Z1Z. Stnilka. I tjBbl|iBi, i poMdBljBh, 16. septembra 19IZ. XLV. lefo. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejenuui: celo leto.......K 24-— ćelo leto.......K 22*— četrt leta .... *.* . . 6*— čelrt leta....... 5*50 Dopisi nai se frankiraio. Rokopisi se ne vračajo. ttredništro: KnaUova mlica £L 5 (v nritličju tevo), tel«ioa ŠL 34. Ixha|a vsak dan rrećer izvxem*l nedolje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin-, za trikrat aii večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inserrijah po dogovoru. Upravništvu na) se posiljaio naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. --------------- Posamezna šfevilka velja 10 vinarjev. --------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodaa tlskaraa" Melon st. SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčtjo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 30*— pol leta ....*.. , 13*^ « ., . j , ~ , četrt ieta 6-50 za Ameriko in vse druge dezele: na mesec ...... . 2*30 ćelo le\o......K 35*—» Vprašanjem glede inseratov se nai priloži za. odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče ievo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št.SS Dva stada za deželnozbor-ske volitue. Včerai sta se vršila dva no-membna shoda za deželnozborske volitve na dveh nasprotnih koncih mesta. Oosj>odarsko napredno društvo za šentiakobski okrai je skb'calo cn shod v gostilno pri Češnovarju ra Doleniski cesti, drugi shod pa je skiicaJo Napredno srospodarsko društvo za trnovski okrai v gostilni pri SokliČu v Konjušr.i ulici. Na prvem sh^di? sta govorila kot glavna govor rika ravnatelj £. Ivan Hribar in kandidat prof. R e i s n e r . na druirem sliodu pa sta govorila žunan g. ćr. Tvan T a v č a r in kandidat trt. nndz. R i b n i k a r. Ne ozira je se na formalnosti, ki so pri takih naprednih shodih imk minimalni, hoćemo podati v jeuru govore teh govorrikov. Na shodn v trnov?kem okra.ni ie orisa! predsednik društva občin^ ski svetnik £. Smole pomen shodov pred novimi deželnozborski-mi volitvami in o sili, s katero so ra/-^eljavili klerikalci mandate dveh naprednih deželnih poslancev, nakar je govor1!! kandidat. Adolf Rfbnikar. Začetkom svojega govora je knn&ĆB.t pod?» sliko razveliavljenja oheh naprednih mandatov od strani klerikalne ^ečine v dezelnein zboru, ki sfh* sedaj volilstvo mesta Ljubljane, da mora v torek teden stopiti zo-^et na volisče. Volilci mesta Ljubljane moraio ta dan dati zp.doščenia razžaljeni narodiin-nsnredn! stranki in morato poraziti nasprotnika, ki se ie đrznil ođ većine rrcšcpnov volil-cev rostavh'ena dva deželna poslan-ea na nezaslišan in nosilen način iz-1^ac«iiTi iz dezelriega zbora. Narodno--apredna stranka je postavila ludi to pot ista dva Uand'*dsta, kakor pri prvotnih volitvah. in če je to storifa, ie ost«?!? samo dosiedra ter s tem dala tuđi doVaz. da hrče ostati dosledna tuđi v bodoče. Ob enem pa je to tuđi dokaz, da se napredna stranka pred- klerikalna nn-silnostjo ne ukloni in da klerikalna stranka s svojim nasiljem prav niče-sar ne doseže. Od takrat. ko je bilo od klerikalne strani izvršeno to nnsilte v đe- želnem zboru, se na napredni strani ni veliko izpremenilo, mnogo pa se je izpremenilo na strani klerikalne večine v deželnem zboru. Klerikalna većina je sklenila namreč v deželnem zboru nov zakon, s katerim so hoteli omogočiti, da bi prišli ti di v Ljubljani do veljave. Tako je dobilo 600 ljudi iz ljubljanske okolice, ki nimajo takih interesov, kakor ljubljanski mešeani, volilno pravico /a deželni zbor v Ljubijćmi. Govornik razklada nato krivičnost tega no-vega zakona nasproti meščanoin in 7.lasti z ozfrom na delavske sloje. Vse to nnsilje na khn^tlcem ne pri-pornorc do zmage. (Fritrjevanje.) Na klerikalni strani se je od te-daj Tnnogo izrremenilo. Mnogo, mno-ro ljudi, ki iih je prej leta in leta klerikalna stranka še varala in slepiln, je spregledalo in spoznalo, da so bili prevarjem*. in da ie bila naivečja ne-sreca za Slovenski narod, da so klerikalci prišli do tolike moči, ker so narod privedli na rob propada. (Pri-trjevnnje.) Tuđi ra deželno gospodarstvo je ta nadvlada klerikalcev naravnost katastrofalno, kar nam kažejo šte-vilke rrrčtmskcjra sklcnn. kjcr izka-zuje fakisčr.i primankf^i za pol ipilfjona več. kakor proračnrjeni. Polete tejra ra se ?e đeželna inovina zmarijšala t^ko. c*a bo Kranjska leta 191? bankeretna. Vse to pa je dokaz, da je bila pola resnfea, ker so napredni no-slanci vedno naglašali in is^o potr-.Ijije tuđi bivši deželni glnvar pl. ?ukMe, kateremn moralo biti razme-re v dežcli vendar najbolie znane, v znani svoji brošuri, ko Kiičc klerika Icem, na« ne varajo samega sebe in Ijifdsfva in Ko iih svari n%\ ne de-!ajo tzlđk o^»;ub, krr «o rA\h obJiuhe nemoralne. ^ vsemi svoji mi trditva-mi samo priznava, da je pravilno, kar smo trdili mi. Moč imaio, že dol^o lo imajo, nredolcfo. — kje so sadovi. ki iih pri-čaklijenio? Zopet dobimo odgovor, roda tuđi ta odgovor je žalosten za na«o deželo. Suklje sam luini da ta odgovor. Deže?r?e doklade bo Uzha zvi-sati na 60' . Vpe'iati bo treba nov \ Insk't zakon. Voelfati bo treba davc\ na ve-pelice. V peljati bo treba dokiade na pri-rastek vrednosti zemljišč. Treba bo zvišati obstoječo 40'ć doklado na deželno užitnino. To so sadovi klerikalnih obijubl Vsa klerikalna politika v zad-iflih 10 letih nam daje dokaz, da je bila ta politika največja škoda za ves slovenski narod. Pokazala je to tuđi obrambna razstava, ki daje v stati-stičnih tnbelah sliko položaja sloven-skeea naroda, odkar stoji ta pod klerikalnim vodstvom. Ta razstava nam odkriva žalostno sliko obmei-nih razmer na Stajerskem in Koro-škeni in zalostne razmere na Krani-skeiri, zlasti okrog Kočevja. Statistika izseljevania izkazuie nadalje, da se ravno pri nas izselnjjo relativno naiveč mladih sil, ki ,ih klerikali-zem tira iz dežele. Končujoč svoj govor pozivlia v'olilcc, da nni dosledno ohjo tuđi to pot oba kandidata narodno napredne stranke. (Odobravanje.) Kot drugi je nato govoril vihar-n_> pozdravljen župan dr. Ivan Tavčar, ki je prisel ra shod kot načeJnik na-rodno-napredne stranke, da pojasni, zakai je stranka postavila ravno ista dva kandidota kot prvič tuđi to pot za kandidata zc dcželni zbor. Stališče njeifov^ kot /upan je zelo težavno: ne ozrraje se na niego-vo stališče v občinskem svetu in na ?-tefetove otrooariic, ki jih moi-i vsak razsoden volilec prezirati, je njegovo stnb'šče težavno zaradi te-ra. ker Ie Ljubljana klerikaicem trn v peti. Takrat, ko smo sklepali volilno reformo za deželni zhor, smo stali na moraličnem stališču, da je vsaka [■:ori>oracij;j >:^to tu, da deluje in naše raziranie je bilo, da ic vsaka o!> strukc.ia v dežeinem zboru nedo-PMStna in šKodfjiva. Hanes pa, moram priznati, da smo se motili tikrat, ko smo imeli tako idealne ^nzore. Rnčimali smo namreč na no-štenost, ker smo sami pošteni in smo pričakovali isto od svojih nasprotni-kov in od vlade. Takrat mi je tud: mlniptrski predsednik b^ron Reck zagotovil. če priđe do kompromisa, da bo vladi to v veliko zadovoljnost, da pa bo vlada v vsakeni slučaju pravična nr^nrnt' raboti no napredni stranki. Mi snio se takrat pogajali v tem smislu, da se zastopstvo mest ne srne izpremeniti ražen če v to izrecno privoiijo za-stopniki mest. Vsi smo bili takrat tega nmenja in tuđi sam dr. Šusteršič je bi! lega mnenja ter je poudarjal, da bo njegova stranka vsikdar v tem ozira pošteno postopala. Toda bili snio zapeljani. To se je pokazalo takoj. ko Je bila volilna reforma izpeljana, takoj se je pokazalo nehonetno postopa-nje tako od strani većine, kakor od strani vtode. Sedaj pa klerikalna stranka ni mogla na pošten način izpremeniti deželnega reda, zato ga je izpreme-nila na nepošten način. Tendenca, ki ga zasleduje novi zakon, je ta, da bi klerikalci na nepošten način dosegl', da bi v Ljubljani gospodarili kmetje iz Ježiće m Tomačevega in da bi Ljubliančan kot davkopla-čevalec v Ljubljani ne imel nobene besede. Zakon, ki ga je sklenila de-želnozborska večina v zadnjem za-sedanju deželnega zbora je proti ob-stoiečhn zakonom, proti kompro-r?i?su !n proti danim obljubam. Vzlic temu je bil sprejet za Ljubljano novr statui. (Klici: Fej!) Če tedaj danes kandiramo isia dva posianca, je to živ dekrz, da se je na nezakonit način in proti dogovoru delala krivica meščanom volilcem s pomočjo dvovinnrskih volilcev. Bil sem na Dunaiu ter sem kot župan mesta Ljubljane vprasal, kako je to mog'oče, da je dobil ta zakon najvišjo sankcijo ter sem zlasti na-glašal. da ta sk!ep deželnega zbora ni ime! kvalificirane većine, toda na vsa druga svoja vprašanja sem dobil odgovor, samo na to vprašanje nisem dobil odgovora. (Ogorčenje.) Mi torej smo pravično in pošteno postonali, nehonetno pa je posto-pa?a proti nam noleg deželnozborske većine tuđi vlada, ker nam je vsilila toliko volilcev, ki se za dobrobit Ljubljane zmenijo toliko, kakor za la.nski sneg. (Pritrjevanje.) Drugi razlog, zakaj se je izvr-ševulni odbor odločil za ista dva kandidata je ta, da smatra izvrše-valni odbor narodno - napredne stranke še danes gg. Reisnerja in Rihnikarja za pravilno i/voljena deželna posianca. Osebi obeh poslancev stopita v ozadje, sploh obe osebi v tem vpra-šanju sedaj ne prihajata v poštev, danes gre za princip, zato morata kandidirati oba bivša posianca, ker je z njima zvezana tuđi čast naše stranke, ker sta bila na goljufiv način izvržena iz deželnega zbora. V Ljubljani še nismo tako nizko padli, da bi pogoltnili vsako nasilje od klerikalne strani. Zato je dolžnost vsakega naprednjaka, če gleda na svojo čast, da voli kandidata Reisnerja in Ribnikarja. Shod je zaključil nato za razni-mi drugimi govorniki obč. svetnik g. Smole, opozarjajoč na dokaze de-lovanja in naklonjenosti občinskega sveta in zlasti župana za trnovski okraj. * Na shod u Gospodarskega na-prednega društva za šenrjak. okrai je govoril kot prvi govornik gospod* ravnatelj Ivan Hribar. Dragi prijatelji! — Upam. da mi ne zamerite, da vas nagovorim s temi besedami. Prijatelji smo bili vedno in upam, da smo tuđi ostali prijatelu tuđi po vsern, kar se je zgodilo, kljub temu, da nisem imel toliko časa povoda, da bi prihajal med vas in kljub temu, da se tako dolgo nisem udele-ževal političnega življenja. Vendar sem pazno sledil razvoju dogodkov v političnem življenju ne samo v Ljubljani, marveč po vsej domovini. Vsi veste, da sem stat. odkar sem se začel pečati z javnimi zadevami, vedno v narodno - napredni stranki ter da sem storil. kolikor mi je bilo mogoče storiti. Če je potem usoda, — ne bi rekel usoda. — marveč so-vražna sila, storila, da je bilo preki-njeno to moje javno delovanje. nisem vrgel zaradi tega puške v koruzo, umaknil sem se začasno, ne rečem pa, da za vedno. Če mi bo djopuščalo moje zdravje, je mogoče, da stopim zopet v javnost. (Odobravanje.) Danes pa stojim pred varni kot zaupnik izvrševalnega odbora, da vam povem njega želje glede bodočih vol i te v. Volitve so danes pri nas že šiba božja, vrste se volitve v deželni m državni zbor, v občinski svet in v razne korporacije in komisije, da ne pridemo iz njih. Po brezvestnosti stranke, ki se je povzpela z nasilnostjo do edinega USJEK. Sappha. Slike iz pariškega živl»enja. Francoski spisal Alphonse Daudct. Prevel Oton Z u p a n č i č. (Dalje.) Namršila je obrvi prav tako. kakor na plesu, nato pa je stresla glavo: »Neumnost!__ne govoriva več o tem ... Potem ga je oklenila z rokami: »Tuđi jaz sem se nekoliko bala... Poizkusila sem zbežati, se resiti... a nisem mogla, nikoli ne bom mogla .. .'< »O, nikoli?« ;>Boš videl!« Odgovoril ji je samo s skeptičnim nasmehoni svojih mladih let, ne da bi se brigal za strastni, skorajda grozeči poudarek, s katerim je bruh-iila besede: »Bos videl..." Ta njen objem je bil tako mehak, tako udan; za trdno je bil preverjen, da se je otrese z eno samo kretnjo... Sicer pa — čemu bi se je otre-sal? Tako dobro mu je bilo v udob-nem razkosju te sobe, tako sladko ga je omamil ta Ijubkujoči dih na veke, ki so mu utripale, težke od drema-vice, ki mu je že čarala begotne po-dobe pred oči: rjave jesenske goz-dove, travnike, pršeče mline, ves nji-ju ljubavni dan na kmetih ... Zjutraj ga je nenadoma zbudila Machatirrm. ki je zavpila postelji ob vznožju kar meni nič tebi nič: y Prisel je ... z vami hoće govoriti ...'