. j u nad a, AA. Takozv avstrijski odbor., ki proučuje rprasanje &■ n&nčne namoči Avertrfcjri ta ki Je te enoi snoči priredili protestno zr^rovanje, čeprav ga ye bfla poficaja prepovedala. Upokojenci so sirasaM vdreti v poslopje nerodnega sobranja, toda pobcija jih je odbila. Nato so se npofcojeoei zorah* pred poslopjem vojaškega kfaba, vendar to redi ta trčili na odpor policije. Pobcija jo tu aretirala člene uprave droarwa apoko-jenoev s predsednikom Dukovrm ne čelu. Zaradi tega je nocoj društvo poslalo notranjemu ministru Gmginovu protestno brzojavko. Upokojenci bodo nadaljevali a svojo protestno akcijo. Izvoz dafcnatrnskfti vin Beograd, IT. junija AA. Državna kmetijska vzorna ki kontrolna postaje t Splitu je poslala oddelka za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva poročilo o izvozu vina in uvosu galice in žvepla meseca, maja t. L Po tem poročilu se je Izvozilo ▼ Italijo in na GeškoelovaŠko 64.459 litrov vina. uvozilo pe gaUce lz Italije In AngUje 272.283 kg\ Iz Italije se je uvozilo 397.707 kg žvepla. Bivši generalni kapitan Katalonije aretiran Beroetone, IT. junija s. BivAi generalni kapitan Katalonije general Barrera je bil aretiran, ker ie oeomljen soudeležbe pri rnonariristični zaroti. INOZEMSKE BORZE Curm. Beograd 9.06, Pariz 20.16 London 1S.56, New Yorfc 513.37, Bruae'j 71.426. Mflsm 26.S1, Madrtd 42.30. Am=tor-iam 207.30, Bertm 1*1.46, Sofija 3.72. Praga 15.21, Varšava 57.36, Bukeretta 3.07. Sreski učiteljski svet ljubljanskega učiteljstva zanimivo porodilo o stanju osnovnega Šolstva v Ljubljani Ljubljana, dne 18. junija. Nova zakon o narodnih šolah predvideva sreake učiteljske svete, ki naj ob zaključku šolskega leta z bero vse podatke o stanju šolstva v posameznih srčkih in prouče vsa pota ki sredstva, da se dvigne naše šolstvo na čim višjo stopnjo. Taka ekupščina se vrši danes v Ljubljani prvič. Udeležuje ae je vse učiteljstvo, ki spada pod mestni teritorij, tudi barjanska šola z upraviteljem g. Titom Groarjem. Dvorana Mestnega doma je bila davi dobro zasedena. Sprednji del so zasedle učiteljice, med katerimi je bilo tudi nekaj redovnic šolskih sester, zadaj so pa sedeli učitelji. Predsedniško mesto je zavzel ljubljanski iolski nadzornik g. Rado Grum, ki je po zakonu predsednik serskih učiteljskih skupščin. Imenoval je za svojega namestnika šol. upravitelja g. Julija SUpška etr zapisnikarja g. učitelja Fegica ter učiteljico gdč. Cerarjevo, za overovatelja zapisnika pa šol. upravitelja g. Repovža Ivana ter šol. upravitelja g. Maroka Lojzeta. Za predsedniško mizo sta sedela tudi zastopnik bana, banski šolski nadzornik g. Rape Andrej in zastopnik ljubljanskega župana g. Likozar. Predsednik je izrekel iskreno dobrodošlico udeleežncctn, še prav posebno je pa pozdravil g. bana in g. župana. Za njim je pozdravil zbor g. Likozar, ki je oprostil zadržanega g. župana in izjavil v njegovem imeu, da bo vedno podpiral nesebična stremljenja učiteljstva ljubljanskega mesta. Prav tako iskreno je bil sprejet pozdravni govor banovega zastopnika g. Rapeta, ki je .pozdravil zborovalce kot njihov bivši predstojnik, katerega ima vse učiteljstvo v najboljšem spominu. G. Rape je končal svoj govor z zahvalo ljubljanskim učiteljem kot kulturnim pi-onrrjem, ki vzgajajo z vso vnemo novo ju-goslovensko generacijo. Preden je podal svoj strokovni referat, se je g. predsednik spominjal nedavno umrlih tovarišic: učiteljice Puc Marije, Jeglič Ane in JeuLne Marije Njihov spomin je zbor počastil stoje s klici slava! Potem so zborovalci navdušeno sprejeli predsednikov predlog, da se pošlje Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka, O stanju ljubljanskih osnovnih sol je poročal v. d. mestnega šolskega, nadzornika g*. Rado Grum. V začetku je omenil, da se je vršil zadnji učiteljski svet 9. junija 1928, današnji je na sklican prvič, odkar imamo novi zakon o narodnih. šolah. Šolske zgradbe V Ljubljani imamo 8 šolskih poslopij in S zasebne zgradbe za osnovne šole, kar nikakor ne ustreza porastu prebivalstva. Zaradi pomanjkanja šolskih poslopij Imamo na H. deški osnovni šoli kar 3 šole, na XV. deški 2, na VX deški 4 in na L dekliški 2 šoli. Posledica je, da se mora pouk vršiti delema dopoldne, deloma pa popoldne v neprezračenih ali malo prezračenih učilnicah. Na ljubljanskih osnovnih šolah primanjkuje še 31 učnih sob, 4 konferenčne sobe. mnogo kabinetov za učila, 6 telovadnic, 11 delavnic kopalnice pa imata le 2 šoli. Mestna občina je uvidela potrebo zidanja novih šolskih poslopij in je sklenila sezidati v severnem delu mesta novo moderno šolo, kar je treba z veseljem pozdraviti. 2al pa tare tudi občinske finance gospodarska kriza, načrti so že pripravljeni, pa ni denarja za .prepotrebno šolsko poslopje. Dobro voljo je pokazala mestna občina tudi s tem, da je pripravljena prepustiti pomožni šoli brezplačno stavbni prostor, na katerem naj bi se sezidala s pomočjo banovine in države inter-natsko urejena pomežna šola za vso dravsko banovino. Od leta 1926/26 do letos je naraslo število šoloobveznih otrok na ljubljanskih osnovnih šolah za 1054, kar znaša približno 34%; porast se bo pa še nadaljeval, število paralelk se je pomnožilo v pretekli dobi za 14, ki zadostujejo pod normalnimi pogoji za približno 600 o tre k, a porast števila otrok je skoraj dvakrat tako velik. To priča, da so razredi posebno na mekaterih dekliških osnovnih šolah močno natrpani. Otroški vrtci in dnevna zavetišča Ljubljana ima 2 otroška vrtca in 4 ^dnevna zavetišča. Otroška vrtca nista urejena tako, kakor bi morala biti. Dnevna zavetišča so socialne ustanove mestne občine, kamor zahajajo revni otroci osnovnih, srednjih in meščanskih Šol, ki so čez dan brez nadzorstva. Tu pišejo pod nadzorstvom učiteljic domače naloge, se uče In dobivajo hrano. V tem pogledu je vse lepo urejeno. V redu pa niso prostori, kjer so zavetišča nastanjena. Tudi v tem pogledu bo potrebno izboljšanje, če hočemo zadostiti higijenskim in zdravstvenim predpisom. Šolska dvorišča tn vrtovi šolska dvorišča povečini ne odgovarjajo določbam zakona o zdravstvu, ki predpisuje za vsakega učenca najmanj 4 m^ prostora na dvoriščii. Kakor so važna šolska dvorišča za telesno okrepitev, prav tako ali pa še bolj bi bili na mestu Solslri. vrtovi, ki bi pa morali biti tik ob šoli, tako da so deci na razpolago vsako uro in za vsako priliko ter bi služili pouku in vzgoji obenem. Kolikega pomena za pcuk bi bil tak vrt sedaj, ko govorimo o novodobnem šolstvu in se skušamo udej-stvovati v takozvani delovni šoli! Na ljubljanskem teritoriju ima predpisani šolski vrt le šola na Barju, manjša vrta pa imata IV. in VI. deška osnovna šola, ki pa nista urejeni tako, da bi ju lahko ob vsaki priliki združili s poukom. Mestna občina je dala 1. 1921 na razpolago potrebno zemljišče in ustanovila centralni šolski vrt, ki je pa žal za nekatere šole preod-daljen in ga otroci severnega ter vzhodnega dela mesta sploh ne mere jo posečati. Za druge šole Je pa ta vrt važno ueHo in ga učenci kakor tudi učenke prav pridno posečajo. V letošnjem šolskem letu je dala mestna občina na razpolago tudi drevesnico v Tivoliju, kjer se uce otroci spoznavati gozdno in drugo drevje. Šolski prostori in oprava Tudi notranji ureditvi šolskih sob bo treba v bodoče posvečati več pozernosti, zlasti kar se tiče tal, podov, stranišč, stopnišč itd. Oprava je na mestnih osnovnih Šolah v splošnem še dobra in ustreza svojemu namenu, le klopi so skoraj na vseh šelah starinske, nekatere v skrajno slabem stanju, neprimerne otrokovi velikosti in starosti ter sploh nepraktične in ne odgovarjajoče nc»deraim načelom današnje šole. Učila, delavnice in knjižnice V splošnem so ljubljanske osnovne šole z učili dobro preskrbljene, posebno s slikami, m ar. j pa s fizikaličnimi aparati in potrebščinami ter z Živalskimi in podobnimi preparati. Zemljevidov imajo skoraj vse šole premalo in še ti so povečini v slabem stanju. Samo dve osnovni šoli nista zadostno preskrbljeni z učili. šolski delavnici imamo samo dve, pa še teh bi ne smeli prištevati med delavnice, ker ne odgovarjata svojim potrebam niti po velikosti, niti po opremi. Vse Šole so imele v letošnjem letu v šolarskih knjižnicah 17.243 knjig, od katerih je bilo izposojenih učencem 7421. Učiteljske knjižnice izkazujejo 13.022 knjig, od teh je bik) izposojenih 1617. Šole, razredi in učenci Ljubljana ima 11 osnovnih šol, med njimi 5 deških, 3 dekliške, 1 mešano, 1 manjšinsko in 1 pomožno. Te šole imajo 105 razredov z 1964 učenci in 1324 učenkami, skupaj 3288 otrok ali povprečno 33 otrok na razred. Dalje imamo tri zasebne osnovne šole, ki imajo 873 otrok ali povprečno 46 otrok na razred. Skupaj imamo torej 14 osnovnih šol s 124 razredi, 2199 učenci in 1962 učenkami. (Skupaj 4161.) Zanimivo je, da je učencev 237 več, kakor učenk, število otrok se je od lani povečalo za 168. šolski obisk je bil v tekočem letu prav zadovoljiv in znaša 95%. Zdravstveno stanje otrok je bilo ugodno, le v zadnjem času so se pojavili nekateri influenčni napadi in ošpice. Po narodnosti imamo na naših osnovnih šelah 4078 Jugoslovenov, 8 Čehov, 4 Ruse, 69 Nemcev in 2 Italijana. Učne moči Na ljubljanskih osnovnih šolah je 68 razredov in 56 paralelk, skupaj 124 razredov. V teh razredih poučuje 38 učiteljev in 86 učiteljic, med njimi 17 redovnic, skupaj 124 učnih moči. Predmetnih učiteljev je 7, učiteljic pa 12. Drugam je dodeljenih 12 učiteljev in 14 učiteljic, poleg tega pa 9 otroških vrtnaric. Na »Mladiki* je pa dodeljenih še 9 učiteljic. Katehetov je 12. Poročenih je 53 učiteljev in 45 učiteljic, neporočenih pa s kateheti vred 19 učiteljev in 90 učiteljic z redovnicami vred. Skupno število ljubljanskega učiteljstva znaša torej s kateheti vred 73 učiteljev in 134 učiteljic, skupaj 207 učnih moči. Vse učiteljstvo je jugoslovenske narodnosti, razen enega učitelja, ki je po rodu Ceh. pa tudi ta je naš državljan. Učiteljevo delo Učiteljstvo izpolnuje svoje dolžnosa vestno in s hvalevrednim prizadevanjem, doseči čim lepSe uspehe. V tekočem šolskem letu so bili uspehi res zelo zadovoljivi Kakor kaže učiteljstvo marljivost in ambicijoznost v šoli, tako ga vidimo tudi pri delu izven šole. Eni uspešno sodelujejo pri stanovski organizaciji ali na glasbenem polja, arugi pri Sokolu, pri raznih društvih, gespodarskih in socialnih ustanovah, knjižnicah itd. Učitelji poučujejo tudi vojaške analfabete, ki jih je letos v Ljubljani 1013. Poročilo je bUo sprejeto z navdušenjem, nakar je sledilo predavanje šolskega upravitelja g. Janka Polaka o delovni šoli. Ob zaključku lista zborovanje še traja. Zboro-valcern želimo obilo uspehov za dobrobit našega osnovnega šolstva. Danes velika premijera Film ljubezni in ponosa, borba za srce, čast in svetovno slavo Po filmskem svetu Film v službi sovjetske politike Vsi sovjetski filmi so tendendjoznl, vsi morajo služiti ciljem boljše vikov Skomj polovica filmov, ki jih kažejo zdaj v Moskvi, so stari rzdelki nemških in ameriških ateljejev. Največji ruski avočm film sedanjosti je izdelan po romanu Dostojevskega »Zapiski iz mrtvega domač. Prvič jw prišel na platno v Moskvi in dosegel je veHk uspeh. Seveda so v sovjetski Rusiji porabili to priliko, da pokažejo v najbolj kričečih barvah nasilni carski režim. Dostojevski sam se nam pokaže v filmu kot sanjač in mučenik svojih Člove-čanskih idej. Film je poln groze in ©trahot-nosti. Vidimo, kako bičajo jetnike do smrti, kako jih strahovito mučijo. Vidimo starca, ki ga prisilijo, da se sam nabode na bajonete podivjanih vojakov. V filmu nastopa tudi duhovnik, ki tolaži bedne kmete z boljšim življenjem na or.ecn svetu, kakor je pač navada. Strašno življenje jetnikov kaže film seveda v kričečem nasprotju z razkošjem gospode. Na eni strani vidimo sibirski pekel z vsemi njegovimi strahotami, na drugi pa sijajne pojedine in plese petrograjske gospode. Vidimo visokega častnika, ki podari svojemu razvajenemu sinčku ogromno igračo železnico, na drugi strani nam pa pokaže film delavske otroke, ki jim pijeta oo-ke mladega življenja lakota in mraz. Drug zvočni film, ki ga kažejo zdaj v Rusiji, se imenuje »Osamljena«. Plemenita, požrtvovalna junakinja dela nesebično na gospodarski obnovi Rusije. Mlado dekle se pripravlja skleniti zakonsko