Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franklrajo in no-tlljajo uredništvu lista *Mlr«, Velikovec, Koroško.
Rokopisi naj se samo po eni •crani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja
za celo leto .... K 20*— » poi leta .... » tl*— » četrt »	.... » b'—
• 1 mesec .... » 2-— za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Z* orinila sc plačuje po 59 v. med besedilom po I K za 1 cm* vsakokrat, minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po SO v, za parte, zahvale In Izjave po 1 K za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 30 v za besedo; debelo tiskano 60 v vsakokrat; minimum 5 K.
Za Izvestllo pri upravnUKvu 3 K posebej. VpraSanJemJe za odgovor priložiti mamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.
Prevalje, 8. oktobra 1920.
Št. 64
Naša barva le belai
Pustite belo glasovnico celo!
Glasujte vsi beloi
-- — -_—————————
Pretrgajte zelena glasovnico na dva dela in dajte obe v bnverto!
Plebiscitna komisija je v seji
dne 6. oktobra sklenila, da se bo vrSilo glasovanje za pas B v nedeljo, dne
31. oktobra 1920.
Jasno je, da je plebiscitna komisija sama prepričana, da bo pas A gotovo jugoslovanski in da bo torej tudi v coni B treba glasovati.
Nemci obupali!
Sprejeli smo prepis sledečega pisma:
nKlagenfurt, 27. 9. 1920.
Liebe Schwester!
Auf deinen Brief antworte ich dir, dall es ftìr Euch das Beste ist, wenn Ihr vormittag ab-stimmen geht; and dana herauf fahren tut. Die Tschuschen werden in ihrem ersten Siegestanmel arbeiten wie die Wilden — und ist es besser,
dall Ihr nicht unten seid. Wir haben die Hoff-nung anf einen Sieg wohl ganz aufgegeben. Nur muB ich Euch eines einscbarfen. Zeiget nirgends Kleinmut, selbst dem besten Freunde nicht, nnd schreit bis zar letzten Stande, daB der Sieg sicher ist, denn wenn unsere Lente erfabret, wie die Sache steht, geht niemand stimmen. Bleibet Ihr dann einige Tage hier, bis alles in Ordnung ist, dann kfinnt Ihr ja wieder ruhig um Euero Sachen hinunterfahren, soviel wird scbon die Kommision sorgen mussen, daB ein jeder seine Sachen be-kommt. Sei ohne Sorgen, dein Mann wird leicht eine Stellung finden. Viel schlimmer wird fiir solche, die gezwungen sind unten zn bleiben, denn gar zn sanft werden die Tschuschen nicht sein mit ihnen. Auch mufi ich dir sagen, daB du ja deine Sachen, wie dn mir geschrieben hast, nicht friiher herauf schickst Alle Lente mOchten wissen warum nnd dann bringet Ihr sie nicht znr Abstimmung. Sie mussen bis zar letzten Stunde fest iiberzeugt sein, daB wir siegen. Herzliche Griifie von uns ali en. Auf Wiedersehen! Deine Schwester N. K.“
Kaj nam pravi to pismo? Da so Nemci popolnoma obupali in da samo še kričijo, da bodo zmagali, pa ne bodo nikoli.
Pripomnimo pa, da se ne bomo maščevali nad Nemci in nemčni^i, ampak, da bo vsak pošten človek lahko živel med nami. Nemčurji so po krvi naši bratje, koroške razmere so napravile iz njih to, kar so sedaj. In nemčurji imajo še čas, da spregledajo in grejo s tistimi, kateri so po jeziku in po krvi njih bratje, pa ne z Nemško Avstrijo, ki bo padla pod Prajze, Prajze pa črti ves svet in tudi naši nemčurji jih ne marajo.
Obdržite mimo kri!
Koroški Slovenci, ce ste bili kdaj razburjeni, če je kdaj vrela v vas kri, pa ste se morali pomiriti, ostanite mirni in vzdržite red zdaj v teh zadnjih odločilnih dneh. Težko je biti človeku hladnokrvnemu, če ga izziva s svojo vražjo hudobnostjo njegov nasprotnik. Težko je, da bi
Podlistek.
Dva bratca.
Kdor hoče v Trbiž od glavnega kolodvora, ima precej hoje, kar je v sedanjem času za pod-klošterskega provizorja patra Avguština Krischaja zelo neprijetno. Kdo šteje na tej poti kletve in ne posebno častne priimke, ki so se tekom dveh let po vojni nabrali proti stari Avstriji, češ, imeli smo pred nosom „ferdamani ajzenbahn“ in iz Rajblna rfurberk“, mi pa smo bili avstrijski berači Zdaj pa, kar so nas Lahi rešili in odtrgali od beraške Avstrije, smo si vsi opomogli, Haring, Tepan in še nekaj drugih postali so celo milijo-
narj,pqtfir Avguštin nam je prej zmerom pridigal, da nas je ,Bog sam združil« z Nemško Av-Striin a mi na rečemo, da je bilo to prav babi-i n ko, to združenje „v eno veliko žlahto Korošcev« Nismo se več zastopih in zato, Bog bodi zahvalien da smo šli narazen. To niso prazne besede to je resnica, tako se počutimo
zdaj zadovoljne pov»«, ll™“» ?aajJ0“ od Nemške	d *sm ^ oVavsČ™
še eno oro n. tato salorenci ?„ Nemci, ki m
jih Lahi°re*m in odtrgali od .apofane- Nemške
Avstrije^	cesti v družbi Trtdščaoov
. A , .*0 sera	rrrhižn mi je rekla dobra
in Žabničanov proti Trbiž ,	J ^
gospodinja iz Zabnic ki je f. ^ da takQ kutarka: „0h gospod, najoo j
ostane in nikdar več ne pridemo nazaj v tisto Nemško Avstrijo, ker če prideš sedaj samo do Podkloštra in srečaš še tistega Avguština Križaja, 'vidiš šele, kak tren si bil in si verjel tistemu blebetanju klepetulje podklošterske.« Pri teh besedah bi se bila kmalu udarila. Mislil sem si, jaz gospod, saj je rekla žena, da sem gospod, in Avguštin Križaj seveda zdaj velik, učen gospod, ki piše bukvice in ve celo povedati, kar diplomati v dveh letih niso pogruntali, kako bi koroške Slovence naredili za Nemce Jn jih še v staro Nemško Avstrijo „skup zlimali«.