? »Kako! Moče?... Tore] jaz ni-mam več v lastni hiši besede?... Ali si mu res odprla?...« Razjarjena ie planila pokonci. in skočila napol nnga. z odnrto haljo iz sobe: -Kar ostani, dragi... takoj bom nazaj...« A ni je čakal. in po-kr>jnega se te čutil še-le. ko je tuđi on vstal, in bil oblečen in obrit. Ves čas, ko je zbiral svojo oble-ko do zaklenjeni sobi, kjer je noćna lučka še osvetljevala^ nepospravlje-iio včernjšnjo večerjo, je slišal hrup liudega prepira, ki je prihajal malo oslabe! skozi stene in opone. Moški gias, izprva jezen, nato proseč, ka-terega izbruhi so se dušili v stoka-nju. v slabotnern ihtenju, se je me-njal z drugim glasom ki ga ni takoj prepoznal; trd in zadirljiv glas je bil, dehteč sovraštva, in surove besede so prihajale do njega kakor bi se pričkale vlačuge v pivnici. Vse to z liubeznijo prepojeno razkošje je bilo s tem omadeževano, onečejena in oblačena je bila vsa svila; tuđi ženska je bila obrazdana, ponižana med tište, ki jih je dosihmal zaničeval. Zasopla je stopila v sobo, po-pravljaie si z lepim gibom razpletene lase: »Kako bebast je mož, ki se )■ će!...« Ko pa je videla, da je že vstal in se oblekcl, je togotno zakri-čala: Vstal si! ... Lezi nazaj . .. pri tcj priči ... Moraš ...« Nenadoma se je urniJila. ovila ga je z roko in z be-sedo: Nikar. nikar ... nikar ne od-idi . . . Tako ne smeš iti od rnene .. . Vtrm. da ne bi prisel več.« »Seveda .. . Zakaj pa ne?« »Prisezi mi, da nisi hud. da pri-deš zopet. . . O, saj te poznam.« Prisegel je, kar je hotela, a leci ni hotel več, vkljub njenim silnim prošnjam in ponovnemu zatrjeva-lijii, da je sama svoja, nikomur odgovorna za svoje življenje in svoje čine. Naposled se je nekako udala v to, da odide. ter ga je pospremila do vrat: a v nji ni bilo nič več tište blazne favnice. bila je nasprotno čisto krotka in vse ji je bilo do tega, da bi ji on oprostil. Dolg, iskren objem za slovo ju je zadržal v predsobi. »Torej... kedaj? ...« ga je pra-šala, oči potopljene globoko njemu v oči. Ravno je hotel odgovoriti, zlagati se brez dvoma, tako se mu je mudilo stran, kar ga ustavi zvonec, ki se je zopet oglasil. Machauma je prišla iz kuhinje, a Fannv ji je dala znamenje: »Ne... ne odpri...« 4n tako so ostali tam vsi trije, tihi, ne-premični. Slišali so pridušen stok, potem praskajoč šum pisma, ki ga je vti-kal nekdo pod vrata, in korake, ki so počasi odhajali po stopnicah. »Če sem ti pa rekla, da sem prosta... na!...« Pomolila je svojemu ljubč-ku pismo, ki ga je odprla, žalostno ljubavno pismo, zelo pohlevno in šlevasto. v naglici v kavarni načeč-kano, v katerem je prosil nesrečnež oprostitve za svojo neumnost danes zjutraj, priznavajoč. da nima do nje drugih pravic razven tistih, ki mu jih boce sama dovoliti; s sklenjenimi rokami jo je moledoval, naj ga ne odžene za vedno od sebe, obetal, da sprejme vse. se uda v vse... Ie nje ne srne izgubiti, moj Bog! Ie nje ne izgubiti...--i »No. ali verjameš!...« je rekla z zlobnim nasmehom: in ta smeh ji je zaprl pot do srca, ki ga je hotela pridobiti. Jeanu se je zdela kruta. Ni še veucl, da ima ženska, ki ljubi, srce samo za svojo ljubezen, da se steka-jo vse žive sile njenega usmiljenja, njene debrine, njenega sočutja in udanosti proti enemu edinemu bitju na svetu. »To ni lepo, da se norčuješ ... to pismo je strašno lepo in presun-Ijivo ...« Potem pa jo je prijel za roke, in čisto tiho, z resnim glasom: Povej... zakaj ga podiš od sebe? .. .« »Ne maram ga več... Ne ljubim ga.« »Pa je bil vendar-le tvoj ljub-ček... On ti je oskrbel to razkošje, v katerem živiš, v katerem si ves čas živela, ki ti je potrebno.« »Dragi moj,« je dejala s svojo navadno prostodušnostjo, »ko še ni- sem poznala tebe, se ini je zdelo vse to čisto v redu ... Sedaj mi je mučno in sramotno... O, saj vem, ti mi hoćeš reci, da s teboj ni resno, da me ne ljubiš... A za to poskrbim že jaz ... Hoćeš — nočeš, jaz te prisilim, da me boš Ijubil.« Ni ji dal odgovora, zmenil se je za sestanek za drugi dan ter je od-šel; Machaumi je pustil za zajčjo pašteto par luijev, do malega ves svoj denar. In sedaj je zanj končano. Po kaki pravici bi smel kaliti življenje tej ženski, in kaj jl naj ponudi v za-meno za to, kar izgubi radi njega? To ji je pisal še isti dan, tako rahlo, tako Iskreno, kakor je najbolj mogel, a ni ji omenil, da je zapazil v iiiiju razmerju, tej begotni, a vendar ljubki kaprici, nenadoma nekaj na-silnega in nezdravega, tišti hip, ko je slišal danes zjutraj ihtenje varanega ljubimca in vmes njen smeh in njene bezniške psovke. V tem velikem fontu, ki je vzra-sel daleč od Pariza v svobodi pro-vansalskih goljav, je bilo nekaj oče-tove trdokrvnosti, in vsa rahločut-nost in nervoznost njegove matere, kateri je bil podoben kakor zrcalo. Poleg tega ga je odvračal od zapelji-vosti zabav vzgled brata njegovega očeta, katerega razvratnosti so spravile obitelj skoraj na kant ter so jako oškodovale njeno ime. (Dalje prlhodDjič.). Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 212 stev. gospodarstva v deželi, sta bila v zadnjem dežclnozborskem zasedanju razveljavljena mandata dveh naprednih poslancev ter s tem storjena krivica vsemu volilstvu. Volitve so bile izvršene v redu, zato je tem bolje presenetljiva ta nasilnost dež.-zbor-ske večine, ki bi jo mogli pričakovati kvečjemu v kakih nekultiviranih kra-jih-Vsled te brezobzirnosti klerikalne stranke tedaj imamo zopet pred se-boj volitve. Ce gre tako naprej, bo-ino morali sprejeti v pr >šnjo: Kuge, lakote, vojne! resi nas, o gospod! se »volitev, ki nam jih naprtajo po ne-potrebnem naši klerikalci, nas va- TU]U Toda ker je prišlo tako, da mo-rajo biti volitve, se moramo odločiti, komu damo glasove in vaša volja je, da bodita kandidata zopet gg. Reisner in Ribnikar. Ta dva ste izvolili prvič in voli-tev ie bila razveljavljena, vi pa morate svoje voljo zopet jasno in odloč-no pokazati ter glasno zaklicati, da hoćete za poslanca ona dva moža, ki sta vsled nasilnosti morala zapustiti deželni zbor. (Klici: Morata priti zopet noterl) IzvTŠevalnemu odboru narodno-napredne stranke je dal ravno nastop klerikalne većine povod, da se je iz-rekel soglasno za kandidaturo gg. Reisnerja in Ribnikarja. Od nasprotne strani se je že na-migavalo, da se lahko zgodi enemu ali drugemu, če bosta ta dva kandidata iz voljena, da ne bo potrjen. (Klici: Nemogoče!) Mogoče je vse, ker se je vlada postavila v službo one stranke, ki izvršuje v naši deželi politična nasilja. Toda to volilcev ne srne ostrašiti, kakor ni ostrašilo izvr-ševafnega odbora. Izvrševalm odbor namrcč stoji na stališcu. ča je irebu popraviti, če se je zgodila krivica in da mora dobiti popolno zadošcenje oni, ki je trpel krivico. Zato pa želi izvrševalni odbor tuđi od vas. da kakor en mož z neomajno disciplino volite 24. t. m. kandidata narodno-na-predne stranke. Će bi vas hotel kdo zapeljati z grožnjo, da si slabo posteliete. če volite napredne kandidate, zapodite ga; kdor }e član narodno-napredne stranke, bo dal svoj glas edino le od stranke postavljenima kandidatoma. (Odobravanje.) Toda ne samo to, tuđi je dolžnost vsakega. da probuja mani zavedne in da prekriža klerikalne nacrte, ki hočejo svoje vrste na krivi-čen način pomnožiti, zanašajoč se na to, da jim priđe peklenski tovariš na pomoć, ker jim gredo že vse druge sile na roko. Biti morate poleg vest-nih pristašev tuđi agitatorji za stranko, ter strogo paziti, da vam sovraž-nik čez noč ne razdere, kar ste sto-lili čez dan. Dragi prijatelji! Ta boj, to delo me spominia na preišnje čaše in iz lastne izkušnje govorim, če vam pravim, da je treba največje pozornosti. Osivel sem v politični borbi. Od leta 1876. sem stojim trdno pri stranki in nisem krenil od nje. dasiravno so pri-hajali skušnjavci. Ostal sem trden in neomaj'en. Tuđi v narodno-napredni stranki so se pokazale razne struje, in če se mi je tuđi kedaj zdelo boljše, če bi krenil drugo pot. sem se ven-dar vedno vprašal, kaj misli većina. In zgodilo se je, da sem se uklonil tuđi većini samo enega glasu, spoštu-joč na ta način ta edini glas većine. Zato pa vam polagani še enkrat na srce: disciplino! (Pritrjevanje in odobravanje.) Komur ie za stranko in da se de-žela že enkrat iznebi tlačeče jo more, mora glasovati za oba kandidata na-rod.-napred. stranke, da ostane zastava Ljubljane beia in da ne zapla-pola nad njo crna zastava. Žalostna zgodovina bi bila to, če bi intelektualno središče in srce slovenske zemlje klonilo in prišlo pod klerikalni ja-rem. V tem znamenju gremo tedaj dne 24. septembra in tuđi v bodočno-sti v boj! (Odobravanje.) Kot drugi je govoril kandidat gosp. proiesor Josip Reisner, ki je naglašal, da pri sedanjih volit-vah ne gre za osebo kandidatov, dasiravno v zadnjem času »S. L. S.« (Klici: Ni »S. L. S.« — klerikalci!) bojujejo boj proti osebam, ker je to njih zadnje sredstvo. Toda klerikal-cem ne gre za osebe, marveč za njih cilj, ki ga zasledujejo že ćeli dve leti, marveč zavojevati Ljubljano ravno tako, kakor so zavzeli deželo, da bi imeli potem na celem Kranjskem ab-solutno vlado. Mislim, da je na mestu, da se da-nes oziramo na ono dobo, ko smo za-čeli odbijati in ko smo odbili njih napade, __ na občinske volitve. Takrat smo na vse strani razjasnili, kakšne namene ima »S. L. S.«. Takrat smo tuđi razkrili, da je tej stranki katoličanstvo in kršćanstvo samo firma, ravno tako kakor slovenstvo, in da se za to firmo skrivajo nagnusni na-meni. Prepričali pa smo se tuđu da ta stranka z vsemi svojimi gospodarski- mi svojstvi ni mogla doseći v deželi onih uspehov, ki bi jih bila morala do-siči, da si zavojuje absolutno moč. Ce se spominjanu) zadnjega de-želnozborskega zasedanja, je ena naj-markantnejših točk, proračunska debata. Napredni postanci so takrat že opozarjali na to, kako neprimerno' raste primanjkliaj v proračunu, med tem ko većina ne skrbi za potrebne visje dohodke. Takrat je referent dr. Lampe vsaj za oni dan z nasmehotn paraliziral to očitanje s tem, da je re-kel, da so proračuni nekaj drugega, kakor računski zaključki. Tako se je deželni firančni minister vsaj za tišti dan lahko zavil v številke, ker so prejšnje leto vse deželne zaklade spravili v skupni račun, toda v naj-krajšem Času homo izvedeli. da so se finance dežele kranjske popolnoma predrugačile. (Klici: Smo že izvede-!i!) Izvedeli smo že, in izvedeli smo, da so računski sklepi še mnogo slahši kakor proračuni. To da veliko misliti ! Tako daleč smo že, da se te začela deželna imovina manjšati in stojimo pred ono dobo, ko bo de/ela banke-rotna. Ce se vprašamo, kako bi bilo mogoće opravičiti te večje izdatke, niti pri onih slojih, na katere se »S. L. S.