zvezo. Udobno, mirno življenje jo čaka v velikem mestu. Kar dobi od oblasti nalog napotiti se v Sibirijo in vzgajati sibirske otroke v sovjetskem duhu. Dekle pa tega noče storiti. Pozneje naleti na neko žensko, ki je vsa nesrečna, da ji rahlo zdravje brani izpolniti enako nalogo. Naša junakinja pusti tedaj žeoina m se napoti v Sibirijo. Sibirske otroke udi čitati in pisati. Toda sibirski kulaki (bogati kmetje) jo zapode. Spotoma jo zasači snežni metež. Že je nevarnost, da zmrzne, pa jo v zadnjem hipu rešijo prijatelji. Letalo prileti še pravočasno, da jo ponese v Moskvo v zdravniško oskrbo. Življenje Sibirccv v snežnih pustinjah, prizori iz trde borbe kmetov za obstanek nam kažejo zanimive kulturne slike. Film »Prosper>ity« pa pride zdaj na vrsto. To je satira na Ameriko. Zakonski par živi v največjem razkošju od 6adov svojih borznih špekulacij. Žena ima krasno opremljen budoar. neguje svoje telo, omaro ima polno svilenih oblek. Kar pride borzni polom in zakonca obubožata. Tedaj spoznata pomen socijalizma. Vidimo torej, da je ruski zvočni film še vedno učni pripomoček, ki pokaže tujcu sicer mnogo zanimivih kulturnih pojavov, v Sokolska manifestacija v Novem mestu V nedeljo ob priliki 451etnice novomeškega sokolskega društva, je imela novomeška sokolska župa impozanten nastop na Loki, kjer je nastopilo v vzorni disciplini okrog 500 telovadcev, ki so pohiteli k proći lavi%vo i ega matičnoga društva. Že v soboto so zavihrale po mestu državne trobojni ce. V Sokolskom domu se je vršilo slavnostno zborovanie, na katerem je društveni starosta, notar br. Marinček očrtal, med drugim zgodovino društva ter pozival brate in sestre k vztrajnemu delu, ki so ga v težkih političnih razmerah započeli pred 45 leti njih predniki. Slavnostnega zborovanja so se udeležili tudi stari, osiveli sokolski borci, in sicer: br. Viljem Rohrman, Viktor Nifergall, Nace Kime. Vilko Tomic in Ignacij Sitar, soustanovitelji novomeškega sokolskega društva. Po zborovanju je v mestu na oknih zažarelo na tisoče lučk. Izpred Sokolskega doma se je razvila po mestu z godbo na čelu veličastna sokolska povorka, katere se je udeležila tudi naša narodna voiska. Poleg domačega občinstva, je prihitelo v mesto rudi podeželsko ljudstvo tako. da je bilo v mestu na tisoče ljudi. Povorka se je razšla pred magistratom, občinstvo pa je še dolgo pod vtisi svečanega večera manifestiralo za sokolsko misel. V nedeljo na dan proslave, so se ze na vse zgodaj vršile na Loki pod vodstvom neumornega in agilnoga Strpnega načelnike br. Ljudevita Papeža telovadne tekme vseh oddelkov. Ob 9.45 se je vršil sprejem gostov na kolodvoru, kateremu so prisostvovali vsi člani v kroju, z župnim starosto br. dr. VaJieem, s petimi prapori, godbo in dvema vojaškima oddelkoma. Ko je prispel vlak, je godba zaigrala v pozdrav gostom. Po izmenjanih bratskih pozdravih so 6e gostje in deputatcije SKJ br. Kajzelj in Zupan, starosta ljubljanske župe br. Pipen-hacher, deputacija mariborskega Sokola z btr. starosto Struno in 4 ostalimi člani, končno še deputacija rz Karlovca — priključile na čelu povorke. Izpred kolodvora se je razvila dolga sokolska povorka, ki so jo otvorili konjeniki in v kateri sta igrala godbi, Sokol I. Ljubljana fn Sodba novomeškega godbenega društva. Slavnostni sprevod je krenil po senčnatem drevoredu preko Kapiteljskega hriba v mesto. Na vsej poti navdušeno pozdravljen in obmpan s cvetjem se je ustavil pred magistratom, kjer je Sokole v za nosnem govoru pozdravil župan dT. Rezek, za kar se mu Je iskreno zahvalil savezni delegat br. Kajzelj. Popoldanski javni telovadni nastop je predvsem pokazal moralno kvaliteto telovadcev, kakor tudi skladno in dobro izvajanje. Dobro in pohvalno so se izkazali vsi oddelki, kakor v prostih vajah, tako tudi na orodju. Zelo lep vtis je napravil na gledalce nastop malih Sokolrčev,. ki so s pravo srčkanosjtjo abeohrirali telovadne igre, kar je vzr>ujalo pri gledalcih mnogo smeha, želi pa so tudi zasluženo pohvalo. Prvrič v zgodovini našega mesta pa je beležiti, da je nastopilo z vajami vojaštvo tok. ga mizi je. S strumnim, paradnim korakom, burno pozdravljeni z vzklik; »živela naša vojska«!, je na telovad-išče prikorakal oddelek vojakov, ki je izvajal težke vaje s puškami, katere je zaključil s salvo. Za strumen nastop in lepo izvedene vaje je občinstvo na^radiV vov»ke 7 gromoviti m. aplavzom in vzkliki. Po telovadnem nastopu je nastopilo na telovadišcu cekdctipno Članstvo, ki ga je pozdravil v lepo zasnovanem govoru, hz&nl svojem bistvu je pa nerazdružno zvezan z idejnim svetom sovjetske republike. — Filmske veličine zapuščajo Beriin. Gospodarska kriza, ki jo čutijo v Nemčiji tudi fUmsks podjetja, je potisnila plače filmskih igralcev in igralk močno nazaj. Zato večina filmskih igralcev zapušča Berlin in odhaja na gostovanja po reznih velemestnih odrih ali pa nastopa v inozemstvu, kjer so plače še visoke. Elizabeta Bergner nastopa zdaj v Parizu. Zaposlena je v filmu, ki bo izdelan po Henri Bern-steinovem komadu »Meloo«. Z njo igra kot partner Rudolf Forstner. Albert Ba^sermann m Aleksander Moissi gostujeta po Nemčiji v Molnarjevi drami »Nekdo«. Fritz Kort-ner je zaključil gostovanje v Kopenhagnu in je odpotoval na Dunaj, kjer se je dalje časa mudil tudi Maks P«llenberg. Konrad Veidt je dovršil svoje gostovanje na Dunaju. Kathe Dorsch pa nastopa sleherni večer z Alfredom Piccaverjem v Ljudski operi na Dunaju. Richard Tauber gostuje v Londonu z ogromnim uspehom. Hennv Por-ten je sklenila obrniti filmu za nekaj časa hrbet in zdaj gostuje po nemških odrih kot »Madarnc sans Gene«. že iz tega je razvidno, da prihodnja filmska sezona v Nemčiji ne bo posebno plodovita. — Ali veste? ... da so v Berlinu pravkar izdelali najnovejši zvočni film »Kri-žarka Emden«, da je film izdelan točno po zgodovinskih dejstvih s sodelovanjem onih ljudi, ki so bili res na kri žarki — ... da igra in poje Richard Tauber skupno s primadono berlinske opere Marrv Loseff v filmski opereti »Dubarrv« — ... da bomo v jeseni čuli tudi slovitega pevci L. Slezaka v zvočni filmski opereti »Ženski diplomat«. V tem filmu igrajo poleg njega še Martha Eggerth, Maks Hansen in Paul Morgan — ... da je sloviti raziskovalec in režiser velikih filmov »Chanig«. »4 bela peresa* in »Rango« pravkar dogotovil svoj najnovejši zvočni film iz indskega džungla »BengahV. V tem filmu igra glavno vlogo krasen, krvoločen tiger — ... da je Laurence Tibbett. sloviti baritonist Metropolitan opere v New-vorku, dospel s svojo soprogo v Pariz. — Lilian Harvev odhaja v Ameriko. Vesti, da namerava popularna filmska dava Lilian Harvev zapustiti Ufo m Berlin, so menda resnične. Iz Newyorka smo^ dobi-14 obvestilo, da je perfekten njen angažmapri družfb-i Fox film, kjer bo znašala njena tedenska plača 3500 dolarjev (okrog 200.000 Din). Baje odhaja z njo tudi Willy Fritsch, ki je sprejel angažman pri istem podjetju. Umetnika se nameravata v kratkem poročiti in po dovršitvi zadnjega filma odpotovati »oez lužo«. starosta br. dr. Vašič. Po telovadnem sporedu se je vršila na telovadišču prava narodna veselica, na kateri je igrala, godba Sokola I. Ljubljana. Uspeh prireditve je bil. kakor v moralnem, tako tudi v gmotnem pogledu nadvse zadovoljiv. Iz policijske Ljubljana, IS. junija. Poleg boračev so postali za mesto prava nadioara tndri. kro&njarjfi. Mestna občana jim je sricar stop tla na prste in dala le nekaterim dovoljenja za prodado po mestu, toda večina se ne ozira na to m nemoteno .prodaja po mestu v škodo trgovcev m v nadJego prebrvaJstva, Zato so redarji pok>vHl 16 krodnjorjeT in jrib pntgnaJl na fcritmflnatai urad. Izkazalo se je, da so vsi prodajaM brez dovoljenja oboi ne. PoMcija jih bo po zaslišanju izročila občimi kot pristojni Obrtni oblasti. Kamnoseški mojster France Safcsida je prijavil, da mu je nekdo odnesel nekaj kamnoseškega onodda v vrednosti 760 Din. šolskemu tnpravlteJju Ivanu Stupdci na ŠJnanttnski cesti je nekdo ukradel sivo pelerino, vredno 300 Ddn. Posostnloa Antonija Oven, stanujoča na cesti v Mestni log 4 je prijavila, da je njenemu sinu nekdo izpod kozolca ukradel 300 D4n vreden suknjič. V šmartneim ob Sarvi je včeraj organ trosarin.skega urada ustavil Franceta O., ki je od hiše do hiše prodajal vino, za katero nd plačal trošarine v znesku 76-7 J3in. Ker se je branil plačati, so mu zapjeni« 433 1 vina, ki je bilo isroceno občinskemu uradu v Mostah. OroŽniSka postaja Škofljica poroča, da je bila 14. maja v gozdu med vasem i Goj-nice in Olinek napadena to posiljena 13-letna A. TJ. z Gubnisča, Pohotnež >e bid star 25 do 30 let, majhne, čokate postave, zagorelega obraza, dolgih, oaaaj počesan i b črnih las. Na sebi je imel orno obleko. Nečuvena podivjanost Ljubljana, 18. junija. Mestni nasadi in parlc v Tivoliju so v ponos Ljubljane. Leto za letom investira občina stotisoče za povečanje in olepšanje parkov in zadnja leta je bil tudi glavni drevored lepo preurejen. Težke žrtve doprinosa mestna občina za vzdrževanje tivolskega parka vsako leto, toda še vedno se najdejo ljudje, ki so b^ez čuta za lepoto, ki nimajo nobene srčne omike in ki jim je edino veselje v tem, da sproti uničujejo to, kar dela občina. Brezvestni ponočnjaki in vandali uničujejo mestne nasade in podirajo tlopi. Policija je nedavno objavila, da bo sfogo kaznovala vsakogar, ki bo delal škodo v mestnih parkih, toda vse kaže, da je bila ta grožnja bob v steno. V noči od četrtka na petek sta namreč dva ponočnjaka — ugotoviti je treba, da sta bila dijaka — blizu Jakopičevega paviljona izruvala klop. Zalotil ju je pa stražnik in ju aretiral. Prepeliana sta bila na policijo, kjer sta bila obsojena vsak na 100 Din globe, presedela sta pa tudi ooČ v naporu. Kazen ie bila razmeroma mila, ker je bila škoda neznatna. Zalostnejše je pa poglavje o divjanju treh ponočnjakov-akademikov — ki »o danes ponoči napravili po meatnib unuJti občini skoraj 2000 Din akode Pri vodometu pod gradom so odtrgali klopi, jih «neTali v vodo. na poti od Čada skozi go/a do Ti— volija so pa izruvaH in polomili sedem iclopi. To jim pa še ni bilo dovolj: v glavnem tivolskem drevoredu so potrgali tn 'zruva.i celo vrsto cvetlic, ponekod celo z kMieki vred. Ravnatelj mestnih nasadov g L j p Ki tako vestno in marlnvo ureiuje iHrotefei na sade, je bil davi priča 2aNotnega u/dr «-nja v Tivoliju. Re<* *reča je da je polici ia vandale zasačila Ob 2. ijatraj SO bili prijeti akademika Draško \\ :n los-p C J ' France O., dijak Tehrvrne srednje Kole. Okrašeni so bili s cvetujami v mest:, 'i nasadov. Stražnik je ponočnjake prepeljal M kriminalni urad, kjer so jih obdr/ali po zaslišanju pa izročili sodišču V.si trije bodo sodno in policijsko ka/novani povrniti bodo morali tudi .škodo, ki znaša po mnenju ravnatelja g. Lapa 1S00 Din. Koledar. Dane*: Sobota, 18. junija; katoličani: Gervazij, Bodin, Lfrem; pravoslavni 5. junija. Jutri: Nedelja, 19. junija: katoličani: Julijana, Bogdan; pravosiavni 6. junija. Današnje prireditve. Kino Matica: Gloria. Kino Ideal: Zaprto. Sokol II. Predavanj* br. Kozinca o znamenitostih Prage; ob 20. na realki. JAD »Triglav« poslovilni veoer pri Mencingerju na Srna rti nski cesti ob 20. Nadaljevanje tekmovanja za državno prvenstvo v lahki atletiki na igrišču Primorja ob 15. Prireditve v nedeljo-. Kino Matica: Gloria Kino Ideal: Zaprto. Sokolsko društvo Ljubljana IV. iavna telovadba od 1530 na vojaškem streliv-u na Dolenjski cesti. Zaključek tekmovanja za državno prvenstvo v lahki atletiki na igrišču Primorja ob 15. Hermes : Svoboda na rgrišou Hermesa ob 830. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Leustek, Resi jeva cesta 1. Bohfioec, Rimska cesta 24. dr. Kmet, Dunajska cesta 41. OPERA ačetek ob 90. Sobota, 18. junija: Viktorija in njen huzar. Znižane cene. Gostujeta člana marib. gledališča ga UdoviČeva in g. Vladimir Skrbinsek. Nedelja, 19. junija: Ob 16. uri Prodana nevesta, v Tivolskem parku. Ponedeljek, 20. junija: Zaprto. >Viktorija in njen bnxar< je poleg >Grofice Marice« prav gotovo najbolj uspela opereta na našem odru tekom zadnjih zon. Pri nocojšnji predstavi gostujeta v obeh glavnih vlogah člana mariborskega gledališča, in sicer gdčna UdoviČeva v naslovni vlogi grofice Viktorije, g. Skrbinsek pa v vlom ameriškega konzula Cunlighta. Oba gosta, gdč. UdoviČeva in g. SkrbLnšek sta izvajala ti dve vlogi z največjim spehom tudi v Mariboru, Ostala zasedba kakor običajno. Opero dirigira kapelnik dr. Svara, režija je Pov-betova. >Prodana nerestac pod milim nebom. Za tretjo vprizoritev >Proda ne neveste« ▼ Tivolskem parku, ki bo ob 16. vlada zelo veliko zanimanje. Poudarjamo, da » se na prostorih za sedeže izvršile nekatere j»rr»-uredbe in poprave. Prostor se je v dolžini 12 metrov dvignil, tako je nekoliko dvignjen-9ektor D. Z ostalih predelov pa se je že prw-je izborno videlo in slišalo. Da se poceni vetop na stojišča, sta za nedeljsko ponovitev nastavljeni stojiščem dve ceni, in aicer 7 l»44„ za sektorjema E in F, povsod drugod-pa po 5 Din. — Vlogo Kecala poje tudi tokrat naS nedosegljivi Josip Križaj. Pole^ nJega poj« vlogo Vaška v resnici imenitni VaŠek, g. Ko. vač. Marinko in Janka pojeta ga Poličeva in g. Goatič. Oba roditeljska para sta gospe Ko, gojeva in Španova ter gg. Janko in Magotič. Režijo vodi prof. Sest, dirigira kapelnik Neffat Začetek je točno ob 16. uri, kono« okrog pol 7. ure zvečer. Dnevna blagajna posluje jutri dopldne od 10. do pol 1. ure v opernem poslopju. Prosimo občinstvo, da*u-pi vstopnice v predprodaji. Od 15. ure dalje pa bodo tri blagajne pri gradu Tivoli. Ena blagajna izključno le za stojita, pri obeh drugih blagajnah pa ae dobe aedeki m stojišča. Cene sedežem so od 10 do 80 Urn. Posamezni oddelki so zaznamovani z velikimi črkami, ravno tako kažejo napisne tablica dohod na prostore za poslušalce. Dobro se je odrezal . — Porefoež grdi! — kriči rnati na VEn& ~ ka]" ne ve§' kam pridejo de-en, « ne spravljajo denarja v šparov-oek r — Vem, mamica, v kino pridejo. Oh, te ženske! o«T Naj^°lJe bo. gospa, če napravimo Kontgenovo sfcko. "T Da* sospod doktor, toda po možnosti v profilu, ker me fotograf tako vedno najbolje pogodi Ubod bolnik .T se- da dela poziranje vasema mozu hude preglavice. — Da, gospod doktor, toda samo, če mora požirati vodo V krčmi — Ti si se oženil na stara leta? — Da. — Koga si pa vzel? — Žensko. — Bedast odgovor! Ali si že.videl koga. ki je vzel moškega? — Da, mojo ženo. Patrijarh Varnava v Sloveniji Jutri bo prisostvoval blagoslovitvi pravoslavne cerkve v Celju, v ponedeljek pa prispe v Ljubljano Ljubljana, IS. junija. Jutri in v ponedeljek slave pravoslavni svoje binkceti, ki jih imenujejo >duho-vi< zaradi prihoda sv. Duha, in prav ta praznik so si nasi pravoslavni bratje izbrali za svoje velike svečanosti ob posvetitvi cerkve sv. Save v Celju in temeljnega kamna cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, že danes popoldne se v ta namen pripelje v Celje sam najvišji pastir srbske pravoslavne cerkve, Nj. Svetost patrijarh Varnava, ki jutri blagoslovi ob asistenci treh prave slavnih škofov prekrasno novo cerkev. V ponedeljek zjutraj ob 8. pa prispe z brznvlakom v Ljubljano, kjer ga bodo na kolodvoru sprejeli razen pravoslavnih vernikov tudi ban dr. Drago Marušič, župan dr. Dinkr. Puc in drugi civilni ter vojaški dostojanstveniki. Po pozdravu se patrijarh 8 škofi in spremtvom odpelje z avtomobili po Miklošičevi in Slomškovi ulici v pravoslavno kapelo sv. Nikole v Mišičevi vojašnici. kjer ga pozdravi predsednik ljubljanske pravoslavne cerkvene občine in ogrne patrijarh svečan omat ter sprejme svoje vladarsko žezlo. Po cerkvenem opravilu v kapelici, ki se ga udleeže vsi gostje in tudi pravoslavna mladina z < očinstvom, se odpelje patrijarh s spremstvom v hotel TJoion. da se preobleče. nato pa takoj v Trubarjev park. kjer se prične blagoslov temelja nove cerkve točno ob 11.30. Blagoslovitvi bodo prisostvovali seveda tudi zastopniki oblasti in drugi dostojanstveniki. Kakšna bo pravoslavna cerkev, se že vidi v Trubarjevem parku v tlorisu, ker so izkepani že temelji, ki označujejo glavno zidovje in stebre, nosilce glavne kupole. V zidu ki so ga zbetonirali, je pu-ščena votlina za spominsko listino. Na tej odprtini bo ležal temeljni kamen. Pred zidom je zgrajen podij za slavnostne goste, ki se udeleže svečanosti. Drevje okrog cerkve še ni posekano, a bo tudi pozneje, ko ae bo krasna stavba dvignila, ostalo, ker stavbe bizantinskega sloga zahtevajo drevje v svoji okotici, da pridejo do čim večje veljave. Sicer je pa sploh pri pravo-| slavnih cerkvah v navadi, da so okrog njih drevesa, kakor Je to tudi pri Vazne-senjski cerkvi v Beogradu, ker narod pri cerkvi obhaja tudi svoje narodne praznike. Po blagoslovu temeljnega kamna se odpelje patrijarh Varnava s spremstvom in gosti v hotel Union na banket, ki ga priredi ljubljanska pravoslavna cerkvena občina. Na banketu bo Nj. Svetost patrijarh dvignil cašo najprej v slavo božjo ter nazdravil Nj. Vel. kralju. predsednik cerkvene občine pa nazdravi Nj. Svetosti patrijarhu, nato pa govore še drugi odlič-njaki. V ponedeljek popoldne ob 16.30 bo svečana spominska seja Sveta srbske pravoslavne cerkvene občine ljubljanske v slavnostni dvorani mestnega magistrata, a po seji bo Nj. Svetost patrijarh sprejemal deputacije, nato bo pa kratek izlet v najbližjo okolico in ob 20. zvečer intimna večerja. V torek spremijo dostojanstveniki patrijarha na kolodvor, od koder se ob S.30 odpelje na Bled, kamor prispe na postajo Lesce-Bled ob 9.50, a v Beograd se vrne visoki gost zvečer z brzo vlakom. Pravoslavna cerkev v Celju Veličasten spomenik našim žrtvam Zasnoval ga je mojster Plečnik in stal bo na pokopališču pri Sv« Križu Ljubljana, 18. junija. Naš narod z največjim spoštovanjem iasrj pokejtne in lepša grobove, skoraj vsaka župnija ima že tudi spomenik žrtvam ^-eto-v-ne vojne, le v Ljubljani je bilo pokopah*-? vojnih žrtev mnogo preskromno, *-*a3 kar občutimo zlasti trpko, odkar je Italija svojim sinovom zgradila pri S»v. Križu tako pompozno pokopališče. Na našem poke paiišču pa počivajo tudi žrtve septem-berskih do^udkov, judenburške in druge žrtve za jugoslovansko idejo, torej'žrtve, kakršnim drugi narodi postavljajo najveličastnejše spomenike. Še vedno ne vemo, zakaj še ne stoji spomenik septemberskim žrtvam, ki je baje shranjen na mestni pristavi, a kranjski Janez, ki sedaj spominja na vojne žrtve, je tako ponižen, da je Ljubljano prekosila že marsikatera vas. Tiho se je rodila velika mi-sel in v kratkem bo občinski svet razpravljal, kako naj jo realiziramo. Fredloženi mu bodo načrti za spomenik svetovne vojne, za spomenik, ki je ogromen po obsegu in tako mogočen po ideji, da takega nima ves svet. Predrzna je ta trditev in skoraj neverjetna, a utemeljena in resnična. Triglav . . . Triglav, najmogočnejši simbol našega naroda, ki so se zanj borili sinovi našega naroda po njegovih obronkih in sosedih, v večnem snegu Tirola in na italijanskih nižinah, ob Soči krvavi in na sinjih valovih Jadrana — Triglav, ki so zanj umirali na zapadnih in vzhodnih, na severnih in južnih bojiščih — Triglav, ki so nanj mislili umirajoči po ujetniških taborih, ječah in kasematah doma in v daljnem svetu — Triglav, ki je zanj prelita kri namočila zemljo v E>obrudži, na solunski in na vseh drugih frontah — Triglav, ki so bili zanj ustreljeni septembra 1°08. na ljubljanskih ulicah in v svetovni vojni v Judenburgu, Radgoni ter drugod — Triglav, ki so jim po prevratu skozi hrbet svinčenke predrle ssea onstran meje — Triglav, kjer se je najvišje pod nebo zagnala skoti vekove s krvjo —»■ njo umirali v preteklosti ter pripravljeni umreti v sedanjosti in bodočnosti! Tri visoke piramide je mojster Plečnik strnil v podobo Triglava, piramide, ki so po svoji globoki vsebini mogočnejše od piramid faraonov. Srednja bo visoka 9 m, stranski dve pa po 6 m. a na vsaki bo še pičel meter visok križ iz podpeškega kamna. Od jugovzhoda proti severozahodu se bo ta skupina raztezala nad 61 m v dolžino, širma srednje piramide bo pa enaka višini 9 m, a stranskih tudi njuni višini 6 m. Triglav bo deloma zidan iz Labore, ki jo sedaj razstreljujcmo v Ljubljanici, med la-boro bo pa v razpokah prst, da bodo na pobočjih uspevale rastline, ki bo Triglav z njimi ves zasajen. Same najlepše planinske rastline ima mestna vrtnarija že pripravljene, med njimi seveda tudi žamctnobele očnice, krvave kapljice dišečih murk m vse tiste male rožice, ki z najlepšimi cvetočimi blazinicami krase pečine naših planin. vso pis-sno lepoto bo pa prepletal bršljan Blizu 1400 kubičnih metrov labore fn zemlje bo treba za samo skupino piramid, ki ima 834 m* površine, a granitni robnik, čigar temelji so obenem venozna rjpora pobočja triglavskega kopca, je dolg 141 m pol metra. Ob tem robniku bo zelena trata z grobovi in spomeniki, ki so jih postavili žrtvam svojci, a trata bo obrobljena • pločnikom iz 1.20 dolgih in 60 cm širokih betonskih plo*'č. Okrog in '»Vrog teče ri m in pol širok, z gramozom in peskom nasut m gladko zvaljan hodnik, ki bo vanj zasajen drevored sto piramkialni h dreves, najbrž« piramidalnih hrastov, -imbnla hrabrosti in moči. Ves spomenik ho nH ostalega poJco-pališča ločil 231 m dolg graniten robnik, da bo ves spomenik do tega robnika dolg m, torej 9 nri daljši od parka na Trgu kralja Petra in 15 m daljši kot je široka Zvezda, a vrh Triglava s križem bo višji od Prešernovega spomenika! V drevoredu bo skonča Triglava stal sedanji spomenik žrtvam, vse bo pa od ostalega pokopališča 1 'čila še 4 m široka cesta. Na jugovzhodni strani bosta stala dva krasna mavzoleja za grobnice. Za ta ogromen spomenik bo mestna občina izdala iz postavke za vzdrževanje grobov v primeri z njegovo velikostjo le malenkostno vsoto 60—65.000 Din. kolikor je ▼ proračuna, približno enako vsoto da banovina, prispevala bosta pa tudi Rdeči križ m Zveza bojevnikov, ker se za tako veličasten spomenik posebno zavzema general Maister. Gotovo bo pa z vso vnemo priskočila na pomoč tudi vojaška uprava z moštvom, predvsem pa z vprego, saj ji je s tako množino konj, s kakršno razpolaga, prava malenkost zvozfti materijal od Ljubljanice k Sv. Križu, kjer bo spomenik stal tam, kjer je sedaj pokopališče vojnih žrtev, taiko da bo pravokotno na glavno cesto pokopališča. Predlog, ki bo po njegovi realizaciji zaslovela Ljubljana po vsem svetu, bo v občinskem svetu gotov soglasno sprejet m prav verjetno je, da bodo o Vseh svetih že gorele luoke ob tem veličastnem srpome-niku naše hvaležnosti žrtvam za domovino. A. G. Minerji v Ljubljanici Ljubljana, 18. junija. Uboga Ljubljanica! Na vse načine snu* jo že mrcvarili, toda zdaj jc prišlo nad nva najstrašnejše: zaceli so jo razstreljevati. namreč njeno strugo, čeprav je njen ekstrakt tudi tako gost, da bi ga bik> treba razstreljevati. Dan za dnem grmi v Ljub-Ijsntei kot v strelnem jarku. Ko so Ljubljančani zaslišali, da je v Ljubljanici vojska, so eeveda takoj priniteli občudovat junake. Pod Ljubljančani razumemo zastopnike meščanov, ki jin zastopajo pri vsaki takšni priliki. Prihajajo vsak dan, da ne zamude nobene eksplozije ter ocene vedno učinek Nekateri so pa prepričani, da prisostvuje*«. znamen: t itn dogodkom — ne le tehnični«« temveč predvsem znanstvenim. Nekdo i*-med njih je namreč potuhtal, da v Ljublia-nici streljajo — bakterije, tisto vražjo zalego, ki se je meščani tako boje, odkar i*» zaprta Ljubljanica. Tako pa ni nobene varnosti, čeprav bi priplavali iz kanalov tako debeli bacili, kakršen je krokodil. — Zakaj so jih pa potem takem začeli strejati šele pri cukrarni in ne v mestu? ja vprašal neverni Tomaž. — Ali ne vidiš, da je nasproti bolnic*, kjer imajo že itak dovolj te zalege. V spodnjem delu struge pred zatvorni»*» na Kodeljevem je bilo te dni preveč vode, da bi laihko delali v strugi, izčrpati je pa niso mogli, ker je bila porušena zagat na &t*-ca, zato so delavci razbijali Čeri pri ou-krarni, da delo m počivalo. Ob cukranvi so največji skladi skal v strgui ter bo tam poglabljanje najtežje. Skale razatr^ljujejo vsak dan popoldne, kar se še ne pozna mnogo. Konglomeratni kamen je neenako trd, zato eksplozija ne učinkuje vedno dovolj, kamen pa tudi navadno ne razpoka v ravnih črtah, tudi pri razbijanju 6 pnevmatična i svedri ne. Ker kamen ni krhek, je pa razstreljevanje toliko kžje, ker ga eksplozija ne raznese s takšno silo. da bi drobci daleč odletevali. Seveda 6krbe za vernost ljudi po vseh predpisih. Podmriirani del skale prekrijejo s hvežnji svežega šibovja. ki jih obteže s težkimi kosi kamenja. Ko so končane vse priprave, da delovodja signal, delavci pa za s t raži jo vse dohode na obeh bregovih ter z rdečimi zastavicami opozarjajo na nevar- Tloris spomenika z mavzolejem proti desnemu zidu pokopališča Pogled na spomenik z mavzoleje ma od desne strani pokopališča nost. minerji pa užgo netilne vrvice. Za varnost skrbi tudi policija, ter stražnik vselej odganja ljudi od nevarnega kraja. Penzijonisti n*so več boječi, ker prisostvujejo vsalft eksploziji. Samo za orehe stopijo, ki rasto na Poljanskem nasipu. Iz kritja stopijo šele Čez neka; časa. po signalu, ki naznanja, da ni več nevarnosti. Eksplozija vrže iz struge vedno le drob-*ve drobce kamenja, ki bi ne mogli nkogar poškodovati. V Ljubljanici bo pokalo še precej časa, saj bodo porabili okrog 300 kg razstreliva. Težak položaj tekstilnega delavstva Ljubljana, 18. junija. Divja stavka, v katero je &tor>nlo delavstvo v Braunov preneha*: deteti. Ekspozitura Delavke zbornica ▼ Maribor* je takoj obvestila o tem Ljribl.! onako Pe-lavsko zbornico ter jo prooUa, uzj po-ureduje pri banski upravi. Dela.