Zato sem ji pa tudi prav vljudno m odločno rekel, da jaz tega ne trpim, da bi ona Avgu-
štinaKrižaja, bivšegažupnikaguštanj-skega, tako salamensko na cesti zmerjala, kakor
Velikovčani in Pliberčani tisti „ferdaman ajzen-bahn, ki je furberk ferderbov".
Povedal sem ji, da je ta gospod Avguštin Križaj rojen Kranjec, Murnikov, ki je v blagor cele koroške dežele kot Šestleten fantek prišel v Celovec, kjer je vzrastel, se šolal, prebival šestnajst let, potem 24 let nže duhovnik in uže 40 let diha koroški zrak. Pomislite, žena, na te zasluge tega gospoda!	...
Ali ta žena ni bila tako neumna kot so tiste nemčurke, katerim je pater Avguštin pisal, kei gu je skrbelo in mu ni dalo miru, ker se gre za njegovo srečo in nesrečo ljudi.
Govorila je odločno in jasno in prav slovesno. Vi gospod hočete ali vsaj poskušate tako malo povzdigniti tistega Avguština Križaja m pravite, da uže 40 let diha kofoški zrak. zaslugo tudi jaz spoštujem. To je gotovo v<
če človek uže 40 let diha. Tudi še več vem, kar so mi povedali tisti Šumi, ki so bili prej za našo živino in so bili posebno za nas žene skrbni, da nismo imele preveč živine v hlevu. Če smo kaj spodredile, so nam hitro vzeli, ker smo se jim smilile, da imamo toliko dela. Ko bi bili mi pri Nemški Avstriji ostali, rekli so gospod Šumi, da bi nam vse delo v hlevu prišparali. Pa ne boš več Šumil
Torej tisti Šumi so mi povedali o tistih bu-kvicah in so rekli: „Pisano je pač tako, da vsak osel lahko bere, da jih je pisal hinavec in pa za denar. In pa kar 50.000 je zahteval za ta šmir. Pa ste mu jih plačali, sem rekla. Seveda, saj papirja imamo dosti v Nemški Avstriji, pa je tako za nič kot Križaj in njegove bukvice.
Kar Križaj za naprej prerokuje, tako vsak ve, da to ni mogoče biti. Mi smo vojsko zakrivili, zgubili in bili zato prav pošteno tepeni. Zdaj nas kot pretepače ves svet sovraži. Mi smo zdaj „na podnii«. Kdor je „na pcdnu«, tisti ne more drugemu pomagati in ga ne Vzdigniti. In kar pa Križaj kvasi o preteklosti, kako dobro se je Slovencem godilo pod Nemcem, pravi Šumi, to pa zakličem jasno in odločno, da je ta trditev laž in neresnica, naj jo izreče kdorkoli, če to trdi sam bivši župnik guštanjski. To jaz Vincenc Šumi iz lastne skušnje potrdim. Meni so Slovenci pomagali do kruha in še danes me je sram, kako so me Nemci zmerjali z „windischer Heiland«, „win-
'	“—1—“--------Trnttel“: to je bil
Dvoril,
uuBfiqnjrj
človek, ki je dobil klofuto od svojega sovražnika, ne vrnil klofute s podvojeno silo. A kljub temu, prosimo vas, premagajte se in potrpite še par dni, samo še par dni.
Nemci hočejo izzvati nemire in na podlagi nemirov zasesti cono A z italijanskimi četami. Kakšno gorje bi bilo to za vas, vam lahko povedo vaši krvni bratje z Goriškega. Ne izgubite torej glave in poguma-in ohranite mirno kri ter trezen razum ! Če vam da Nemec klofuto, če vas udari s palico, odpustite mu, saj v svoji zaslepljenosti in neizmernem sovraštvu do Slovencev ne ve, kaj dela. Potrpite še do nedelje, v nedeljo pa z belo glasovnico napravite pečat za stoletno trpljenje, ki je bilo usojeno vašim pradedom — z belo glasovnico in še pardnevnim križem povišajte sami sebe v svobodno, srečno življenje v Jugoslaviji. Mi hočemo plebiscit, sedaj, 10. oktobra ga hočemo, ker je naša želja, da 2. november ne bo več za nas „Vseh mrtvih", ampak „Vseh živih dan“.
Razgovor z g. generalom Maistrom v Mariboru.
Maribor, 6. oktobra 1820.
Član našega uredništva, ki se je mudil v agitacijske svrhe v Mariboru in zainteresiral vse mariborske liste za bodočo nedeljo, je obiskal tudi g. generala Maistra.
Ko vstopi v vežo njegovega stanovanja, je stal g. general pred svojo lepo knjižnico in prebiral staro knjigo.
„A, zdravo" — ga pozdravi in se prijazno nasmehne.
„Slučajno sem naletel tukaj na „Novice“, kjer je opisano potovanje Matije Majarja k vseslovanskemu kongresu v Moskvo. Presneto, je bil tič."
Nista dolgo debatirala o Majarju, ker mu je hotel član uredništva staviti tri vprašanja.
Prvo vprašanje: „Kako bo v nedeljo?"
G. general: „10. oktobra se ravno tako veselim, kakor se ga veseli ves slovenski koroški svet, ker je eden izmed najpomembnejših dni za vso bodočnost koroških Slovencev. Ta dan bo koroškim Slovencem svetla bodočnost in zlata usoda za vedno vpostavljena."
Drugo vprašanje: „Ali ste popolnoma prepričani, da bo zmaga naša?"
saj slovenski fantje, ki so bili pod Nemcem v vojski, sami dosti povedo, kako so jih Nemci z bajoneti, sabljami, biči, ječami in palicami vladali. In pomislite, draga žena, rekel je Šumi, zdaj pa ta osel piše in da prav debelo tiskati: „Pri starem naj ostane."
Oh, sem rekla, gospod Šumi, tako neumni pa Slovenci niso, vsaj mi imamo tak pregovor: „Le naj večji teleji si volijo mesarja sami."
Ker je gospod „londrot“ Šumi se tako ngrel, da sem mislila, ta bo danes ali jutri še v Jugoslavijo ušel, ker so mu kmetje okrog Feldkirchna zagrozili, da ga obesijo — in to je tako res, kot je Bog v nebesih — če do 15. novembra ne prižene obljubljene živine iz slovenske koroške dežele, zato sem mu hotela pot pripraviti.