« poteguje, ne vidimo, da bi imeli resnično kak dobiček, ker je šio vse, kar so izdali, samo v žep njih ožjih sornišljenikov. Govornik se ie bavi! nato z raz-kritji bivšega deželnega glavarja pl. Šuk ljeta ter pravi, da ie pričakovala napredna stranka od većine vsaj. da je poštena, med tem, ko krši klerikalna stranka principe politične po-štenosti s tem, da vidi samo svoje pristaše. Ravno poštenost naprednih poslancev in napredne stranke je bila kriva, da so se klerikalci mogli po-vzpeti do svoje sedanje moči. Hinavsko pravijo tuđi. da so sli iz gospodarskih ozirov proti nam v boj. ker so se bali za gospodarsko bodočnost Ljubljane. Med tem pa vidimo, kaj so naklonili vse Ljubljani, toda vse kar vidimo, je negativno. Govornik se dotakne nato na-rodrega nazadovanja v Ljubljani in podlih denuncijaci], ki so jih klerikalci v svoje namene raztrosili. Omenja afero denuncijacije v Ribnikarjevi zadevi. ki je sramota za ves sloven. narod in osvetli to dununciiacijsko prakso med klerikatci še na drugem vzgledu. V zadnjem času, — je iega nekako 14 dni, — ie šel noslanec »S. L. S« nekega uradnika, ki bi moral biti imenovan, demmeirat v ministrstvo, češ, da je imel opraviti z orožništvom zaradi neke antipatriotične zadeve. V resnici je imel dotični še kot dijak prav malenkostno stvar z nadzoro-valnirn organom na neki veselici. Toda to »posredovanje« klerikalnega poslanca ie imelo za posledico, da ie hi? imenovan nekvalificiran kleri-kalec. Govornik vzpodbuja nato na-vzoče k boju proti taki korupciji ter se dotakne tuđi zveze klerikaleev z Nemci. Nemci liubijo klerikalce ravno tako malo. kakor nas, samo ta razloček je. da jim klerikalci ni*^ ne-varni in da se boje samo narodne probuienosti in naprednega duha. (Pritrjevanie.) Koncem svojega govora se govornik dotakne še enkrat iziUitkov, ki jih izkazujejo računski zaključki. Ce pogledamo subvencije, ki bi jih morala dežela dati za zavode, ki nišo samo za Ljubljano krajevne^a po-mena, marveč imajo pomen za ćelo Kranjsko, da, za vse slovensk zemlje, vidimo, da so se ti reducirali, pa so ćelo izginili. Za primer omenim samo c. kr. drž. obrtno solo v Ljubljani, ki je zasluga bivšega župana Ijubljanskega. Ko je bila obrtna šola v nevarnosti vsled ruvanja vseh nemških strank, klerikalci nišo genili s prstom, ker so upali, da se pone-sreči otvoritev obrtne sole in bi potem lahko pokazali na stavbo obrtne sole, češ. to je zopet neuspeh napred-nega gospodarstva. Če bi potem šla tuđi še Ljubljana za njimi. bi morda vlada vendar verjela, da so klerikalci vredni tega in onega. Zato pa moramo pokazati njim in vladi, da Ljubljana ne bo nikdar klerikalna trd-njava. Oglasil se je nato še enkrat k be-sedi burno aklamiran ravnatelj gospod Ivan tlribar. V karakteristiko one stranke, proti kateri se mora boriti narodno-napredna stranka, hočem dodati še nekaj značilnih potez. Znano vam je, da sem stal skoro 15 let na čelu mestne občine ljubljanske, in kakor sem sicer skromen človek, lahko rečem, da sem storil svojo dolžnost. Kako sem deloval kot župan, vam je vsem znano; bili smo si prijatelji in zlasti pri vas sem na-šel vedno odprta srca, toda tuđi vam sem ustregel, če mi je bilo mogoče, kadar ste prišli s kako prošnjo do mene. Vi veste, da moja šesta izvoJHev za Ijubljanskega župana ni bila potr-jena. V Ljubljani so se izpraševaii, kako to, in tuđi jaz sem, ^>dkrito rečem, ugibal, kako je prišlo to, in pra-vega vzroka do zadnjih časov nisem vedel. Ministrski predsednik mi je navedel stvari, ki so bile premalen-kostne, da bi mogla vlada zaradi njih spoznati, da nisem več vreden biti župan ljubljanski, zlasti ker me je povodom mojega prvega imenovanja za Ijubljanskega župana cesar prav laskavo sprejel ter rekel, da se od srca veseli, da je padla volitev na mene, ker je slišal o meni mnogo lepega in dobrega in ker sem oseba, ki je v stanu dvigniti Ljubljano iz razvalili. Danes pa lahko povem, kako se je to zgodilo. Bila je to do sedaj tajnost, ki jo odkrivam samo zvestim prijateljem. Nad občino ljubljansko stoji kakor nad vsemi občinami na Kranjskem, dež.odbor in z njim dež.glavar. Kot tak ima velik vpliv nasproti centralnim uradom in mora včasih po-segati v interne stvari občin. Znani so vam septemberski dogodki, ki so jih vprizorili prevročekrvni mladi lju-dje in ki sem jih jaz vedno obsojal. C)b tej priliki moram tuđi omeniti, da so nas ti dogodki vrgli za ćelo vrsto let nazaj, ravno ko je bila Ljubljana že tako popolnoma slovensko mesto, da na lUinaju o kaki dvojezičnosti njeni niti sanjali nišo. Takrat tedaj je nastala nekaka agitacija proti meni, češ da sem jaz provzrocil one izgrede, vso odgovornost so žvalili na moje rame in jaz te odgovornosti tuđi odklanjati nisem hotel, ker sem si bil svest svoje nedolžnosti. Toda takrat se ni posrećilo niti Nemcem, niti vladi, me strmoglaviti. Takrat pa je nastopila proti meni klerikalna stranka, ne rečem »S. L. S.«, ker to nikdar narodna in nikdar ljudska stranka ni bila. Klerikalna stranka tedaj je naročila deželnemu glavarju ^ukljetu. da mora proti meni nasto-piti. — Šuklje je iskal tedaj posrednika, ki naj bi uastopil proti meni na najvišjern mestu in ga ie tuđi našel in sele od ondot, kjer me je denuncira! kot nepatrijotienega in državi nevarnega, je dobilo ministrstvo ukaz. da naj Hribar pade. Toliko vdanosti do cesana, gospoda moja, kakor Šuklje, pa sem imel kljub temu vedno. Jaz nisem od države ničesar zahtevalpfačeval sem davke, ne sicer z navdušenjem, kakor pokojni kanonik Klun, toda plačeva! sem jih, nisem pa zahteval za to ne plemstva, ne službe, ne penzije, kakor ie to iskal in dobil Šuklje, ki je mene denuncira!. (Strahovito ogorčenje.) To je zgodovina mojega padca, ki ga nišo krivi ne Nemci,ne Scrjwarz to je zgodovina zahrbtne ostudne denuncijacije najmanj prikupljivega politika, kar jih je kedaj nosila slovenska zemlja. To pa je ob enem tuđi dokaz, kako koruptnih sredstev se rjoshižuiejo klerikalci in proti tei korupciji morate nastopiti vsi, ki vam je na srcu še prospen slovenskega naroda. Kar se pa tiče one Sukljctove brošure, ni treba misliti, da bi se mu bila smilila kranjska dežela ali dav-koplačevalci, — ne,— če treba bi bil on sam še desetkrat slanše gospoda-ril kakor dr. Lampe.ko bi ga le pustili pri vlasti — samo maščevati se je iiotel nad klerikalno stranko, ker ga ie brcnila iz deželnega dvorca, ko je bil izvršil denuncijacijo proti meni. Vsaj je znano, da so denuncijacije mnogokrat dobro došle, da pa denuncijante zaničuje vse. Mnogo slabega se je trošilo po kkrikalcih o meni. ko sem zapustil magistrat. toda ko sem oddnl ključe. sem imel zavest, da vlad-ni komisar niti najmam'še stvar-ce ne more najti, ki bi vrgla slabo luč na mene ali one. ki so delali z menoj. Mislil sem si, da bo komisar itak vse preeledal, pa naj pove, če je kaj nepravilnega. Ponovno so se oglašala sumničenja, da se tu ali tam računi ne bodo vjemali, toda vladni komisar ni našel niti za vinar nepravilnosti. To je moj ponos še danes! (Viharno odobravanje.) Sedaj pa ste čuli, kake stvari se gode po drugih mestih, kako je bilo v Pulju, kjer so kradli vsi vprek kakor srake. Jaz stojim sedaj meu vami s po-vzdignenim srcem in s ponosom, da je vladni komisar moral videti in moral poročati, da se mi je z denunci-jami delala krivica. Korupcija, zahrbtnost in ne poštenost, to so ostudnosti, proti ka-terim greste napredni volilei dne 24. t. m. v boj za napredna kandidata, ki sta Josip Reisner in Adolf Ribnikar. S kongresa. (Par sllk s svetovne klerikalne pri-reditve.) Dunaj, 14. septembra. Po dunajskih ulicah brije oster veter, mrzel dež lije z gosto zastrte-ga neba, klavrno vise raz hiš slav- nostne zastave. Vsak hip srečujem v najresnejše odeje zavite ljudi, ka-terih zmečkane obleke so mokre, čevlji blatni, obrazi nejevoljni in čemerni. V gručah se potikajo čudno uniformirani Tirolci s svojimi straŠ-nimi. z dolgim peresjem »okinčani-mi« klobuki, tu pa tam vidiš čredico bojažljivih žensk, zbirajočih se okoli duhovnega voditelja, kateremu je prešlo vsako razpoložeje kazat in razlagat dunajske znamenitosti, ki marveč molče in brezobzirno krevs-Ija pred svojo čredico. Srečajo te skupine v slovanskih narodnih no-šah, Slovaki, Rumuni, Poljaki, tu in tam kak Hrvat in Slovenec, toda ves čar in lesk veselih narodnih barv se je utopil v sivem deževju. Premožni romarji so ostali v svojih stanova-njih, duhovništvo, ki je dne 12., ko se je nekoliko zjasnilo, preplavljafo ulice ter izpremerrilo s svojimi čr-nimi sutanami in sukniami ter obri-timi obrazi ves sicer tako veseli značaj dunajskih ulic. se je drugi dan poskrilo po svojih hotelih in obedni-cah. Kakor da bi s šibo raztepel to velikansko romanje, tako učinkuie ta mrzli in budi dež. Brezobzirno se mu mora izpostavljati le misera plebs, prignana kot komparzerija iz vseb delov monarhije, nabasana v massenkvartirje, prepuščena sama sebi . . . Bliža se opoldan. Povsodi vidiš stremeti v notranjem mestu posa-mezne romarske gruče proti enemu cilju. V prostranem dvorišču dunaj-skejra rotovža je etablirana »kuhinja za ljudstvo«. Ža eno krono se dobi tam od vojakov skuhano in v dve pločevinasti .skodellci nadevano kosilo: juha, mali košček mesa in fižol n!i rrrali ter ko^ krunn. kosilo ki stane v dunajskih ljudskih kuhinjah prilično 50 v. Vedno silneiše tnime pri-hajajo in že nričenjajo oni mali, pa tem strastneiši boji za porcije. V hotelih zmanjkuie kosila in predno pri-speio nove zalome, preide ura in več. Množice se polašča nejevolja, kmalu se slišijo grda očitanja. gb.d nniči evharistično razpoloženie in vsa robatost in brezobzirnost nernškes^a kmeta izbruhne na dan. Svindel prokleti. Roljufiia. obrati nas hoče-io za krono ti pretkani ptici, grde kletvice, rovtarsko prerivnnje nstvarjajo skoro opasen položaj. Mno^ri odhaiajo brez ledi ter si ku-nujejo pri branievcih košček sira in kruha, drugi vztrajaio ter čaka.io. Ura poteka za uro. le počasi se vr-stijo pri kuhiniah gosti in mesto ob 2. je »kosilo« sele ob 5. končano. Na stotine gostov je med tem odšlo ter napolnilo ^ostilne v blizini; tam si mnogi hladijo jezo z zabavljanjem in pitiem. Čudno, kako vpliva ta neusmi-Ijeni dež na razpoloženje. Ljudje ne TTiislito več, zakai so na Dunaiu, ne vedo več. đa so bolevn-iki za cerkev in vero. pred katerimi da se naj trese svobodomislec in socijaldemokrat, zid in protestant. Kaiti v ^ostil-ni dobro me*=to ter si prejraniati dol^ čas. to ie prva skrb. PolgČas je navadnemu udelez-niku tc^a svetovnega kongresa. Če si ie napasel svoje oči v krasno dekorirani rotundi s pogledom na zbra-ne odličniake, na kardinale in nad-škofe in škofe. mu ne preostaja sko-mi ničesar več. kar bi nudil kongres, (lovorov ne razume ali vsled tecra. ker so mu po vsebini pretežavni. ve-činoma pa ker ni nemščine zmožen. v posameznih sekcijah nima kaj jskati — ostaja mu le ena ali druga cerkev. kier mu pridiga udomaći gospoda. O6 relicriiozne vsebine kon-eresa nimajo torej ti tisoči. ki so prišli na Punai, ničesar. hasek je xzo\) nosveten: gledanje in občudovanje tecra preerešneora Dunaja z njegovim rnzkošjem. ki je tako zelo tuje evha-ristični pobožnosti in verski poniznosti. Silno deževje ustvarja tuđi tukaj socijalne neenakosti. Vsem onim. ki so prišli praznih zepov zabranjuje nbčudovanie zunanjib dunajskih krasot, onim pa. ki tuđi kot romarji ne pozaniio kaj je pravi nervus re-rum, ne more onemoRočiti vseh užit-kov. Oledališča so polna. variieteji razprodani, Trocadero in Ritz bode-ta obogatela, Casino de Pariš je do ranega jutra razkošno razsvetljen ... Zvečer v varieteju »Colosseum<^. Do zadnjega prostorčka je vse zase-deno. Večino tvorijo »romarji« — toda zamanj se oziraš po plaketah in znnkih. Skrili so jih. Le tu in tam se-di kak pozabljivec. ki nosi na prsih svete medajle. Vidiš ga, kako naen-krat pokrije svoje znake z roko, nagne se nazaj in dozdevno neopaže-no počasi odpenja plaketo in rnedaj-lo... Poleg mene se oglasi tolsti glas Dunajčana: »Sakra, koliko je danes gledaltških igralcev v dvorani, čudno da imajo skoraj vsi — očala.« Pritajen smeh okolice priča, kako jo je častivredni meščan pogodil. Znamenita so sedaj nekatera dunajska gledališča. — Židovska podjetja, ki kultivirajo v >normalnih« časih najlascivneišo robo so se poda- la na religijozno polje in v »Theater a. d. Wien« igrajo popoldan Caldero-nove »Skrivnosti svete maše« zvečer pa »Evo«__ Občudovati je dunajske 2ide, ki so poslali sodeč po dekoraciji njihovih lokalov in trgovin čez noč naj-vnetejši katoličani. In če ReichspoŠta še tako rohni, njihove veletrgovine so prenapolnjene katoliškega ljudstva. Najboljši dovtip je napravila veletvrdka Neumann, ki ima veti-kansko zalogo konfekcije. Okrasila je svoje portale s papeškimi zastava-mi in ko se je trio-ljudstvo po ulicah, da vidi prihod papežkega ablegata je spretni poslovodja prijel na cesti 5 italijanskih duhovnikov ter jim po-nudil udobno mesto v izložbi proda-jalne. Tn res so takoj na to strmeli Dunajčani v debele duhovne gospode sedeče v »Nenmannovi vitrini« kot živ protest proti antisemitski gonji častivredne Reichspošte ... Firma Neumann dela ogromne kupčije, ReichspoŠta pa priobčuje sezname »kršćanskih tvrdk«. In še pri tem ima nesrećo. Nekdo si je izbral iz tega seznama kršćansko firmo, da tam nakupi nekaj blaga. Našel pa je trgovino zaprto in na vratih tablo z napisom: »Radi visokih židovskih prazriikov (novo leto) ostane ta trgovina 3 dni zaprta.