/Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV gm.
V LJUBLJANI, četrtek, 13. oktobra 1927.
LETO IV.
*v,Wr»e"r>a števil k n Din 1.—
NARODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvissn političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UiRAVNlšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 0. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Italijanske spl&tke.
Ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi drugod po svetu vlada prepričanje, da najbrže ne bi doživeli zadnjih napadov makedonstvujuščih, če ne bi bili ti prepričani, da- jih bo ščitila Italija. Mogočr ni to prepričanje makedonstvujuščih \ vsakem oziru utemeljeno, da pa obstoji, je dejstvo. In vrhu tega ni to mnenje irti brez podlage. Zakaj, če je le mogla, je Italija vedno spletkarila proti nam in naj so vladali v Italiji fašisti ali nefašisti. Spoznali smo to ob priliki koroškega plebiscita, spoznali ob priliki raznih mejnih sporov z Albanijo in spoznali ob vsakem sporu, ki smo ga imeli z enim naših sosedov. Ni čuda, če so vsled tega prišli makedonstvujušči do prepričanja, ua bo Italija vedno za tistega, ki je proti Jugoslaviji in da so zalo računali na i;a-lijansko podporo v vsakem slučaju.
In najbrže se niso niti urezali, kajti italijanske spletke proti nam so postale že pravilo in vse kaže, da bodo ostale tudi nadalje. To pa predvsem vsled no tranjega položaja v Italiji.
Že pred vojno je bolehala Italija vsled nerešenega agrarnega vprašanja. Po '7oj ni se je to vprašanje še poostrilo, njegova rešitev pa je danes bolj nemogoča, ko pred vojno. Italijanski veleposestniki -o gospodarji položaja in niti misliti ni na rešitev kolonskega vprašanja. Enako je osamosvojitev italijanske industrije ud tujega kapitala danes bolj nemogoča ko pred vojno. Slabo državno gospodarstvo je le še povečalo upliv tujega kapitala v II ali ji in zlasti še po zadnjem ameriškem posojilu.
Ni zato čuda, če je gospodarski položaj v Italiji vedno težji in če narašča brezposelnost v naravnost velikih razmerah. Povsodi manjka denarja in izseljevanja postaja vedno večje, da se je pričela za velike prekomorske družbe naivnost zlata doba.
V’se to rodi seveda nezadovoljstvo, ki je tem večje, ko italijanski državljan vidi, kako se na drugi strani zapravlja denar. Fašistovska milica velja Italijo velikanske zneske in vedno novi izdatki za vojsko stalno povečujejo gospodarsko krizo v državi. Te izdatke je treba na kakršenkoli način utemeljiti in v tem je glavni vzrok, da nikdar ne počivajo italijanske spletke proti nam. Naravnost v glavo hočejo ubiti sedanji mogotci italijanskemu državljanu, da je vsak hip možna vojna za popolno izvojevanje velikih italijanskih ciljev in zato ne puste, da bi zavladalo mirno razpoloženje in zato skušajo vedno znova razburiti italijanske državljane.
Varnostna zaklopnica za nevzdržen notranji položaj naj bodo viharji v zunanji politiki in to je glavni smisel vseh italijanskih spletk. In čim siabga bo pozk.;ia
tasistovskega režima, tem večje in ostrejše bodo italijanske spletke. Naravnost barometer za notranje politično krizo v Ttaliji so te spletke in jasen dokaz, da ja kriza fašizma vedno bližja.
Zato tudi ni računati, da bi se italijanske spletke le v najmanjši meri ziranj-Sale, temveč bodo še narasle, ker je fašizem v vedno večji nepriliki. Zavedati se moramo, da fašizem potrebuje nesigur-no zunanjo situacijo in da je zato naša glavna naloga, da čim bolj podpiramo vsako stremljenje, ki more utrditi mir. Zato je bilo nad, vse pravilno, da je naša vlada v bolgarskem vprašanju postopala zmeTno, ker nihče ne bi bil bolgarsko -jugoslovanskega konflikta tako vesel kot Italija, ki je že mislila, da bo pri tem sporu ona —- tertius gaudens.
Italijanskih spletk ni mogoče preprečiti, pač pa je mogoč0 jih obrezuspešiti. To pa le, če ostanemo mirni in posvečamo vso svojo skrb notranji konsolidaciji dr-
Centremaii za koalicija radikalov, nd;če«cev in SLS.
Beograd, 13. oktobra. Centrumaši med radikali ponavljajo svojo tendenco, da se sestavi nova koalicija, če bi se današnja vladna koalicija porušila. Nova koalicija bi bila za radikale prirodnejša. Vanjo bi šli radikali, radičeve! in dr. Korošec. Oni stoje v stiku z zastopniki j HS3 .Sedaj delajo na to, da bi Radiča ločili od Pribičevita. Radikali zatrjujejo,
da vstop radičevcev ne bo povzročil nobenih ovir, samo da se Radič odreče Pri-bičeviču. Razgovori so za zdaj še neobvezni. Trdi se pa, da je že določeno, da bi v vladi radikali-radičevei-dr. Korošec radičevci dobili štiri resore, Slovenci pa dva. Kakor poudarjajo radikalni centrumaši, je dr. Korošec že načelno pristal na tako kombinacijo.
Seja vlade.
Beograd, 13. oktobra. Sinoči od 6. do 10. zvečer se je vršila seja ministrskega sveta. Na seji je predsednik vlade' Vu-kičevič pozval vse ministre, da je ireba preiti na delo. O politični situaciji se je s posameznimi ministri že prej razgo-varjal. Zdaj so prebredene zapreke, ki so prej ovirale delo. Ministri naj sedaj predlože zakonske načrte, ki so že gotovi, da se more že danes ugotoviti, kateri lahko pridejo pred narodno skupščino.
Nato so minisiri prišli s svojimi poročili in načrti, ki so gotovi v njihovih resorih in napravljen je bii načrt, po katerem naj se ti osnutki zakonov predlože skupščini.
Po seji ministrskega sveta so ministri razlagali projekte svojih resorov. Vsi ministri so trdili, da na seji ni bilo niti govora o politiki.
Minister za javna dela je poročal o načrtu za zgraditev potov.
Ministr za finance je poročal o proračunu za prihodnje leto. Naglašal je, da je zelo zadovoljen z delom posameznih ministrov pri sestavljanju proračuna, ker se vidi, da so stvar vzeli prav resno. Finančni minister je predložil ludi zakonski načrt o izenačenju davkov. Ker ta zakon ne more stopiti v veljavo pred I. januarjem 1928, se bo na temelju člena 314 finančnega zakona predložila uredba o znižanju davkov.
To uredbo bo predložil minister finančnemu odboru, kakor hitro bo sestavljen.
Minister za vere in minister za prosveto sla tudi predložila svoje zakonske načrie. Izjavila pa sla, da li načrli niso tako važni in da spadajo v drugo vrsto.
Največ časa je porabil za poročilo poljedelski minister, ki je referiral o zakonskih načrtih, tičočih se melioracij in kreditov, ki so potrebni za io. — Danes se sestane odbor za podporo po elementarnih nezgodah oškodovanim. Poljedelski minister je zahteval tudi sprejetje zakona o posojilu, ki naj se najame za melioracije. Predložil je dalje projekt zakona za povzdigo živinoreje in za preskrbo vode v krajih, kjer nimajo vode.
Minister za socijalno politiko je zahteval pooblastilo, da se na temelju finančnega zakona sprejme uredba, s katero naj se uredi stanovanjsko vprašanje. Ta uredba bi prišla v finančni odbor še pred 1. novembrom t. 1.
Poljedelski minister je dalje zahteval, da se usfavi kolonizacija v južni Srbiji dokler ne bo sprejet zakon o agrarni reformi. Minister za agrarno reformo se je s tem strinjal.
H koncu je dobil se prometni minister nekatere kredite za nabavo železniškega materijala.
SKUPŠČINA SE SESTANE V PONEDELJEK.
Beograd, 13. oktobra. Začasni predsednik narodne skupščine dr. Ninko Perič je imel včeraj po seji ministrskega sveta krajšo konferenco z g. Veljo Vukičevi-cem. Govorila sta o današnji seji načel-! nikov skupin v zvezi z debato o verifika-! ciji mandatov v plenumu narodne skupščine. Dr. Perič je Vukičeviča obvestil, da so načelniki skupin pristali na to, da še ne upošteva določeni rok treh dni, ki bi moral preteči od predložitve poročila verifikacijskega odbora narodni skupščini pa do začetka razprave o tem predmetu. Dosežen je sporazum o dnevu sklicanja plenuma narodne skupščine. Poročilo verifikacijskega odbora se bo takoj natisnilo in razdelilo med poslance. Plenumu narodne skupščine se bo hkrati izročilo poročilo večine in manjšine verifikacijskega odbora. Po današnjem položaju izgleda, da se bo na današnji konferenci načelnikov skupin dosegel sporazum, da se narodna skupščina za ponedeljek 16. t. ni. skliče na zasedanje in da se bo takoj začela razprava o verifikaciji mandatov.
VEČINA DEMOKRATSKEGA KLUBA ZA KOALICIJO Z RADIKALI.
Beograd, 13. oktobra. Kakor- se do-znava iz vladnih vrst, so demokratski
žave. S tem pa dosežemo še drugo veliko stvar. Čim bolj se konsolidiramo mi in čim bolj raste na drugi strani v Italiji odpor proti režimu, tem lažja bo tudi naša situacija v zunanji politiki in teni manj bodo nevarne italijanske spletke.
Verifikacijska debata bo skrajšane
Beograd, 13. oktobra. Med sejo verifikacijskega odbora je skupščinski predsednik dr. Perič sklical načelnike parlamentarnih skupin, da se dogovore o skrajšanju debate v verifikacijskem odboru in eventuelno tudi v skupščini. Povod za to je dalo predsedniku skupščine dejstvo, da bi morala debata v verifikacijskem odboru trajati še tri dni, za iiskanje poročil bi bili polrebni na-naljnji irije dnevi; za postavitev na dnevni red narodne skupščine je potreben en dan in za debato v plenumu skupščine šest dni. Ker je bilo včeraj 12. oktobra, bi se vsa stvar končala šele 25. oktobra. S lem bi l?il prekoračen rok 20. oklobra, do katerga naj bi bili potrjeni vsi mandati. Načelniki skupin so izjavili, da se morajo o tem prej posvetovali s svojimi prijatelji in se z njimi o vsem domenili. Zato so zahtevali, da se razgovori o tem nadaljujejo danes.
minisiri včeraj na konferenci z Vuki-čevičem konsialirali. da je večina kluba brezpogojno za to, da se nadaljuje današnja koalicija. Izdani komunike ni rezultat pravega razpoloženja kluba, temveč je bil sprejet samo pod sugestijo nekaterih članov kluba, ki so hoteli zadovoljiti g. Davidoviča. Zato ni dvoma, da bo sedanja koalicija delala naprej.