Rekla sem, gospod Šumi, ali smem to v caj-tenge dati, kar ste mi prej povedali? Šumi je postal prav vesel po teh besedah in je rekel: „Le dajte v cajtenge, pa v slovenske, tudi ljubljanske, ker tiste Križaj rad bere. Pa še to dajte v cajtenge: Imam še enega tiča, ki je še slabši od Križaja in ki je ves moj. »furberk ferderbov« tam doli v Jugoslaviji. Ž njim sem se vozil po slovenskem Koroškem in tam sem šele zvedel, kakšen tič je to. Ljudje so kar strmeli, da se vozim s Feinikom, ki je služil po vseh tirolskih, kranjskih, štajerskih in goriških kloštrih, dokler ga niso ven vrgli in je priletel ta izmeček k nam na Koroško. No pa to bi še ne bilo tako strašno. Ampak pomislite, da je ta človek še lani v Apačah kot duhovnik na Nemce streljal, kakor je zdaj potrjeno, so ga Nemci zaprli in je bil v Karlau pri Gracu z razbojniki zaprt, zdaj ga pa še zasledujejo oblasti, ker je padlega Zi-lanovega sina iz Dobrlevasi za več tisoč kron oropal.
Mati, prosim vas prav lepo, dajte to v cajtenge in recite, da se naj Slovenci dobro držijo in vsi glasujejo za Jugoslavijo. Pred prijateljem Križajem—Feinikom naj jih Bog obvaruje, sovražnika Nemca se bodo pa sami."
G..general: „Popolnoma. Od konca maja lanskega leta sem živel v coni A, spoznal koroške Slovence, njihove kremenite značaje in ljubezen do slovenske zemlje. Poznam skoro vsako vas v coni A, znano mi je razmerje naših zavednih glasovalcev napram odpadnikom in zagrizenim našim sovražnikom. Že to število nam jasno kaže, da bomo z ogromno večino zmagali. Razen tega je ženska organizacija, ki šteje nad 7000 članic, že sama na sebi tako velikansko jamstvo za popolno zmago in tako velika narodna armada, da bode velika množina naših oddanih glasov vse osupnila."
Tretje vprašanje: „Kaj bo izzvala naša zmaga pri koroških Nemcih in po Nemški Avstriji ?"
G. general: „Večina naših nasprotnikov, ki imajo nekoliko pregleda v coni A, ja itak pripravljena na lasten poraz, to za nje ne bo nikakšno presenečenje. Nezavedni hujskači, bivši folksve-rovci in avstrijska republika sama, pa se bodo vdali v svojo usodo tako kakor je bilo to po polomu centralnih držav v svetovni vojni in- lansko leto po naši koroški ofenzivi.
Veselim se, da pridem po plebiscitu zopet med svoje drage koroške sestre in brate — takrat že zveste naše državljane."
Dolgo, dolgo sta se še razgovarjala o tem in onem.
Član našega uredništva je odnesel zavest, da je takih mož Slovenija malo rodila.
Zato bomo pa 10. oktokra šli vsi glasovat belo. Možje in fantje, Žene in dekleta, ti naši rdeči koroški pušeljci, vse, vse bo oddalo glas pravi materi Jugoslaviji!
Zmaga je naša! Nemci in nemškutarji so poparjeni.
Živio IO. oktober! Živio jugbslovanska Koroška!

Zmagoslavna zadnja nedelja.
Nemci in nemčurji so trosili vesti, da bodo prišli preteklo nedeljo v tako ogromnem številu v cono A, da se bodo maščevali za vse „ krivice", ki jih morajo baje trpeti od Slovencev. Naši fantje in možje so vsled tega zastražili mejo in obmejne kraje. Nemci so se prestrašili in ostali doma. Tudi v Velikovcu napovedano zborovanje in demonstracijo so v zadnjem hipu odpovedali, ko so videli po mestnih ulicah patrulirati oddelke naših fantov.
V Galiciji, v Št. Rupertu in še par krajih so imeli Nemci zaupne shode po § 2, pa so se vsi klavrno obnesli. Na vseh skupaj ni bilo tisoč udeležencev. Slovenci pa so imeli ta dan v ve-likovškem okraju nad 25 shodov po vseh občinah in župnijah. Razpoloženje našega naroda je tako samozavestno, da komaj komaj čaka obračuna z Nemci pri plebiscitu.
Blizu 30 shodov smo imeli Slovenci včeraj v občinah boroveljskega okraja. Nemci so zborovali samo na Humperku, kjer se je zbralo s Celovčani vred okrog 400 ljudi. Sklicali so shod tudi v Bistrico, prišel pa ni nanj nikdo, ko se je razvedelo, da zboruje v Bistrici tudi naša — fantovska zveza. Mir se ni kalil nikjer.
Nemško-laški manevri.
„Jugoslavija“z dne 3. oktobra piše: Avstrijsko-italijanska taktika je pred enim tednom ubrala popolnoma nova pota. Dva meseca sta nam avstrijski in italijanski delegat skušala izviti iz rok vse pravice, ki nam jih daje mirovna pogodba, o katerih sta bila mnenja, da so v korist našemu uspehu. Komisija je zlomili vsak odpor z naše strane s tem, da je nam pretila, da ga bo smatrala za zavlačevanje plebiscita. Vkljub temu sta pa Avstrijec in Italijan uvidela, da so naše Sanse jačje in da bo pas A naš, če pride do plebiscita. Spremenili so svojo metodo in začeli zavlačevati plebiscit. Najprej pod formalnimi pretvezami, češ, da predpisane predpriprave niso v redu. Posrečil se nam je protidokaz in 10. okt. je bil končnoveljavno določen kot plebiscitni dan.