« Tableau. Kadar ne gre za to si po ceni kaj česa nakupiti, takrat pa so naši romarji silno antisemitski in protili-beralni. Duhovni gospodje so morali svojim ovčicam pripovedovati strašne stvari o pregrešnosti dunajskih nevernikov in zlasti nemški kmet te gleda srepo in nezaupljivo, če nimaš kongresne medajle. Prepričan je, da si židovski, ali pa kar je skoraj že hujše liberalni ali socijalno - demo-kraški zapeljivec. kateremu ne srne zaupati ničesar. Danes me je vpra-šala tirolska kmetica v Schottenga-sse. kje da je Schottengasse. »To \e je Scnottengasse« ji pokažem s prstom po ulici. Toda pogledala je na mojo suknjo, prikimala z glavo, kakor, da bi hotela reci: aha, že vem, kaj si. in mi zabrusila: »Dos konscht an andern sogn« ter jo krenila ven na Ring, kjer je videla stati polica-ja... Za Dunajčana so ti evharistični dnevi vir vedno nove zabave, pa tuđi proložnost za gledanje, opazova-nje. Deset kardinalov, 150 škofov, na stotine duhovnikov vseh katego-rii. pestra množica narodnih noš v vsah barvah, lepih in neokusnih, dekoracija ulic in cerkva, udeležba visoke in nafvišje aristokracije vse to daje temu kongresu nenavadno obi-ležje. Pojdi zvečer v Stefanovo katedralo in zdelo se ti bo, da si zašel pomotoma na velikansko kostumno prireditev; komaj opaziš, da si na svetem kraju: policija dela red, množica se preriva in govori uprav ne-ženirano, premika se in dohaja ter odhaja kakor na promenadi. Sele, ko se ozreš v razsvetljene oltarje, spoznaš, da prisostvuješ službi božji. Kako malo verskega je na tem kongresu! Nikier ni onega tihega po-božnega razpoloženja. ki se ti zdi zu-nanji znak prave religioznosti, šum in trušč povsodi. teatralični efekti vstvarieni z naporno in obsežno režijo. PoslušaŠ govore brez vsebine, na Tebe se sipaio fraze in vedno Ie fraze, edino kar je na tem kongre----lepega in realnega, so zadeve cer-kvene umetnosti. Iz goste megle lije dež. Dasi so se prireditelji že pripravljali, da od-povedo najsijajnejšo točko celega programa, nedeljsko procesijo, ki bi naj tvorila nekako revijo svetovne-ga klerikalizma, vendar so se v zadnjem hipu premislili in procesija se ie vršila, če prav je padal silen dež. Štajersko. Prva slovenska čebelarska raz* stava. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko priredi od 15. do 19. septembra v Celju jubileino čebelarsko razstavo. Razstava bo nekaj posebnega. Prekosila bo daleč enake nemške razstave. Priglašenih je za prvo skupino: žive čebele in panj i 96. udežencev. Za II. skupino orodje: 88 udeležencev. Za III. skupino: čebelni pridelki 106 udeležencev. Za IV- skupino: umetni izdelki, učni pripomočki 96 udeležencev. Da-rila so sledeca: 35 srebrnih društvenih kolajn, 7 državnih kolajn, 6 ko-lajn kmetijske družbe, 500 K denar-nih daril in še dariia zasebnikov. — Razstava je prav okusno prirejena. Vsak, kdor se le količkaj zanima za čebelarstvo, naj si jo ogleda, ker bo videl več, kakor si sploh domišljuje. Največ zasluge za razstavo imajo štajerski učitelji ter par res zavednih čebelarjev. Iz Celja. »Narodni list« poroča: »Nekaterim mestnim policajem se menda že zopet toži po rabukab mestnih in okoliških nemškutarjev zato so že začeli sami izzivati. Na dan nabora smo videli, kako je poli-caj PozniČ strgal nekemu fantu sjo- 212 štev. SLOVENSKI NAROO. Stran. 3 venski trak s prsi. (O kakem v Celju včasi običajnem »Farbenverbo- tn« nismo te ii!Ti"iipiI"sWSAh rn zSlov. Narod- tuđi vedno trdil. In v tej luči bo treba za-sledovati vedno pogajanja za delazmožnost štaj. dež. zbora. Op. ur.) Deželni poslanec F r a n z je zago-varial svoje tovariše in rekel. da na-sprotuiejo zvišanju učiteljskih plač v prvi vrsti slovenski klerikalci. ki ne hi radi ciovolili za nje pokritja. Državni posl. H e 1 d je izjavil. da so Nemci zato proti podržavljenju ljud-skega šolstva, ker bi imeli od tega samo škodo. Zhorovanje je spreielo več resolucij, kakor za takoišnjo skiicanje a!i pa razpust deželnega zhora in protest proti temu, da se letos nišo sklicale okrajne učiteljske konference. Po zborovanju so sli učitelji demonstrirat na dvorišče deželnega dvorca. Deputacijo, ki je šla ta-čas k deželnemu glavar ju, je ta z le-pimi besedami odslovil in rekel, da v septembru deželni zbor ne bo več zbor oval. Drobne novice. Umri je v Bistrici nad Mariborom bivši ravnatelj rgovske akademije v Ustju na Labi, Friderik Sc-ubitz. — VSliv-lem blizu Celja ie zdrobila nlatilnica 121etnemu pastirčku Anto-iu Klepeiu desno roko. — V Stri-hovcu bi. Š t. Uja nad Mariborom imajo se letos, kakor here-no v »Straži^ r»Hoi^ke volitve. — I Umri je v Vuzenici gostilničar Fr. E ss i g, star 36 let. — Deželna komisija za dohodninski d a v e k ima dne 19. septembra v Gradcu sejo, v kateri se bo obravna-valo o pritožbah proti predpisom osebnodohodninskega davrka za leto 1912/13. — U m r 1 je v Rogoznici pri Ptuju 83 let stari Janez K o v a č e c, ki se je se vojskoval pod Radeckim. Horošho. Tatvine. Ženi trgovca Hofmana na Dunaju Valeriji Hofman je ukra-del pred kratkim na letovišču na Vrbi neznan tat iz neke šatulje dva briljantna prstana, vredna 500 K. V Ša-tulji je bilo se za čez 4000 K dragoce-uosti, ki jih je tat pustil pri miru. V soboto so aretirali zaradi te tatvine neko dekle, njeno začasno služkinjo. — Sprevodniku državne železnice R. Vasoltu v Beljaku je ukradel neznan tat iz zaklenjene ponočne omarice za 168 K denarja in zlatnine. Primorsko. Iz železniske službe. Prestavljeni so rev. Artur Krejči iz Trsta na Du-naj, rev. Alfred Herbig iz Dunaja v Trst, asistent P. Cencerović pa iz Derniša v Split. Vpokojen je asistent S. Weiss v Trstu. Volilni imenik za občinske volitve v Gorici, katere^a sestavi laški magistrat goriški, je res vzoren. Do sedaj je bilo priglašenih že nad 600 reklamacij in goto je, da ni skoro 1000 davkoplačevalcev, upravičenih volilcev — seveda neitalijanov — vpi-sanih v volilni imenik. Rešitev reklaj macij bo naznanjena danes. Udeležence Cirll - Metodove skupštine \ Trstu, ki pridejo že v soboto v Trst, prosimo vljudno, naj blagovolijo naznaniti po dopisnici. ako žele imeti prenočiŠČa. Kcr je letos mnogo tujcev, so po vseh hotelih sobe oddane že par dni naprej. Zato je v interesu vsakega, ki bo preno-čeval tu. da se pravočasno prijavi. Ako je mogoče. prosimo, naj se nam iz posameznih krajev priglase delegati skupno, da se jim preskrbi tuđi skupaj prenočišče. Prijave sprejema tajnik moške C. M. podružnice: Vinko Engelman, Trst, D. Braman-te 4, IT. Akad. fer. društvo »Adrija« v Gorici vabi na svoj redni občni zbor za poslovno leto 1911/12, ki se vrši v četrtek. dne 19. septembra ob 3. po-popof^ne nri »Jelenu«. Tržaško tramvajsko vprašanje je končno rešeno. V soboto se je vrsi! izredni občni zbor delničariev tr-žaške tramvajske družbe, ki so skle-nili, da sprejmejo pogodbo z mestom in ugode tuđi zahtevi mesta, da se zniža odkupnina od 450.000 K na 440.000 K. Trčenie parnikov. Llovdov par-nik > Persia-r je trčil v pristan'šču na Reki v dva mala parnika »Ungaro-Croate-% in sicer v »Sokola^ in v »Hrvata- in jih znatno po^kodoval. Sokolske slavnosti v Pragi se predstavljajo te dni v Trs+u v začasno imoroviziranem kinematografu v »Narodnem domu^ v T^stu. Film predstavlja vse glavne točke slavno-sti sokolskih dni v Pragi. Nevarni blaznež. V cr»boto ie zblaznel med delom mehanik .losip Dadič v Trstu. Zaprl se je v neko le-seno barako za orodie in r» zažgnl. Navzočim delavcem se je posrečilo, da so pravočasno razbili vrata, pogasili ogenj in odpeljali bla/neža že nezavednega v bolnišnico. V Trst se je pripeljal včeraj egip-tovski kediv Abbas IT. Hilmi. Ponefrečen rezervist. Včeraj se je hotel odpeljati po triletni vojaški službi v Trstu Ivan Hamherger s Ce-škega. Na polju Marcio je padel, ko je skočil iz tramvaja, tako nesrečno na tlak, da si je prebil lobanjo. Pre-peliali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico. Rodbinska tragedija. Brata Anton in han jMonico. trgovca s preka-jenim mesom v Trstu sta imela v soboto pogreb svojega očeta, ki je umri v Selvi. Ko sta se vračala od pogreba v Trst je padel pri izstopu v drug vlak na postaji v Mcstre starejši brat pod vlak. Strojnik je vlak takoj usta-vil in ponesrečenca so potegnili iz-pod stroja smrtno nevarno poškodo-vanega. Brat, ki je videi brata, ko je padel pod vlak in ko je zagledal, da so vsega krvavega potegnili izpod stroja je hipno zblaznel in tako no-rel, da so ga morali obleči v prisilni jopič. Oba brata so odpeljali v bolnišnico. Tržaško vodovodno vprašanie. Vodovodna komisija, ki je v prvih sejah prav mirno pričela svoje delo je naletela pri tretjem glavnein vpra-šanju na težkoče. Začele so se zelo burne deba+e in marsikaj. kar se ni bilo znano je prišlo na dnn. Pri sejah, ki so jnko zanimive. ijrrajo važno vlogo tuđi slovenski znstopTiiki, ki so pred vsem spravili na dnevni reć tuđi vprasanje glede vodovoda \t trebenske ja^ie, kar ni brez pomena. Dr. Kinzer ie izjavil med drugim, da smatra vodo iz Bistrice za najboijš'j, vendar pa jo je premalo. Da se da tuđi voda iz Timave napraviti tuđi za pitno vodo, on ne dvomi, saj se da Še morska voda napraviti za pitno. Višji stavbni svetnik inž. Oberst je nenadoma obolel in se ne udeleži več vodovodnih sej. Na udeležence je napravila ta izjava zelo mučen vtisk. Inženir Piacentini je povedal, da je dobil nalog za studiranje ti-mavskega projekta, še predno ie bil imenovan za ravnatelja hidrotehnič-nega urada. Da bi študiral on drug projekt, ni dobil naloga od občinske-ga svetnika. Med drugim je opozanl pri razpravi o težkočah pri pridobit-vi koncesije za bistriski projekt, da zakon glede monopoliziranja vpora-be vode, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor, ni dobil sankcije. Kranjska ima monopol za vporabo vodnin sil, ne pa glede napeljave vodovo-dov. V sobotni večeri seji je bila sprejeta resolucija Braidottija, ki tr-di, da se mu zdi doba 4 let za izvrsi-tev timavskega projekta predolga, in da nima nič proti temu, da se Studira trebenska jama in bi bil on zadovoljen s trebenskim vodovodom kut provizorijem. S tem so se stranke končno zedinile in »Edinost« piše, da se more reci z gotovostjo, da je s tem Timava pokopana. Cvetlični dan. V soboto se je začel takoj po-poldne v Ljubljani II. cvetlični dan. 2e opoldne se je bila Ljubljana pripravila za to prireditev ter oolekla nekako praznično obleko. Kamor si pogledat, nekako hlastno vrvenje in prijatelj, ki si ga hotel ustaviti, se to je otresel, ker se mu je mudilo, da popelje dražestno mu določeno spre-mljevalko na odmenjeni prostor. De-klice in pogospodične v prazničnih ohlekah so te srečavale in se ti že v rraprej smejale, češ, le čakaj, danes je naš dan. dan vseh cvetk. Bil je za-res dan cvetk: Ljubljana je poslala na trge in na ulice cvet svojega pre-bivalstva, da lajša bedo in pomore narodu siovenskemu. Trgovci so okrasili svoja prodajalniška okna s cvetlicami in balkoni in okna so oble-kli novo praznično obleko. Ni bila to več za Ljubljano nova prireditev, že lansko leto so imeli Ljubljančani priliko, pozdraviti na ulicah dražestne sobojevnice v ple-menitem delu za narodne koristi. In če se vprašamo, komu zahvala za vso to prireditev, komu zahvala za pomoć, ki izvira iz te prireditve narodni stvari, dobimo zopet. kakor vselej, kadar gre za človekoljubnost in narodnost, odgovoi: Duša vse cvetlične prireditve je bila gospa Županja Franja dr. Tavčarjeva. Obenem z zahvalo, ki gre ge. Županji, pa gre ista zahvala vsemu narodnemu ženstvu. Izključeno je, da bi omenili vsako damo posebej, ki je sodelovala pri