-, ska zbornica j*1 tudi taikoj stopila v stik s p^rjet jem. Pri pocrajanjnh je zastopa1 poletje Baunov sin, ker k. Bcaima ni v Mariboru. Podjetje je izjavilo, da se bodo ra^zde do-lOčiK definitivna 2S. t. m. Sk'/MJM je bi! siK/razum, da se * *duc:rane mezi-* zvijajo do 25 t. m. za 15 do 20%. Ob'-a'-ji! zaupniki so izjavili, da je podjetje priflirUo Žela« ve o v barvami podpfes&i pogodbo za 12-umri delovni čas brez nadur. Deteraka zbornica je javila zadevo banski uprav: ter jo prosila, naj posreduje pri .podjetju. Položaj tekst.Hneea delavstva v ostalih mariborskih Ucafoicali j*4 enako kaMSCeu. Jasno se opaža tendenca po redakciji plač ter da se uvede povsod nov t kalni zlatem. Ni izključeno, da bo kmaJu izbruhnili stavka. Življenje mn je rešil Ljubljana. 18. junija. Kopalna sezona je v polnem razmahu. Včeraj je bi krasen in vroč junijski dan, soifoce >e izredno močno pripekalo. Zato ni čuda, da so jo mnogi včeraj popoldne ubrali na kopanje. Kopalce je malo motil samo hiaden sever, ki je sem pa tja potegnil in obladil ozračje. Tud'i na tako zvani »špici«, ki je postala letos v težkih časih krize pravo zatočišče kopalcev, ki nimajo denarja, da bi aH v mestno kopališče ali na Ilirijo, se je popoldne nabralo precej kopalcev. Na vsaki strani jih je bilo najmanj po 200. Sredi živahnega vrvenja se je pa nenadoma raznesla vest, da nekdo »gaga«. Res je trk prod »spioo« gegal mlajši moški. Njegov obupen napor m borbo z vodo je opazovalo več gledalcev, pa nihče ni imel toliko poguma, da bi potapljajočemu se priskočil na pomoč. Ze so ga zapuščale moči in kmalu je izginil pod vodo. Te d* i se ie ojunačl mlad plaveč, bil je d;iak Kari Medved ki se je bliakoma pognal v vodo, se potopil in Denar je zakonito menjalno sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so denarni zavodi. Ti so posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki domačega gospodarstva, obrti, trgovine in industrije. Zato ne odteguj denarja denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem! Ne kupuj stvari, ki jih nujno ne rabiš! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da bi izgubil veljavo! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga! Z vsem tem škoduješ sebi in drugim. Zgubo imaš na obrestih in podpiraš gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe. Dinar veljave ne bo izgubil. Inflacije ne bo! Bodi torej pameten! Ne daj se begati! Varčuj in nalagaj denar v denarne zavode! Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani izplačuje n^ve vloge, naložene od 15« maja letos naprej, brez zadržka in v vsa! m znesku ter jih obrestni* po običajni obrestni meri. "Kdkorno™ je -perilo T- saj je oprano z Gazelo! TERPENTIN0V0 - MILO GAZELA® pere res lepo belo po kratki in nap« "ni borM potegnil že nezavestnega utopljenca na suho. Tam so nesrečneža kmalu spra vi h k zavesti. Bil je neki tramvajski uslužbenec, vaa gin jen se je zahvaljeval svojemu rešit«.. jU. Dijak Medved, ki ;e tvegal svoje življe i ie in ki jc rešil že rretiem neprevidnemi kopalcu življenje, zasluži vse priznanje! Na živahnem živilskem trgu Ljubljana, IS iuniia. Sobot at "a iivilaketa trgu šo v«oPT1ft poznajo. Blaga je p''*1*'*'] vef kot dru£p dni rn £ospoHinje M dobro zalagajo i iivihi, kadi hidi v nedeljo je treba jesti in sovoda mnocrn boli kol navadno. Zdi se, kot da M ljudje postijo vos tedrn, kajti trg dobro o21-vi samo ob sobotah. Davi ni nihco pogrešal ničosar na It^h, vspga jo bilo na ir.biro. lo čro^enj je $o rorj. no pronialo. Iz BrČkega jih je davj pnsp lo oO/Y> kfj, ki fto bile že ob R. razprodan«* prekupčevalcem, trešnje gredo najbolj v denar, zato so prokupčevalri založe t. njimi zgoda i. Oh 8. so jih z.e prodajali doslovno v potu obraza. Oospodinje so jih tako hitele kupovati, da si jih niso utegnile niti ogledati. Tofia. čo so rro^nie po 4 F>in kg, kdo bi lepoten ulodal ter pokušal, kakšno so! Trn jo bil dobro založen z. borovnicam r, ki Hh se doslej ni bilo in *o iioffpodini* vpraševale že dolpo po njih. Prodajalko so jih v začetku ponujale po 5 Djn liter, a m na jo kmalu padla na 4 Din. Največ jo bilo rdo^ih jagod, ki imajo stalno cono <3 Din liter. Domače rrešnje je prodajala samo ona kmetica, kg po o Din. Graha je bilo dovolj po 5 Din kg. 7i% grah se gospodinje najbolj zanimajo, zdi ftft pa nekoliko predrag. Prekupčevalec je tudi prodajal lepe kumare po 10 Din kg. Clo-spodinjam se še zdi preagodaj za kuma rn, čeprav je vročina dovolj huda. Pač pa rade kupujejo nov krompir, ki je po I Dki kg. Zel on java ima stalno ceno. Salate j« vaak da« na izbiro, ki jo dobiš dovolj xa 2 Din ni vso družino. To je pravi blagoslov, k«r j« salata poleti meščanu glavna hrana po*** krompirja. Ob nedeljah pa cenimo hidi priboljšk«\ zato je bilo davi najbolj živahno na kokoA-jem trgu. Gospodinje so fle zelo zanima U za piščance, ki jih zadnje čase najbolj pogrešajo na trgu. Prodajalke zato drže str»* po stalne cene in prodajajo kot tiske min* piščance par po 2f> do 95 Din. Dobrovoljski kongres v Dolnji Lendavi Dolnja L#endava, 16. junija. Organizacija prekmurskih in medjUmur-skih dobrovoljcev, ki je Imela leto« 28. februarja v Dolnji Liendavi svoj prvi ustanovni občni zbor in ki Šteje okrog; 3000 rednih članov, pr« slav1 letošnji Vidovdan na posebno svečan način. 28. in 29. t. m. priredi namreč v Dolnji Lendavi velfk do-brovoljski jug/os lo vensko narodni kongres, ki se ga udeleži okrog 3000 članov dobrr-voljcev, organiziranih v čete in bataljone pod poveljstvom rezervnih častnikov, bivših poveljnikov dobrovoljskih edink;. To bo po 14 letih tudi prvi sestanek bojevnikov za svohodo Prckmurja in Medjinrorja. Po dosedanjih informacijah se ndeleAi kongresa i krog 18.000 prijateljev dobro-voljcev. Naprošajo se vsi lastniki, podčastniki in vojaki dobrovoljci, ki so se v letih 1918 in 1919 borili za svobodo Prek. murja in Medjimurja, naj Čimprej pristopijo k < rganizaciji in sodelujejo na prvem dobrovoljskem kongresu. Na Vidovdan ob 17. prikoraka prvi c>00 mož brojeći dobrovoljski bataljon v Dolnjo Lendavo. Zvečer krene z lampijoni po mestu na daJgovadko pokopališče, potem pa nazaj pred hotel Krona Po bakljadi in nagovoru bodo prižigali kresove in spuščali rakete. Na dan Sv. Petra in Pavla bo zjutraj budnica, ob 8. zbirališče dobrovolj-cev na cesti Murske Središče, od 8. do 9. sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. odkorakajo dobro vol jake čete na alavn stnl prostor, kjer bo maša s pridigo, potem pa otvoritev kongresa ter zaobljuba dobro-voljcev. Dobrovoljska organizacija poda svečano izjavo, da korporativno vstopa v Narodno odbrano v Dolnii Lendavi. Ob 14. bo svečan banket, potem pa domača zabava. Prireditelji pozivajo vse iskrene Jugo-slovene, naj se udeleže kongresa in s tem manifestirajo za močno Jugoslavijo. Strahopeten kandidat — Vi se torej potegujete za mesto nočnega čuvaja v našem zverinjaku? — Da. gospod ravnatelj. — No, dobro. Kaj bi storili, če bi vam ponoči ušel tz kletke lev? — Takoj bi... takoj bi... — No. kakšne korake bi storili v tem primeru? — Največje, kar jih morem. Jutri na voj. strelišču ob nri Prosta zabava JAVNA TELOVADBA Nizke cene NokoUkega 1> i u bi j ana IV. Dnevne vesti — Popotovanje delegatov slovanskih hranilnie. V sredo so prispeli v Prago generalni ravnatelj nase Narodne banke dr. Dragoljub Novakovic, ravnatelj Mestne hranilnice v Beogradu Jovan Gjurić, generalni ravnatelj zagrebške Mestne hranilnice Franjo Seh-vN ar*wald in njegov namestnik Milan HoholaČ. Posetili so guvernerja češkoslovaške Narodne banke dr. Poepišila, Zvezo češkoslovaških hranilnic, praško Mestno hranilnico in Mesrtno hranilnico na Kralj. Vinohradih. Včeraj popoldne so se pa odpeljali s češkoslovaško delegacijo v Gdynt kjer sa udeleže posvetovanj zastopnikov slovanskih hranilnic. Namen posvetovanj je navezati med hranilnicami slovanskih dižav tesne stike m pripraviti ustanovitev zveze slovanskih hranilnic. _ Poglobitev trgovinskih stikor med Ju gn.-laviio in Francijo. Včeraj zjutraj je prispel v Zagreb novi poslanik na našem dvoru g. E. R. Naggiar. Dopoldne si je ogledal zanimivosti Zagreba in posetil Meštrovičevo razstavo, popoldne je pa sprejel novinarje in jim dal zanimivo izjavo o trgovinskih stu kih med Francijo in Jugoslavijo. Dejal je, da hoče storiti vse, da se poglobe med obema narodoma ne samo kulturni Miki, temveč tudi trgovinski. Zdaj. ko je zajela gospodarska kriza ves svet, je najpripravnejši trenutek, ko se lahko prijatelji z največjim uspehom naslone drug na drugega. — Fazstava jugoslovenskega rvska v Košir, ah. V Koši ca h na Slovaškem se bo vršila te dni razstava sodobnega tiska, ki se je udeleži med drugimi državami tu li Jugoslavija. Naša drlava razstavi mnogo zanimivega g-adiva, ki naj pokaže točno sliko sedanjega stanja našega ti6ka doma in v inozemstvu. — Deficit v delavskem zavarovanju. Zagrebški Okrožni urad je zaključil svoje poslovanje v preteklem letu z deficitom v znesku 5,140.543 Din, bolniška blagajna »Merkur« je pa imela 1.090.714 Din deficita. — Prvi rušilec naše vojne mornarice. V saeetku julija pri plove v naše vode prvi rušilec naše vojne mornarice »Dubrovnik«, zgrajen v Glasgowu. Naša komisija ga je že prevzela in na poskusni vožnji se ie zelo dobro obnesel. Dolg je 113 m..... — Češkoslovaška deea na Jadranu. V Sr-1't je prispelo v sredo 150 otrok češkoslovaških železničarjev n Prage. Odpeljali so se takoi v Dubrovnik, kjer ostanejo mesec dni v Češkoslovaškem domu na Lapadu. _ Sokolska župa Ljubljana opozarja v-&e edinice, da odele&eaieetn vseoefcertrtro g a z leta v Presti preskrbe od pristojnega sr^ske^a načolstva na članskih (sokolskih) legitimacijah potrđflo, da glede potovanja v inozemstvo ni zadržka. Tako potrjene lesritimaoije naj pošljejo župni upravi v Ujuhija.no. da jih predloži polici js«k i upravi, kj bo izdala skupni (kolektivi) potni list za vse clanetvo, bivajoče na ozemlju ljuhljanske sokolske župe. VdeufflO konzulata avstrijske republike bo preskrbe!« župa in poslala. vid'rrani kolektivni p 'ni list savezu SKJ. Skrbite, da bodo legitimacije pri župi do četrtka 23. junija, iupna upravi. _ Posebni vlak v Prago na sokolski zlet. odneije i« Beograda 30. t. m. ■zjutrao in bo sprejemal u deležnike, ki so se aa ta transport prijavili pri »Putniku«, na vseh postajali na progi Beograd —Maribor. Za vožnjo do meje je dovoljen 75% popust Vsak udeleznik ai mora kupiti na svoji vstopai postaji polovično karto do &t. Ilja dri. meja, ki bo veljala \\\-\\ za povrat esk. 2ato se ne sme naša vozovnica v Pragi eddatl. Popust velja na podlagi posebne legitimacije, ki »tajne 10 Din. Prijave sprejema -.Putni'kj: neiprekWc.no do Vključno JJO. t. m. Prijave se sprejemajo tudri samo za, vožnjo v Prago, in sicer stan«- II. razr. 3u4 Din, IK. 150 Din. — Stanje brezposelnosti. Dočim v Ljubljani bršaposeteost počasi, vendar pa staJ-no nazaduje, je zadnji teden v Mariboru in tudi v Celju števalo brezposelnih znova naj a slo. Vzrok je kr.za v nekaterih podjetjih, lsi so morala skrčita ali pa ustaviti obrat. V Ljubljani ima Borza deda v evi-denej 1170 brezposelnih moških, prejšnji teden pa 1360. Že-nsk je brez dela 183 (20?