MARINKOVIČ ŠE VEDNO BOLAN.
Beograd, 13. oktobra. Zunanji minister dr. Velja Marinkovič tudi včeraj ni prišel iz svojega stanovanja. Včeraj popoldne sla mu o tekočih poslih poročala pomočnik ministra Pavlovič in generalni direktor ministrstva Milan Jovanovič.
KOMBINACIJE O REKONSTRUKCIJI VLADE.
Beograd, 13. oktobra. V političnih krogih so sinoči delali kombinacije za slučaj, da pride do revizije odnošajev med radikali in demokrati. Radikali so baje voljni odstopiti demokratom še en važen resor, najbrž bi bilo to finančno ministrstvo, ki bi ga dobil dr. Kosta Kumanudi. Za prosvetnega ministra prihaja v kombinacijo Boža Maksimovič.
OVACIJE PREBIVALSTVA KRALJU.
Beograd, 13. oktobra. Včeraj se je kralj v spremstvu svojega adjutanta še-tal po beograjskih ulicah. Ker je bilo ob istem času mnogo ljudi po ulicah, so se množice ustavljale in prirejale kralju burne ovacije. Ovacije so dosegle višek okrog pol ?>., ko se je kralj vračal v dvor.
SEJA VERIFIKACIJSKEGA ODBORA.
Beograd, 13. oklobra. Popoldanska seja verifikacijskega odbora je razpravljala o pritožbah proti voliivam v sarajevskem volilnem okrožju. Bilo je več pritožb o polvorjenju zapisnikov in o tatvini kroglic. Čitanje pritožb je trajalo m-d poldrugo uro. Potem se je prešlo na diskusijo, ki je bila zelo oslra. Do posebno ostrega prepira je prišlo med SDS in radikali, ki so bili v sarajevskem okrožju izvoljeni. Razprava je trajala okrog ene ure v največji razvnetosti. Nato je bila seja prekinjena dotlej, da se vladna večina dogovori o glasovanju. Po konferenci vladne večine je sporočil predsednik odbora dr. Nikolu Subotič, da je Ireba ugotoviti prej nekatera dejstva za verifikacijo mandata Milutino Popoviča. Za lo se razprava o lem odloži in se preide takoj na pritožbe o volitvah v travniškem okraju.
BODRER9 NI PROTESTIRAL.
Beograd, 13. oktobra. Ker so nekateri italijanski listi, posebno Giornale d’Ita-lia« pisali, da je Bodrero te dni ob po-setu zunanjega ministra protestiral zaradi protiitalijanskih manifestacij na zborvanju, ki se je vršilo v nedeljo v Beogradu, so se mnogi politični krogi zanimali, ali je res prišlo do tega pro«-testa. Vprašali so o tem samega Bodre-ra, ko je odhajal iz predsedstva vlade. On pa je odgovoril, da ni napravil nobenega takega koraka. Naše zunanje ministrstvo ni dalo v tem ozirit nobenih informacij. Ker je dr. Marinkovič bolan, se o tem ne more nič vedeti, saj je mogoče, da je protest osta' kar pri njem.
LONDONSKI TURNIR.
London, 13. oktobra. Predsinočnjim se je končalo drugo leolo kongresa svetovnih šahislov. Bogoljubov je porazil Thomasa, ki se je branil z vsemi silami, a je takoj v početku napravil napako, ki se ni dala popraviti. Partije Vidmar : Niemcovič, Marshall : Vales in Relti : Colle so ostale remis. Na čelu sta Bogoljubov in Tarlakovver s po 1 in pol ločke.
FINALNA TEKMA MED -RAPIDOM IN « SPARTO BO 30. T. M.
Dunaj, 13. oktobra. Ne glede na današnjo konferenco odbora za srednje evrep. cup so kapitani Rapida in Sparie že včeraj določili, da se bo f inalna tekma odigrala 30. 1. m. v Pragi, revanžna pa 12. novembra na Dunaju. Z Dunaja v Prago bo vozil poseben vlak »kibtcev«.
cr 74' uriiiBiiirfniHOT
Predpust v jeseni.
Kdor pobližje motri rezultate našili zadnji'! občinskih volitev, trezno in brez strankarsko - političnega vzhičenja, mora prili do zaključka, da takozvana »napredna< fronla ni prav nič pridobila, kljub lepi številčni diferenci, ki jo izkazuje uradna statistika. Kajti prirastek, katerega se ta stranka tako otroško - naivno veseli, ni sveža mladika prave naprednosti, ampak je le šopek suhih, izumetničenih rož, kakoršne si zatikajo za klobuk razni pravlihe v predpustnem času.
Kdor dobro vidi, ve, da tvorijo ta prirasle k ljudje, ki jim je blagor Ljubljane deveta briga, ljudje, ki se jim niti ne sanja, kaj nam pomenja v naših težkih dneh naša rodna gruda, kaj Slovenstvo in njun dobrobit. Y.-:ik trezen mislec dobro ve, da so ta mala-skupina ljudje, lastavice - selivke, deloma dijaštvo, oplojeno po raznih tujih težnjah, deloma drugi, bedniki, ki so izgubili svojo domovino, bodisi po sili razmer, deloma po lastni krivdi, ker so jo zapustili, oz. prodali.
Kakor gotovo vse to razumemo in ne zamerimo ne tem ne drugim, vendar tako gotovo drži dejstvo, da so bili ravno ti ljudje jeziček volilne telitniee in da je »napredna ironta< le z njimi zmagala. Pavlihe so našli svoje Kurente, vse to pa pomenja predpust in sicer predpust v jeseni. Kakor pa mora priti vse v svojem pravem času, veselje in žalost, tako tudi naš predpust ne bo pričaral solnca nad ljubljanski magistrat in ne živili mladik racionalnega gospodarstva. Zakaj — poznamo se po »knofih«.
Ni dvoma, da sta ostala oba bloka, konservativni iu . napredni« tudi pri zadnjih volit-
vah v glavnem ena in ista po svojem številu, da sta le-ta sicer ravno tako zapisana svoji usodi, kakor vsaka druga politična stranka, ako ne vrši življenske funkcije, za katero je poklicana — vendar potek^ razpadanja po naravnih zakonih je prepočasen in ljudstvo preomejeno, da bi tako gnilobo samo pospešilo. Zato pa nastane nujno vprašanje, ali naj bo Ljubljana še dolgo odvisna od zgoraj opisane male peščice ljudi in ali naj le-ta še nadalje odločuje o njeni usodi, ali naj bo vprašanje gerentstva njena kronična bolezen ali naj nas še dolgo trapi ku-rentstvo?!
Mislimo, da je skrajni čas, da se volilni red mesta Ljubljane popravi in izpremeni.
Nikdo nam ne more očitati nedemokrat-stva. Gotovo je splošna volpilna pravica najlepši uspeh modernega socializma in Carly-le ni zaman dejal, da je to reforma vseh reform. Ali če je zakonska formula, po kateri se volitve vrše tako očitno zgrešeno, kakor v našem slučaju, da trapi vse poštene in dobro misleče prebivalstvo, tedaj je treba tako napako, pa najsibo še tako moderna — izrezati.
Dovolj je te »šale«! Ljubljana nujno potrebuje ljudi, ki vedo kaj je gospodarstvo in ki čutijo odgovornost za svoje delo! Zato je edino pravo, da se ta naš jesenski predpust čimprej likvidira, če ne drugače, z rdečo tin-to — iz Belgrada!	B.	A.	M.
*	Objavljamo, čeprav se povsem ne strinjamo.
roda in niti ne od policije. Tudi policija je boljša od Vas. (Aplavz in smeh) ...
Nato je večina odbila Radičeve predloge in potrdila mandate g. Vukičeviča in ostale 12 skopljanskega okraja.
Nato je St. Radič na široko branil mandat radikalnega disidenta g. Radojeviča in med diugim dejal: Ta človek ima vse osebne kvalitete, samo da ni demagog in svečanostni govornik. On ni manijak, ko jaz iu Pribičevič. (Buren smeh. Tudi Pribičevič se sladko smeji-)
Po krajši debati je nato večina proti demokratskemu predlogu potrdila mandat Radojeviča in obeh poslancev, ki so bili izvoljeni na njegovi listi.
Za predlog so glasovali radikali, klerikalci, radičeve: in sam. demokrati. Z istimi glasovi so bili sprejeti tudi drugi predlogi, nakar je Radič zaklical: Staro prijateljstvo se obi-avlja in s tem namignil na nekdanjo njegove prijateljstvo z radikali.
Dosedanji in bodoči razvoj evrop. manjšinskih kongresov.
Kratko razmotrivanje, tifoče se izjave manjšin in Nemčije o izstopu.
Izjava, ki jo je prebral dr. Kaczmarek omenja delitev manišin v slabotne in močne, ki n ij služi v to svi-ho, da se slabotne izključi iz kongresa in ki hoče sodelujoče manjšine zlorabiti kot instrumente za utrditev polit, gospodarstva močnih. Nočem tu preiskavali, odkod je izšla delitev v takozvane močne, imperijalistične in v takozvane slabotne, pro-•!<•'.irske manjšine. Ker se manjšine, kateri jaz pripadam, gotovo ne more prištevati močnim, nimam proti delitvi nobenega ugovora, v kolikor lahko služi dokazu posebne potrebe varstva posameznih manjšin in v kolikor je seveda s potrebno relativiteto pojmovana. Tudi jaz sem ob času drugega narodnostnega kongresa pri pozdravnem govoru poudaril v raznih smereh se razkrivajoče razlike med narodnostmi. Seveda sem to storil, kot se mi je s stališča naših ciljev zdelo edino pravilno, le s tem namenom, da še preko vseh razlik še bolj podčrtam ono kar je skupnega in kar druži manjšine v njihovem položaju.
C e sn mod manjšinami močne manjšine, tiče to predvsem dotiene večine, ne more pa biti za takozvane slabotne manjšine zadosten razlog, da se odvračajo od svojih močnejših sester. Po drugi strani pa moram izjaviti, da nisem pri močnih, konkretno in pravilno povedano, pri neizločenih skupinah nikdar opazit namena, da bi hotele s pomočjo delitve v
•	močne in slabotne manjšine zadnje izključiti •0'i skupnega dela.