prireditvi, še bolj pa je nemogoče našteti vse gospodične, ki so žrtvovale svoj čas in trud bla-gemu namenu. Le nepopolno sliko prireditve nam je mogoče podati v suhih besedah. primerno zahvalo za trud nosijo dame v svojem srcu in v zavesti, da so storile toliko za svoj narod. Pri cvetličnem dnevu je bilo me-sto razdeljeno v več okrajev, kjer so vrle narodne darne načelovale raznim okrožjem. Načelovale so slede-čc gospe: v cvetlični zalogi »Pri zlati ribi« gospe Bernatovićeva in Mikšičeva; v cvetlični zalogi Mestni trg 20. I. gospa Vida P o -gačnikrfva; v zalogi na Poljan-ski cesti ga. L. Tur kova; na juž. kol. ga. inž. Šegova; v kavarni ^Evropa« gospe Reisnerjeva in Ružičkova; v zalogi na Marije Tcrezije cesti 6 gospe G a š p e r 1 i -nova in Krčeva; v »Narodnem domu■< gospa Klobučarjeva in Nagličeva; v »Narodni kavarni« gospe Hrenova in Sičeva; zalogi v kavarni »Zalaznik« gospa Jo-sipina Košičkova; zalogi v »Mestnem domu« gospa Č e r n e t o-va; Zalogi na Ambroževem trgu gospa Predovičeva; zalogi v Kolodvorski ulici 3 gdč. Mikuževa; zalogi v Ahacljevi in Cegnarjevi ulici gospa TrŠkanova; zalogi v Še-lenburgovi ulici gospe W i d r o v a in li u d o v e r n i k o v a; zalogi v kavarni »Prešern« gospe dr. Svi-gljeva in Tekavčičeva; zalogi na Bregu gospa Županja d r. T a v-čarjeva; zalogi na Rimski cesti gospa Pfeiferjeva; zalogi v go-stilni pri »Čadu« gospa Avgusta D a-n i 1 o v a. Zvečer se je vršil v »Narodnem domu« v zahvalo vrlim damam sija-jen ples, ki je združil Ofc.omnn mno-žico oheinstva iz vseh slojev. Pri plesu je v veliki dvorani svirala neumorno »Slovenska Filharmonija« pod priznano spretnim vodstvom gospoda I n k 1 a. V st mrskih prosorih pa je skrbel gosp. D r a ž i 1, da je bilo tuđi za nepiesalec pripravljeno do- volj okrepčila. Pred prvo četvorko je godba zasvirala »Lepo naso domovino« v čast »Hrvaškemu akade-mičnemu športnemu klubu«, ki je kljub naporom popoldneva obiskal tuđi ples in s tem pokazal svoje simpatije do bratskega naroda. Pri prvi četvorki, katero je aranžiral gosp. ti o t k o, ie plesalo 130 parov. Udele-žba je bila zelo dobra, obiskalo je prireditev mnogo odličnjakov, pa tuđi priprosto ljudstvo je bilo mnogo-številno zastopano. Kakor pri cvetličnem dnevu, pa je prevzela tuđi pri plesu patronanco gospa Županja, ki je vedno pripravljena, nuditi mladini tuđi potrebno razvedrilo. V splošnem je treba omeniti, da je cvetlični dan potekel zelo animirano in živahno in da ni prišlo do ni-kakršnih neprijetnih prizorov, ražen da sta na Sv. Petra cesti se obnašala dva klerikalca precej robato napram gospodičnama prodajalkama. Upati je tedaj, da bo prinesel tuđi letošnji cvetlični dan lep uspeh za »Branibor«, družbo sv. Cirila in Metoda, dijaško podporno društvo »Ra-dogoj« in »Slovensko sokolsko zve-zo*. Dnevne vesti. 4- Deželnozborska volitev v Ljubljani dne 24. septembra bo prav zanimiva. Proti kandidatoma narodno - napredne stranke postavijo svoje kandidate klerikalci, socijalni de-mokratje in Nemci. Kandidata nem-Ške stranke sta odvetnik dr. Rger in ravnatelj stavbinske družbe Pammcr. ■+- Klerikalci in deželnozborska volitev v Ljubljani. Napredna kandidata za deželnozborsko volitev v Ljubljani, ki se ima vršiti dne 24. t. m., sta bila znana že v tistem tre-notku, ko je klerikalna deželnozborska većina nasilno in protipostavno razveljavila zakonito izvolitev prof. Jos. Reisnerja in tržnega nadzornika Adolfa Rihnikarja za deželne poslance. Jasno je bilo vsakomur in v naprednih časopisih in na naprednih shodih se je to vnemer naglašalo in poudarjalo. da bosta tuđi pri ponovni volitvi dveh deželnih poslancev v IJubljani napredna kandidata ona dva moža, katerih navzočnost v de-želnem zboru je klerikalce spravila tako z ravnotežja, da se nišo pomišljali seči po orožju nasilstva in proti-zakonitosti. samo da bi se vsaj začasno iznebili kontrole teh dveh jim toli neprijetnih oseb v deželni zbornici. Dasi je bilo torej vsej javnosti že zdavna znano, kdo sta napredna kandidata, vendar klerikalci še do danes nišo objavili svojih kandida-tur, dasi je dan volitve že takorekoč pred durmi. O vzrokih te rezervira-nosti se mnogo govori po Liubljani. Pred vsem se govori, da klerikalci ne morejo dobiti kandidatov, ki bi hoteli i ti v boj — brez upa zmage. Prvotno sta bila za ta posel določe-na znana večna kandidata dr. Gre-srorič in Kregar. Toda to pot se moža energično upirata in nečeta več v ogenj, ker vesta, da tuđi to pot ne ho dobiti koštanja. Zato je pri kleri-kalcih še danes otvorjen natečaj za dva deželnozborska kandidata. Ker pa s to stvarjo ni v zvezi nobeno korito, tuđi ni nohenih kompetentov. Zato se prav lahko zgodi, da bosta ob koncu koncev vendarle morala zopet nastopiti naša stara znanca Dioskura dr. Pogoreto in Kregar. + Obnovljena Jlafnerjeva afera. V soboto se je vršila pred sodiščem v Kostanjevici obravnava proti Urbanu Zupančiču, ki je bil svoječasno obsojen v 1 mesečen zapor in plačilo 5000 K kot odškodnino notarju Mate-ju Hafnerju, Češ, da je v znani Haf-nerjevri aferi krivo pričal proti Hafnerju. »Ubogi Urban.« kakor ga je krstil dr. Slane, je to kazen že odse-del, povrhu pa mu je Hafner še pro-dal njegovo kočo in zemljišče. Trudu dr. Slanca se je posrečilo, izposlovati obnovo kazenskega postopanja proti Zupančiču. Pri sobotni obravnavi je bil »ubogi Urban« oproščen, in sicer na podlagi izpovedb novih prič. S tem je stopila liafnerjeva afera v nov stadij, ker se bo moralo kazensko postopanje obnoviti tuđi proti notarju Hafnerju. K stvari se še povrnemo. -h Deutsche Bauern aus Ober-krain. Jako radovedni smo, kdo so tišti »Deutsche Bauern aus Ober-krain«, o katerih piše »Weltblatt«, da so vzbujali sploŠno pozornost v njihovih narodnih nošah na evhari-stičnem kongresu. 2e mogoče, da jih je dr. Schuschterschiitz predstavil svojim dunajskim zaveznikom kot ^deutsche Bauern« ali pa se ti do-zdevni kmetje sramujejo slovenske-qq hzika in govore nemški, da mislilo Dunnjčani, da so res Nemci. Vsi narodi so pod narodnimi zastavaini nrenevali ro DunajH svoje narodne hiirre tako: Mrvatje, Poljaki, Čehi ifd. samo od Slovencev se tega ne •^^i. Seveda »Deutsche Bauern aus Oberkrain« ped komando svojega voditelja ne smejo pokazati, da so v resnici Slovenci! 4- Otročje šikane. V soboto smo priobčili z ozirom na predstojeće de-želnozborske volitve v Ljubljani tale volilni oklic: »Narodno - napredni volilci! Dne 24. t. m. so dopolnilne deželnozborske volitve. Ker je seda-nja deželnozborska većina proti vsem zakonitim predpisom nasilno razveljavila mandata naših dveh poslancev, je naša posebna dolžnost, da ista gospoda zopet kandidiramo. Kandidata narodno - napredne stranke sta Jožef Reisner, c. kr. profesor v Ljubljani in Adolf Ribni-kar, mestni tržni nadzornik v Ljub-jani. Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke: dr. Ivan Tav-č a r.« — Ta oklic državno pravdni-štvo ni zaplenilo, ker pač ni našlo v njem niti sledu kake protizakonitosti. Istočasno so bili natisneni tuđi ulični lepaki z dobesedno istim oklicem. Ko pa je plakater te lepake danes predložil v odobrenje deželni vladi, so mu izdali ta-le ferman: »Nabijanje je dovljeno proti temu, da se izpusti, oziroma prelepi stavek »proti vsem zakonitim predpisom nasilno.« Ljubljana, 16./9. 1912.« Prav čisto nič se ne razburjamo radi te nove »brihtno-sti« velemodre deželne vlade, ker smo takšnih gluposti že dosita nava-jeni, če pa mislijo abderitje na Blei-weisovi cesti s takšnimi otročjimi ši-kanami — in šikane, prav otročje Šikane so to, kar počenjajo — spraviti koga iz ravnovesja. se prav zelo motijo. Sicer pa ali ima preslavna deželna vlada rnorda slabo vest, da se je Ioteva kar kolika, ako kdo spregovori o nezakonitostih, ki so dandanes žal na dn&vnem redu na Kranjskem?! Zdi se, da je tako, ker drugace si ne moremo prav tolma-Čiti njene velike občutljivosti! -i- Bolgarski minister v Ljub-Iiani. Slovanskega časnikarskega kongresa v Ljubljani 1. 1908. se je udeležil kot edini bolgarski zastop-nik g. Anton F r a n g j a , odvetnik v Sofiji. Ko je lani prišlo na Bolgar-skem na krmilo ministrstvo Gesov, je bil g. Frangja poklican v kabinet kot železniski minister. Nedavno tega so g. ministra Frangjo v Sofiji po-setili trije Slovenci. Minister jih }e sprejel z veliko ljubeznjivostjo, se z velikim zanimanjem informiral o slovenskih razmerah ter ob slovesu s posebnim poudarkom izjavil: »Dne-ve, ki sem jih preživel v Ljubljani in na Slovenskem, štejem med najlepše v svojem življenju. Krasno uspeli kongres in prireditve, ki so bile ž njim v zvezi, so mi ostale v svoji izredni prisrčnosti in ljubkosti v naj-lepšem spominu. Prve svobodne tre-notke bom vporabil v to, da zopet posetim krasno belo Ljubljano in divni slovenski Bled.« — V spomin septembrskim žrt-vam! Bliža se obletnica septembr-skih dogodkov v Ljubljani. Dne 20. septembra ob S. zjutraj bo imel č. g. Ivan Vrhovnik, župnik trnovski, cerkveno opravilo v trnovski mestni cerkvi. K temu opravilu se vabijo Slovenke in Slovenci, da dokažejo hvaležni in častni spomin nedolžnim žrtvam dogodkov septembra meseca leta 190S- — Šiškarji, ki se udeleže skup-ščine družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, dobe legitimacije za znižano vožnjo pri gosp. Dragotinu Moharju v Spodnji Šiški. — Primarij dr. Ivan Jenko poši-Ija za cvetlični dan zaradi odsotnosti 30 K. — O razmerah v žrebčarni v Mostah smo dobili več pritožb. Ko doženemo, da - li so pritožbe utemeljene, borno dotične dopise priobčili. — Ljubljanska filijalka c. kr. priv. kreditnega zavoda za trgovino in obrt je darovala društvu slovenskih časnikarjev za njega penzijski zaklad sto kron. Društvo izreka ravnateljstvu za to darilo toplo zahvalo. Udeležencem glavne skupšćine je dovolilo ravnateljstvo južne železnice okolu 20% znižano voznino s postaj od Gradca, do Logatca, do Trsta in nazaj ob oddaljenosti 101 kilometer. Za tozadevno legitimacijo, ki velja za čas od 20. do 25. septembra t. 1. za vse osebne in brzo-viake, oglasi naj se vsak, kdor jo želi dobiti, v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom. Najdeno. Našla se je zlata dijamantna zapestnica na vrtu gostilne pri »Križu«. Izgubiteljica jo dobi pri gdč. Ivanki, natakarici v salonu isto-tam. Izgubljeno in najdeno. Gdč. Marija fieinricherjeva je izgubila zlato žensko uro. — Ivana Kunstljeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šolski učenec Fran Se-lan je našel na kolodrvoru žensko ročno torbico zdvema robcema, otroško čepico in vozno izkaznico s sliko, — Gospod Franjo Predalič je našel zlato žensko žepno uro ter jo oddal na magistratu. Včeraj popcldne je bila izgubljena srebrna škatulja za svalčice na Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 212 štev. sokolski veselici v Št. Vidu. — Pošten najditelj je naprošen, da jo odda pfoti nagradi v »Narodni tiskarni«. Pogrešan umobolen Človek Dne 4. t. m. je odšel Simo Radojčič iz Bojancev, velike, suhe postave, obrit, v sivi suknji in v belem klobuku, v domaći platneni srajci neznano kam. Iz Amerike so ga poslali domov, ker se mu je že tam omračil razum. Simo Radojčič je miren blaznik in spgda v občino Adlešiče v Beli Krajini. Njegov oče prosi, ako se ga najde, naj se ga odpravi domov ali pa na občino Adlešiči. Sled mu je proti Zužemberku. S ceste. Ko se je v soboto po Bleiweisovi cesti z enoprežnikom pe-ljala posestnica Fraeiška Marenkova iz Dobrove; se je snelo pri vozu kolo, vsted Česar je padla z voza ter se po obrazu nekoliko pogodovala. — Po isti cesti je peljal včeraj hlapec Jakob Pošavc konja v civilno jahalnico. Le-ta se je ustrašil nekega avtomobila, se hlapcu strgal ter pridirjal v Beethove-novo ulico, kjer so ga prijeli. V Ameriko se je hotel danes odpeljati leta 1891. v Damlju pri Čr-nomlju rojeni Ivan Kobetič ter se s tem izogniti vojaški suknji. Nakano mu je pa preprečil na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik VeČerin stem, da ga je aretiral. Oddali so ga deželnemu sodišču. Delavsko gibanje. V soboto se je odpeljalo v Ameriko 50 Bulgarov, 55 Hrvatov in 20 Slovencev. 