>. V Celju je p.r*i Borzi deda v evidenci S25 (|52) moskiti *n 155 (53) iensk. Mei moškimri je torej brezposelnost neko li-ko nazadovala, zato se je pa za 150% j TIHI) U Prd ženskah. V Mariboru je brez dela in aasluifea S3€ (732) moških in 1S3 (309) žanak, v Murski Soboti pa 343 (345> moških in 9 žensk. V Kočevju se je poJo iaj izboljšal. Tam je bilo brez dela 175 oseb, ker je bilo ustavljeno obratovanje v tekstilni industriji. Ta teden je podjetje zopert začelo obratovati. _ Zveza bojevnikov Ljubljana priredi letos 10. julija svod vsakoletni tabor na Bresjah. Polovnona vožnja je dovoljena na vseh progah savske im dravske banovine do postaj Otoče in RadevAjiea ter volja za vse udeležence. Na odhodni postaji se kupi cel vb Savi; Eržen Fr. Franc, Banjaloka, Gabr-. vec Benedikt, žiri; Golob Ivan, Kamnii; Hriihertnak Edvard, 2iri; Justin Oiril, žiri, Klemene Franjo, Sevnica; Knez Rudolt, Lesce; Košča Franc, žkofja Loka; Koš meri Vinko, Zagorje ob Savi; Kotm-k Jo sip, La?.ko; Mrak Jože, Mengeš; Ogorele. Al-bin, Ljubljana; Pavlic Efirem, Trhovlje-Vode; Perkavec CejRstin, Šmartno pod Šmarno goro; Rivo Maks, žlalec; Rihar Hafael, Trbovlje; Sacherl Janko, škofja I^ka; ftmodič Ant.. Hajdina; Smole Izidor, Mensreš; Svete Stanko, Zg. Tuhinj; Vidmar Miroslav, Gor. Radgona; Vodopi'-vec Sta-nko, Sodražica; Volk Stane, Hrastnik; Vrezec Milan, Ribno; Vutkovijč Srečko, Sevnica; Zavrs/nik Albin, Hrastnik; Zo mer Fr., Sevnica. Tečaj se otvori 4. julija ob 8. zjutraj na Sredn.i-i tehniški šoM v Ljubljani (pjiiUičje). — V domovino dr. Tavčarja in Ivana Cankarja. Za izlet, ki ga priredi jutri ekskurzijs-ki odsek JUU in kii smo o njem poffcrobneje poročali v četrtkovi številk:. vlada neobičajno veliko zanimanje, štev; lo prijavljen cev je naraslo nad pričakovanje in je le nekaj mest še prostih v tretjem avtobusu. Onim izletnikom, ki se žele pridružiti ekskurziji, so prosta mesta §e na razpolago. Cena za celodnevno avtohus no vožnjo Ljubljana-škofja T^oka .-Poljan sk a doli na—Ž*ni_Logate c —Vrlin i.k a—Ljub i'ana stane 55 Din ter je v tem všte+o tudi kosilo psi g. Sorliju v Gorenji vas.i Točen odhod je oh 8. izpred centralnega avtobusnega postajališča pred Figovce.m Dunajska cesta, lalet se bo vršil v vsakem vremenu, ker ni pričakovati trajnega deževja. Podrobnejše informacije in pnijave v tajništvu JUU Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 ali pa pol ure prod odhodom avtobusne karavane. II „GURK1N" sredstvo za konserviranje sadja in zelenjave — se dobi v vseh trgovinah z mešanim blagom. — Marxov »Kapital« v slovenskem prevodu. Kofflzoreio »Svobode« v Ljubljani sklenil iizdatii v slovenskem prevodu Marsov >Ka*pital<, in sicer po sadnji izpo polnjeni Borvha.rdtovn ljudski Izdaji. Prevod se prifpravlja že tri leta. Priložen mu bo tolmač tujk in znanstvenih izrazov. Knjiga laide aa 20 tiskanih polah velikega formata an ho stala v pJatmd-bora Udruženja vojnih invaHdov v Ljubljani, ki še niso prejefei od invalidskega sodišča v Beogradu odloka, naj se ja»vijo v pisarn i odbora Sv. Petra vojašnica v Ljubljani. V interesu vseh invalidov ja, da se zanesljiivo »glase do 22. t. m. — Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. _ Krekova koča na Ratitovcu bo odprta in osikrbovana šele oi sobote 25. t. m. — Krpališee v Retečah, ki se je Ljubljančanom zelo priljubilo. bo ob lepem vremenu otvorjeno v nedeljo 19. t. m. po prihodu kopalnega vlaka. Pri otvoritvi bo sodelovala godba »Sloge« iz Ljubljane. 3oo/n _ Dobave. Direkcija drž. železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani spreje-ma do £4. t. m. ponudbe za doba'vo p'»cinkane žele/zne pločevine. Direkcija dr*, mdnika v Velenju sprejema do 25. t. na. ponudbe za dobavo ječmenove kav© v zrnu, do 37. junija t. L aa dobave rečnega gramoza in do 4. julija za dobavo krajnikov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani intere &entom na vposlod. _ Prodaja raznih kep in irnešenth čevljev se bo vrAila 13. juiida pri komandi dravskega žandarmerijskega polfc* v L>n*» ijani. Predmetni oglas ja v pisarni Zborn.i-oe za TOT v Ljubljani interesentom na vpogled. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa lepo in toplo vrani«. Včeraj je bilo aksraj po krajih naše države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 24, v Splitu *3S, v Zagrebu 23, v Ljubljani 21.«. v Mariboru 20.1,, v Beogradu 18. Pavi je kazal barome- ter v Ljubljani 763.5, temperatura > znašala 9.2 »topin ie.. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovute« št 48 z dne 18. t. en. objavlja uredbo o izpremem ban in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, dopolnilni sporazum k pogodbo o trgovini in piovitvi med Jugoslavijo in Italijo ter 8 objav banokc uprave o pobira«>u trošarine v letu 1932. — Raspust društev. Jugoslovanska strokovna zveza rudarjev skupina Mežica in Lovak-'. klu*b pri Sv. Tomažo st* rnzpuščene, ker nimata pogojev za pravni obstoj. — Silno neurje v Bocan&ki krajini. V četrtek je diivjada nad Bosansko krajinu nevflhta. Nad Teslicom in okolico se je utrgal oblak Zaradi naliva se je vdrl tudi pda.b zemlje na progo državne gozdne železnic« Doboj—TesliČ. Plaz se je zrušil na progo sekundo pred prihodom vlaka Lo-kojmotijvo vlaka je zemlja deloma zasula, sfieer se pa vtiaku ni pripetilo nič hudega, ker se je zaradi vzpona na. progi ramah lahik« u6taviil. Nevihta je divjala tudi med Banjaluko in Jajcem. Narisi so bili toMJki, i a je voda preplatila tudi ces-ie. Neki a.vtobus. ki je prihajal ia Splita s 15 pot-n'hkii, je za*šel v vodo in se ptrevmil v jamo ob cesti, katero je zalila voda, tako da je ni biko apaziti. Potnikti so morali poska-ka-ti v vodo, da so se rešili. Avtobus se je močno poškodoval. Slična nezg<- ia je doletela tudi drusi avtobus, ki je prihajal ^z Jajca. — Novosadski slikar toži Abe^inijo. Pn-1 mednarodni razsodiščem v Haagu se bo vrSi-la te dni obravnava proti abesinskemu česa r&tvu v zadevi izplačila 50.000 zlatih fran kov novo*adskemu slikarju Anastaziju Bo-cariču, ki se je seznanil v Carigradu s pooblaščenim ministrom Abesinije Valpijem m ga portretiral. Minister ie bil pozneje premeščen in je vzel portret s seboj. Portret Je zbudil v Abesiniti splošno pozornost in ko i» prišel v Carigrad nov abesinski poslanik, je naročil Borariču, naj naslika abesinski državni grb. za kar mu je obljubil »0.000 zlatih frankov. Bocarič ie grb na&likal, denarTa pa ni dobil. Ker ima pa v rokah ponodbo. mu bodo morali najbrž honorar izplača«. _ TARMOL bo 66HH najbobse vaSO obleko pred ^Vr>dli.Vvimi moli Tairmol izdelujejo vrhem~t«rh.na*. Ljubljana. Mestni trg 10 in se dobi v v*eh lekarnah in dro vorijah _ Grenčie.a >Franz Joaef« re*r; ta* nabranih gnilobnih strupov. Iz LitiMiane _li Se n«feaj o blagopokojnemn Move*i->-Ijnhu Kollmannu. Kadar je kdo njegovih uslužbencev obolel. je prijel gospodar za vsako delo. da je ostalim pomagal. Ce se Je katera njegovih namešrenk možila, ji je poklonil cel koš porcelana. Kolikim dečkom Je bil rajni birmanski boter! Nekoč ie dobil več prošenj, da bi dečkom birm^ vezal. Ea v^ake^a birmanca je imel pripravljeno molitveno knjižico in po enega jnrja. Ker pa so tisti dan v«i de&i razen enega iaOStaH, je dobil birman-c v dar knjižico in vse jur3e, ki so bili namenjeni ostalim. _jj Nove hiše in vile. Med Dunaisko in Vodovodno ces>to onstran Stadrona z*d3 železniška uprava svojim u^.uzbence^ šesto t.rinadst*ropno ©.tanovanjako hi*o. Zda^ je v dem zidanje prvega nadstropja. V štirih hišah so te stranke, peto poslopje se ometava Zidanje šeste hjiše vodi stavbenik Bmn.l Tomažnč. — Ob Vodovodni cesti ai zidata Karel in Rozalija Germek visokojpritlieno, enonad.stropno domačijo V dobrih dveh mesecih bo hiša dozidana Zida mu stavbno .podjetje Ivan Slokan. — V Trstenjakovi ulici v bli-žini Duna>ke eeste »i postavi hiiso zasebni uradni-k Franc Vilhar. Tu je bila nekdaj jama, ki ao jo pozneje zasuli. Zato je, svet tako mehak, da morajo napravit.! v Ueh več betonskih stebrov, na katerih bo s^alo temeljno Zidovje. V vriLi bodo stanovanja vj^okem pr'tiWčju dn prv^m nadstroipju-Podstrešnih sob ne bo, ker bo imela stavba ravno streho. Zidarska dela vodi mest ni stavbenik Emil Tomažič. —lj Proti zapoalitvi tujega delavstva, V naAi gradbeni indu^trij^i sicer mi tako hude knize, kot v drugih industrijah, vendar je opažati, da ae tudi letos manj gra-1i, kakor lani, ko je bila ena najboljših sezon. Zato je seveda razumljivo, da v gradbeni strokd niso prišli vsi sezonski delavoi do zaslužka, na druga strani je pa pes, da v naše mesto vedno bolj silijo tu,>: delavci, zlasti z juga države, Dalmatinci m Bosanoi delajo mnogo cenejše, kakor naši delavci, ker nimajo takih potreb, kakor naš delavec, kij se ne more zadovoljiti s tako skromno hrano, ima pa tudi večje kulturne potrebe. Ker je navail delavcev z juga vedno večji in ker so ogroženi r*si domačega delavstva, se nameravajo tukajšnje strokovne delavske organizaovv stavbne stroke obrniti na bansko upravo, S prošn.0, naj 7aščiti domače delavstvo. —U Ljubko olepšanje je včeraj zjutraj y*reeen et.vlo obiskovalce Tivolija. Okro2 vseh kandelabrov Glavnega drevoreda so kar če« noč iz belega peska zacvetele bujne pelargonije v treh najlepših rdečih od-tentDih. kakor bi se okrog kam^nrfcib podstavkov vili zeleni, z rdečim cvetjem pre-pieteas venci Kakor čud-ež so l.udje občudovali ves dan rožice, ki so zrasle sredi trde bele ceste iz sa*nega peska, saj tudi aikjer ni videti orne zemlje, ki bi bile vanjo vsajene, niui lončkov, ker so zakopan, do vrha v tla in skrbno zasuti s peskom Če bi se pognal studenček iz trde skale, bi ne bil tako nepričakovan, ne tako živin očarljdv, kot je lepo to žareče cvetje iz razbeljenih tal drevoreda! In vendar je že proti večeru, ko je promenada najživah nejša, ležal iz trde ceste izruvan In prevrnjen ionček z zlomljeno cvetlico ob kandelabru. .. Kak prešeren in preradoveden malček je pač pobegni! mamica _ kaj Se! Naši zorni, nad©bU*3t tn inteli gent»i mladi! kavalir ji s t podajo BO pnoeae na-di fea eofcljaje po rolah kot govedo po g^Ufei, U ne vidi. kad X««^a *» »^»oJ • • • —lj Na jutrišnjem javnem telovadnem nastopu Sokola IV nastopi tudi kolaaaraki bataljon ped vodstvom br. pedporečntka Djordjeviča. Ta točka bo posebno Ranlmi-va ter bodo gledalci prišli povsem na svoj račun. Sploh pa bo program peater tn bogat, zato naj nihče ne okleva ter se naj* udeleži te lepe prireditve. Začetek cb 15.S0. —lj Tramvajsko progo, ki so jo umnu ravali obnovrti letos, a težavo vzdržujejo Tirnice so na nekaterih krajih *koraj pov-sam obrabljene in vedjio se aesodajo, kev n i majo trdne podlage. Tia- je posebno obrabljen na Poijaaakš cesti, k}er vozijo stari tramvajski vosov i s tak šav m hruščom in trušči-m, kot da se vali a planine plaz. Te dni tir popravljajo in morali so tudn pre-menjati nekaj tirn-ic z novimi, ker so se tramvajska kolesa že drgnila po cestnom tlaicu. —Jj Zoisova piramida je bila že prav vi£->ko obrasla z brsjjanom, tem lepim vedmca*denim simbolom nesmrtno« ui, mei braloanom ao se pa s»vetili sv&tlozele-ni ii-suioi Vettchove divje trte, ki jeseni zagori z rdečimi plameni, a med obema se je prepjetai kovačnik in komaj čakal, da razvije svoje nežno rožno cvetje, ki po njegovi obliki ljudje vso rastUne iBMMjc^O tud»i >kozjri parkeljoi^: in zlasti ponooi napolni svojo okolico z najslajšim vonjem Pirajmiiia je bila postavljena v spornim veji kesa Žige Zoisa ki ga v zgodovini Slo vencev — kakor njegove piramide _ nik- do ne more prezreti, in to piramido moža ki je bil dobrotnik bednega, komaj probujajocega se naroda in »ploh vseli bednih, so ovijale rastline, kakor naj bi naše spošrova.nje in naša hvaležnost ov-. jala ime velikega mecena, a vendar so po di vdani suro vezi že večkrat potrgali ovrjal-ke s spomenika. Kaj bi storili s človekom, ki bi zmetal cvetlice z oltarja? Tudi pira-n>ida je oltar, kri narod z njim Časti svoj^-2;a FaUfcega dobrotnika, pod njo pa leže hršlijan. trta in kovačnik — žalosni doka ?A, da med nami aive ljudje, ki tega imena niso vredni. __lj Vsa z rododendronom okrašena j? bila včeraj Ljubljana, saj so tesra pre.kras n°ga cvetja prinesli poln** jerbase z GolS . otroci z Jesenic in okolice, kjer pa rod.