Dalje, če služijo takozvane močne večine res ciljen: političnega gospodarstva, torej imperialističnim ciljem dotičnih narodov oziroma držav, bi skupno delo s slabotnimi manjšinami pač no bilo posebno ugodno zanje 111 bi jih kvečjemu oviralo. Z našega stališča pa bi moralo biti odločilno vprašanje, če se moč. enih proti slabosti drugih lahko tudi uveljavi pri c>ljih skupnega dela. Jaz to zanikam. In čo bi tudi ta nevarnost obstojala, bi po mojem mnenju ne bilo primerno zoperstavili sc ji n i ta način, da se slabotne manjšine umaknejo in kuhajo svojo j$zo. Tu nasprotno velja, spr*č) velike prednosti, ki jo narodnostni kongresi nudijo baš slabotnim manjšinani, utrditi in uveljaviti svoj_ lastni vpliv s čim živahnejšim in izdatnejšim sodelom. Pn*-znam, da odlikuje ogroženi položaj takih manjšin nesreča, da jim je že povprečno in toliko bolj vsako večje delo posebno otežko-čenO. Vendar se mi zdi, da je naznačena pot edino prava. In zastopniki slabotnih manjšin so že in bodo v bodočnosti, upajmo, še bolj dokazali, da ta pot za njih osebno ni neprehodna. -	...
Delitev v močne in slabotne manjšine ima vendar tudi še drugo stran, ker treba pomisliti, če ne koristi obstoj in nedelo močnih skupin v prvi vrsti baš slabotnim. V zvezi s tem omenjam resolucijo, ki je bila na zadnjem
kongresu sprejeta z vsemi glasovi, posebno tudi z nemškimi, in ki je slovenski manjšini na Koroškem dovoljeno kulturno avtonomijo sicer pozdravljala, odločno pa odklonila način njene izvedbe. Če bi morale slabotne : manjšine tako resolucijo sklepati, le v svo- i jem ožjem krogu, bi ne imela niti polovico toliko moralične sile. Proti temu ugovarja sicer izjava o izstopu manjšin iz Nemčije, da bi se kongres slabotnih manjšin sploh ne boril za kulturno avtonomijo kot najsijajnejše sredstvo za praktično rešitev manjšinskega vprašanja v okvirju držav in se tudi na bi zavaroval proti njeni zlorabi. Naši kongresi so pa priporočili kulturno avtonomijo le principijelno in z izrecno omejitvijo, da se izvedo le s pristankom dotičnih manjšin. V tem smislu so bile iu so tudi slabotne manjšine za kulturno avtonomijo. V splošnem pa ne more biti skupnega dela močnih in slabotnih manjšin namen, da bi bili interesi močnih manjšin zapostavljeni; trajno koristno je lahko le tedaj, če služi konkretnim, realnim interesom in torej tudi interesom vseli posameznih skupin. Kakor nočejo slabotne skupine služiti imperijalističnim tendencam možnih, tako imajo tudi te pravioo razmotrivati, če ne obremenjuje skupnost s slabotnimi zasledovanja njihovih lastnih držav.
V	razmerju med narodnostmi bi bilo vendar boljše, če bi se delitev v slabotne in močne preveč ne povdarjala. Ne verjamem, da bi kdo hotel s povdarjanjem te razlike med imperialističnimi in proletarskimi manjšinami doseči demagoške učinke. Znanstveno spoznanje sili k praktičnemu dokazu in uporabi, nikar pa naj^ ne zapelje zastopnikov narodnosti k uničevanju njihove kongresne enotnosti. Pozabiti ne smejo, da 1 predočuje naše skupno delo, sodele vseh manjšin, in — če eksistirajo res slabotne in močne — baš njih složno skupno delo najjasnejše in naj intenzivnejše bistvo in edino možnost rešitve za Evropo usodnih vprašanj. Države si lahko nudijo med seboj le materijelno varnost in materijelno razorožitev. Evropa pa potrebuje predvsem mo-rclične razorožitve' in ustvaritve moralične varnosti med narodi. Ti so predvsem, če ne izključno psihološki subjekti mirovne narodnostne skupnosti ali pa narodnostnega sovraštva, ki preti Evropi z nesrečo nove vojne Zmirom ostane zasluga narodnostnih kongresov, da so to stran evropskega problema kar najostrejše obsvetlili. Naloga še ni izpolnjena. Vsled tega morajo evropske nandnosti kakor v svojem lastnem, tako v interesu celega sveta, nadaljevati pričeto delo in tudi oni, ki so se zdaj umaknili v ozadje, se morajo zopet pridružili skupnemu delu.
(Dalje prih.) ■
Iz seie verifikacijskega odbora.
Da vidijo naši bralci, kako veselo debatirajo naši narodni poslanci objavljamo odlomek iz poročila »Politike«, ki piše med drugim:
-Kadikal g. Bogdan Milašinovic pravi, da te opozicija izkoristila priliko, da govori skozi okno. Ta pritožba (proti volitvam v skop-tjanskem okraju) ni naperjena samo proti g Velji Vukičevifiu, temveč tudi proti mandatom, ki so jih dobili demokrati. Pritožba no vsebnje nobenih konkretnih podatkov.
Veliki župan je vse to organiziral, jaz pa sem dobil potem razbito glavo, vzklika g. Pavle Radič.
Milašinoviča oblije rdečica in zakliče:
— Ta napad na Vas so obsodili tudi radikalni listi, če ste čitali, toda časopisi vaših sedanjih zavezuikov sam. demokratov so tri-nmfirali in dejali, da je tako odgovorim srbsko Skoplje antidržavnim elementom.
-- Ni resnica, protestirajo sam. demokrati, dtčim se g. Svetozar Pribičevič ironično smeji. G. Milašinovič mu zakliče:
— G. Pribičevič, ne smejte se, ker ste \ 1 imenovali Radiča, ko sem jaz zagovarjal sodelovanje s Hrvati, za bandita, denuncianta in avstrijskega špiona, jaz pa sem bil po • -.šem srbski izdajalec! Danes pa je nam težko,
da g. Radič napada predsednika vlade, g. Vukičeviča, o katerem je preje govoril, da je sijajen in velik človek.
— Radič često menja mnenje, konstatira radikal g. Kostič.
Pavle Radič reče nato Milašinoviču:
— Bili ste proti Boži Maksimoviču, sedaj pa ste skupaj z njim.	.
— To je politična stvar, se opravičuje g-Milašinovič, kar rodi smeh in veselje v opoziciji.	...
Nato znova govori Stjopan Radič, ki pravi, Ja nas Cehi zavidajo, ker nimamo ne socia-lislov in ne komunistov v parlamentu in da se čudijo, kako to, da ne moremo v taki sijajni situaciji napredovati. A kako naj na-I redujemo, če se bije narod s kopitom in preganja z revolveri in kadar pravi predsednik vlade, da je vsaka za Radiča ali Piibi-čeviča oddana kroglica izgubljena. (To je v resnici neverjeten greh g. Vukičeviča! Op. uredn.)
Pribičevič in jaz sva ustvarila to, kar je tam preko, in sedaj nadaljujeva tam, kjer so bile prekinile naju vaše intrige in sile.
In sedaj smo dorasli in sedaj vas bomo zarobili, ker ste to zaslužili. Mi smo zastopniki naroda, Vi pa niste niti predstavniki na-
Politične vesti.
= Sporazum med esdeesarji in radičevci tudi v Sloveniji? V zadnjem »Kmetskem li-slu« poroča g. Pucelj, kako mu je St. Radič t; koj po volitvah zaupno dejal, da se gg. Ra-kičevič in Korošec zelo motita, če mislita, da bo še zanaprej igral vlogo dresiranega psa, ki poslušno aportira predmete, ki mu jih na-metava gospodar. Toda on ne bo več skakal, če mu bodo metali Pribičeviča. — K tej za g. Radiča gotovo ne preveč laskavi primeri, dostavlja g. Pucelj opazko, kako zelo so ga polomili esdeesarji, ker niso sprejeli njegovega predloga, da bi bil St. Radio na Štajerskem nosilec skupne liste. G. Pucelj pravi nadalje, da je že naprej slutil, kaj da bo prišlo in če bi esdeesarji njega poslušali, bi bili danes že mnogo naprej. — Še jasnejši ko g. Pucelj, pa je »Kmetski list« sam, ki poroča,
o	seji verifikacijskega odseka tudi to-le: »Klerikalci so vložili pritožbo proti izvolitvi Ivana Ureka za poslanca, češ, da je bil obsojen radi političnega izsiljevanja in da je za poslanca nesposoben, ker so v letu 1923-24 zdravniki ugotovili, da je radi živčne bolezni duševno manj vreden. Tak ugovor pač še ni bil nikoli vlažen, kaj takega so zmožni le naši klerikalci. Ko bi bili duševno toliko vredni vsi klerikalci, kakor je Urek, pa bi se nam bolje godilo kot sedaj.«
—- »Kmetski list« čuti torej potrebo, da brani g. Ureka. Ali naj bo morda v tem tudi odgovor na vprašanje, kako da zastopa g. Urek v Narodni skupščini SDS, v oblastni skupščini pa SKS in je s tem menda načelstvo SDS tavuo tako zadovoljno ko načelstvo SKS.
= Razmere v demokratski stranki. Ko bi se imela v torek popoldne vršiti odločilna seja Demokratske zajednice, ni bilo k seji g-Marinkoviča, ker je obolel. K seji ni bilo tudi g. Davidoviča, ker da je že vse povedal. Tako je odločilna seja Demokratske zajednice odpadla in edin rezultat dolgotrajnih debat v demokratskem klubu je meglena reso-
lucija, ki smo jo objavili včeraj. I* tega bo
vidi, da si demokrati danes še ne upajo razčistiti situacije v svoji stranki in da bo še nadalje nasprotje med Davidovičem in Marinkovičem razjedalo stranko. Pripomniti je treba, da ne gre pri sporu med Marinkovičem in Davidovičem samo za taktična nesoglasja, temveč se program Marinkoviča načelno razlikuje od programa g. Davidoviča. Zato tudi ni mogoče premostiti nasprotstev s kompromisom, temveč bodo morali demokratski poslanci — radi ali neradi — vgriz-niti v to kislo jabolko in se odločiti ali za g Marinkoviča ali za g. Davidoviča. Do te odločitve mora priti, ker je sedanja situacija, da del demokratov napada vlado, v kateri sede tudi demokratski ministri, že nevzdržna. Kakor se bodo odločili demokratski ministri, Lako bo tudi padla odločitev o naši notranji politiki. Če se odločijo demokratski poslanci v pretežni večini za g. Marinkoviča in njegovo politiko, potem je sedanja vlada zasigu-rana in pričela se bo doba mirnega in stvarnega dela. Če pa bo šla pretežna večina demokratskega kluba za g. Davidovičem, potem je vladna kriza neizbežna. Veliko vprašanje pa je, če bo iz te krize nastala vlada takozva-nega demokratskega bloka, temveč mnogo verjetneje in skoraj sigurno je, da bodo potem znova razpisane volitve, ki pa bodo radikalom brez dvoma prinesle čisto drugačen uspeh, ko septemberske. Ker to g. Davidovič najbrže tudi čuti, zato njegov resigniran vzklik, da se poda v v Vrnjačko banjo in da odneha v boju.