30 Hrvatov je prišlo iz NemČije, 52 Slovencev se je odpeljalo v Solnograd. — Včeraj je šio v Ameriko 135 Mace-docev. 40 Hrvatov in 5 Slovencev, nazaj je prišlo pa 10 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šio 25, v Buchs 15, na Westfalisko pa 25 Hrvatov. ?epna tatvina. Ko ie v soboto penoči Meta Tomažinova kupovala na južnem kolodvoru pri avtomatu sladkor. ji je bila med tem časom iz žepa ukradena crna denarniea, v ka-teri je imela okoli 4 K drobiža. vozni list do Trsta in več potrdil tvrđke Zaiec za razno zlatnino, katero je dala tja v popravilo. Etektroradiograf >Ideal«. Dancs zadnji dan krasne^a sporeda. Posebno upraja jrledalcem krasna u::*-kovita drama »Med nebom in vodo«, in pa komična učinkovitost Mirko. Napoleon in kozaki. Tuđi ostale slike so jako lepe. Dunajski damski elitni orkester pod vodstvom gdčne. Anice Rittstei-j?er, koncertuie danes in prih^dnje dni v kavarni Central na Sv. Petra nasipu. Izpd sodišča. Obra*nava uri okrnžnem sodišču v Novem mestu. Vzor tercijalka. Priletna tercijalka Ana Lepič je prišla nadiegovat Ano Kondrič. na katero ima posebno kršćansko jezo in bi jo rada spravila v zapor iz same kršćanske Ijubezni. Ker je pa Ana Kondrič ravno pesto-vala otroka in je Ana Lepič začela razsajati. jo je Kondrič vrela iz sta-novanja in ji obljubila, da jo bo se vedno. kadar bo prišla razsajat. V sveti jezi je Ana Lepič to/ila Ano Kondrič, katero je pa sodnik opro-stil, ker ni storila nič nenostavnega. Miroljubna tercijalka Je vložiia tož-bo v drugič in sicer nemško. Hohes Gericht! Ich Klage die Ana Kondrič an, \vei! sic mich in die Hauser he-rum ausrichtet, dass sie mich bei ć'c Tur hinauseeschmeist hat!! Na to krasno obtožnico je sodnik Ano Ko-drič zopet oprosti!. Tz gole Ijubezni je tretjerednica vložiia priziv na okrožno sodišče, Ana Kondiič pa tožbo na okrajno sodišče zaradi žaljenja, ker jo je tretjerednica Ana Lepič razžalila z besedami: »Mein Oott, gospod sodnik. al' laže, kako laže ta unverschamtes Miidl!" O uspenu vzorne tretjerednice bomo poročali. Društveno naznanila. I. obrambna razstava. Včeraj dopoldne se je otvorila v znanem Ja-kopičevem paviljonu v Lattermanovem drevoredu I. obrambna razstava. Otvoril jo je predsednik „Prosvete" g. Zorman. Poudarjal je pred vsem namen razstave, ki naj razširi zanimanje za narodno obrambna vpra-šanja. Nato je pozdravil številne ude-ležence med temi posebno: župana dr. Iv. Tavčarja in gospo Županjo kot zastopnico „Splošnega slov. žen-skega društva", podžupana Ijubljan-skega g. dr. Trillerja, starosto Sokolske zveze g. dr. O r a ž n a , ravnatelja g. Ivana Hribarja, zastopnika „Matice Slovenske" g. Frana Ilešiča, prvomestnika Ciril-Metodove družbe ravnatelja Senekoviča, predsednika „Branibora" notarja g. Hudover-nika, zastopnika „Ćasnikarskega društva" kontrolorja mestne hranilnice g. Trstenjaka, zastopnika „Izobraževal-nega kluba" prof. gosp. Berceta in razne druge udeležence, ki so se od-zvali povabilu „Prosvete" in posetili otvoritev te za slovenski narod vele- pomernbne razstave, ki naj tvori prvo podlago za manjšinsjki muzej slovenske narodne obrambe. Po oficijelnem nagovoru in pozdravu so predsednik gosp. Zorman, kakor tuđi drugi člani „Prosvete" v kratkem pojasnili in razložili navzočira pomen raznih razstav-Ijenih predmetov. Posebno pozornost so vzbujali sledeči razstavljeni predmeti : Statistika izseljevanja narodov, nepostavno Šolstvo, fotografije slovenskih šol, narodnostna statistika sred-nješolcev, statistika napredovanja C. M. družbe Bohinjska podružnica, statistične table o napredovanju Slovencev v raznih mestih, lepak iz leta 1860. za slovenski tabor na Vižmarjih dne 17. maja 1869. — razni zemljevidi, posebno nemški, ki kažejo predrzne za-hteve oholih sosedov Nemcev, kako si hočejo razdeliti v bodočnosti Srednjo Evropo in zavladati kot gospodarji 4 morij, pri tem pa uničiti vse, kar jim je na poti, posebno Slovane. Zanimivi so tuđi stari zemljevidi, ki pričajo, kako in koliko je pretrpel slovenski narod pred tujci sosedi in koliko je že izgubil. V tem oziru je posebno zani-miva karta Ogrskih Slovencev, še bolj pa karta Beneških Slovencev. Dalje nudi razstava nebroj raznih knjig in broŠur slovenskih in nemških, ki jasno kažejo koliko so pred nami naši so-sedje, ozirorm naselniki med nami, Nemci v narodno obrambnem delu, Če bi se smelo njihovo tozadevno intenzivno delo tako kvalificirati. Treba je, da prestopamo, ko smo že prebili toliko napadov v narodnostnem vprašaniu, in pokazali tujcem, da kljub temu napredujemo, tuđi mi v ofenzivo in ta korak, ki ga je napravila „Prosveta" z otvoritvijo I. obrambne razstave, naj se smatra kot prvi korak v smislu ofenzive slovenskega naroda proti za-tiralcem Slovencev in Slovenstva. Raz-stavljenih je še veliko zanimivosti in vsem priporočamo, da si to razstavo natančno ogledajo in preštudirajo raz-stavljene predmete. Razstava ostane odprta do 20. septembra, vstopnina je samo 20 vin. Absolventi kmetijske družbe na Grmu so se sešli včeraj dopoludne v prostorih gostilne pri „Perlcsu" v Pre-šernovi ulici, kjer je bil ustanovili občni zbor za svoje novo društvo. Zborovanje je bilo povoljno obiskano, bilo je nad 50 udeležencev. Zborovanje je otvoril g. J a k š e, ki je v svojem nagovoru utemeljil že davno in večkrat izraženo potrebo o nuini organizaciji absolven-tov te sole. Ta zveza, ki ne bo nudila samo osebnim udeležencem in njihovim naslednikom koristi, marveč bo rnar-sikaj pripomogla tuđi na občnemu razvoju in pridobitev pravic Slovencev v splošnem in praktičnem življenju, je pomembna in je želeti, da to novo društvo vrlo uspeva v prid slovenskim učencem, kakor tuđi v prid in napredek celoskupnega slovenskega naroda. Občni zbor »Slovenske Filharmonije« se vrši, kakor smo že poročali, jutri ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu restavracije wpri Rimljanu" (Valentin Mrak), Rimska cesta št. 4.— Želimo mnogobrojne udeležbe. Nogometna tekma. Včeraj se je vršila na tivolskem igrišču zanimiva nogometna tekma in sicer med ljubljansko »Ilirijo in najboljšim jugoslo-vanskim moštvom H. A. S. K. iz Zagreba. Tekma je vzbujala že par dni pred nedeljo veliko zanimanje med občinstvom in se je dokončala nepri-čakovano ugodno za naše i ralce. Hrvaški igralci so brezdvomno boljši igralci in tuđi močnejši, kar se ° po-udarjalo pri nas že pred tekn ». Da ostanejo Hrvati zmagovalci je bilo ovidentno, važno pa je bilo za „Ilirijo" v kakšnem razmerju se igra dovrši. Igra je bila velezanimiva. Kljub premoći, je dobilo priznano najboljše ju-goslovansko društvo samo 3 gole, naši pa žal nišo dosegli nobenega. Igra je bila zelo mirna in enanajlepših, karsmo jih videli v Ljubljani. Igro je vodil inženir Exner. Gledalcev je bilo nad 1500 ne vštevši one, ki so še vedno zastonj gledali. Ta tekma je dokazala, da „Ilirija" uspeva in da pri smotre-nem delu lahko doseže konćno prvenstvo na jugoslovanskem ozemlju. Prosveta. Lfudske predstave v Ijubljan-skem Slovenskem gledališću. Stojeća na stališću, da bodi gledališče pristopno prav vsem slojem, je in-tendanca Slovenskega gledaliča skle-nila, v letošnji sezoni prirejati ljudske predstave ob tako izdatno z nizan ih cenah, da bo tuđi rev-nejšim delavskim in ljudskim slojem omogočeno redno posečanje gledaliških prireditev. Tako bo n. pr. sedež v parterju, ki sicer stane K 3*40, pri večernih ljudskih predstavah veljal samo K 2*— pri popoldanskih samo K 1*60; balkonski sedež, ki sicer stane K 2*—, samo K 1*— oziroma 80 vin.; galerijski sedež, ki sicer stane K 1, samo 60 v; dijaško stojišče samo 40 v, galerijsko stojišče samo 20 v. Cene so nastavljene tako nizko, da bo izkupiček ravno še pokrival troske; niže jih pri naših razmerah ni mogoče nastaviti. Uprizarjale se bodo opere, operete, spevoigre in drame prav tako vestno kakor pri draž jih večernih prireditvah, izbrali pa se bodo komadi, ki sicer odgovarjajo ljudskem okusu, pa imajo vendarle gledališko-umetniške vrednote. Intendanca ljudstvu noče podajati plitkih stvari, ampak hoće pokazati, da je v svetovni gledališki literaturi za-dosti umetniško dobrih iger, ki so po vsej priliki zmožne omiliti se tuđi naj-širšim slojem. Večerne ljudske predstave bodo vsako drugo sredo zvečer od osme ure nadalje in ob tistih ne-deljah in praznikih popoldan, ko ne bo otroških predstav. Intendanca ima resno voljo gledališče demokratizirati, na vo-diteljih naših ljudskih in delavskih or-ganizacij pa je, da ji omogočijo izvr-šitev tega njenega programa. Saj se razume po sebi, da bi morala intendanca prirejanje ljudskih iger ustaviti, čim bi se izkazalo, da provzročajo Slovenskemu gledališču izgubo. Dijaške predstave v Ijubljanskem Slovenskem gledališču. Zavedajoča se kulturne misije, ki jo ima gledališče izpolnjevati v oziru na splošno naobrazbo in likanje estetičnega okusa, je intendanca sklenila, v bodoči sezoni redno prirejati specijalne predstave, pri katenh se bodo uprizarjali klasični dramski in glasbeni komadi. Kakor pri ljudskih predstavah bodo tuđi pri dijaških predstavah cene znižane na skrajni minimum. Predstave bodo po-poldanske in sicer se bodo vršile \sa-kih štirinajst dni na tišti popoldan, ki ga bo c. kr. dež. šolski svet določil kot vseh šolskih dolžnosti prost popoldan. Intendanca si dovoljuje slavna šolska vodstva opozoriti na to svojo na-mero ter vdano prosi njihove podpore pri izvrševanju tega njenega izobra-ževalnega programa. Otroške predstave v Ijubijan-skem Slovenskem gledališču. Kakor doslej bode Slovensko gledališče tuđi v bodoče ob nedeljah in praznikih popoldan prirejalo otroške predstave, za katere ima intendanca v programu prav efektne in primeme nove, pri nas še ne uprizorjene komade. Narodno obramba. Ni amerikanska reklama ako vabi C. M. podružnica za ^kofljico in okolico vse rodoljubne kroge iz Ljubljane in okolice, da pohite v nedeljo, dne 22. t. m. v Lavrico. kjer se priredi velika in zanimiva veselica po naklonjenosti novega go-spodarja na Lenčetovem posestvu g. Ogrina iz Brazilije. O. Ogrin želi spoznati rodoljubne kroge in obenem koristiti naši šolski družbi, zato je prevzel sam vse stroške priieditve. Založen je z najholišo pijaco in z vsakovrstnimi jedili. V slučaju sla-hega vremena spravi vse goste pod streho, ako bi povsod zmanjkalo prostora, pa v — klet. Družbi sv. Cirtfa in Metoda je poslal g. notar Carli v Žužennerku 5 K iz kazenske poravnave Košak ca. Zabukovec. O. Luka Cesnik z Baca pri Knežaku je daroval 10 K in obenem izročil večjo vsoto starega in ptujesra denaria ge. Mar. Urbanči-čeve. O. Louis Pire v Clevelandu je poslal po tvrdki Fr. Sakscr, New Vork, zonet 50 K. O. Pire dcluje res-nično vzorno in požrtvovalno v korist C. M. družbe. Gdč. Vida Cvar je nabraia v veseli družbi v Ortneku 2 kroni. Družba je prejela prebitek veselice počitniškega tečaja »Slovenske solske Matice« v znesku 24 K. Hvala! Pozor p. n. udeleženci ietošnje Ciril - Metodove sktipščine! Delegati, ki prideio v Trst dne 21. t. m. in žele. da se iim oskrbi zanesijivo pre-nočišče, naj se oglase pfi g. tajniku moske podružnice Vinku En^elma-nu. Trst, n. Bramante 4. IT. Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda je razposlala zglasnice in Rla-sovnice za veliko skupščino v Trstu. Če ni kak opravičenec prejel toza-devnih tiskovin, naj se bla^ovoli do IH. t. m. obrniti na družbino pisarno Na veliki skupščini v Trstu bodo dobili za volitev potrebne tiskovine vsi oni. katerim se nišo mo^Ie iste radi neznanega naslova dostaviti. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda želi. da bi vsi oni. ki mislijo poslati brzojavke ob priliki velike skupščine v Trstu, poslali mesto teh izpolnjene poštne nakaznice ali druž-bene položnice. Vsak znesek, tuđi šc tako majhen se s hvaležnostjo sprej-me. Podružnica CirfI in Metoda za Senožeče in okolico ima svoj redni občri zbor v nedeljo, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniskib prostorih K. Antona Sadneka. h kateremu se vse člane vljudno vabi. Razne stvari. * Razsodba o Jukićevem procesu še ni potrjena. Nekateri provinci-alni hrvaški listi in tuđi neki zagreb-ški listi so prinesli vest, da je sep-temviralni sodni dvor potrdil razsod-bo sodnega dvora v Zagrebu v procesu proti Jukiću in tovarišcrru To pa ne odgovarja resoici, ker se sep» temvirafno sodišče še ni bavilo s to razpravo. Pritožba nekega zagovornika je bila zaradi nekega fornialne-ga pogreška zavrjena, zagovornik ga je popravi! in vrnil včeraj sodne akte. Torej je še le včeraj septemvi-ralni sodni dvor dobil vse potrebne akte. * Morilec dr. Grbson. Iz New Yorka porocajo: Predno so aretirali odvetnika dr. Oibsona, so se dogodili izvanredni prizori. Njegovo nišo so obkolili detektivi, ki so ponoči razsvetljevali verando, na kateri je spal Oibson, z metalci svetlobe. Ker ima Oibson avtomobil s 60 konjski-mi silami, so imeli detektivi pripravljena dva cnaka avtomobila. Pred-včerajšnjim zjutraj je šel dr. Oibson kakor navadno v svojo pisarno. Sledili so mu detektivi, reporterji in radovednežL Razpoloženie množice je bilo napeto in sovražno. Slišali so se klici: Morilec! Oibson je osta! miren. Kadil je in bral. Ko so ga vpra-šali, ali je dobro spal, je odgovorili Ootovo! Človek z dobro vestjo spi vedno dobro. Zdaj preiskujejo vzro-ke smrti štirih drugih klijentov Oib-sonovih, med temi neke škotske vdo-ve z imenom OneilL Gibson trdi, da se mrtva ni imenovala Szabo, tem-več Ritter, ki pa ni bila Dunajčanka. Skuša! jo je resiti, pri tem je bil pa sam v smrtni nevarnosti, ker se ga je oklenila. * Nemška kultura. Opat Wet-terlc izdaja v Kolmarju mesečnik, ki ima posebno rubriko »Muzej nemške civilizacije-. V eni poslednjih številk objavlja sledeči dokaz nemške kulture. Pri nekem štrasburškem zlatar ju je kupi! opat Wetterle za 12 in -n] franka lobanjo mlade deklice, iz katere je bila napravljena časa za vino. Neki nemški medicinec v Strasburgu je imel zaročenko, ki mu je umrla. Čez nekai časa je prišel k zlatarju ter ga prosil, naj mu iz loba-nje, ki mu jo je prinesel, napravi čašo. Ko ie bila čaša gotova, se mu je zdela cena previsoka, vsled česar je ni hotel vzeti. In tako jo je kupil opat \VetterIe. * Ladijska roročiia Cunard U-ne. Parnik >vPannonia« je v ponede-ljek, dne 9. t. m. ob 7. zjutraj na pot; v New York prispel v Gibraltar. Telefonsko in brzojavno poročilo. Vprašanje prestolonasledstva v Avstriji. Budimpešta, 16. septembra. Časopisu »Vi!ag« piše bivši minister Ctiristoffi, da je prestoionaslednik Fran Ferdinand piša! papežu pismo, v katerem ga prosi, da naj ga odveže od prisege, s katero se je odpovedal za časa svoje renuncijacije prestolu za svoje otroke. Papež je poverit svojega ablegata na evharističnem kongresu kardinala Van Rossuma z nalogo, da konferira s prestolonasled-nikom ter da ga pregovori, da opusti to svojo namero. V ogrskih političnih krogih vzbuja ta prestolonaslednikov korak velikansko zanimanje, ker smatrajo prestolonaslednikovo re-nuncijacijo za državni akt. ki se inkorporira ustavi, ter je ta akt popol-noma neodvisen od volje ali dobrohotnosti papeža. Skupna ministrska konferenca. Dunaj, 16. septembra. V soboto popoldne ob 3. se je vršila skupna konferenca pod predsedstvom zuna-njega ministra grofa Berchtolda, ki sta se je udeležila tuđi oba ministrska predsednika, vojni minister Auf-fenberg. finančni minister Bilinski ter mornariški poveljnik admiral grof Montecuccoli. Posvetovali so se o pripravah za delegacijsko zasedanje in k vprašanjem, ki se bodo razvila v delegacijah. Oba finančna ministra Zaleski in Telesskv se ništa udeležila posvetovanj, ker finančnih vprašanj ni bilo na dnevnem redu. Dunaj, 16. septembra. Koncem sobotne seje je govoril grof Bercli-told o mednarodnem položaju, zlasti na Balkanu, ter o njegovih nasvetih v italijansko - turškem vprašanju. Tuđi je poročal o svoji entreviji z nemškim državnim kancelarjem v f3uchlovu ter sporočil, da noće pose-titi Italijo v pavzi med obema dele-gacijskima zasedanjema. Dopolnitev kabineta. Dunaj, 16. septembra. Pogajanja glede zasedenja trgovskega in polje-delskega portfelja še nišo končana, najbrže se izvrši nadomestitev tekom prihodnjega tedr^. Evharistični kongres. Dunaj, 16. septembra. 681etni kmet Cemeda iz blizine Brna je včeraj med procesijo umri zadet od kapi. — 461etna žena zasebnega urad-nika Stranska iz Šentjurja ob Južni žeieznici je znorela za versko blaz-nostjo. 451etni tirolski kmet Josip Pergel je zblaznel vsled verske blaz-nosti. Na Marijahilferici je zblaznela neka ženska iz Pariza, ki se je izda- jala za Jeane D' Are ter obljubljala, da bo vse udeležnike kongresa resila pekla. Župnika Brzobohatega iz Dovbrave je zadela ob 4. popoldne na cesti srčna kap. Prijor benediktin-cev pri Bočnu Gassner, 701etni sta-rec, se je zgrudil mrtev. V Breiten-feldu je ob polu 5. padla neka ženska, ter so !o prenesli v cerkev, kjer so konstatirali njeno smrt. Sankcija koroškega deželnega zakona. Duna!, 16. septembra. Meseca februarja ie sklenil koroški deželni zbor permanenco solskega odseka. Dne 7. septembra ie cesar ta zakon sankcijoniral. Ogrsko. Budimpešta, 16. septembra. Mi-nistrski svet je imel pod predsed-stvom ministrskega predsednika Lu-kaesa sejo ter se zvečer posvetuje tuđi z opozicijo. Predznak! bolgarsko - turske vofrie. Sofija, 16. septembra. Od bolgarsko - turske meje porocajo o zbi-ranju mnogoštevilnega vojaštva. Vsak vlak, ki priđe z Bolgarskega na tursko zemljo, zasedejo turski vojaki in ga preiščejo. V vsakem vozu je tuđi tajni agent. Potniki v rajonu jedrenske trdnjave ne smejo zapustiti vozov. Vsak dan zapirajo v turskih mestih Bolgare. Mirovna pogajanja. Rim, 16. septembra. Italijansko-turška mirovna pogajanja so bila zaključena in posredovalci so se od-peljali. da porocajo svojim vladam, ki bodo na podlagi njih poročil svojim oficijoznim posredovalcem naro-čili skleniti in poverili nalogo skleni-ti mir. Ore namreč samo še za vprašanje suverenitete in je upati, da naj-dejo oficijozni posredovalci tuđi v tem vprašanju sporazumijenje. V najkrajsem času se sestanejo oficijozni zastopniki na italijanskih tleh. Ako ravno bo že v prihodnjih dneh sklenjen mir, ga bodo zastopniki cbeh vlad podpisali sele po izvršenih turskih volitvah. Kelmerajn, 16. septembra. Kolni-sehe Zeitung, izve, da se bodo v ''ratkem v Italiji nadaljevala mirov-'a pogajanja. London, 16. septembra. »Dailv Mail«. poroča. da so se končala itali-fansko - turska mirovna pogajanja hrezuspešno, ter, da ni prišlo glede vprašanja suverenitete v Tripolita-niji do nikakega sporazuma. Carigrad, 16. septembra. Urad-iio se zatrjuje, da so bila neoficijalna mirovna pogajanja brezuspešna. Brodovja v SredGzemskem morju. Pariz, 16. septembra. Glasom oficijalnega poročila bo mornariška uprava najbrže odkazala 6 oklopnic tretjega brodovja pristaniŠču v Bi* serti, ker ni mogoče misliti na to, da bi vojno pristanišče Toulon samo preskrbelo vso mornarico z živili. London, 16. septembra. Najbrže bo Angleška prej reorganizirala svojo sredozemsko mornarico, kakor so pričakovali. Ena križarka se ne vrne več na Malto, druga pa ie dobila nalog, da se vrne na Angleško. kamor ii sledi ta v kratkem še dve drugi. Tretje brodoviie zapusti Malto, če do-scžefo one štiri križarke An^leško. Za Kreto določeni podmorski čolni se odneljeio, če bo pripravljeno žanje stojišče. Anglija si prizadeva, prepustiti svoje mesto novemu franeoske-mu vojnemu brodovju. Bavarsko-portugalski komplot. Monakov, 16. septembra. Vesti o bavarsko-portugalskem komplotu, na katerega čelu je baje stala vujvodinja Karla Theodor, so bile sicer dementi-rane, vendar vztrajajo listi pri svojih, trditvah in socijalnodemokratični list zahteva javno obtožbo ter izjavlja, da bo doprinesel dokaz resnice. V vladnih krogih se trudijo, da bi stvar potlačili. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da list centruma napol priznava to dejstvo. Tarifna vojna. Berolin 16. sept. Kakor znano, je trajala že več kakor 6 mesecev tarifna vojna med nemškimi in avstrij-skimi železnicami, ki so ga provzro-čile avstrijske državne železnice, ker so potegnile en del bavarskega tran-zitnega prometa v Švico in Francosko s pomočjo znižanih tarifov na Arlsko železnico. Sedaj je prišlo do sporazuma. Pri prihodnjem terminu, t. j. 15. oktobra, pridejo dosedanji turifi zopet do veljave za kar dobe avstrijske železnice na Bavarskem primerne koncesije. _________________# Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastoina in tisk »Narodne tiakarne«. 212. štev. --------•— SLOVENSKI NAROD. Stran 5. fiorzna poro&ila. I,J«fcl|auka , Kreditna banka ¥ Ljubljani*. Urifel kirtl Imajske *#rxc 1& septembra 1112 « majeva renta .... 8685 87-05 J^<9 srebrn renti .... 90-10 9030 i# ivstr. kronika renti . . 86*85 87*05 i« Ogr „ „ . . ! S6 55 86 75 i«! krtnfrko deielno posojllo S3 50 9450 4., k.o.čeike dež. banke . *>— 91 — *** h "H" ' • ŽM- 6^ -: ognke Upoteta . . 243- 255 -dan. komunalne . *£* ^oi ■ «»itr. kreditne ... «g ~ <*>-^ Ilnblianske .... 6S50 7450 - SEfHka" " * * 31'-! 35-; £SIr. : :: : : 24790 25090 ostalo** thiMfmtke kreditne banke . «9-- 440-Avitr. kreditne*« zavoda . . {*£<*] &£?> Dunaiske bartčne družbe . • !^6o! 114 60 CeŠke sladkome družbe . . 36f~ ^00 :ivnostenske banke. . . . w~ ^/v r-kbri ^1"***" "39 1144 ,as:.x-.v.{* :,■«"« HetearolD^isno noročiio, te Stanje ib i °P«»- metta 1 = Vetr0V1 Neb° 'i ™ia t mm £ = ;4 :. pop. 736 2 : 154 si. ]vzh de!. iasno 9. zv. 736 2 9-1 brezvetr !"> pop. 7310 15-3 sr. jzah. oblačno * i 9. zv. 730-7 , 10-6 si- jzah. 16.! 7. zj. 733-1 70 , megla Srednja predvčerajšna temperatura 106 , ncm. '.5'0° in včerajšna 110% norm 149*-, Pada\ "3 v 24 urah 00 mm in 00 mm ffoUi Uit z večletno prakso .. ište za Dotafiiat v Ilirski Bistrici. Ponudbe z zahtevo plače. 3176 Serravallo0 železnato Kina-vino cna razstava na Dunajo 1906: Državno inje in častui đipiom k zlati kolajni. Povzroča toIjo do jedi, okrepča živce poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zeio priporoćeno oa zdrav-n»?kfh avtotitet :: Izborni okus. :: Večkrat odlikovano. " Nad 7000 rdravniskih sprić«TaL s I. SERRAVALLO, l ic kT. đT9TBI đltoitl?! TRST-Barkovl|8. 44S4 ! 3ščem kovača z mojo parno iago, ki je izurjen tuđi T podkovstvu- Samo na trezne in iz-i'ene moči se bode oziralo. Plača po -ogovoru. Nastop takoj Ponudbe na upravništvo Sloven pkega Naroda«. 3340 poda se na Primorske« ▼ Omišlju Nok Krk radi soprogioe smrti KriivA I i |3sobami z vsemi pritiklinami, hlevom, j f^om in 2 vodnjakoma Natančne^a po Ua da Mate Feretić, pod j etnik I Oinisali, otok Srk. 3272 Jšče se gospodična u stanovanje obiskuje pripravoico, event licej. — pove upravnlštvo »Slov. Naroda«. I Prodajo se 3362 kri ročke prainier) s pretnakljivo teio. Skupna j r*» 113 kg. — Poizve se ▼ pisarni ! ^ Kristaa, Kolodvorska bL 4L i Kavarna^v VSO BOO ^XX"*\^^ ^^^^^Florijaiiaka nlioa at 0. yili ste pokusili posebno špecialiteto idravnik zelodcar Miss Farler Englisli lessons od 1. oktobra naprej, 3336 Gledaiiška ulica 6,1. nadstr. : Prijavlienja od 20. septembra I naprej od 1L 12. dop. ravnotam. Mm Mmt itd. na Primorskom se teče io lakoj s koncesijo wA proda.' Vcč pove Brandt, Siska pri Ljnbljanl. 3350 V najeoi se oddajo prostori za obrt ! ali Jrccvmo i sfaGovanjem io vrtom vred, * Idriji ŠU 226, < Podgorami). Na ra^polago je tuđi vsa priprava za ž^aojekuho v večjem obsegu. — Vprašati je pri lastniku te hiše. 3454 pristao pleme. Izve se pri 3339 FnH tototl Si. Jala i Idi tatin. Sprejmejo se na hrano Ji samo stanovanje i s posebnimi ia neposebnimi vhodi. U Strelišk« ulica štew. 29. n Dr. Ivao Mo zopet ordinira. 3356 Sprefme se takoj pri 335? J. INodicn v Novi vaši pri Rakeku ■^F" dobro izvežban *W traovski pioli in ena ženska pomoćnica srednje starosti v trgovino z meS. blagom. Dijake sprejme na hrano in stanovanje učitelj Janko Likar, Nova ulica 3. Pomoč pri učenju za reaiko in gim-nazij — doma. 3359 Proda se izborno streljajoča trocevka 16X^6 8 mm Vse tri cevi so za brez- dimni smodnik. Puška je se skoraj nova Naslov pove upravništvo »Sloven- skega Naroda«. 