-v dendronu pravijo >bnrja«, drugje mu p.' leno po domače reko tudi sleč, gričevnik. pljuvanec ali pa dragom astn;k. Velike šoipke lepega rožnega cvetja so prodaja 'i po dinarju, da je le redikokatpri Ljubljančan prišel, brez šopka domov, mnogj so oa no*iii seboj kar polna aa(nooia planinslkilh rož, a tudi reivnji ot.roc.i bo se s kovaoi v ■••pjp'h veselih obrazor- vrača' k " -:'n staršeim na Gorenjsko, da nam nabor o sveMh ovetlac. —-lj Nocoj gostujeta v naši opereti dva ugiledna člana mamborakega glo\Mktoraja in njen huzar«. Gdč. P. UdoviČeva, katera uapešno deluje v Mariboru kot operetna in oporna pevka, bo nastopila v naslovni vlogi omenjene on orete, njen partner ^ vlo«rj poslanika C ur. l:.ghta pa bn nam že dobro znani karakter mi igralec g. Vil. Skr hinšek. Na to zanimivo gostovanje opozar jamo naše. občin.>r.vo. _lj Manjše zidave. Inž. Mirko Sušteršič, kt ima svoj vilo na voealu llujske in Mariborske ulice. Je napravil moderno betonsko vrtno ograjo. K poslopju samemu pa dela enonadstropni prizidek. Zidanje vodi stavbno podjetje Anton Mavric. lj Obnova hiš. Na Tržaški resri se popravlja in obnavlja Golobova nekdaj Gjudo-lova hiša. Delo ima v rokah Piva slov-nska zidar, zadruga. V Soteski, v tej tako tihi in mirni ulici, stoji zidarski oder ob enonadstropni Cudermanovi hiši št. 6. Najprej se popravlja omet, nato se proceljp čedno prr-beli. Obnovo izvršuje zidarski mojster Josip Mo&etič. Tako se mo«to lepša na prometnih cestah kakor tudi v ulicah, ki imajo malo osebnega prometa. _lj v kavarni »Viadukt« danes koncert. Odprto do 4. ure zjutraj. 370/n —lj Zopet Izvrsten zvočni tednik of> filmu »Gloria« v Klttnem kinu Matiei. V tekočem tednu bomo videli v najnovejšem Foxovem žurnalu tragedijo francoskega luksuznega parnika »Philippara«, ki je zgorel v zalivu Aden. Videli bomo tudi nesrečno vožnjo zračnega orjaka >Akro-na« ob priliki prvega prleta na zapadni obali Severne Amerike, ko ?e je moral boriti a silnim viharjem. Slednjič bomo videli 30.000 Indijcev mohamedancev pri molitvi po ulicah mesta Delhi. Seveda je zastopan v žurnalu tudi sport in sicer tenis, skok, ples in jahanje. Skratka, vele-zanimiv žurnal, ki bo občinstvu gotovo ugajal. _jj Vpisovanje za Sol. leto 1932 33. Na državni manjšinski osnovni šor! z nemškim nčnim jezikom ter poukom v »loven-šč^ni in srbohrvaščini bo vpisovanje dečkov in deklic za 'I. razred v ponedeljek m torek, t. j. 20. in 21. junija, vsakokrat od 11. do 12. — Cojrova c. 5. I. nadstropje _ d OSTJO, _Jj I. deška meščanska šola na Prulah ima v nedeljo 19. t. m. razstavo pismenih in risarskih rzdelkov. RaA'nateljstvo vabi starše in prijatelje šole, naj si j« ogledajo Otvoriena bo od 8. do 13. _li Vpisovanje učenk na Hcejskf osnovni šolj v Ljubljani se bo vrši'o za prvi razred 20. in 21. junija t. 1. od 8. do 12 dopoldne v poslopju Mlad;ke Zdravniški pregled teh učenk bo 2-5. junija t. 1. ob 5. K prog ledu mora pr'"t: vsaka u^^nka Za vse ostale razrede se bo vršiln vo^«tr»vanje v Mladiki 30. junija i«n 1. julija t. 1. od S do 12. dopoldne UpTaviteijioa. _ V vseh drooerijah se dobi priznano v infekcijsko sredstvo S A NO FORM v originalnih stoklen^ah! 351-n —lj Umrli so v Ljubljani od 10. do 17 junija. Koliman Robert 60 let. veletrr^vec in veleposestnik. Mestni tre 7-11: Ahcir C ril, 30 let. trgovec. Celovška c. 56. — V ljubljanski bolaiei umrli: Guzi Ivan 47 let ^uga mestnega tržnetjt nadzorstva V*»liVfl ?olnar«k« ul. K>: DftteT Franc 46 let. katastarski inaoektor, Križevniška ul. 7; Bašelj I Vinko. 27 let. tajiar, koprivnik 25; Hoče-I var Jozet, o dn? »m pu««ati. k.i. Uwr k* vas |j \'elkonw* V^lado. 2b let, artist *ejem; Fmnk Milen«, i leto Klan* ^ kraji.;; Fraintz brane, 18 let. d fšk, ! m, ob£. Šmartno pod S. .».. Bernard >L,. an, l mesec. ->in fcluge Josipa, i.. -a pl 1; Stolnik Franc, 20 :et. un',>bolnik \in^ki vrh 0*aj i'tuj, Kop i rdii^ 6 miKiev. »m viaicuke Luee *rcz (Jonofi pad; t -Milko. 6 mesecev, iin pekov pomočnika, G'inve, Tržaška c. 3; Ko n C na lotite^. 10 let, sin posestn'ka Franca Polie 17. obč. Triiaee* Forštner karolina roj Fajdiga 24 let. iena steklarja, Hrastnik l.Sb: KoArmna Leopold. 41 let. čevljarnk' rvomočnt< ler-*e 47; Hrovat Marija. 29 let ztr;« po*, ka Mihaela, Reber 25. srez Novo m&sto; L>ražil Štefan. 47 let. tiskar Resljeva c 3: Klanj.;ok Oskar. 1 leto, sin elektromonter'a. Bol Logatec 39. —4J Na Glincah je fletno, a še n'kdar ni bilo tako luštno k<*t bo jutri, ko bodo im^ilii Olinčanje žopnanjiv Serekda ne bodo l>raznovali sami, saj so nacvrl: boba ta vso Ljubljano in tudi drugih dobrot, sladkosti in zidane volje ne bo manjkalo —lj Prireditveni odsek »Soče« priredi jutri 19. t. m. izlet Cea Gotcvee, Orlje | -sičji grad, pri gradu kratek rdmor n ogled gradu, potem dalje v Škofljico. V gostilni Javomik oddih in okrepčilo. Povrat ek z vlakom Zbirališče na Dolenjskem mostu. Odhod točno en četrt na dve. — Člane Un prijatelje »Soče« ter ljubitelje narave vljudno vabimo na ta izlet. — Člani, ki se tega izleta ne udeleže, naj se udeleže izleta >Kranjsrk sokolske *upe* v 9tra4U MU pri Kranju ali pa javnega nastopa Sokol skega društva Ljubljana TV v Ljubljani. V ponedeljek 20. t. m. ob 8. zvečer seja Prireditvenega odseJca v restavraciji .»Zvezda«. Seja obvezna za fM članice in člane. —lj Sokol Ljnhljana n p n redi dre vi na realki točni ob 20. predavanje s skiop-tičnimi slikami o >Znamenitostih Prag««. Predaval bo brat Branimir Kozinc. Ker je predavanje zelo važno zlasti za ude U ce vsesokolskega zleta koncem tega meseca in začetkom julija, vabimo vse članstvo bratskih sokolskih društev iz Ljubljane in okolice, da se predavanja udeležijo v čim večjem številu. Vstop prost. Prosvetni odbor Sokola IT. Zdravo! —lj Godb« Vlč-Glitioe priredi na žeg-nanjsko nedeljo na senčnatem vrtu pri >Travnu« na Glincah veliko vrtno veselico s plesom in srečolovom. Ker je čisti do-bič?k namenjen za novi godbeni inventar, najvljudneje vabijo vsi prijatelji lepa glasbe. 309 m —lj Pevsko društvi >Kra4covo.Trtiovftf bo tudi letošnje leto dostojno proslavilo svojega patrona s veliko vrtno veselico v nedeljo 26. t. m. v Koleziji .ffiO/n —lj Dediči tvrdke Franca K< Uman na v Ljubljani naznanjajo vsem cen j o malcem, da se otvori trgovina takoj po končanem sodnem postopanju. 3fi7,'n —lj Rolo juge v botejn MW«nov. ielhno mm mnoaro napuhov. —lj Dunajsko pranje, svetlolikanje Šimenc, Kolodvorska uMca 8. Pri glavobolu, omotici, šum^ujn v ušesih, por-it^enem spanju, ^lfibovoljno sti, razd^nženosti, sezite takoj po staro-preiskušeni »Franz Josefovi« g^enčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bnkni p.^-vda rja jo, da je »Fmnz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. sFranz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Celja —c K jiifnSnjt posvetitvi cerkve sv. S» ve v Celju se bodo pripeljali v Celje po leg nekaterih članov vlade m številnih za atopnikov beograjskega javnega življenja ter udeležencev iz vse ostale države rudi Nj. Sv. patrijarh Varnava in trije pravo slavni škofje, ki mu bodo as«tirali pri posvetitvi in sicer: episrkop noro ustanovljene zagrebške mitropolije dr. Maksimilijan Hajdin. episkop ha ki dr. Irinej ČHrić in episkop zvorničko - tuzlanski Nektari i ft Krulj. —c Opozarjamo na nocojšnjo predstrn <» ljubljanskega delavskega in govornega zbora »Svobode*, ki bo gostoval v tukajinjem mestnem gledališču ob pol 21. z dramatiziranim Cankarjevim »Hlapcem Jernejem in njegov pravico«, ki ga je priredil Ferdo Delak. Vstopnice se i1. Se v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšck na Kralia Petra cesti, zvečer pa pri c'cda' >ki blagajni Vstopnina ie zelo znižana. —c Jutri zvečer vsi na komer t Celjskega pevskega društva, ki bo « korist cerkve sv Save ob pol 21. v veliki dvorani Ce'i sega doma. 'zbirajo sc ieatq \stopriine le prostovoljni prispevk'! —C Pojasnilo glede seje batto\ inske^a odbora »Jt:gos]ovensk.e radikalne LmetsLc demokracije«. Z ožin j m na razna vprašanja pojasn ju jemo. da se vrsi v nedeljo, dne 19. junija 1032 v Celhkem domu v Celiu fe seja članov banovinske«;* odbora IRK F) in ne zbor strankincaa članstva Vsled te--a tudi gg. ministra dr Kramer in Pp poročata le odbornikom o internih vpraKa-v;h organizacije Vsi člani odhora so do-Sdi osebna vabila, ki veljajo kot legitimacija za vstop v sejno dvorano V kratkem pa se bo vH5il v Celju članski zbor na katerem bosta poročala rjo ministra in narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. »SLOVENSKI NAROD«, dno 18. junija 1032. Ljubavna pisma Bernarda Shawa 30 let je dopisoval s slavno igralko Ellen Terry in ona je bila kriva, da je ostalo samo pri teoriji Angleška epistolografija, ki je morda najbogatejša epistolografija svetovne literature vobče, piše F. Tetauer v »Lidovyh Novinah«, je obogatela za izredno zanimivo zbirko. Gre za ljubavno korespondenco Bernarda Sha-wa s slavno angleško igralko Ellen Terrvjevo (umrla leta 1928), obsega-jočo 310 pisem. To je dragocen pripomoček za spoznavanje vodilnega angleškega dramatika in njegove največje igralske sodobnice, pa tudi za razumevanje socijoloških, moralnih in estetskih pogoiev angleškega gledališča v letih 1892 do 1922. Dopisovanje se je pričelo leta 1S92, ko je bila 44 letna Ellen Texry na višku svojih uspehov kot umetnica in žena in ko je bil 8 let mlajši Shaw dramski kritik »The Saturdav Re-view«. Prijateljski stiki, ki so se razvili med obema, so trajali skoraj 30 let in ves čas sta si dopisovala. Začetki dopisovanja segajo v dobo pred Shawovim zakonom in bogati dokazi iz te dobe kažejo poznejšega puritan-skega proroka in patriarhalnega apostola v presenetljivi luči. Shawa vidimo tu kot strastnega in razigranega ljubimca, ki sicer gasi ogenj svojega srca samo na papirju, zato pa tako, da vesten čitatelj ne more dvomiti, da ni bila Shawova krivda, če je ostalo samo pri teoriji. Ellen Terry je napravila iz Shawa zaupnika v umetniških in osebnih zadevah. Shawu je pa snizila ta igralka nasprotno za vzor predstav o ženski in ljubici. Skratka, bila sta zaljubljenca v vsakem pomenu besede, razen tehničnega pomena. Shaw je hodil gledat vse shakespearovske jirnaklr le, ki jih je predstavljala Ellen TeTi" v jeva, ona je pa gledala na Shawa skozi luknjico v zastoru ter kupovala »The Saturdav Revie\v«. Površni čitatelj bi utegnil videti v klasičnih ljubavnih pismih Shawova ljubavna pisma Terry-jevi in vice versa primer didaktične in trgovske korespondence: toliko je namreč v teh pismih shawovskega materijala, vsestranosti m dela. Poleg komentarja dobe, kritike umetniških sodobnikov E. Terrvjeve, shawovske filozofije, etike, politike in ekonomike je tu mnogo odstavkov, ki se dajo pri* merjati samo z ljubavno poezijo. V pismih, ki so po vsaki besedi shawovska, se jasno očituje svojevrstna glava, spominjajoča bolj na ' možatega Marchbanksa (iz Candide), nego na bradatega nosilca Nobelove nagrade. Značilna je tu erotika (resnična in vroča), večkratno izpopolnjena s sha-\vovsko filozofijo in politiko, in tako se razvija pred čitateljevimi očmi neobičajno in pri tem neerotično dejanje. Genijalni avtor odpira svoje srce genijalni igralki, da naslovi v naslednjem hipu na svojo materinsko teoretično ljubico (njena krivda) moralno pridigo, da jI svetuje v stiskah ali vsaj dra-maturgično popravi njeno neizČrpano vlogo v tem ali onem Shakespearu. Več let je pregovarjal Shaw Terrvjevo, ki je v njej videl idealno predsta-viteljico za nove drame, naj zapusti slavnega elizabetinca in obenem modne francoske avtorje in se posveti »resnični umetnosti«, kreaciji Ibseno-vih m Shawovih iger. Več let je izpod-kopaval z diktatorsko opozicijo dolgoletnega in največjega partnerja E. Ter-ryjeve sira Henry Irvinga, ne da bi pri tem pozabil zagotavljati ji svojo ljubezen, ki je nje resničnost po zas'u-gi pogostih pismenih intermezzov Izven vsakega dvoma. Neprestano ji ie prigovarjal naj se z njim sestane, ona ;e pa obetala uslišati njegovo žei.i» pa se je znala menda po slutečem ženskem instinktu spretno izogibati sestanku. In tako dobiva ta nenavadna ljubavna korespondenca čedalje bolj značaj rafinirane igre. ki v nji partnerja igrata