— Razgaljena kleveta opozicije. V »Politiki je bil objavljen nek Vukičevičev »Zaupen razglas«, v katerem baje daje ta navodila uradnikom, kako morajo za izvolitev vladnega kandidata zlorabiti svojo -moč. Z ozirom na ta razglas je poslal g. Vukičevič ptedsedniku verifikacijskega odbora sledeče pismo: »Gospod predsednik! V današnji »Po-jitiki« sem prečital svoj »Zaupen razglas«. Za mene, ko tudi za vse druge je ta razglas nekaj novega, ker je od začetka do konca izmišljen in lažnjiv. Prečital sem, da je to tožbo podpisal Dušan Subotič, bivši narodni poslanec, kateremu bom dal priliko, da pred sodiščem dokaže obstoj tega razglasa. Njega ne ščiti imuniteta kakor druge, ki neovirano klovccejo in zato se nadejam, da ga bo v bodočo minila volja za klevetanje Čast mi je Vam kot predsedniku verifikacijskega odbora to sporočiti.«
— Spor 1 Bolgarijo bo mirno poravnan. Vest o proglasitvi obsednega stanja nad bol-garjk ' Macedonijo je vplivala v Beogradu ze-
lo	ugodno in splošno se sodi, da je s tem glavna napetost premagana. Poslaniku Mesiču je poslala naša vlada zapisnik o ***“ nju prijetega atentaorja, da ga izročiib g ski vladi Zapisnik je zlasti P‘>m?”^u§en1 z
izjav o sodelovanju makedonstvujusčih ^
uradnimi bolgarskimi krogi- ](	(
naša vlada stavila noben.hnovh^dev o
sisrssvsssr—>»-
'*' ' ™ p5£en angleškega posredovanja v Soli-=i Vsi londonski časopisi komentirajo 111 no-
tirajo razvoj dogodkov na Balkanu. »Times« so colo priobčile uvodnik pod naslovom »Beograd in Sofija«. To pisanje angleških listov je zelo pomembno, posebno tudi zato, ker je Anglija posredovala pri bolgarski vladi radi jugoslov.-bolgarskega spora. Iz Sofije poročajo, da je Burov v razgovoru z angleškim poslanikom naglasil, da bo bolgarska vlada ukrenila vse potrebno, da se bodo kalilci miru pregnali, ker škodujejo dobrim odnošajein med Jugoslavijo in Bolgarijo.
= Vprašanje narodnih manjšin v Italiji pred manjšinsko komisijo Društev za Zvezo narodov. V Sofiji zborujoča manjšinska ko-m.sija Društev za Zvezo narodov je obravnavala na svoji torkovi seji položaj narodnih manjšin v Italiji. Kot prvi je govoril zastopnik tirolskih Nemcev, baron Slernbach. Dejal je, da nimajo tirolski Nemci nobenih separji-tističnili teženj, da pa zahtevajo, da se liii' kultura, jezik in tradicije spoštujejo. Zlasti\e opozarjal baron Šternbach na prepoved neB-3'kih šol. Jugoslovanska deputacija je predlo-žila posebno francosko spisano brošuro o poganjanju Jugoslovanov v Italiji. O položaju jugoslovanske manjšine sta poročala še dr-\ llfan in prof. Ibrovec iz Beograda. Italijanski delegat Giannini je odvrnil, da je manjšinsko vprašanje samo notranje vprašanje Italije, v katerega se nima nihče vmešavati. Delegat Nemčije Junghann je nato apeliral na italijanske delegate, da v imenu duha, ki mora prešinjati Zvezo narodov, človeško postopajo z manjšinami. V istem smislu je govoril tudi francoski delegat Anbard in drugi delegati. Nato je predlagal grški delegat Argyropoulos resolucijo, v kateri se izreka nada, da bodo italijanske večinske in manjšinske lige pripomogle k rešitvi manjšinskega problema. Resolucija je bila sprejeta in enake tudi resolucija, v kateri se opozarja Svet Zveze narodov na sklep plenarnega zasedanja Zveze narodov iz septembra 1922, d x morajo tudi zmagovite države spoštovati pravice manjšin.
= Napetost med Poljsko in Litvo popušča-Iz Varšave poročajo, da se je maršal Pilsud; ski odločil sr.or med Litvo in Poljsko radi Vilne predložiti Zvezi narodov, kjer bo to
vprašanje sigurneje pozitivno rešeno.
Iz
Kovna pa javljajo, da je vlada zaprla ?se meje proti j. oljski. V Kovnu so tudi are(,£a"
li	več častnikov, ki so člani odbora zft vanje l:t ’vske republike in sicer radi niittfi?
protivladne in hipernacionalisti5ne agitacije.
—	Sedaj pa je poljska' vlada večino aietiran-cev oprostila. Vsled tega se je napetost med Poljsko in Litvo zelo zmanjšala.
Dr. Fran Windischer:
TEČAJ ZA IZLOŽBENE ARANŽERJE.
Reklama igra v modernem kupčijskem poslovanju veliko vlogo in je zlasti v. ve., J kupčijskih središčih odlične važnosti. Meo reklamnimi pripomočki in sredstvi, katera naj obrnejo pozornost občinstva na posamezno trgovsko hišo in privabijo kupovalca V dotične prodajalne, pa je prav posob'
ne individualne važnosti izložba. Lepa, svojevrstna, okusna, prikupna in vabljiva izložba obrača pozornost nase iti na lastnika podjetja-Kakor drugod posvečajo trgovski in obrtni gospodarji tudi pri nas v Ljubljani svojo skrb in pozornost prodajalniškim izložbam v vedno večji meri. Naše izložbe postajajo vse lepše, okusnejše in svojevrstnejše. Vzgledi vlečejo in vzpodbujajo. Stopinja in nivo naših izložb in izložbenih prostorov se trajno dviga Pri nas je že dokaj ličnih iu lepih izložb katere bi smeli pokazati tudi v vsakem drugem velikem mestu, ki je v tem pogledu napredno in se ponaša z razvito izložbeno reklamo. Trgovina je živa in se trajno izpopolnjuje Stremljenje trgovskih in obrtnih organizacij mora biti obrnjeno na to, da je na-prtaek čim splošnejši, skrbeti morajo za to, da se da prizadetim krogom vseh vrst prilika za izpopolnjevanje in dovrševanje. Trgovec kakoj- trgovski sotrudnik, ki je stremeč in se želi ’izpopolniti, gotovo pozdravi 1 veseliem priliko, ki mu jo v kratkem ponudi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani s tem, da priredi tečaj za izložbene aranžerje. Pred nekaj meseci sem to misel sprožil v odborovi seji tega društva in je odbor predlog sprejel soglasno. Prireditev takega tečaja ni lahka, pa je bilo potrebno posvetovati se delj časa o načinu take prireditve. Priprave so sedaj jako napredovale, pa je v bližnji bodočnosti že lahko računati z uresničenjem te namere. Tečaj za izložbene aranžerje se bo v kratkem vršil in je nameravan na ta način, da pričnemo uvodno s splošnim predavanjem
o	predmetih stvareh, katerih poznavanje je vsekakor potrebno, predno pričnemo s tečajem za izložbene aranžerje za posamezne trgovinske skupine.
Naš odlični akademični slikar gospod Ivan Vavpotič se je prošnji Trgovskega društva »Merkur« ljubeznivo odzval in bo imel vrsto javnih predavanj v okviru Trgovskega društva »Merkur«. Razpravljal bo o harmoniji barv, o razsvetljavah, o delitvi prostora, o splošnih estetskih teorijah, o modernem dekorju. Predavanja bodo obsegala pre doma tri ure in bo njih vsebina taka, 'a bo zanimala trgovca, sotrudnik« m sO 'udmco, P tudi širšo javnost. Predmetna pr,reditev bo izvestno zanimiva in bi na njo opozoril i<‘ s,.daj osobito tudi vse one nase zene, ki ima; io ooravka v trgovini m obrti ter one, ki se zanimajo za estetska vprašanja. Prepričan sem, da priredba najde živahen odziv v Ljubljani. ____________ _________________________
Kratke vesti.
Italijanski kralj je otvoril kongres iredentističnega društva »Dante Alighieri .	.
Za predsednika irske republike je bil zopet izvoljen Cosgrave. Zanj je glasovalo 70 poslancev, proti pa 70.
General Gomez, vodja mehikanskih vsta-šev, je bil od vladnih čet uničujoče poražen, vendar pa mu je uspelo, da je z nekaterimi pristaši pobegnil. Predsednik Calles je odredil, da morajo biti takoj ustreljeni vsi uporniki, ki so prijeti pri izvrševanju sabotaže.
vesti.
—	Potniške tarife bodo znižane? S 1. januarjem stopijo v veljavo nove tarife za osebni promet. Tarife se znižajo posebno za brzovlake, in sicer za vse razrede tako, da bo potovanje sorazmerno tem ceneje, čim daljša bo pot (da se izrazimo popularno in ne rabimo strokovnih izrazov). Na večje distance bo stala na pr. vožnja v III. razredu brzovlaka manje kot v II. razredu osebnega, dočini so cene doslej enake. Kot primer za razliko cen za brzovlak po novi in stari tarifi naj navedemo cene za vožnjo iz Beograda v Zagreb. Sedanje cene za brzovlake znašajo: za I. razred 608, za II. 456, za III. 304 Din; nove pa znašajo: za I. razred 495, za II. 411,50, za III. pa 252 Din. Razlika znaša za I. razred 113, za II. 44.50, za III. pa
Din. Nova tarifa vsebuje tudi druga zni-,cen. To bo po prevratu prvo znižanje po.fliske tarife; doslej so bile cene vsakikrat Pisane. Upamo, da ne ostane le pri obljubi. Prijave absolviranih juristov, ki žele opraviti državoslovni državni izpit do letanjih božičnih počitnic, sprejema vsak torek od 18. oktobra do 29. novembra 1927 razen 2. novembra med pol 12. in 12. ur.o predsednik izpraševalne komisije za ta izpit, načelnik v p. Janko Kremenšek in sicer v palači velikega župana pritličje soba št. 1, vhod iz Erjavčeve ceste št. 13. —^'Predsedstvo izpraševalne komisije za državoslovni državni izpit v Ljubljani.