Nasprotniki so posegli zato po drugih sredstvih: spomnili so se tešinskega plebiscita in si ga izbrali za vzorec. Obtožili so nas terorja nad njihovimi pristaši, a kmalu jim je zmanjkalo sape, ker se je v večini slučajev izkazalo, da leži krivda na njihovi strani. Tedaj so vrgli krinko stran in začeli z izzivanjem nemirov in pobojev. Slučaji se množe od dne do dne, da spominjamo samo ubojstvo našega orožnika pri Malem Št. Vidu, napad na naše orožništvo v Rožeku, napad italijanskega častnika na našinca v Pliberku itd. Nemci in Italijani računajo s tem, da izborna disciplina, ki vlada med našimi ljudmi, itak ne bo držala do dne plebiscita in da bo vsled njihovega izzivanja prišlo na Koroškem do kaosa, da bo vsled tega odložen plebiscit in da se bo Koroško vprašanje rešilo po tešinskem vzorcu, to je potom arbitraže (razsodišča), o kateri upajo, da bi izpadla za avstrijsko-italijansko stran ugodno — saj bi bili, kakor vedno proti nam, Lahi stranka in sodnik obenem.
Plebiscitna komisija to vse ve in drži roko križem. Dobro: mi bomo storili vse, kar je le v naši moči, da se bo vršil plebiscit v redu.
Pri glasovanju bodo naši glasovi za Jugoslavijo dokazali pred vsem svetom, da je pas A popolnoma slovenski.
Vsi gremo glasovat! Nobeden ne bo doma ostal! Vsaka ženska bo prignala deset drugih s seboj na glasovališee!
Obupni nemški napori.
Dunaj, 2. okt. (Izvirno poročilo.) Včeraj je pozval šef tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu zastopnike vseh dunajskih dnevnikov k sebi. Sestanka sta se udeležila dva zastopnika „Heimatsdiensta“ iz Koroške, ki sta zbranim žur-nalistom v črnih barvah slikala, v kakem obupnem stanju se nahaja nemška stvar pri plebiscitu. Izjavila sta, da je cona A Izgubljena za Avstrijo, če pride 10. t. m. do plebiscita. Rotila sta jih, naj store vse, da se plebiscit prepreči, odgodi, ali pa da zasedejo cono A Italijani.
Vsi današnji listi so prinesli zato res naj-neumnejše izmišljotine o slovenskem terorju na Koroškem, o pripravah jugoslovanskih čet, ki hočejo pod poveljstvom Smiljaniča in Maistra zasesti plebiscitno ozemlje itd. Seveda končujejo vsi članki s pozivom, naj vkorakajo v cono A antantine, to je — italijanske čete. Ako do tega ne pride, si nemški glasovalci ne bodo upali glasovati, ker se boje slovenskega maščevanja.
Podkupovanj e.
V šestem razglasu plebiscitne komisije se nahaja pod točko 1 določba, v kateri se prepoveduje vsako vplivanje na glasovalca s ponudbami, darili in obljubami denarja ali denarnih vrednosti in katerokoli drugo zapeljevanje v kateremkoli razdobju ljudskega glasovanja.
Nemci so pokupili in zrekvirirali za svoje poslednje groše moko, sol, sladkor, usnje in obleko ter podkupujejo z njimi pri nas omahljive duše, upajoč, da si na ta umazani način pri-švindlajo slovensko Koroško. Oni, ki so si že izkričali svoja pljuča z vpitjem po poštenosti in pravici, se poslužujejo v kar največji meri Ju-deženih manir in kupujejo s sladkorjem, katerega so odtegnili svojim bolnikom, z moko, za katero zaman prosi 100.000 gladujočih mater in otrok, plebiscitne glasove.
Dnevno dežuje na naše narodne svete ne-številno pritožb, nad nepoštenim ravnanjem naših nasprotnikov.
Plebiscitni sod bode razsojal o teh zadevah. On pa bo mogel soditi samo na podlagi nedvomno utrjenih dejstev. Dolžnost vsakega rodoljuba je, da naznani slučaje, v katerih se podkuplja ali kdo resnično podkupi, narodnemu svetu ali okrožni plebiscitni komisiji, da bo mogla postopati proti nedovoljenemu pridobivanju plebiscitnih glasov. Naj torej nikdo ne poda naznanila ali ovadbe, če ne more nedvomno doprinesti dokaze (pismene izjave, priče itd.), kajti z nedokazanimi stvarmi se ne more ukreniti ničesar. Podkupovanje je pa vsako prodajanje pod običajno ceno, ali v večji množini, katero je v današnjih razmerah mogoče dobiti, ako se to vodoma godi v ta namen, da obljubi kdo svoj glas Nemški Avstriji. Taisto velja seveda tembolj za darovanje v isto namene.
Vsa obljuba pa, glasovati za par kil sladkorja, usnja ali moke ali česarkoli je neveljavna in ničevna in kdor bi hotel izsiliti njeno izvršitev, bo imel opravka z našo sodnijo.
KoroSki Slovenci, v nedeljo je Vai dan! Preberite in dajte dalje!
Vsak naj pobara svoje znance in prijatelje, če gredo li glasovanju. Ako bi se kdo obotavljal ali izgovarjal, mu recite, da gre za njegovo srečo in srečo njegovih otrok.
*■ Ne pozabite doma glasovalnih * ™ izkaznic!
Bolniki, žrtvujte ta dan svoji domovini in pojdite na volišče! Nihče naj ne izostane! 10. oktober odloči Vašo usodo za vselej! Kakšno življenje želite:
Srečno ali nesrečno?!
Vsak človek si čeli sreče, zato bo vsak glasoval za Jugoslavijo ! Kdor želi sebi slabo, ta bo glasoval za Nemško Avstrijo, ki bo v kratkem propadla.
Izza celovških kulis.
Nemci začenjajo snemati maske. Od neke zaupne osebe, ki ima stik z vplivnimi političnimi avstrijskimi krogi, smo izvedeli stvari, ki jasno pojasnjujejo način in vzrok nemških manevrov pred plebiscitom. Vse to, kar se piše in žlobudra po celovških in drugih nemških časopisih, je sama čista in gola laž. Pravijo, da bo cona A čisto gotovo avstrijska, zato da ohranijo prebivalce v coni B mirne in jim ne dado povoda, da razmišljajo o svoji bodoči usodi, češ, saj v coni B ni treba razmišljati o njega gospodarski prihodnosti in državni pripadnosti. Nemci se boje, da bi se ljudstvo v coni B tudi začelo gibati, zato ga hočejo zazibati v lažnjivo mnenje, da je cona A že itak njihova in vsled tega po mirovni pogodbi pripade Avstriji tudi cona B brez glasovanja.
