Leto II., štev. 114 Pe&tnlns pa.v4allrana V LJubljani, sobota dne 14. maja 1921 Posamezna itev. 1 K Izhaja eb 4 zjutraj. Stane celoletno ,. 180 K mesečno....... 15 , za zased, ozemlje . £00 , za inozemstvo . . 520 , Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1« Telefon št. 72. Upravništvo: Sadna ulica št. 6. Telefon št. "G. Račun kr. pošt. ček. urada štev. 11.842. Ljubljana, 13. maja. Sredi resnega ustavotvornega del;', ko je cela. zbornica stala, pod utisom prvega glasovanja o naši ustavi, se j-' včeraj odigrala v ustavotvorna skupščini obžalovanja vredna farsa. Gospod Drinkovič je v. imenu četvorice, ki =e i:nenuje Narodni klub. izjavil, da se je -Hrvatska kot suverena država uj-s-• liiula v Srbijo.s Zato ne priznava lii-I;ake majorizačije. Narodni klub ne priznava zakonitosti dosedaj izvršenega državnega dela in torej tudi ne zakonitosti konstituante! Ne vemo, ali je botel gospod Drinkovič povedati še kaj več. Hrup ogorčenja, ki se je dvignil v zbornici, ;;a je pregnal z govorniške tribune in ven iz dvorane. Zajedničarji so za p stili konstituanto in kakor izgleda, se hočejo pridružiti Radičevi abstinenčni politiki. Dr, Drinkovič je bil član predsedstvf nekdanjega Narodnega veča. Sam je neposredno iu aktivno sodeloval pri pripravah za naše državno ujedinjenje in pri ujedinjenju samem. Zato Drinko vie ve. da je govoril popolno neresni vo. Ve, da je »suverena Hrvatska* (č-e je v najnovejši zgodovini sploh kedaj obstojala) eksistirala k večjemu le oni trenutek, ko jo hrvatski sabor 29. ok tobra 1918 pretrgal vse državnoprar ne vezi z Madžarsko. Pa že v nasled iijem momentu je ta suverenost zopet ugasnila, ker je vsa oblast prešla na Narodno veče SHS, pod katerega vrhovnim vodstvom so se začasno zdru Sile vse izpod I -bsburške oblasti osvo bo jene jugosl inske pokrajine — l:ret paktov h; bcgodb, samo vsled suverene volje našega naroda. Po isti najvišji volji je potem Narod no veče proglasilo naše ujedinjenje Srbi iz svobodne kraljevine. Razprave delegatov Narodnega veda iu srbskih državnikov v Beogradu niso bila pogajanja- zastopnikov dveh držav, temveč posvetovanja .pooblaščencev enega iir istega naroda, kako bi se najbolje proglasilo in izvedlo naše narodno in državno ujedinjenje. Historična adresa Narodnega veča in odgovor prestolonaslednika sta torej deklarativen in ne konstitutiven akt. Še manj pa. sta seveda pogodba med Hrvatsko in Srbijo. Narod je izvršil ujedinjenje po svoji suvereni volji v revolucionarnem emu, ki je pokopal vse stare državo-pravue formule in oblike in je na nji h o vi h razvalinah postavil Jugoslavijo. Le zmedena zajedničarska državoprav-r:a ideologija se fantastično lovi za re konstrukcijami, ki bi izzivale k posmehu. da nam niso dokaz, kako <''ueč Drinkovič in otvariši od iskrenega- pojmovanja narodnega jedinstva. Dr. Drinkovič je po proglašenju na šega državnega ujedinjenja postal član provizoričnega jugoslovanskega parla merita. Kot poslanec se je udeleževal zakonodajnega dela in postal je kraljevski minister. Pripravljal je volilni zakon za ustavotvorno skupščino, upravljal je resort, o katerem niti fede-ralisti ne trdijo, da ne sme biti centraliziran. udeleževal se je aktivno izdelave ustavnega projekta. Niti kot poslanec. niti kot minister ni z uajmanjšo besedico naznačil, da ustavotvorna skupščina ne sme biti parlament, temveč da mora biti zbor delegatov posameznih jugoslovanskih dežel ali plemen, ki se bo medseboj pogajal za i-kupno ustavo^ Logika takega naziranja pripušča nujno, da se Jugoslavija zopet razide v trenutku, ko ne pride med delegati Srbije in Hrvatske do sporazuma. Dr. Drinkovič in njegovi tovariši so se dali izvoliti za narodne