— Tečaj za telefonistinje-pripravmce. V Bengrat}u se otvori dvomesečni tečaj za te-lefrnistinje-pripravnice. Za časa frekvenli-ranja tečaja ne bode prejemale kandidatinje nobene plače, pač pa bodo po absolviranju tečaja takoj nameščene. V tečaj bo sprejetih 40 kandidatinj. Zahtevajo se štirji razredi srednje šole.
— Jurčičeva rojstna hiša. Odbor za popravo Jurčičeve rojstne hiše sporoča javnosti, da se je doslej nabralo skupno 3.339 Din in sicer so darovali: neimenovani 1000 Din; Ufestna občina Maribor 500 Din; mestna ob-?'u.a Krani 300 Din; firma Dolenc-Hudover-!ll*š_Javornik 500 Din; g. Jos. Javornik, Žal-oa c00 Din; g. prof. dr. Simon Dolar na-bral 100.50 Din; g. Drag. Hribar 100 Din; Sa. Helena Bavdek 100 Din; g. notar A. Zevnik, Višnjagora 318.50 Din; g. prof. dr. 4pme 20 Din. — Od te vsote se morajo od-
di dosedanji stroški v znesku 687 Din in sicer 500 Din Jurčičevim sorodnikom v podporo in ostalo za tisk, tako da ostane čistega 2.652 Din. — Odbor se zahvaljuje vsem imenovanim darovalcem, ugotavlja pa, da bodo znašali vsi stroški za popravo hiše pii-bližno 40.000 Din — in prosi zato vnovič za denarne prispevke v označeni namen, ako nečemo pripustiti, da Jurčičeva rojstna hiša razpade.
— Cvetlični dan z javno zbirko prostovoljnih darov priredi Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, v nedeljo dne 16. t. m. Donos tega cvetličnega dne je Namenjen najbednejšim vojniim žrtvam, zato prav vljudno naprošamo, da občinstvo ne odklanja cvetk ter prispeva po svojih močeh, da se ublaži beda teh najbednejših. — Odbor.
— Upravni odbor Hranilnega in posojilnega konsorcija državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani je mesto venca na grob blagopokojnega Viikota Praprotnika, bivšega načelnika nadzorovalnega sveta kon-•sorc.ija, naklonil skladu Ivana Roštana za zaščito najbednejših vdov in sirot drž. nameščencev znesek 300 Din.
~~ 70-letnica pesnika Iva Vojnoviča. V Nedeljo je slavil v Dubrovniku v najožjem Krogu svojcev pesnik Ivo Vojnovič svojo 70-1 etuico. Istočasno je bil sestanek vseh kulturnih društev, predstavnikov tiska in oblasti, na katerem je bilo sklenjeno, da se vpri-zori v proslavo pesnikove 70-letnice njegovo delo xCudo sv. Vlaha«.
— Razpisane župnije. Do dne 22. oktobra so razpisane sledeče župnije: Marenberg v Dravski dolini. Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah ter Sv. Križ nad Mariborom.
— Razpisano me«to babice. Odda se mesto okrajne babice s sedežem v Kozjem. — Pravtako se odda mesto okrajne babice s sedežem v Podčetrtku. Prošnje je vložiti v obeh slučajih najkasneje do 3i. oktobra 1927 pri okrajnem zastopu v Koz,jem. Podrobnosti glej v. »Uradnem listu« št. i05 z dne 12. oktobra 1927.
_ — Oddaja lova v zakup. Lov krajevne občine kovorske se bo oddajal v zakup na javni dražbi v občinski pisarni v Tržiču v četrtek dne 17. novembra 1927 ob 11. uri za do-4. mesecev, t. j. od dne 1. de-31 ■ marca 1933. Zakup-e	vP°gleda.jo med uradnimi
uranu v uradu sreskega poglavarja v Kranju.
— Zračni promet v Pragi. Frekvenca praškega zračnega pristanišča je znašala po pravkar objavljeni uradni statistiki meseca junija letošnjega leta 600 letal s 1785 potniki, 1159 kg pisemske pošte ter 61.042 kg blaga in prtljage.
— Angleščina in priselitev v Ameriko. Na Ellis Islandu je ustavila priselniška oblast te dni nekega študenta, dasi je bil inskri-b'ran na newyorški univerzi. Prijeli so ga, ker.ni obvladal angleščine. Na njegovo pritožbo je izrekel sodnik, da oseba, ki ne obvlada angleščine, ne more dobili dovoljenja za bivanje v Ameriki kot »študent«.
— Letošnji kandidati za Noblovo nagrado so po mnenju švedskega tiska sledeči: Za literaturo Nemec Thomas Mann in Švedinja Sigrid Undset, s slabšimi izgledi pa še Anglež Hardy, Norvežan Olaf Dunn, Italijanka Oraz.ia Deledda in Francoza Gide in Claudel. Kandidati za medicino so v prvi vrsti: Danski specijalist za raziskovanje raka prof. dr. Fi-binger, ameriški kirurg za možganske slučaje Cushing, dalje znani švedski strokovnjak na polju fiziologije krvi dr. Robin Fahraeus in rumunski profesor Lavaditi, ki živi stalno v Parizu. Za nagrado iz fizike in kemije se poteguje dolga vrsta kandidatov, največ iz-
gleda pa prisojajo Nemcu prof. Waldhausu za fizik o in Švedu prof. Fajansu za kemijo, čigar raziskovanja o radio-aktivnosti so vele-važna in o-bče priznana.
— Demonstracije zoper § 144 .k. z. ua Dunaju. Na Dunaju se je vršilo te dni več burnih ženskih shodov zoper namero vlade, da bi se recipiral v novi kazenski zakon odioz-ni § 144. k. z. (Odprava telesnega ploda.) Žene zahtevajo, da naj paragraf, ki ogroža njihovo svobodo in njihovo človeško dostojanstvo in ki jih degradira v stroje za porode otrok, iz novega kazenskega zakonika izgine. Proletarske žene zahtevajo, da jim da zakon pravico, da obvarujejo nerojene pred sigurno bedo.
— Velika ležišča premoga in petroleja so razkrili v nemški provinci Brandenburg. Po mnenju izvedencev reprezentirajo ležišča znatno vrednost. V vsej okolici Berlina se nahajajo velika ležišča rjavega premoga. V Brandenburgu pa gre za dober črn premog in nafto. Če se izkaže vest kol resnična, postane vse alžaško - loteringijsko industrijsko ozemlje odvisno od nemškega kuriva.
— Sueg in volkovi v Hercegovini. Vsa brda v Hercegovini je pobelil sneg. Vsled tega se pojavljajo volkovi v vaseh in ogrožajo tamkajšnje prebivalstvo.
— Smrt lllS-lctnega starca. V vasi Jelačič je umrl Simo Dragovič v visoki starosti 108 let. Bil je do svoje smrti popolnoma zdrav in čvrst. V poslednjem času so mu še celo zrasli novi zobje ter se mu je okrepil vid in sluh. Novi zobje so bili manjši in ostrejši. Starčka je zadela srčna kap.
— Najbolje obiskana akademija. Na šumar-sko akademijo, ki je bila premeščena iz Kresnice v Šopronj so se upisali letos vsega skupaj trije slušatelji.
— Smrt bivše nadvojvodinje Marije Terezije. Na kliniki v Tiibingenu je umrla 9. t. m. 82 let stara vojvodinja Filip, rojena nadvoj-. vodinja Marija Terezija. Umrla je bila hči nadvojvode Karla.
— Širjenje epidemije škrlatinke v Zagrebu. Po izkazih zagrebškega mestnega fizika-ta se je število slučajev epidemične škrla-tinske tekom zadnjega tedna nekoliko zvišalo. Vsega skupaj je bilo koncem ledna 7il bolnikov. Število slučajev trebušnega le-garja se je tekom zadnjega tedna znatno pomnožilo, trenutno je priglašenih 44 bolnikov. Mestni zdravstveni urad je ukrenil vse potrebno, tako da ni povoda za vznemirjanje.
— Roparski umor pri Karlovcu? (Predvčerajšnjim so našli v bližini vojaškega vežba-lišča v Karlovcu truplo ustreljenega moškega. Policija je ugotovila, da gre za delavca Josipa Baršiča. Ker je prejel mož v soboto svojo tedensko mezdo, vendar pa pri njem niso našli nobenega denarja, se domneva, da gre za roparski umor.
— Žalosten povratek iz Amerike. V hotelu »Velebit., v Zagrebu so v soboto prenočevali trije »Amerikanci«, ki so potovali skozi Zagreb. Dvojica imenovanih je doma v Bije-lovaru, tretji pa je iz okolice Kraljeviče. Pii tretjem sta Bijelovarčana že na potu iz Amerike opazila znake umobolnosti. Zato so izredno pazili na njega in prav zato so tudi imeli vsi trije skupno sobo. Prvo noč so mirno prespali, a zato je bila druga tem hujša. V zgodnji jutranji uri je Primorec pričel kričati, odprl je okno in se hotel vreči na cesto. Bijelovarčana sta to preprečila. Kriki pa so privabili hotelsko služinčad, ki je pozvala policijo in rešilno postajo. Bolnika so odpeljali v Zakladno bolnico, kjer ga pa niso sprejeli, ker nimajo prostora. Umo-bolnega možakarja so odpejali na to na policijski urad, kjer čaka, da ga odpravijo v kako drugo bolnico.
— Rudnik se je zrušil. Pri Sudbury-u (Ontario) se je zrušil te dni rudnik. Zemeljska površina se je pogreznila v obsegu 400 kvadratnih čevljev za par sto čevljev. Elektrarna, več drugih .poslopij in več železniških voz stoji ob robu prepada ter se utegnejo vsak čas zvrniti v prepad. Nekemu rudarju, čigar hiša se je pogreznila 40 čevljev globoko, njegovi ženi in njegovemu otroku se je po čudnem naključju posrečilo, da so priplezali nepoškodovani na površino. Rudnik je obratoval 17 let ter so ga nameravali v kratkem opustiti.
— Junak. Mladi pariški kirurg dr. Har-burger je postal te dni žrtev svojega poklica. Pri neki operaciji se je vrezal v palec. Rana je bila neznatna, vsled česar se zdravnik zanjo ni niti najmanje brigal. Naslednji dan so se pojavili simptomi tetanusa. Zdravnik je povabil svoje kolege k sebi ter jim razlagal ter demonstriral s stoičnim mirom karakteristične znake bolezni. Naslednje jutro je umrl. Francoska vlada ga namerava imenovati za viteza častne legije.
— Bombni atentat v Newyorku. Te dni je bil izvršen v Newyorku terorističen atentat. Atentatorji so nastavili v veži neke palače dve bombi. Ena je eksplodirala. Tri ženske, en inoški in en otrok so bili ubiti, 12 oseb, med njimi 9 otrok, pa je bilo ranjenih. Domneva se, da je moški, ki je bil pri eksplo-
1 ziji ubit, eden od atentatorjev. Policija je aretirala dva sumljiva mladeniča.