Da bi se pa mogli zagovarjati pred ljudstvom po plebiscitu v coni A, katera 10. oktobra prav gotovo pripade Jugoslaviji, zato si sedaj izmišljujejo Nemci laži o terorju v coni A, da bodo rekli ljudstvu, ko pade odločitev v coni A: Glejte, mi bi bili gotovo zmagali, če ne bi bilo terorja. A ker je vladal teror, so zmagali Jugoslovani, dasi so tudi prebivalci cone A za Nemško Avstrijo. Vidite, prebivalci cone B, tako vam bodo govorili, da skrijejo svojo laž pred vami. Lažejo vam dan na dan, a resnica se pokaže 10. oktobra. Boste videli ! Tako bodo govorili, ker vas hočejo do zadnjega goljufati. Razmišljajte torej o tem, prebivalci cone B in pripravite svoje odgovore Heimatdienstovim agitatorjem.
Kdor še ne veruje, bo izprevidel na dan glasovanja.
141.750 kron na glavo.
Na Koroškem se razvija besna nemška agitacija s poslednjo silo, ki jo še ima, kajti čez par dni bo praznovala Koroška dan končnega vstajenja in svobode.
Naj se ta avstrijski bes le še enkrat izdivja. Mi čutimo svojo moč in samozavestno pričakujemo odločilne bitke v nedeljo 10. oktobra.
Ne bomo lomili praznih besed in ne razmetavali bobnečih gesel ta teden. Saj vemo, da je nag Korošec zaveden človek in se je odločil za tisto pot, ki bo najbolja zanj in za otroke njegove. Glasovnice v nedeljo bodo bele!
V moralno podporo Korošcem naj navedemo nekaj zanimivih številk o dolgeh Nemške Avstrije.
Te Številke so zanesljive in po najboljših podatkih izračunane. Izračunal in izbral jih ni mogoče kakšen jugoslovanski agitator, ampak znani ameriški finančni strokovnjak Frederic Austin, ki jih je priobčil v prvem ameriškem trgovskem listu „Journal of Commerce", a ponatisnila jih je ugledna londonska revija „The New Europe" v štev. z dne 23. septembra 1.1.
Po teh računih znašajo avstrijski vojni dolgovi 17 milijard 668 milijonov dolarjev. Na posameznega državljana pride v Avstriji 525 dolarjev dolga.
To so strahotne številke, ki se tako na lahko niti predstavljati ne dajo. Austin je namreč računal dolg v ameriških dolarjih.
Ge preračunamo namreč dolarje v avstrijske krone in vzame za podlago dunajski kurz od
2.	septembra 1920, potem dobimo ogromno svoto 141.750 kron dolga, ki odpade na vsakega posameznega državljana v Avstriji.
Priobčujemo te številke in objavljamo, od kod smo jih vzeli zato, da opozorimo pravočasno še tiste zadnje zaslepljence, ki gonijo v gospodarski prepad sebe sami ter poskušajo potegniti za seboj še kako nepodučeno lahkoverno dušo.
Korošci, ki bi jih Nemška Avstrija rada pridobila, bi pomagali Avstriji samo nositi to strašno pezo dolgov, in edino za to jih Dunaj tudi mami, da bi glasovali zanj.
Naša dolžnost je, da podučimo neinformirano ljudstvo.
Kdor natančno premisli opisani račun, ta se v nedeljo dne 10. oktobra pač ne bo premišljal, kako naj glasuje.
Vse hoče proč od Avstrije.
Glasom poročila iz Innsbrucka z dne 29. septembra 1.1. bo predložila Vorarlberška zvezi narodov spomenico, v kateri zahteva priključitev Vorarlberške k Svici. V slučaju pa, da se to ne dovoli, zahteva priključitev k Virtemberški. Čisto nemška pokrajina torej noče ostati pri nemški podrtiji. Vorarlberška je ravno tako alpska dežela kakor Koroška, ima torej iste gospodarske pogoje kakor Koroška, je popolnoma nemška, a kljub temu ne vidi v Avstriji bodočnosti, ampak se hoče združiti s Švico, ki je dežela dobrih gospodarjev in solidnih razmer. Nemci sami torej silijo od Avstrije proč. Kako bi torej ne hoteli in želeli stran koroški Slovenci, ki bi postali v Nemški Avstriji sužnji, kakršnih še ni videla zgodovina. Koroški Slovenci, da se to ne zgodi, glasujte z belo glasovnico, zeleno pa raztrgajte in vtaknite obe nazaj v kuverto. Proč od Nemške Avstrije! Na vekomaj proč!
Pred jugoslovansko-bolgarskim sporazumom.
Iz Pirota javljajo: Odkar se je pričelo delo komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Bolgarijo, so pričele razširjati bolgarske oblasti vesti, da izpraznejo vse ozemlje okrog Caribroda, ki jo prisojeno nam. Ura^piške družine se že izseljujejo; meščani pa so sklenili, da ne zapuste svojih domov. Da bi še bolj vplivali na izseljevanje prebivalstva, so razširili bolgarski šovinisti vest, da bo bolgarsko prebivalstvo izpostavljeno terorju naših čet, kadar pridejo, ter da mu bodo te zaplenile vse imetje. Tako tendenciozne vesti razširjajo posebno bolgarski častniki, ki gredo v svoji mržnji do Srbov tako daleč, da javno napadajo naše prebivalstvo, ki pridejo po svojih poslih v Caribrod. Bolgarska vlada je uvidela, da ima lahko ta propaganda neugodne posledice. Zato je poslala v Caribrod bolgarskega ministra, ki je po vaseh okrog Caribroda imel nekoliko nagovorov na kmečko prebivalstvo, v katerih je zatrjeval, da so vse vesti o surovostih srbske vojske in srbskih civilnih oblasti neresnične. Prosil je ljudstvo, naj se pokori srbskim okupacijskim oblastim ter povdarjal, dn sta Srbija in Bolgarska naroda, enaka po veri in jezikovnem sorodstvu, da si bosta kmalu zaveznika in da med njima nikoli več ne bo prišlo do prelivanja krvi.
Avstrijska armada.