3358 foislie polrEbStine vsch vrst, kakor tudt potrebščtne za urade priporoča po nizkih cenah 3276 i Inlii Ir, tfseia s papirjem in oalant. hlasom Ljubljana, Sv. Petra cesta 26 (nasproti „Zlate kaplje"). Prva gorenjska ^20 kosarišha Mirnu. Izdelki državnih učnih delavnic. Moderno pleteno pohištvo, vrtna zaslonila, popotne in kupejske košare, cvetlična in sto-jala za dela, obsežni senčni stoli, zaklopni stol i, vlaknaste preproge, kopalni čevlji. — :: Vse porabnosti in luksusno košarištvo. :: Ilustrovani cenovnik zastonj. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani. Št llOO/m. š. sr. dne 11. septembra 1912. 336! Razpis službe. Na mestni slovenski dekliški soli v Ljubljani se Tsled razpisa c. kr. deželnrga šolskega sveta z dne 7. septembra 1912. št. 6488 v stalno popol-nitev raspisuje na novo ustanovljeno službeno mesto učiteljice združeno z zakoni ti mi prejemki ljudskega učiteljstva. ProsiIke naj svoje 9 potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagajo pri c. kr. mestnem ?olskem svetu &O 11* oktobra %W%Mm Zakasnelc ali pooaanjkljive prošnje se pri od daj i službe se bodo vpo-š te vale. PretUednik: 4r. IVBB TaVĆaT L V. Povodom začetka sole priporoča moćLTza, in športruL trgoiriThCL P. Magdie, Ljubljana mw ncLsproti gZcLvrn.e pošte -*a za dijake in dijahinje perilo, klobuke, čepiće> majice, nogavice, rokavice, dežnike, kravate, naramnice, pođveze, žepne robee, glavnike, krtnče, milo, predpasnike, pase, torbice, s: gumbe, moderce, telovadne čevlje itd. itd. a* ^^^P 3283 Predno si nakupite šolske in uradne potrebščine, oglejte si mojo veliko zalogo, kjer boste nele solidno ampak e tudi najcenefe postrežene. i Trgovina selskih in urađnih potrebščin lT7-_ 330X1.0,0 nasproti glavne pošte- K. št. 1042/m š. sv. 3360 Na L mestni deški ljudski doli v Ljubljani je vsied razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. avgusta 1912 št. 5912 Stalno popolniti na novo ustanovljeno službeno = mesto učitelja, s združeno 2 zakonitimi prejemki ljudskega učiteljstva. Prosilcem za omenjeno službo je njih pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti vlagati pri c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem najkasneje do 6. oktobra 1912. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale. C. kp. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 5. septembra 1912. Predsednik: dr. Ivan Tavčar 1. r. li II za ljudske in srednje sole, učiteljišče in licej, za obrtne :-: in strokovne sole . :-: I ima v najnovejših izdajah I v zalogi I Jrta knjioama" j v Ljubljani, v Prešernovi ulici štev. 7. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. Ziz stev. BfSfifivl W 1 ■■1^1 Im ha mU3> Krasne novosti Jesenskih obleklnpovršiilkoJ M UUlMl AilllMlIalla ir domaćega izdelia. -«■ __ . J «*-, - * «- Za naročUa po meri največla Izblra tu-in inozemskega blagJ MeStni trg ST. 19. --- Stan trg St. 8. Brei konkurence. Najnižje cene. Solidna postrežbj ■ H HH ■■ HB HH MH HM HH MH MM HH HH HM MM MM MM MM HM M.M M.B~M.H ■■ MJMJ MJMJ MJMJ MJB] ■ ■■ i Gospod Ubsld pL Trnkouy. ieftarnar v UaliljaDL "| Na priporočilo g. Medica naročil sem bil za poskušno 1 zavoj Vašega C„Sbulin ća|aM. Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mo- ] jemu 4 mesce staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z VaSirn i ™j »Sladnim čajem« (znamka »Sladin«) hraniti in otrok se ea je tako privadil, da bi | Csedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po i četrti pošiljatvi takoj še 6 zavojev Vašega »Sladnega čaja«, katerega bodem i £ vsakemu najtopleje priporočal. Odličnim spoštovanjem udani ] (■ Vinko Ogorelec mlj., lesni trgovec, ' 5 Skofljica, 10. II. 1912. I I Varčne gospo din Je! - ■ Dočim daste za v;a druga redilna sredstva 1—3 K, velja „Sladin" j g ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladni čaj" 1 zavojček z 4kg samo 60 v tuđi pri trgovcu , g Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Giavne zaloge v Ljubljani lekarna ' J5 Trnkocxy, zraven rotovža; na Dunaiu v lekarnah Trnkoczv: Vili, Josefstadter- ] C strasse 25; HI, Radetzkyp!atz 4; V., Schonbrunnerstr. 109; v Gradcu Sackstr. 5. ( E Raipoiilfanfe po poSif. — Prva največfa eksportna tvrdka. Fraimknaeno | ■ iekaraarskc b'a^o. - Urojijske cene. — 2rTa.si.in za sivinorejce. - Tel. 190. i Pozcr! Velikasslia zaloga! — Oglejte si I Beritel Alfonz Sa?;i Bi*©znlk zapriseženi stro kovn jak c. kr. dež. sod. in učitelj Glasbene Matice. »Zvezda« nasproti I UiMiitm ^nirrrocni ira \i \*\ »Zvezda« nasproti : nunske cerkve : LJUSijana, tVOngieSIli Ilg M. IO . nunske cerkve : Za šolskc leto kupite na obroke od 10—15 K naprej klavir ali harmonii prvih sve-tovnih tvrdk — Bfcsesdorler. ^•■'"■ts. Stelzhaitirci:: vi kiavirji) H. Heitimaan ^na;bo'i>i p;arrni ali amer. har-monii) Horugel (od 90 K. naprej). lOletza postavnoveljavna ga-. ranci a ! Naiernnik klavirja postane lasfaik isteka dočim do-sefe rai. mnina visino kupnine — Vgl&ievan\e 1b popravila -: točno in ceno!-------- Violine, tamburice, strane in vse glasb. orodje po tvomiških cenah. — Solske muzi-Ealiie komr!. v zalog' — Zahtevajte snecltalnl cenovnik najboliših harmonik. — IW" Svarim pred nakupom event. falzifikatov :n navidezno cenega pofelnal "1M8 Mmi Bi D2!S?8S!^!i!3 tuMi na si$$$.w. Iss!! — PreneM astsH Brtestro». tami zlorov ift C. kr. avstrilstee ^ državne železaice. izvSeček iz voznega reda. ——ir^^rr^--:------------.: Veltaven od 1. maja 1312. __——=. -----=- Postaja: Ljubi'"ana inžni kolodvor. [ Ocfhofi. ' 6-52 zjutraj. (^sebni via.< na Krrnj, Tr- \ žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiif, Be?j?.k, Franzensfeste, Celovec, St. VTd ob Glini, Dun3j. 7-32 zjutraj. Osebn; vlak na Grosuplje, • Kočevje, Trebnte, St Jar.*, Rudolfovo, Stražo- Toplice 9-09 dopoidne. O£e^ni vlak na Kranj, Jesenice, iz zvezo na fcrzov!a!: na Beljak, Inomost, Soinograd, Monakovo. Koln, Celovec, Linč, Dunai, Prago, Drs^dane, Berlin,) [direktni vo7 Reka-Opatija-Solno^rnd.] 11*30 dopoEdne. Osebni vlak na Krnrij", Tržič, Jćsen;cc, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfcste, Šolnograd, Ce'ovec, Dunaj. 1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosu-plje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Štražo - Tor-tc;-. 3*32 popoldne. Osebni viak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, T;biž, Beijak, Franz £ sfeste, Celovec, 6-35 zvćeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissin^en, (London), Celovec, Linc, Dunaj. 7#** zvečen Osebni viak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. , 10-22 P° »oči- Osebni vlak na Kranj, Je- , senice, Gorico, Trst #^a Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Jno-most, Solnograd, Monakovo, Linc, Prago, •razdane, Berlin. Prihod. i 7*23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage. Linča, (Londona i VHssingena, Monakovega, Solnograda, Ino- mosta, Beljaka), Tržiča. Krania. S«59 ziutraj. Osebni vlak iz Rudolfove.sra, St. Jan*i. i rebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-51 dopoidns. Osebni vFak iz Trbiža, Je^enic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inornosta. Celjaka. t1-14- dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Lmca, Celovca, Beljaka, Tr'ič"?., Krnn;a 3aOO popoldne. Osebni fz Straže-1 oplic, Rudolfovega, SL Janža, Trebnjega, Ko- čevja. Gros'jpljeea. 4*20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Soinograda. Franzenfeste. Beljaka. Tr2iča, Krar. \i 7-O£ zvecer. Osebni vlak iz Jesentc z zvez') na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunajn, Unca, Celovca, Kolna. Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran- zensfesta, [Seljaka, (direktni voz Solnograd- Opatija-RekaV S"£ž xwečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. frciZa, Jesenic, Dunaja, Linc i, Celovca, Beljaka, Tržića, Kranja. 9"f3 po noći. Osebni vlak \y. Straže-To- plic, Kudolfove^a, Št Janža Trebnjega Kočevja, G'osupljega. 11-33 pm noći. Osebni vlak r Trsta, Go- ricT^rbižajJesenic, Celovca, Be! aka, Kranja Postaja: L] obilan a drt. kolodvor. Offhod r.a Kamnik: 7-27, 11-5O, 3-12f 7-^5, f11-O£ ob nedeljah in praznikih). Prihod z Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, 6»|5, (10-30 ob nedeijah in praznikih). Ckr. državno-železsiiškora¥natellstvov Trsta. Sc ske knjige za vse Sole v najnovejših predpisanih izdajah ter vse Solske potnebščine v' najboljši kakovosti priporoča po \ ■===. zmernih cenah =z= L SCHVVENTNER v Ljubljani ^ > i PfMera ama a. 3 Wepji „lete Mini. J J/lesečna soba velika, lepo meblovana, s svojo pred-sobo in svojim vhodom, 3321 :: se takoj odda :: na Sw. Petra cesti štew. 64. sprejme v trgovino z ml tnagorn F. Skušek, iiafSika. iz vli-s&ega ^veta zajamčeno čiste, brez v-sak> gn drur^eifa dodatka, prođafa in razpošilia od 3 kg navzgor c^neje od vsake korku« rence tovarna vinskega cveta in drož v Pačjem, (Štajersko). 3312 Hailinp [elaie pravi irnll parluioi In vsi v to stroko spadža^oći predmeti v nafflnefši kakevosti. 948 Za obila naroćila se priporoča V GTiLSJA BRAOICO | Untii]sna, DunajsUa tesla 12, v Mšml niti. i_______________________________________________________ tlaZPIS IrinSiIE mm I fl Isče se sposoben vrtnar, zmožen za upravo okrajnega vrta za zelenjavo in zgodnje ra-stlinstvo in ?a vodstvo okrajnedrevesnice. Imeti mora izobrazbo* dabo lahko pou-čeval oziroma dajal navodila in po potrebi predavat. Plača 1100 (emisočsto) kron Službeno mesto v Črnomlju. Pri-stranski dohodki zasir^urani. Prošnje za to službo, ki se odda sporazumno s kranjskim deželnim odborom, SC vio- | tifš % ćotidniiai prii^ijanii do 20. ! septembra 1912= na c. •- r. ckrajzio g!avarslv*9 Ćraoiae!1«, 3ios [. kr. okfsino olovarstvo v Craomlju, dne 29. avgusta 1912. R i *B -^ 3r[~, .ii -JT?Sy* v*^pT* fi^Hfi^^ft ^^B Ef^* Wt* hhBhhh^ i j išče destilacija in veiežganjarna za j Kranjsko in Primorsko. 3324 Prednost imajo, oni ki so v tej stro-ki žp potovali in kateri zastopstvo lahko takoj nastopijo. — Ponudbe z navedbo pogojev, pod katerimi bi nastopili. s prepisi spt i^evTal in ako mo- oner s sliko pod „Dobra in stalna služba11 na uprav. »Slov. Naroda« Ifh illlljlll« 3302 li Petra testa 28. Hasproti Zlate kapljo. Naj-ctia zaloga pariškm, dncaj-skih, otroćjih, dekliškili hiffjeni-čnih steznikOT, tivolkov, oprs^i-kov, ravuodrtalcev, trebužnih mosoćnih pasov. — Izdelovanje atoznlko¥ In patov po navodiiih ——- 89. zdravnikov. ——— Kirurg, obveze, potrebščine za babice, gumtjevo platno noga-: viče, „LunaTetra* plenice. : 3z|»sojevujetehtBice zaMrorojence Zimji urota a frtt Htw h HHIint OJ I OJ .s OJ c^ © r Anton Schusler' I modna trgovina Ljubljana, Stritarjeva ulica 7. t MHHHHHHHH ^B 3M ^_^^ 4B^^ f^i————™j OO na tukajšnjih in zunanjih učnih zavođih vpeljane v predpisanih izdajah, v veliki množini vednovzalogi v trgovini s kojigii in liiii Ljubljana, Kongresni trg 2. §> Sf^BF Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. ^^96 ■HHV HMHHHHHHB ^—^^^^^^^^^ ^—— ^^————^^— ' ^9| Pravkar došlo cez 30.000 svezih na)moderne)$ih komadov in sieer: čez oOOO jesenskih in zinskih oblek, pelerin i in deznih phtscev za gospode od K 12—, 2O—, 3O in naprej „ 3O(iO jesenskih in zimskih raglanov najnovejših rzorcev a K lom—• i 20*—, 30*— in naprej I „ 2OOO jesenskih bi zimskih Jdač najnovejših vzorcev a Fl 4^ 6, 8 itd. „ 3000 oblek in raglanov za dečke a K •>•—. 8#—, 12*— in naprej „ 30OO najmodernejšiJi klobukov za gospode in dečke od 2 K mtprej. 15000 damske konfekcije najmodernejše, kakor kostumov^plašcev, pide-totov, jopic, kril in bluz popriznano nizki cem. Vsakdo si lahko ogleda rnojo bogato zalogo, ne da M bil prisiljen kaj kupiti* mar Na debelo po&Ujam na ogled bre» povsetfa. --M I*riporoča se slavnetnu občin&tvu z vsem »poštovanjem „Jknglašfco skLcLČLišče ćblePc" O. Bernatovic #££s