:Vr<,fa<'iia tihotapcev s kokainom. V
Marseille-u so bili aretirani te dni štirje tihotapci s kokainom. Finančni organi so na-’ sli v avtomobili, v katerem so se pripeljali ; tihotapci čez mejo 5 kg kokaina. Tihotapci j so priznali, da so npkupili v Nemčiji za 150.000 frankov kokajna, ki so ga hoteli prodati v Franciji po 15.000 frankov kilogram.
— Racija na inozemce v Parizu. V Parizu je napravila policija te dni racijo na inozem-
j ce. Na policijski urad je bilo pripeljanih 2000 oseb; od teh so 170 inozemce v pridržali v zaporu.
— Težka železniška nesreča v Parizu. V
nedeljo zvečer se je pripetila v Parizu težka železniška nesreča. Trčila sta pariški brzo-vlak in neki tovorni vlak. 22 oseb je težko
ranjenih. Kdo je povzročil nesrečo še ni dognano.
— Strašna smrt triletnega otroka. V bolnico uamiljenin sester v Zagrebu je bil prepeljan triletni deček Branko. Mali je imel po celem životu težiie opekline. Deček je bil sedel v lonec, z vrelo vodo. Otrok je po par urah umrl. Policija je pozvala očeta in mater na odgovornost. Oba sta izjavila, da nista kriva otrokove smrti. Dete je po neprevidnosti sedlo v lonec. Mati je takoj poklicala zdravnika od okrožnega urada, ki je otroka zdravil. Ker pa se rane niso zacelile, je svetoval zdravnik, da naj mati odpelje otroka v bolnico, kjer je opeklinam podlegel. Moževa izpoved se je popolnoma strinjala z ženino.
Ljubljana.
1— Vladni komisar g. Anton Mencinger je od jutri naprej odsoten za nekaj dni in ne sprejema strank.
— ftpiosna obrtno - nadaljevalna šola v Ljubljani na Vrtači prične v nedeljo dne 16. ■oktobra t. 1. ob 8. uri zjuiraj z rednim poukom. Vsem vajencem in vajenkam se bo napovedala razporedba pouka ob delavnikih in nedeijan. — Upraviieijstvo.
1— -Občni zbor Profesorskega društva, sekcija Ljubljana, se vrši dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v veliki risalnici realke v Ljubljani, Vegova ulica št. 4.
1— Hamburški listi pišejo o Jan Kubeliku sledeče: Kako močno učinkuje ime Kubeli-ka na občinstvo, dokazuje popolnoma razprodana dvorana njegovega koncerta 15. januarja 1925. Vsi smo se prepričali, da je Kubelik še danes to, kar je bil pred leti, ko je s svojo vijoiinsko igro obvladal ves svet. Njegovo umetniško podavanje je danes abso-i kitno na isti višini in njegova presijajna teh-i nika -odgovarja vsem tudi največjim tezko-čam, ki jm je toliko nagromademh na teni kraljevskem instrumentu. Trdimo, da je kot ume in in-sitradatelj danes še večji, kakor je bil prej. To dokazuje njegov VI. vijolinski j koncert, ki tvori najresnejšo umetnino. Ena-j ke kritike v vseh urugin, predvsem angie-I Skih časopisih. V Ljubljani koncertira Jan ! Kubelik v petek, 14. t. on. -ob 20. uri v Unionski dvorani, predprodaja v Matični knjigarni.
1— Večerni gospodinjski tečaji v »Mladiki«. Vpisovanje se vrši 13. in 14. oktobra, obakrat od 17. do 19. ure v pritličju »Mladike«. Hkratu se vršita dva trimesečna tečaja, vsak po trikrat na teden, ki sta namenjena v prvi vrsti dekletom in ženam mestnih delavskih družin, mestnim uradnicam in ženam mestnih uradnikov. Pričetek tečaja je dne 17. oktobra.
1— V soboto, dne 15. t. ni. debutira v ljubljanski operi domačinka gdč. Vera Maj-dičeva iz znane narodne industrijske družine .iz Kranja. 'Gdč. Vera Majdičeva je bila učenka opernega pevca g. Julija Betetta, lansko leto pa se je šolala tudi na Dunaju pri znani ruski pevki Kašovski. Pri sobotni vprizoritvi »Fausta« bode pela važno vlogo Margarete. Predstava se vrši za red C.
1— Prva repriza Shakespearjevc komedije »Ukročena trmoglavost« bo v drami v četrtek, dne 13. oktobra. Komedija je pri sobotni premijeri dosegla tako pri -kritiki kakor tudi pri občinstvu absoluien uspeh. Predstava se vrši za abonente reda B.
—	Ženske in moške nogavice, kravate, ovratnike, naramnice dobite po solidnih cenah pri F ranču Pavli n u , Gradišče 3.
Maribor.
m— Kmetijske šole. Po sporazumu med mariborskim oblastnim odborom in poljedelskim ministrstvom, bo prevzela oblastna samouprava s 1. aprilom prihodnjega leta vse na teritoriju mariborske oblasti se nahajajoče kmetijske šole v svojo upravo. Na omenjenem teritoriju se nahajajo tri take šole: v Mariboru, v Sv. Juriju ob južni železnici in v Rakičanih v Prekmurju. Ta prevzem kmetijskih šol po samoupravni oblasti moramo vsekakor pozdraviti, vendar pa se nam zdi nerazumljivo, zakaj bi se radi tega prevzema morala ukiniti komaj pred par leti na novo osnovana srednja vinarska in sadjarska šola, edina te specijalne vrste v celi držatvi? Šola je imela dovolj učencev in fo jo posečali celo dijaki iz Srbije, IBrne gore itd. Kakor je nepobitna resnica, da imamo v naši državi preveč gimnazij in njej sličnih srednješolskih zavodov, tako je 'resnica tudi, da imamo premalo srednjih strokovnih šol, •posebno poljedelskih, vinarskih in sadjarskih in zato naš oblastni odbor ni storil prav, da je sopomagal uničiti ta naš najnilaj-si strokovni zavod. Če ga že ni hotel prevzeti on sam, potem je bila njegova in dolžnost SLS zavzeti se za to, da ostane še nadalje kot državna, v delokrog ministrstva spadajoča šola. Ker pa se je letos ukinil j mo prvi letnik, mislimo da se da ta napaka j še vedno popraviti, kajti mi Slovenci ne po-; trebujemo samo na enoletnih in dvoletnih j šolah izvežbanih gospodarjev, temveč potrebujemo tudi strokovnjakov s srednješolsko kmetijsko naobrazbo.
ni— ^ Olepševanje mesta. Kljub temu, da se bliža konec sedanjemu mestnemu vodstvu, nadaljuje pridno z deli za regulacijo in olepšavo dolga leta precej zanemarjenega Maribora. Tako se popravljajo asfaltovi pločniki, delajo se tlakovani prehodi in v Tatten-{ backovi ulici se odstranjuje skrajno zanemarjeni nasip pod delavnicami mehanika Gustinčiča, kjer se bo napravil nov ličen pločnik in bo na ta način okolica Narodnega doma in Tattenbachova ulica mnogo pridobila na svoji lepi zunanjosti. Isioiako se bližajo dovršitvi tudi adaptacijska dela v novih mestnih hišah v Smetanovi ulici.
m— Ljudska univerza. V pete.k 14. oktobra predava priljubljeni zagrebški pedagog vseučiliški profesor dr. Turič o zelo aktualni temi: Kulturna in politična kriza sodobne
I	inteligence kot posledica zgrešenega pro-' svetnega sistema. — V pondeljek 17. okto-' bra prične državljanski ciklus s predavanjem j vseučiliškega prof. dr. Pitamica iz Ljubljane
Siran 3.
..	jmaMK&jtVi -a-.*.: -	^ -**•
o predmetu: »Kaj je država?« — Vodstvo Ljudske univerze prosi Mariborčane in osia-le rojake, da podpirajo njeno kulturno delo'* s predavanji o aktualnih in interesantnih problemih. Kdor ima na razpolago tako snov, naj jo blagovoli nam ponuditi brez nadaljnjega s kratko označbo vsebine.
m— Pokopane socialistične nade. Socialisti in za njimi stoječi samostojni demokrati so se zadnje čase že eo ipso smatrali za bodoče neomejene gospodarje na mariborskem magistratu. K temu naj bi jim, tako so kal-kulirali, pomagali tudi bemotovei in deka-listi in da bi jih odvrnili od samostojnega nastopa in prisilili k 'poslušnosti, so — po starem samostojno-demokratskem vzorcu — povzročili nove preiskave pri njihovih voditeljih. Mislili so si, če ne bo šlo zlepa, bo šlo pa zgrda, toda delavci v vrstah dekali-stev in bernotoveev niso nikaka vozna živina za socialistično-esdeesarski voz, zato so jim po biču, ki so jim ga ti zavihteli nad hrbtom — pokazali rogove in — šli svojo pot. Kakor doznavamo iz poučenega vira, so dekalisti in pristaši g. Moderndorferja definitivno sklenili, da postavijo svojo lastno kandidatno listo za občinske volitve v Mariboru in se ta lista baje tudi že sestavlja. Ker bodo socialisti in samostojni demokrati tudi na svojih lista' , kamre mislijo baje vezati, .zbr i h krat mu go manj glasov, kakor so jih 11. septembra, je že danes gotovo, da se morajo smatrati socialistično-esde-esarake nade za definitivno pokopane.
Culju
c— Koroški večer. (Prejeli smo s prošnjo, da objavimo.) Leto za letom obhajamo žalostno obletnico nesrečnega plebiscita, a po vsaki taki proslavi se sliši kako malo občinstva — seveda inteligence — se je svečanosti udeležilo. Ker je napaka v organiziranju teh večerov, hočemo omeniti nekaj ne-došiatkov. Pred vsem netaktnost drugih društev. V Celjskem domu priredi Delavsko pevsko društvo koncert, v Narodnem domu pa se vrši v veliki dvorani »Koroški večer«, v pritličju pa kar trgatev »Orjune«. Narodna zavednost bi zahtevala, da se ta dan, ko obhajamo žalostno obletnico, ne vrše nobene prireditve, anvpak, da vsa društva sodelujejo ter tem enotneje manifestirajo za naše pravice. To naj ne velja, samo za Celje, temveč za vso Slovenijo. Lansko leto smo proslavili tu večer pri pogrnjenih mizah ter smo na ta način dali prireditvi obiležje sedmine. Jasno in očitno je, da tak način proslave tega nesrečnega dne ni primeren. Iz programa se nam je obetal umetniški užitek. 'Povdariti jo treba, da ne živimo več v dobi »taborov«, da bi hvalisali vsako deklamacijo in vsako predstavo kol najbolj umetniško podano. Posebno poglavje bi lahko tvorili slavnostni govori... Te gospode bi bilo treba opomniti na Cankarjev »Za narodni blagor«. Če se pe da vrzeli takega slavnega govora mašiti z drugim, kakor z bombastičnimi in votlodonečimi frazami, je bolje, da tak govor sploh izostane. Ako nam ne bi bil g. ravnatelj Bratina v spremstvu g. Pečnika na klavirju podal melodramske pred-našane Dume«, bi sploh ne imeli ničesar, kar bi mogli pohvaliti. Kakor že omenjeno, bi se morale vršiti take prireditve s sodelovanjem vseli kulturnih društev (in to brez honorarja). Vsaka druga prireditev pa naj bi izostala.