„Freie Stimmen" z dne 30. sept. 1920 pišejo, da znašajo letni izdatki za avstrijsko armado 2.161,503.883 kron. Na ta način, pravijo „Freie Stimmen", raste deficit v državnem gospodarstvu in avstrijska valuta gre vedno belj ob veljavo. Čudno, čudno ! Avstrijci pravijo, da nimajo armade, pa jih vendar ta armada, ki pravijo, da je ni, stane na leto dve milijardi in sto in dvainšestdeset milijonov. Kam bo Avstrija v najkrajšem času zagazila s svojimi dolgovi?! Močne sovražnike pobijamo, umirajoče pa pomilujemo! Avstrija, kmalu ti bomo peli po-smrtnico, tvoj nagrobni spomenik pa bomo zlepili iz samih ničvrednih bankovcev.
Austria est in orbe ultima.
Ali po domače: Z Avstrijo je ven!
Jugoslavijo snubijo vsi, Nemške Avstrije nihče!
Zlata in bogata država je Jugoslavija. Najsi jo nekateri sosedje še tako sovražijo; eno morajo priznati: vsega ima v izobilju, s preostanki svojih pridelkov redi na milijone in milijone Nemških Avstrijcev.
Zato se tudi vsi sosedje Jugoslavije trudijo in prizadevajo, da bi jo pridobili zase. Nedavno je bil v Beogradu francoski maršal Joffre, ki je uničil Nemčijo na bojišču. Nad bogastvom naše države je kar strmel. Pridobiti je hotel našo državo za Francoze, ali možje v Beogradu so mu povedali, da nočejo služiti nikomur: Jugoslavija je velika, bogata in krepka dovolj, da živi sama sebe in se razvija brez tuje pomoči.
Tudi rumunski minister Jonescu je bil pred kratkim v Beogradu in je prosil za prijateljstvo Jugoslavije.
Oholi Madžari, ki so vedno mislili, da bo ves svet prišel pod njihovo oblast, so hoteli poslati v Beograd odposlanstvo 13 članov parlamenta, da prosijo Jugoslavijo za pomoč in dobre odnošaje.
Bolgarija se boljinbolj trudi, da bi se z Jugoslavijo čim tesnejše združila: do tega bo tudi prišlo in naša država bo takrat najmočnejša, najbolj bogata in najbolj vplivna na Balkanu. K njej se bo zatekla po pomoč cela srednja Evropa.
Celo Italijani, veliki neprijatelji Jugoslavije, ne morejo kaj, da ne bi priznali: Jugoslavija je silna, velika, bogata. Pred tremi meseci je zasedal italijanski parlament in tedaj je vstal poslanec Serali in je osvetil vso bedo in miserijo Italije, ki malo pridela in mnogo porabi. Jasno je takrat Serali povedal, da bi morala Italija prositi kruha — v Jugoslaviji!
Jugoslavijo bi torej vsi radi pridobili na svojo stran.
Kako je pa z Nemško Avstrijo? Da niti ne govorimo! Nemška Avstrija je majhna, bedna lačna deželica! Nihče se ne zmeni za njo. Da ne pogine od gladu, mora beračiti živež pri svojih sosedih. Za njeno prijateljstvo se nihče ne zmeni, če prav ga ponuja na prodaj vsakemu verižniku, ki potuje skozi Dunaj. Največji dunajski list „Neue Freie Presse" je te dni z žalostjo konštatiral, da potujeta vodja Rumunije Jonescu in vodja Bolgarije Stambolijski po vseh drugih deželah, samo v Avstrijo ne prideta.
Lahko se bo Korošcem odločiti za Jugoslavijo. Oni so ponosni, da postanejo državljani države, ki bo segala od Osojskega do Ohridskega jezera, od Jadranskega do Črnega morja, medtem ko bo Nemška Avstrija morala dajati vojake Nemčiji, ki se pripravlja na nove vojske s Francozi in Angleži.
Pomnite, da je glasovalnica za Jugoslavijo bela, za Nemško Avstrijo pa zelena. Ali si hočete z zeleno glasovnico izkopati grob? No, živ se nihče ne da pokopati. Torej glasujte za življenje, za Jugoslavijo !
Politični pregled.
Jugoslavija.
Italija priznava Beki plebiscit.
Beograd, 4. oktobra. „Politika“ prinaša daljši intervju z italijanskim zastopnikom v Beogradu Galantijem, ki zavrača očitke, da Italija zavlačuje priprave za pogajanja v jadranskem vprašanju. Glede Reke je izjavil Galanti, da se mora rešiti ta spor potom sporazuma. Italijanska vlada priznava Reki pravico do samoodločbe. Prebivalstvo mesta, okolice in kvarnerskih otokov naj samo določi obliko svoje države. Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se začno še ta teden.
Jadransko vprašanje.
Zagreb, 4. okt. „Narodno Djelo" poroča iz Beograda, da je bila včeraj ministrska seja pod predsedstvom Nj. Vis. regenta Aleksandra, ki je trajala nad dve uri. Bavili so se z vprašanji zunanje politike. V dobro informiranih krogih smatrajo, da se bodo pogajanja z Italijo vsekakor začela ta teden. Naša, kakor tudi italijanska vlada se na moč trudi, da bi se jadransko vprašanje definitivno rešilo.
Dnevne vesti.
Navarini odstavljen. Na seji 4. oktobra je razpravljala plebiscitna komisija o dogodku v Pliberku, kjer se je predsednik okrožne komisije, italijanski podpolkovnik Navarini, udeleževal nemških demonstracij in pretepal naše ljudi. Kljub italijanskemu in nemškemu protestu je komisija sklenila pretepaškega podpolkovnika Na-varinija odstraniti. Na njegovo mesto pride laški major Carrara. — Komisija se je nadalje pečala z nemškimi grožnjami o oboroženem vpadu Nemcev („Einwohnerwehr“) v cono A.