resnično, toda z nekakšno zavestjo, da se prav za prav nič ne more zgoditi, kar pa ne prikrajša njunega dopisovanja na spontanosti, niti na često zelo intimni neposrednosti. Shaw pri tem nikoli ne neha biti galanten vitez, duhovit kavalir in ognjevit ljubimec, čeprav podvrže predmet svojega pismenega oboževanja včasih celo nekoliko drastični vzgoji, ali pa ko pripoveduje Ter-rvjevi o svojih drugih ljubeznih. Naravno je, da pri tvornem duhu, kakor je Shaw, ni ostalo pri tej korespondenci. Duševne vezi z Ellen Terry-jevo so vodile tako daleč, da je napisal za njo življenjsko vlogo: Ladv Cecil v »Spreobrnitvi kapitana Brassbotmda«. Ironija usode je pa hotela, da je igrala Terrvjeva to vlogo šele nekaj let po londonski premijeri, toda rudi potem z velikim uspehom. To je bilo že po srečanju obeh epistolografskih zaliubljen-cev, do katerega je prišlo slučajno in mirno lahko verjamemo, da proti volji E. Terrvjeve. Pismeno ljubavno prijateljstvo, najintenzivnejse do osebnega srečanja, se je ohladilo že nekaj časa pred Shawovo ženitvijo, potem se je pa polagoma izpreminilo v čisto prijateljsko razmerje, ki so bile v njem besede ljubezni samo vljudnost, spomin na flirt in pa košček koketerije pri dveh čudovito mladih starcih. Pisma se končajo leta 1922, ko je bilo Ellen Terry 74 let, torej 6 let pred njeno smrtjo in s tem je zaključeno tudi eno izmed poglavij Shawovega erotičnega življenja, ki je iz njega jasno razvidno, da je bila njegova ljubezen do velike igralke v resnici samo delo in literatura v erotičnem ovoju, čeprav je bilo njeno izhodišče zares ljubavno. Zdi se, da je ta izredno živa zve7a trpela pod pritiskom časa in izključitve E. Terrvjeve iz javnega življenja ter duševne in umetniške aktivnosti, čeprav jo Shaw izrecno napisal, da »Terryjeva zanj nikoli ni bila stara«. Tako je ostal od čudovitega prijateljstva, od imaginarne ljubezni in od epistolografične zaljubljenosti samo debel sveženj zanimivih pisem, žensko nežnih in materinskih, kolikor gre za E. Terrvjevo, ter ognjevito zaljubljenih, poučujočih in zabavnih, kolikor gre za Shawa. Mnogo pisem se je izgubilo, to, kar je ostalo, je pa gradivo za poseben roman o zaljubljencih, ki sta se Hotela sestati, ker nista hotela zlomiti neresničnega čara spiritualne realnosti medsebojne korespondence. In nobena stvar ne priča o višini kulture okolja, iz katerega sta izšla, tako, kakor bas dejstvo, da je mogla biti ta korespondenca objavljena v celoti, kakor se je ohranila. I Zaenkrat 6 let Snoči je bila pred dunajsko poroto zaključena obravnava proti atentatorju Matuski. Zaslišanih je bilo ie več prič, obenem pa prečitane izpovedbe onih prič, ki niso mogle priti osebno k razpravi. Popoldne sta prišla na vrsto psihijatra, ki ju je predsednik vprašal, če potrebujeta še kaj materijala in če je treba zaslišati še nove priče. Oba sta izjavila, da to ni potrebno. Priča trgovec Smolenskv je poslal pismeno izpoved-bo, ki v nji pripoveduje, kako mu je Matuška pravil o svoji čudežni rešitvi pri katastrofi pri Biatorbagv. Po eksploziji si je umil okrvavljeni obraz, sedel na kamen in si prižgal cigareto. Pomagal je reševati ranjene potnike izpod razvalin in lastnoročno rešil neko damo z otrokom. Ko ga je Smolenskv vprašal, kako je mogoče izvršiti atentat, mu je Matuška odgovoril: >Ne morete si misliti, kako lahko je to.« Zvečer je porotno sodišče izreklo obsodbo radi poskušenih atentatov na brzovlak Dunaj—Berlin pri Anzbachu in je bil Matušak obsojen na 6 let poostrene ječe in na plačilo odškodnine avstrijskim železnicam v znesku 5000 šilingov. Po prestani kazni bo pa izgnan iz Avstrije in izročen Madžarski, kjer bo odgovarjal za atentata pri Biatorba-gy in Juterbogu. To bo šele glavna obravnava proti njemu in ga torej glavna kazen šele čaka, Samomor slavne le talke Najboljše, najtrajnejše. Mie d' Aghonne: ^ (pu&toiovfke Roman Zdaj si na poti k veličini in slavi. Nikar se ne ustavi, pazi, da ne postaneš prezgodaj grda, kajti to bi te zadržalo sredi poti. XIX. Nedobrodošli mož. Klara je bila sklenila ne ganiti se z doma in njena trma je zelo vplivala na njeno mater in njenega moža. Njen mož je bil vse, samo potrpežljiv ne; končno se je razjezil in postal aroganten kakor postane Človek, ki ga poženo v skrajnost. Gospa de Marillac je zaman svetovala Klari, naj izpremeni svoje vedenje; vse prigovarjanje je bilo zaman. Diego je bil še vedno razjarjen in gospa de Marillac ni vedela, kje se je glava drži. — Povej mi, kam meriš s svojo trmo in čudnim vedenjem? — je vprašala svojo hčerko. — V Rim. Manjka mi Gregorio in kadar nisva skupaj, se mi zdi življenje neznosno, posebno tu, kjer se tako strašno dolgočasim. — Torej hočeš odpotovati v Rim? Dobro, pomagati ti hočem, da čim prej dosežeš ta cilj. Opozarjam te pa, da hoče, naj le odpotuje z menoj. Saj veva odpotuje Diego s- teboj. — O, to me prav n;č ne moti. Če kaj bo storil Gregorio, da ga odstrani od mene za ves čas, ki ga prebijem v njegovi palači. — Takoj moram pisati Gregoriu Torlianiju, — je pripomnila gospa de Marillac, — in mu sporočiti, da prideš . v Rim. Vidim, da drugače ne gre, igram pač važno vlogo, toda pripravljena sem reči markizu, da sem pustila v Rimu pri dobrih prijateljih denar. Porečem, da je bil ta denar posojen boH iz prijateljstva nego da bi se obrestoval »in da ca ni mogoče zahtevati nazaj od da- Lona Bernstefai, naturalizirana Francozinja, ki je dosegla v vztrajnostnem poletu svetovni rekord, si je v Biskri v Alžiru končala življenje. Malo pred samomorom, ko je bila že pripravljena na pot za novim rekordom, se je njeno letalo razbilo. Niso vse solze enake Ženskam radi očitamo, da znajo plakati, kadar koli se jim zahoče. O tem govore že sv. Avguštin, Tacitus, zlasti pa satirik Juvenal, ki pravi, da imajo ženske solze vedno v zalogi in čakajo samo ugodne prilike, da jih prelivajo v potokih. Enako spretno pa znajo baje ženske solze tudi zadržati. Ko so neko damo vprašali, zakaj v gle* dališču med predstavo tragedije ni plakala, je baje odgovorila: Saj bi bila rada plakala, pa sem povabljena nocoj k znancem na večerjo. Niso vse solze enake. So resnične solze, ki -»ri njih gorje resnično obču» tirno, so solze, ko se v žalost samo si* limo, in so slednjič velike solze igralk na projekcijskem platnu, ki so samo kapljice ^Hčerina. Igralci in igralke bi lahko o solzah marsikaj povedali. V IV. dejaju »Theodore«, po prizoru, ko ubije Marcela, se je vračala Sara Bern* hardtova z odra glasno ihteč. Nekateri igralci se tako vžive v svojo vlogo, da se je niti po predstavi ne morejo otresti. Njihove solze so resnične, oni ne igrajo, temveč žive. Če pa tega ne zmorejo, imajo na razpolago druga sredstva, da privabijo solze v oči. Igralka, ki svojo vlogo navadno pre* življa, se nekega večera ne more vži* veti v njo. Prikliče si torej v spomin žalosten trenutek iz svojega življenja, ko je plakala in čutila resnično gor ječe to ne zadostuje, pomaga čebula, skrita v žepnem robcu, ali pa se zagle* da v močno luč, dokler ji solze ne pri* teko v oči. Modemi psihologi so pa poleg te* ga ugotovili, da lahko človek izzove tako fiziološko stanje, ki ga navadno spremljajo solze. Poskusimo dati obra* zu tragičen obraz. Usta se nakremžijo, oči postanejo otožne, nozdrvi se raz* širijo, obraz dobi izraz silne bolesti in solze kmalu priteko po licih. Toda tu je potrebna vaja. drugače ne gre. Kdor pa tako dobro obvlada svoj obraz in kdor pridno vežba, postane kmalu gospodar svojih solz. Nasprot= no pa lahko solze tudi ustavimo, če poskusimo dati obrazu vesel izraz. Ka* kor smehljaj, tako lahko postanejo tudi solze nekaj napol konvencijonalne* ga, tudi one imajo svojo koketnost in svoje male laži, če se n. pr. dedič v srcu raduje, obenem pa preliva solze ob smrtni postelji bogatega sorodnika. Nediskretni kralj mode Znani pariški kralj mode Paul Poiret spada med one ljudi, ki hočejo biti na vsak način središče pozornosti. Več let je slovel po^vsem svetu, saj ni bilo nobenega pomembnejšega novega vzorca, ki bi ne šel skozi njegove roke. Toda na svetu je vse minljivo in tako je zatonila tudi Poiretova zvezda. Zdaj, ko n več kralj mode. je poskusil svojo srečo na nov način. Izdal je zelo ne-diskrtmo knjigo »Ko sem oblačil epoho«. Ni se pa še poleglo razburjenje, ki ga je povzročila ta knjiga, že se pripravlja Poiret izdati novo knjigo, ki bo dvignila med gospodo po velemestih še več prahu. Knjiga se bo imenovala »Revenz-y«. kar pomeni vrnite se, ali pridite zopet. Poiret pripoveduje v svoji novi knjigi, kako je doživljal ljubavne pustolovščine. Pikantne zgodbe so odkrite često do brutalnosti, junakinje sicer niso omenjene s pravimi imen:, pač so pa opisane tako, da lahko vsak človek s prstom pokaže na nje. Doslej je imela samo ena prizadeta pogum odgovoriti. Zdaj je žena zna,nega pisatelja. Za tisk ima pripravljeno "mjigo, ki se bo imenovala »N* y revenez pas«. (Ne vrnite se!) Jugoslovenski kolesarji na krožni vožnji po Madžarski Kakor znano, priredi madžarska kolesarska zveza od 29. t. m. do 3. julija mednarodno amatersko krožno vožnjo po Madžarski. Organizacijo te vožnje, ki znaša »kupno 1017 km in je razdeljena v pet etap, je zveza poverila političnemu dnevniku »Ar Est«, pod pokrovitelj-stvom višjih državnih funkcijonarjev kakor tudi predsedniku narodnega sveta za telesno vzgojo. Etape, ki se bodo vozile, so sledeče: 1. etapa. 2°. junija Budimpešta-Szolnolc 0om 196), 2. etapa. 30. junija: Szolnok-Maskolc (km 300). 3. et^pa. 1. julija: Mis-kolc- Debrecen (km 237), 4. etapa. 2. julija: Debrecen-Hodmezovdsarhelv (km 306), 5. etapa. 3. julija: Hodmezovasa rhely-Budimpešta (km 188). V madžarskih krogih vlada za to kolesarsko prireditev veliko zanimanje posebno &e, ker bodo na njej sodelovali koledarji sedmih narodnosti, in sicer: Madžarske. Francije, Italije, čeSkoslovaike, Jugoslavije m Avstrije. Vsak izmed teh držav posije na start »tiri svoje dirkače, Madžarska pa postavi dve skupini po štiri. Seveda bo nas tu zanimalo sodelov-anje naAe četvorice. Kakor vemo, se naši kolesarji zelo poredkoma udeležujejo mednarodnih voženj. Ze lansko leto so nam na balkanijadi pokazali, da ja inozemstvo za nje trd oreh, zato tudi tu ne bomo računali na uspehe, kajti nam je znana razlika kolesarskega razvoja pri nas in drugod, čeprav pri nas že vsak otrok vozi kolo. Da pa se ne bo naša reprezentanca kar tako podala na to važno vožnjo, je komisija Ko-turaškega saveza sklenila prirediti jutri. 19. t. m. ob priliki celjske zvezdne dirke tudi izbirno dirko na progi Zagreb-Celje, Zagreb (km 300), ki naj bi določila naso četvorico za Madžarsko. Od izida te dirke bo torej odvisna udeležba Jugoslavije na madžarski mednarodni krožni vožnji. Ce bo povprečma brzina dirkačev znašala jutri nad 31 km na uro. bo že kaj. nasprotno pa se mi ne smemo prikazati med dirkače, ki vozijo 35 in več km na uro. _ Međkhib&ke kolesarske dirke »Save«. Kolesarsko in motociklistično društvo >Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 26. t. m. medklubske kolesarske dirke na progi Vič—Planina—Rakek in obratno. Start in cili na Vicu pri km 3, začetek ob 14.30. — " I. Glavna medklubska dirka: Vič—Planina—Rakek in obratno. H. Med-klubska juniorska dirka: Vič—Logratec in obratno, m. Dirka novincev: Vič—Vrhnika in obratno. IV. Seniorska dirka na 4 km. Za vse navedene dirke so določena lepa darila bfi kolajne. Splošna določila, l. Prijave so brez prijavnine. 2. Tekmo- ODOL je visoko koncentrirana uslna vocua. par vbrizgov zadostuje. ODOL ie zelo štedljiv v gpsisAL ODOL je tedaj pocenL vati imajo pravico vsi dirkači, včlanjeni v koturaškem savezu kraljevine Jugoslavije. 3. Vozi se po dirkalnem pravilniku kotu-raškega saveza. 4. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost. 5. Vsak dirkač doba svojo številko z vplačilom Din 10.—, ki se pri vrnitvi iste vrnejo. 6. Nalogom vodstva dirke se ima vsak dirkač brezpogojno pokoriti. 7. Protesti se upoštevajo najkas-neje 10 minut po izvršeni točka z vplačilom zneska Din 50.—, kateri znesek se vrne, ako je protest odobren. 8. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe pro-grama. 