NARODNI ŽENSKI SAVEZ.
Skupščina bo v Subotici 16., 17. in 18. oktobra. Upravna seja je 15., v soboto popoldne, pri kateri naj bi bile vse upravne članice navzoče.
'Program: Prvi dan. Poleg običajnih formalnosti predavanje g. Mileve Petrovič, profesorice iz Beograda: Vojna obveza za žene.
Drugi dan. Vzgoja in pouk na osnovnih in meščanskih šolah ter na učiteljiščih s posebnim ozirom na žensko mladino. G. Milka Umberger, učiteljica iz Ljubljane. — Strokovne ženske šole. G. Jelena Markovič, učiteljica v penziji iz Beograda in g. Poznano-va, učiteljica iz Pančeva.
Popoldne. O reorganizaciji srednjih šol. Dr. Zdenka Smrekar, direktorka gimnazije v Zagrebu in g. Darinka Stojanovič, profe-sorka v Beogradu.
0	higijeni v šoli. Dr. Vera MihaJjinjec-Quinz iz Zagreba.
Tretji dan. Rezolucije. Volitve nove uprave. Predlogi in vprašanja.
Popoldne. Poslovilni sestanek.
Društva naj prijavijo direktno na naslov: G. Mica Radič, predsednica Dobrotvorne zadruge Srpkinja, Subotica, katere članice se udeleže skupščine.
Preskrba. Vse udeleženke stanujejo v hotelu in imajo tam tudi vso oskrbo ter plačajo za stanovanje in hrano Din 70.— dnevno.
Ministrstvo Saobračaja je dovolilo polovično vozno ceno pod št. 20.490 in sicer za vse vlake. Treba je torej kupiti celo vozno karto (ne pozabite na mokri žigi), ki velja tudi za povratek na podlagi potrdila, ki se dobi na skupščini. Brzovlak ima direkten voz Ljubljana—Vinkovci—Subotica.
Minister prosvete je odobril dopust pod št. 12.948 in sicer za štiri dni brez potovanja vsem učiteljicam in profesoricam. Isto-tako minister .zdravja pod št. 44.301 vsem zdravnicam, drž. nameščenkam.
Slovenski del uprave želi, da pride na skupščino vsaj ena slovenska zdravnica im ena srednješolska profesorica, kar bi bilo neobhodno potrehno z ozirom na važnost referatov o Reorganizaciji vzgoje in pouka ter
o	Higijeni v šoli.
Slovenski del uprave Narodnega ženskega Saveza.
V	POMOČ VOJNIM ŽRTVAM.
Zanimanje in skrb za naše invalide, vdove in sirote vedno bolj pojema, kolikor bolj se oddaljujemo od svetovne vojne.
Vprašanje vojnih žrtev odvisi veliko od ljudske javnosti, ker sama državna skrb ne more Uiti zadostna. Veliko je zagrešenega
nad to bedno rajo po krivdi javne brezbrižnosti.
Invalid nima kruha, nima zaslužka in ne eksistence. Enako tare beda in skrb matere vojne vdove z nedoraslo deco. Vrste bridko deci.mira smrt.
V	obupnem položaju si pomagajo vojne žrtve same; vcdijo socialno borbo in svoje lastne akcije v gmotno pomoč najbednejšim. Nilicv zaščitnik — lastno udruženje — si prizadeva za vsakovrstne akcije v ta namen.
O	priliki žalnega dne, ko se soominjamo svojih mrtvih tovarišev, padlih in umrlih, hočemo letos napraviti v Ljubljani cvetlični dan. (z njegovih dohodkov hočemo pomagati najbednejšim članom in članicam. Stopili bomo na ljubljanske ulice in pričakujemo odziva občinstva za naš plemeniti namen. Vsak najmanjši cdkup za cvetlico bo koristil resničnim revežem. Kdor se bo hotel plemenito izkazali, naj blagovoli kupiti odkupni znak, kateri se že sedaj prodajajo po ljubljanskih trafikah, na cvetlični dan pa pri nabiralcih.
Pomagajte vojnim žrtvam!
Krajevni odbor »druženja vojnih invalidov v Ljubljani.
IZ ŽIVLJENJA VIJOLINKKEGA VIRTUOZA JANA KUBELIKA.
Rojen leta 1880 je vžival prvi glasbeni pouk pri svojem očetu ter že v 8. letu starosti nastopil na javnem koncertu v Pragi, kjer je igral skladbe Wieniawskega in Vieuxtempsa. Od leta 1892 do 1898 je obiskoval praški konservatorij. Takoj po absolutoriju jo nastopil koncertno turnejo ter priredil prvi koncert na Dunaju. Takratni najmerodajnejši kritik »Neue Freie Presse je napisal o prvem Ku-belikcvem nastopu sledeče besede: Če bi Ku-belik igral v srednjem veku, bi ga sežgali kot čarovnika. Tu je dobil svoje prve boljše gosli, delo Josipa Quarnerija. Zatem je šla umetniška pot Kubeiika tako slavno kot malokateremu nastopajočemu umetniku. V enem mestu je imel po 10 in več zaporednih koncertov. Prijatelji v Londonu so mu ob neki priliki poklonili krasne Straduarijeve gesli, bil je odlikovan v raznih državah z največjimi redi. Leta 1907 Je potoval po vseh peterih delih sveta in v teku enega leta nastopil 212krat, med tem v ne\vyorškem hipodromu pred 5325 osebami. Leta 1910 je postal srečen lastnik Straudarijeve vijcline, znane pod imenom »Emperor«, ki so poleg gosli Mesijo in Alar-deni najslavnejše delo. Med svetovno vojno je prebival Kubelik na svojem veleposestvu
ter se posvetil izključno skladateljstvu. Na- ] pisal ie celo vrsto del, katere z največjim j uspehom izvaja na svojih koncertih. V letih j 1923,26 je začel zopet s koncertnimi turne-jami, prepotoval celo Evropo ter dal nešteto j j solističnih pa tudi orkestralnih koncertov. Da- j ! nes je njegova pot ravnotako slavna in polna : umetniških uspehov, kakor je bil njegov za- j četek pred 28 leti. Ljubljanski koncert se j vrši v petek, 14. t. m. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
i
D r a m a.
Začetek ob 20. uri zvečer, j Četrtek, 13. oktobra: »Ukročena trmoglav-\ ka«, komedija. — Red B.
Petek, 14. oktobra: Zaprto.
Sobota, 15. oktobra: »Hlapec Jernej in njegova pravita«, drama. — Premijerski abonma.
'Nedelja, 16. oktobra: »Ukročena trmoglavka«, komedija. — Izven.
Pondeljek, 17. oktobra: »Idealni soprog«, igra. — Red D.
Opera.
j Četrtek, 13. oktobra: Zaprto.
| Petek, 14. .oktobra: Zaprto, j Sobota, 15. oktobra: »FaUft«, debut gospo-‘	dične Vere Majdičeve. — Red C.
| Nedelja, 16. oktobra ob 15. uri popoldne:
1	»Orlov«, opereta. — Ljudska predstava
;	po znižanih cenah. — Izven,
j	Tretja premijera v ljubljanski drami. V
j soboto 15. t. m. je v ljubljanski drami treija
i	premijera v letošnji sezoni in sicer se vpri-| zori Cankarjev »Hlapec Jernej in njegova pravica« v Skrbinškovi dramatizaciji. Glavno vlogo igra režiser g. Skrbinšek sam, v ostalem pa nastopa ves dramski ansambel z močno komparzarijo. Predstava se vrši za premijerski abonma, j	Vse svetovno časopisje pozdravlja z naj-
j večjim entuzijazmom zopetni nastop vijolin-
I	skega virtuoza Jana Kubeiika v koncertni ! dvorani. Ko je med svetovno vojno javne nastope popolnoma opustil in zopet leta 1923 začel koncertirati, so ga hkratu zahtevala skoro vsa ona sveicvna mesta, ki so preje poznala naravnost bajično moč njegove igre. Največja moč njegove igre je tehnična stran, katero obvlada tako, kot nobeden njegovih
sovrstnikov. Kubelikov nastop v Ljubljani je v petek, dne 14. t. m. v Unionski dvorani. — ; Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. j
MANfPESTACIJSKI OBHOD NA OLIMPIJSKI ‘ DAN.
30.000 športnikov je manifestiralo za športno idejo v skupnem sprevodu v Pragi, 50.000 jih je tvorilo špalir po praških ulicah, 21 godb je bilo v sprevodu! Tako je v septembru Praga manifestirala za športno in olimpijsko idejo in zahtevala cd občine, parlamenta in vlade, da z izdatno državno podporo omogoči dostojen trening in pohod na olimpijske igre zastopnikom Češkoslovaške republike.
Ljubljana tega ne zmore. Zato je tembolj potrebno, da ta dan vsi športniki skupno nastopijo za olimpijsko idejo, da skušajo vsaj na ta način koristiti skupni stvari, da v mogočnem manifestacijskem obhodu pokažejo, koliko so narastle vrste športnikov cd zad-ijega javnega nastopa pred štirimi leti. Pokažimo, da je ideja moderne telesne vzgoje potom športa zavzela široke dimenzije in da se zaveda Ljubljana, da mora tudi v športu zavzemati eno prvih mest v športnem življenju naše države.
Vsi športniki na delo! Mi bomo v nedeljo manifestirali s skupnim nastopom za olimpijsko idejo, na športu naklonjeno javnost pa bomo apelirali, da odkupi skromne olimpijske znake v podporo fonda za IX. olimpijado, za pohod naših smučarjev v St. Moritz in na- j šili atletov v Amsterdam.
Podrobnosti programa olimpijskega dne so j bile objavljene v ljubljanskih listih v preteklem tednu, ponovili pa bomo celokupni program še v soboto.
Nedelja 16. oktobra bedi tako kot po vsej državi tudi v Ljubljani in ostali Sloveniji dan športnikov!
Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji.
ŠAH.
Aljehin izenačil.
Enajsta partija med Aljehinom in Capablanco se je končala po 65. potezi z zmago Aljehina. Stanje matcha je sedaj 2:2, dočim je bilo sedem partij remis. Za Aljehina je to nepričakovano dober rezultat in dokazuje, da so splošno vsi ruskega mojstra podcenjevali. Zato pa so številni prijatelji Aljehina tem bolj vzradoščeni nad njegovim uspehom.
12. partija je bila po 40. potezi prekinjena v ugodnejši poziciji za Aljehina.
a-*v	j	etnar-g.EffiorJg'.n-:s,.x-w
Šahovski turnir v Londonu.
Prvo kolo je dalo ta rezultat: Marchal je premagal Georga Thomasa, remis pa so bile partije:	dr. Vidmar - Tartakover, Rety -
Niemcovič in Burger - Bogoljubov. Partija Colle - Yates pa še ni bila končana.
BORZE, dne 12. oktobra 1927.
Devize in v a 1 u t e,
Ljubljana. Berlin 13.54—0, Curih 1094 do 1097 (1095.5), Dunaj 8—8.03 (8.015), London 276.3-277.1 (276.7), Ne\vyork 56.64-36.84 (56.74), Praga 168—168.8 (168.4), Trsi 309 do 311 (310).
Zagreb. Dunaj 8—8.03, Berlin 13.54—43.57, Milan 309.41—311.41, London 270.3-277.!, Newyork 56.645—56.845, Praga 167.997 do 168.797, Curih 1094-1C97.	IS.
Beograd. Pariz 222.25—224.25, London
276.25—277.05, Newyork 56.6—56.8, Mil®
309.25—311.25, Dunaj 7.995—8.025, Budimp* šta 9.92—995, Berlin 13.53—13.56, Brus* 7.915—'7.945, Bukarešta 35.25—35.75.
Trst. Beograd 32.15—32.45, Dunaj ‘255.375 do 261.375, London 89.035—89.235, NewyorK 18.24—18.30, Curih 352.50—354.50; dinarj« 31.90—32.40.
Curih. Beograd 9.1325, Berlin 123.675, London 25.2575, Ie\vyork 815.475, Pariz 20.365. Milan 28.325, Praga 15.365, Budimpešta 90.65. Bukarešta 3.23, Dunaj 73.175.
Dunaj. Beograd 12.4555—12.4955, Berlin 168.72—169.22, Budimpešta 123.71 —124.01. London 34.45875—34.55875, Milan S8.68 do 38.78, 'Newyork 7.0715—7.0905, Pariz 27.7750^ do 27.8750, Curih 136.38—136.88; dinarji 12.39—12,—45.
Efekti.
Ljubljana. Celjska posojilnica 164—0, Ljubljanska kreditna banka 138—0, Prašte-diona 850—0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160—0, Strojne tovarne in livarne 0—80, Združeno papirnice Vevče, Goričane in Medvode 135—0, Ruše 260—270, Stavbna 56—0, šešir 104—0.
B I ag o v n a tržišč a. Ljubljanska blagovna borza. Les: Ten: denca nespremenjena. Zaključeni so bili vagoni, in \o 1 vagon bukovega oglja, s^-a ga, vilanaga, fco vagon nakladalna	eL
po 78 in 2 vagona suhih bukovih	_:
vagon nakladalna postaja po 19- Dežel pridelki: Tendenca za žilo mirna, za
ljučkov ni bilo.
lija Erenburg:	57
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
V	take drobne zadeve se gospod Rajmond Ney ni rad vmešaval. Vse tako je prepuščal Gastonu. Tega pa zdaj rii bilo tukaj; ker jo bil na lovu za briljantom in je sploh še vedno bila v polnem teku vrtoglavica, ki jo je bil izzval gospod Jaks. Zalo je moral tudi ravnatelj sam poslušati krojača.
— Dobro, lo bo stalo petdeset frankov ter pbvrnitev stroškov. Kako se piše Vaš klijent?
— Ta ima pa tako čuden priimek, da si ga ne morem zapomniti in sem si ga zato zapisal. Poglejte!
Ko so podbradki prečitali listek, so zava-lovali in potlačili gospoda Neya na stol, ki ga je previdno in pravočasno podstavil detektiv. Ko je ravnatelj pisarne izpil kozarec vode, je z zanj neobičajnim glasom šepnil mlademu Alfredu:
— Takoj se odpeljete na Avenue Henri-Martin, številka dvaindevetdeset, in vprašajte, če živi tam ta človek in kako ga notirajo!
Pii tem je gospod Ney izročil Alfredu listek, ki mu ga je bil dal krojač.
Alfred se je vrni! šele ob šestih, to se pra- i vi, da se je vozil več ko dve in pol uri. Ta čas je presedel gospod Rajmond Ney v pisarni in sicer tihe, brez besede, na istem stolu, na katerem se je bil sesedel, in je težko, trgano dihal. Ko se je pa vrnil Alfred, je položil prst na usta in mu namignil, naj gre z njim v kabinet. In tam je Alfred razložil rezultate svojih poizvedb.
Dotični gospod 'ne živi več na Avenue HenriJMartin. Vratarica pravi, da je kvartopirec in sploh zelo sumljiva osebnost. Za stanovanje ji ni plačal cel termin, pred dvema tednoma je pa prišel pri igri ob ves denar, zastavil za stanarino smoking in se preselil v majhen hotel na ulici Monton-Duvergue. Alfred je šel tja. Stanovalec je tam slabo zapisan: za sobo ne plačuje in zahteva pijačo na kredit. Hotel je odvraten. Soba stane tri fianke na dan. Temu krojaču se lahko da popolnoma opredeljen odgovor.
Zdaj pa ni gospod Rajmond Ney več vzdržal:
—	Kaj krojač! Krojaču je lahko! Trpini pa jaz, jaz — Rajmond Ney! Vsak dan je pri meni večerjal, štiristo frankov si je izposodil. Norce je bril iz mojih sivih las. Ubil bi ga ko uš!
Ker pa ni bilo na licu mesta odsotnega sleparja, se je gospod Rajmond Ney vrgel na telefon, kakor bi ravno lega hotel zdrobiti.
—	Gobelin, 17G2. Bančna pisarna gospoda Juny. Govori Rajmond Ney. Ali vi pomnite, kako sem se nekoč pri vas informiral glede akcij »Evers«? Da, da. Še novembra. Pomnite? Obljubiti ste mi, da boste poizvedeli. Da, da, ruske akcijo. Ne, ampak petrolej. IVoljSe-
viki, pravite? Ne, Angleži. Da se motim? Pravite, da se motim? 'Nič vredne? Nič?
Gospod Rajmond Ney je vrgel iz roke slu-šalo in bedasto gledal po kabinetu. Edino ognja varna blagajna ga ni izdala. In užaljeni podbradki so se nežno pritisnili k njenim hladnim stenam.
Čez nekaj časa je pa potrkal na vrata kabineta Gaston. V možganih ravnatelja je zasijalo upanje: pa se je le našel briljant? Odpadli nos je bil pa mračen. Pretaknil je bil vso juvelirjevo trgovino, da se je ves premotil — kamenčka pa le ni našel.
  Vsi še enkrat tja! Iščite! Iščite vso noč!
Morate mi ga najti. Če ga najdete, vam dam slotisoč frankov. Vi veste, da ...
Naenkrat je blesteča misel prešinila utrujeno mast.
—	Jaz vem, .da je vaša uboga soproga bol-
na na raku. Vem tudi, da bo umrla prej, poteče eno lelo. To mi je povedal njen zdravnik. Ostali vam besta dve hčerki. Najdite nii briljant in jaz vam dam Gabrijelo. Ona je slepa in ima rada otroke. Vi boste potem moj kompanjcn. Po moji smrti pa dobite vse.
Gospod Rajmond Ney je laskavo poboža blagajno.
  Gabrijela imn vendar ženina? . , .
—	On ni ženin, ampak slepar in prevarant. On je... Azerbejdžan!
24.
Banka je strgana.
Halibjev je šel k p	ti čudovito brezskrbno in mirno razp	. n. Res je da je
imel zadnje čase nekatere neprijetnosti. Dru-g; dan po tistem večeru, ki ga je tako razkošno preživel z malo Margot, še je zgodila majhna katastrofa. To je bilo v kazini »Mar-t;gny . Ostanke prejšnjega bogastva, to je zadnjih tri tisoč frankov, je zaigral v dobri uri. Zadnja nada se mu je zasvetila, ko je Halibjev držal banko, kjer se je nabralo čez dva tisoč frankov. Takrat je pa neki nesni' men Porz prikupil ^e kaito, se prijelo , smelinil in mirno spravil oba tisoča v žep. v (Dalje prihodnjič.)
Na veliko 1
Galanterija
Na veliko!
Trikotaža za damo in gospode. — volna zb pletenje
v vseh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. — Kompletne potrebščine za krojače, šivilje in čevljarje. — Razno toaletne in kozmetične potrebščine pri
Josip Petelinc-U Ljubljana
Sv. Petra nasip 7 ob vodi.
PostreSba Solna.	Cena nizka.	PestraSba	tožna.
WECK
čaše In aparati.za nkuhovanje fo naj cenejši, ker so najboljši. Znatno »nliiin« cene. Ugodni pogojil Tovarniška zaloga:
Krekov trf 10 pri tvrdki Fruktng, Ljubljana.
Pouk ali konverzacija
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ifubliana
nudi
nalf inelši in rsalokusneiii namizni kis is. v i n s k e g a kisa.
Zahtevajte ponudbo.	TeSeSon štev. 2389.
Tehnitrso in higiieniino na|moderne!e urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, EursajsUa cesta št. la, II. nadslr.
Novi jezikovni tečaji:
v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini j daje izobražena 'nemška , angleščina, španščina. — dama. Naslove prosi naiTro!. dr. Pavel Brežnik upravo »Nar. dnevnikac [Pojasnila:	sluga gimna-
ipod »Individualni poukc.l	zije	Vrtača.
- - Širite - -„Narodni Dnevnik"!
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plača 5!» par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
»Segetan«
najboljše sredstvo za lu-ženje semen. % % raztopine zadostuje za zavarovanje proti sneti in bilj-nih bolezni. Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva ulica 6.
KARNAMERKUR
Premog - čebin
Wolfova l/n. - Telef. 2056.
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in ene do dveh sob išče mirna stranka v bližini Kri-ževniške cerkve ozir. Tržaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Stanovanje«.
LJUBLJANA
CIRiSOKCiČEVA 23
TR©.* IHD. D. D.
Udajatelj
j: Aleksander Želemikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.