Spavaj sladko! (V spomin pomož orožnika Petru Karbana, padel kot žrtev hudobnih rok v Malem Št. Vidu dne 27. sept. 1920.) Spomlad je bila, majnik in juni sta cvetela zunaj in noči so bile divne, lepe in polne sanj. Lipe na gričku šmihelske cerkvice so se odele v belo cvetje in njih prijeten vonj je dehtel čez naravo. Tajinstveno je šumela Krka, kakor da bi že takrat s svojimi valovi pela preroško pesem: «Vstajenje Korotanu!" V bledem miru tihih pomladanskih noči sem spoznal Tvoj narodni ponos. Pot naju je vodila ob Krki, mnogo noči si mi stal ob strani kot zvest varuh Korotana, nobena še tako težavna patrulja Ti ni bila prenaporna. Kolikokrat si mi z tožnoveselim smehljajem na obrazu živo razkril kipeča svoja čustva: «Učakal rad bi srečen dan, — dan našega združenja, — da videl bi kako slovenski krov prostran, — čez Korotan se ves razpenja!" In solze navdušenja so Ti vsikdar zalile pogled. Tovariš, ni Ti bilo dano, da bi učakal srečen dan sijajne naše zmage. Hudobna izdajalska roka Ti je presekala nit mladega življenja ter te odtrgala od solnčnega objema Tvojih dragih. Živel, trpel in plakal si za naš Korotan. Prestal si hude boje in hrupne viharje za vselej. S palmo narodnega mučenika si odšel v božji očetni objem. Za vselej Ti je utrnilo iz bledih lic solzo božji poljub. Na božjem vrtu spečih Tvojih tovarišev, ki so s tabo vred darovali v minulih bojih mlado življenje na žrtvenik Korotana, počivaš tudi Ti. Počivaj sladko!
Korotana zemlja sveta ti, sprejmi ga v varstvo svoje, kakor nekdaj mati v zibelki, zapoj mu tudi ti: «Spavaj, spavaj!"
Vekoslav Mazilo.
Klej za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja. Obrtniki naj priglase svoje potrebščine takoj, da se bode moglo ozirati na njih priglase.
Helldorffovi uslužbenci in agrarna reforma. Veliko dobrega nam je prinesla slovenska agrarna reforma. Slovenci in pošteni Nemci so dobili po nizki najemnini barona Helldorffa zemljo v zakup; dobili so drva in les, šinteine za zmerno ceno in so si v kratkem času po hudi svetovni vojski popravili svoje domovje. Sedaj pa hodijo Helldorffovi forštnarji naokoli in pripovedujejo, da jim je baron obljubil mastne plače, če bodo zadnji trenutek dobro agitirali. Da, da, mi dobro vemo, če pride baron pod Nemško Avstrijo, da se bode kmetom slabo godilo! Vemo, da bi se radi forštnarji na naš račun redili in baron vlekel tisočake iz naših žuljev. Vemo, da baronu manjka desarja, da se lahko s celo familijo okoli fura in nič ne dela, samo dobro je! Vemo, da bodemo morali plačevati petkrat do desetkrat večji štant kot pri agrarni reformi, vemo, da bodemo morali plačevati neznosne cene za drva, za les; če bi pa za barona morali delati, pa nam ne bo privoščil niti poštene plače. Zato pa nočemo ostati pod baronom, ampak glasujemo za belo Jugoslavijo, za belo staro pravdo kmečko!
Djekie. Distriktni svet v Velikovcu se je zmotil in razglasil v «Miru" imena tajnikov. Napisal je, da so to predsedniki. To pa ni res. Predsednik našega občinskega glasovalnega odseka je č. g. župnik Anton'Benetek.
Shranite dobro glasovalne izkaznice. Ne pokažite Je nobenemu nemčurju, ne dajajte je iz rok, da Vam je kdo ne strga ali ne ukrade!
Glasovanj e.
IO. razgrlas
prebivalcem plebiscitnega ozemlja.
Medzavezniška plebiscitna komisija razglaša v informacijo onim, ki bodo pri plebiscitu glasovali, sledeče izpremembe postopanja. Navodila, izdana občinskim glasovalnim odsekom, bodo primerno izpremenjena.
1.	Vsak glasovalec mora ob svojem prihodu v glasovalni prostor oddati svojo glasovalno izkaznico občinskemu glasovalnemu odseku; kakor hitro se njegovo ime itd. v glasovalskem imeniku ugotovi, mu izroči odsek kuverto in dve glasovnici, eno belo in eno zeleno. Na beli je tiskano
„ Jugoslavija" ,	. «Oesterreich"
ime s ■■ ■.—A-n na zeleni pa -2—r—r-^~u—• «Jugoslavien"	«Avstrija".
2.	Glasovalec gre s kuverto in obema glasovnicama v zaprto glasovalno celico In tu vtakne
v kuverto glasovnico, ki naj po njegovi želji izrazi njegov glas. Ta glasovnica ne sme biti nikjer raztrgana, zaznamovana ali pa pokvarjena.
Nato glasovalec pretrga drugo glasovnico na dva dela in vtakne oba dela v glasovalno kuverto, torej skupaj s celo glasovnico.
3.	Pred odhodom iz zaprte glasovalne celice zapre glasovalec glasovalno kuverto in gre v glasovalni prostor, kjer odda kuverto predsedniku občinskega glasovalnega odseka. Predsednik takoj vtakne zaprto kuverto v nabiralnik za glasovnice.
4.	Glas bo neveljaven:
a)	ako je sicer v kuverti cela glasovnica ene barve, a ni v njem tudi delov glasovnice druge barve.
b)	ako se najdeta v eni kuverti dve glasovnici raznih barv, a ni nobena raztrgana ali pa so obe zaztrgani.
5.	Niti na kuverto, niti na glasovnice se ne sme nič napisati niti napraviti na nje kakšno znamenje. Ako je kaj zapisano ali pa zaznamovano, se lahko glas proglasi neveljavnim.
6.	Uporabljati se smejo samo uradno izdane kuverte in uradno izdane glasovnice. Če se uporabljajo neuradno izdane kuverte in neuradno izdane glasovnice, bo glas ničen in neveljaven.
S. Capei Pečk, predsednik,
Velika Britanija.
Charles de Chambrun,
Francija.
(Princ) Livio Borghese,
Itaiija.
Celovec, dne 22. septembra 1920.
11. razglas
prebivalcem plebiscitnega ozemlja.
Komisija je določila, ga se bo v
nedeljo, dne IO. oktobra
vršilo glasovanje v coni A celovškega plebiscitnega ozemlja in s tem daje sledečo odredbo:
Za časa, ko se vrši plebiscit, smejo biti gostilne v coni A odprte samo za prodajo hrane in za oddajo prenočišč; ne smejo se pa točiti v tej coni nikakšne opojne pijače za dobo treh dni. Ti trije dnevi so: sobota 9. oktobra, nedelja 10. oktobra in pondeljek 11. oktobra.