9. Dirkači se morajo pol ure pred startom Javiti pri Juriji, ki bo poslovala v gostilni Pirnat- — Koturaški s*vrv. kraljevine Ju?ro«l»~ vije, podsavez Ljubljana, naznanja, da Je start dirkačev za propagandne zvezdne dirke v Celje, ki se vrše v nedeljo, dne 19. L m_ vseh druStev, ki so včlanjena v gornjem podsavezu, točno ob 5.50 uri zjutraj na Dunajski cesti pri km 1, Dolžina progs je 74 km. — Nogomet v Kranju. Prejšnjo nedeljo je g-ostovala ljubljanska >Mladika% In komb. Korotanovemu modtvu podlegla z 8:2. Korotan je v precej dobri formi ter od 17 tekem, ki jiti >e letos odigral, na izgubil niti ene. Glavni vzrok j* seveda, da z močnejšimi klubi ni mogel igrati, ker &• nI član L»NP. Temeljito pa bo lahko preizkusil svoje moči prihodnjo nedeljo v L mednarodni tekmi s >KAC< Iz Celovca tn večkratnim prvakom Koroške, ki pride a svojim kompletnim prvim moštvom gostovat v Kranj _ _ Znižal* smo Čilom. — Oglcfte si J. MAČEK, Littbtjaiia, AlilMsUtiUum tt$ Nedelja, 19. junija, 9.30: Prenos cerkvene glasbe Iz trančs- akanake cerkve; IO: Dr. Ante Karton; Alkoholizem v družini; 10.30: Kaj je Pupin izumil za radio? (Dr. P. Breznik); 11: Salonski kvintet; 12: čas, poročila, plošče; L5c Medved: Stari in mladi (Ljudski oder); 16.15: Koncert dveh mandolin s spremije-vanjem kitare, vmes kitara solo; 17: Salonski kvintet; 20: Samospevi g. Jožeta Gosti č-a, tenorista ljubljanske opere; 20.30: Prenos Erich Hersejevega jazz-orkestra z Bleda; 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 20. junija. 12.15: Plošče; 12.46: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Dr. R. Tominec: Albert DUrer; 19.30: Dr. F. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini; 20: >Ingeborgc igpra Šentjakobski gledališki oder; 21: Koncert godalnega kvarteta (gg. Pfeifer, Stanič, fcu-šteršič, Bajde); 22: Cas, poročila; 22.15: Salonska kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Torek, 21. junija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesU; 13? Cas, plošče, borza; 18: Otroški kotiček (Manca Romanova); 19: Salonski kvintet; 19.30: Dr. I. Grafenauer: Nemščina; 20: Gdč. De jak: Slovenske narodne noše (esperanto); 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. nes do jutri, niti če ga potrebuje človek tako nujno kakor ga potrebujem jaz: Pojasnim mu, da v pismu ne mo-morem povedati vsega ljudem, ki imam pri njih denar in ki mi bodo morda še pomagali. To so stare prijateliske vezi, ki mi bodo še dobrodošle in koristne. Skratka, povem mu to tako ,da ne bo nasprotoval tvojemu potovanju v Rim. Kdaj hočeš odpotovati, Klara? — Takoj, mama, najpozneje jutri, če je mogoče. Cez dan je ujela gospa de Marillac ugoden trenutek, da je prosila svojega zeta, naj pride k nji. Začela je obravnavati z njim to zadevo rekoč: — Ljubi markiz, saj sem vam že rekla, da sem v hudi stiski in me oeto ponržuje, da moram tako pogosto z vami govoriti o tem. — Toda našla sem sredstvo proti temu, je pripomnila mirno. — Kakšno? — je vprašal Diego naglo. — Denar imam v Rimu pri svojih POTtaBfc. resničnih prijateljih, nobenih veljakih. Nujno potrebujem ta denar, pa jih ne morem prositi pismeno, naj mi ga vrnejo; vzrokov je več in vsi so v zvezi z davno preteklostjo, toda podrobno vam tega žal ne morem pojasniti, ker bi trajalo predolgo. — Nikar ne pojasnjujte, draga gospa, — je odgovoril Diego, ki ni bil prav nič navdušen za dolge konference s svok> taščo. — Saj vam kar po domače povem, kaj sva s hčerko sklenili. — Kaj, s Klaro sta se znali na nečem zediniti? Moram vam iskreno Čestitati, — je zamrmral markiz. — Meni se to že več dni posrečilo. Gospa de Marillac je mirno nadaljevala: — Da, naprosrla sem Klaro, naj odpotuje namesto mene v Rim. In ker razume resnost položaja, je bila takoj pripravljena storiti mi to uslugo. — Kaj pa jaz? Kaj naj počnem ia? ta čas? — je vprašal Diego Trasmon- — Kar boste hoteli, dragi zet Saj ste že dovolj stari, da labko stojite na lastnih nogah. — Jo že imam! — je vzkliknil markiz. — S svojo ženo odpotujem v Rim. Ta čas, ko bo ona urejevala vaše zadeve, se pa jaz potrudim zaslužiti nekaj denarja. — Kar odpotujte, dragi zet, in naj vam bo pikova dama naklonjena. Ko je brla ta kočljiva zadeva v veliko zadovoljstvo gospe de Marillac srečno urejena, je hitela mati k svoji hčerki, da bi ji povedala, kaj je opravila pri markizu. — Hvala, mama. — je vzkliknila mlada žena. ko ji je bila mati vse povedala. — Saj se mi je kar zdelo, da vaš trud ne bo zaman. Vem. da vam nihče ne more kljubovati, niti moj tiger ... in tako sem pripravljena odpotovati že nocoj. Naročila sem komorni-ci. naj pripravi prtliaeo. Moram na urediti še neko osebno zadevo. Predno odpotujem, bi rada spravila na varno večino svojih dragocenosti in to vuvln takoj. *** JgS (A > * * „TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokolc«, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovska c. 4» Znižane cene. Največja izbira. Ceniki franke VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE i BREDA« 2EPNT ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA đvan mM al i o£lasi< V maka beseda M> par. Plača me lahko tudi 9 znamkah, ta odgovor znamko 1 - Na vprašanja brc* .. odaooaHama - fJafrnawti*i o^lam Dt* VOLNO ZA MODKOCE prodaja zelo poceni Sega, Cankarjevo nabrežje 5 1. 1814 Povodom 20 letnice obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebrnino, dragulje — z 20<7r popustom. Ivan Pakiž, LJUBLJANA, Pred Škofijo 15 METLIŠKO VINO se toči po Din 8.— čez ulico v gostimi KersiČ, Šiška. 246S p foš če in gramofone KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 8t. 40. 18/T SENDLLNG MOTOR stabilen, za 5 HP, prodam. — Na ogled v graščini Smlednik. 2498 PAZNO Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESRER, Ljubljana, Sv. Petra c 14 22/T STANOVANJE 2—3 sob, kuhinje In pri ti ki in — išče stranka (4 osebe). Vselitev L avgusta. Plača event. za tri mesece vnaprej. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Snažnost 2443«. PRODAM MLINARJI POZOR! Prodam črne mlinske kamne za plosko mlete v, za oves in _a. mletje zmesi. Tomšič Ivan, Kočevje 312, Dravska banovina. 2475 SLTVOVKO letnika 1928, rumeno, jakost 29—30 %, pošilja v sodih nad 25 litrov ,po ceni Din 12 za 1 1, Pero Panjan, Hrastovica, Količina 1500 litrov. Na zahtevo pošljemo vzorce. 2500 NOGAVICE damske svilene, perilo SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gosposvetska 16 (pri Levu) 56 T NAROČAJTE ČEVLJE po meri pri Peternelu, Novi trg-Breg št. L 60/T MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T IZLOŽBENA STOJALA za dve izložbi, kompletna s šipami, po ugodni ceni naprodaj. Dopise pod >Stojala 2483« na upravo >Slov. Naroda«. SOBOSLIKARSRA pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in kon-kurečno izvršuje JOSIP MAKN, d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 9. Telefon 30-68. STAVBNE PARCELE v izmeri 700 do 770 m2 v Zgor-ni Šiški, tik ob električni železnici, naprodaj. Poizve se v upravi »Slov. Naroda«. 2469 Razpis. Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo električne inštalacije, pečarskiti, keramičnih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, parketnih del ter polaganje linoleja za objekt III. v Gajevi ulici v Ljubljani. Načrti, proračun ter splošni gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem uradu od 20. junija 1932 dalje med uradnimi urami za 20 Din. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju s tozadevnim napisom do 30. junija 1932 do 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8'IIL, ▼ vložišču. PahofninsM zavod za nameščence v JLfuMjau ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (naspre ti opere). OTROKE do 10 let stare, sprejmem med počitnicami na deželo za 200 dinarjev mesečno. Marija Mura, Sv. Križ pri Litiji. 2497 TRPEŽNI A KRI K MODROd samo Din 220.— spalne fotelje, fino Izdelane. Din 1300.— prodaja RESTAVRACIJA »SAVSKI TIVOLI« (čez Cernuški most, levo) — v nedeljo 19. junija ob 15. uri bo otvoritveni vrtni koncert. Kabine in prha na razpolago. V slučaju slabega vremena se preloži na 3. julij. 298» POZOR! Cenjene gospodinje, katere žele prenoviti s voje pohištvo, posebno jedilnice, klavirje iz rjavega v črno politiranje ali poljubno barvo se priporoča — mizar Alojzij Orehek, Ljub'ja-na, šmartinska cesta 62 (prva hiša za tovarno Jrleja>. 2491 PREPISOVANJE, razmnoževanje ter vse druge pisarniške posle hitro in zelo poceni izvršuje: Knez, Ljubljana, Lončarska steza št. 2. 2495 SLUŽBE MA HMMIAJU l'KKDMfciUV, Katere Kupi vsakdo — rabimo povsoo zastopnike. Načelniki zasluzijo dnevno po Um zoo.—. Potniki. Ki Ze potujejo, vpoKo-jenci. brezposelni in vsi. ai radi zaslužijo naj se javijo s pruo-ženo znamKo od ii.— Din na: Knez. Ljubljana, poštni predal št. 28. 2494 UČENKO od 14—16 let staro, pošteno m z znanjem nemškega jezika, marljivo, iščem za boljšo cvetličarno. — Franjo Rytif, Salon c veča. Sarajevo, Aleksandrova št. 52. 2502 HlftA NAPRODAJ petstanovanjska, ob Dunajski cesti. — Poizve se pri Antonu Stirnu Jezica, kopališče. 2489 KUPIM FOTO-APARAT dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo >Slov. Naroda« pod >Foto-apa-rat 2467«. PREDIVO vsako množino kupi Franjo Bule, Mirna, Dolenjsko. 2496 I^EPO POSESTVO pri Žalcu v Savinjski dol ml, 2a oralov prvovrstne kulturna zemlje, novo gospodarsko po-slopje in stavbe, z lepim velikim sadonosnikom, ugodno naprodaj. Polovica kupne cena lahko stane vknjižena, za ostalo kupnino se sprejme tudi hranilna knjižica. Pojasnila prt: T van u Likarju, posestniku. Petrovce, Savinjska dolina. 2499 RUn. SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg t Telefon 2623 A'a »rt a**;am cen; t- obet«** cfa setn se preselil tfa Mitnsfco cesto 23 bltkat in pCe.ska* ŠPEDICIJA TURK IJUBLJANA Masarv- Kova c 9 (nasproti carinarnici ) prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, to to ni-tro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vsa informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi Kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjs. uprego kakor tndi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, trt in sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev. 2157. Usoda ljudi! Prosluli astrolog profesor Helen se je odlomil izgctoviU vam brezplačno vaš horoskop. Slava prof. Helena je tako razširjena po svetu, da nam res n\ treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na sve jega mojstra. Prof. Helćn vam pove po resnici vso vašo usodo, napove vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih In ^riočih dogodkov bo vzbudil vaše občudovanje, presenečeni boste in usneh I Ne bodite črno- gledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali. kje naj dobite to erot^vrvert f Prof. Helen vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! čitajte, kar vam piše sam profesor-astroiog Helćn. Spoštovani prijatelji! že ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, je bfl moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. K. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se vam tem potom zahvalim za v&Ae zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop tegotovim vsakomur po vrsti kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj. Mislim da se vam vsem najbolje oddolžim s tem. da tudi sam storim za vse. kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnosa i p zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi. To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan. mesec in leto rojstva in povem vam o vasi usodi več nego bi smatrali za megoče. Vse vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10._. Vse dopise naslovite le na moj zavod takole: Astrološki laboratorij K. Havelka, Praga - Vinograde, Sleszka 116-J. Poštni predal 28. Češkoslovaška. Oprostite mi. da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helen je star 86 let.) Zahvaljujem Vas za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval da Vam napo vem lepšo pot bedočnosti. Vas vseh vdani prijatelj 182 prof. Helen, astrolog. Naša opazka: Prot. Helen ni prerok, — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred ne večnostmi, ki nam lih morda pripravlja usoda LTrajuje: Josip Zupančič. Za >Narodno tiskarnoc: Fran JezerseJc. — Za upravo in inseratni del Usta: Oton Christof._Vsi v LjubLfent