Komisija opozarja vse gostilničarje, da bo vsak prestopek proti tej odredbi strogo kaznovan.
Celovec, dne 28. septembra 1920.
S. Capei Pečk, predsednik,
Velika Britanija.
Charles de Chambrun,
Francija.
(Princ) Livio Borghese,
Italija.
Deseti oktober je zmage dan! Koroški Slovenci, na dan! Na -plan!
Dopisi.
VelikovŠki okraj.
v Miklavčevo. Voda teče Nemcem in nemškutarjem v usta — potapljajo se, zato pa še brcajo predno bodo zdihnili dne 10. oktobra. Kako bi Nemci z nami delali, dokazujejo sledeči incidenti na Miklavčevem: Dne 29. m. m. so Miklavčevi, od Seifricov nahujskani nemškutarski hlapci v svoji sobi pri malci napadli brez povoda Matevža Volaučnika, hlapca na Miklavčevem, zavednega Slovenca in ga pretepli, suvali in psovali. Učenec Miklavčevega mlinarja ga jo s kolom udaril po roki, da sedaj ne more Volaučnik delati. On je izstopil iz službe in se nahaja pri svojem bratu na Proboju. Isti teden so Seifricovi hlapci napadli po noči naše mirne ženske iz Gorič in Dul, jim zaprli pot na Miklavčevem mostu, jim grozili s koli in ogrožali jih na življenju. V noči od pretekle sobote na nedeljo so Miklavčevi hlapci prišli v Dule, izvlekli dva slovenska fanta, sina pri posestniku Lipeju, iz postelje, enega je jagar na Miklavčevem nevarno ranil na glavi, drugega pretepli. Celo noč so imeli obkoljeno hišo od Lipeja in ogrožali njega in ženo, katera je bila drugi dan popolnoma onemogla. 5. okt. je napadel nemškutarski hlapec Hajnžo mirnega našega Slovenca Boštjana Kajzerja, hlapca na Miklavčevem in ga pretepal. Imenovani je zavoljo svoje narodnosti pretrpel pekel med Miklavčevo sodrgo in ker ni mogel zdržati pri takšnih pretepačih, je izstopil iz službe.
Naše oblasti se do danes niso prav nič pobrigale, da bi takšni falotje bili kaznovani in naši ljudje dobili zadoščenje. Tako delajo Seifrici z nami Slovenci že danes, kaj šele, če bi oblast v roke dobili. Slovenci, 10. oktobra boste z belimi listki se maščevali nad temi Miklavčevimi pretepači.
v Grebinj. Kdo agitira za Nemško Avstrijo? Te dni so letali okoli naših kmetov znana «katoličanka" Samonigg A., znan vitez Primikov fant, pobožni Švare in drugi taki poštenjaki, da pridejo to nedeljo (3. okt.) kar od papeža poslani duhovniki govorit k Plazniku, kot so naši ljubljenci Almer in Feinig. In prišli so res. Feinigu se je še poznalo, kako se mu je na kolodvoru v Sinčivasi godilo. Govorili so, kako je vera v nevarnosti. Mi seveda to radi verjamemo, ko smo videli in zvedeli, da je neki veren fant nalimal na obraz Jezusu Kristusu na križu pri Narodnem domu nek umazan flugcetel ! Ker za nas še ne veljajo culukafrške navade', bode stvar sodnija preiskala in dala pošteno lekcijo takim ljudem v Grebinju.
v Suha. Naše žensko društvo je imelo včeraj dne 3. oktobra svoj prvi sestanek, katerega so se članice polnoštevilno udeležile. Vpisalo se je mnogo novih članic, tako, da šteje naše društvo že 105 članic. Z veseljem je gledati naše zavedne žene in dekleta, kakšno navdušenje je med njimi! Glasovalcev je na Suhi okoli 260, torej je polovica že skoraj pri ženskem društvu! Za ta teden smo sklenile včeraj še posebno: Glave po koncu in srca kvišku, po potu do naše zmage in svobode!
Vsi nemčurji: hab* die Ebrei
Vsa Koroška se postavlja,
Se za plebiscit pripravlja,
Nemec hoče, da požere Vse Slovence: hab’ die Ehre!
„Tajč“ Koroška mora «bleiben" «Vindiše" pa vse «vertreiben" „Tajč“ je nobel «im Verkehre" Niks mehr vindiš: hab’ die Ehre!
Pa se Nemec strašno moti Že se jétika ga loti —
Že na licu se mu bere Strah in groza: hab’ die Ehre!
Odločitve dan se bliža,
Nemce že napada griža,
Pojejo že «misererò"
Z Bogom Karaten: hab’ die Ehre!
Zgodovinski dan prihaja,
Narod naš koroški vstaja —
Kraal’ Koroška se opere Vseh nemčurjev: hab’ die Ehre!
Vsi neračurski pretepači,
Požigalci, razgrajači:
Vsak kopita naj pobere,
Srečno, večno: hab’ die Ehre!
Možje, fantje, dečve, žene,
Listke strgajte zelene,
Bel je listek, ki razdere Up nemčurjem: hab’ die Ehre!
Slaven dan, za nas presveti Bo oktober nam deseti:
Že vihràjo nam bandére —
Vsi nemčurji: hab’ die Ehre!
B. Zafošnik.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, preit v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mlhàlek.
Tisk tiskarne Dražbe sv. Mohorja v Prevaljah,
Plebiscitne in jugoslovanske
rabljene poštne znamke kupi
Žolger, Maribor, Tattenbachovaul.l8/III.

Vzgojišče za dekiite
(internat)
g,.Narodni šoli" v Št. Rupertu pri Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim Staričem. Sprejmejo so deklice, ki hočejo obiskovati gimnazijo, učiteljišče ali meSčansko Solo v Velikovcu, Ijudskošolske učenke, ki hočejo obiskovati javno petrazredno dekliško Solo v .Narodni Soli“ in večje, šoli odrasle deklice, ki želijo obiskovati gospodinjsko šolo v «Narodni šoli". Začetek iiovega šolskega leta se ho pravočasno naznanil, na gospodinjski šoli se pa začno zimski tečaj dne 1. novembra 1920. Nadaljna pojasnila dajejo šolska sestre v «Narodni šoli" v Št. Hupertu pri Velikovcu.