poslance na podlagi zakona, ki je povsem «centra-iističen». ker ne pozna nobene pokrajine, nobenega plemena, nobene vere, ne pozna ne Srbije, ne Hrvatske, temveč edinole volilna okroSja. Pa je gosp. Drinkovič včeraj vstal in slovesno proglasil konstituanto za nezakonito! Ti--to konstituanto, za katero je sprejel mandat, v kateri je prisegel zvest-obo kralju in državi in v kateri je do včeraj brez protesta sodeloval! In kot parlamentarec ter človek modernega demokratskega naziranja, ki toži. da je v ustavnem projektu značaj naše kraljevine kot strogo parlamentarne države še premalo poudarjen, odklanja vsako majorizacijo. V večji nagoti se ni mogla pokazati politika, tistih 'strank, ki neprestani kričijo o potrebi sporazuma, pa vztrajajo pri svojih justamenfih. Pet ljudi od Narodnega kluba, deset klerikalcev da bi smelo ustaviti ustavotvorno delo. Škandalozne razmere na bivšem posestvu nadvojvode Friderika RAZPRAVA V KONSTITUANTI. — HRVATSKI DUHOVNIK SE ZAVZEMA ZA MADŽARSKI ŠPIJONKI. — OSTER ODGOVOR FINANČNEGA MINISTRA. Beograd, 13. maja. (Izv.) Predsed- Jutri smejo priti z isto zahtevo po vrsti ostale skupine ustavotvorne skupščine in pojutrišnjem bo ustavotvorno delo pokopano v kaotičnih Ta-zvalinah'. Toda zajedničarji in klerikalci vse to sami dobro vedo. Ministrski predsednik Pašič ni mogel ostrejše obsoditi njihove brezvestne politike kakor z burno sprejeto konstatacijo: Ko bi ae bila vlada vklonila ustavnim projektom za-jedničarjev ali pa klerikalcev, bi konstituanta ne bila nezakonita in proti majorizaciji bi se ne bulili ne _____________ _____J Drinkoviči ne Korošci. ker se nočejo pokoriti najprimitivnejše-J Pašič je zadel v črno. Ko so zajedni-Di u pravilu parlamentarnega dela, ki I čar ji in klerikalci s Protičem eksploa^ nik ustavotvorne skupščine dr. Ribar je otvoril današnjo sejo konstituante ob 5. uri popoldne. Prečitala se jc ostavka poslanca Marka Gjuričiča na predsedstvo imunitetnega odseka. Ostavka se je izročila verifikacij-skemu odseku. Minister pravde zahteva izročitev posl. Popadiča zaradi prestopka po paragrafu 147. kaz. zak. in posl. Di initrije Ciččviča zaradi prestopka po paragrafu 93. kaz. zak. Prečita se protest centralnega odbora jugoslovanske socialistične delavske federacije v Ameriki proti preganjanju delavcev, osobito komunistov v Jugoslaviji. Nato povzame besedo predsednik dr. Ribar, ki izjavi: Primoran sem priobčiti, da sem opazil, da nekatere srbske, hrvatske kakor tudi sloven ske novine tendenciozno obveščajo javnost o delu narodne skupščine, Prisiljen bom. da v imenu skupščine dajem popravke v dotične novine, da javnost in novine ne bodo napačno informirane. Razume se, da bom kot predsednik narodne skupščine postopal proti urednikom in dopisnikom takih listov v zmislu zakona. (Živahno odobravanje v centrumu.) Pri odgovorih na interpelacijo sc oglasi finančni minister dr. Kumanu-di: Predloženi sta mi dve interpelaciji, ki se tičeta veleposestva Belije v Baranji. Prva je ona posI.Mihal-čiča zaradi oddaje proste zemlje tega posestva v najem, druga je ona Kerubina Šegviča in fov. o poizkuše-netn posilstvu, ki ga je učinil kot zastopnik upravnika na tem posestvu g. Sokič. Na vprašanje, zakaj se ni dala v najem zemlja, odgovarjam: Storili nismo tega zato, ker sc od dne 10. marca do zadnjega časa ni javil več kot cn sam kmet, ki reflektira na najem zemlje. Vsi drugi so zahtevali, da se jim zemlja razdeli v lastnino. Po členu 6. pravilnika o postopanju in razdelitvi imetja v svrho agrarne reforme se mora razdelitev izvršiti šele tedaj, kadar se je že izvršila razdelitev velikih zasebnih posestev. Vseeno jc bilo razdeljeno do-brovoljcem od 15. septembra lanskega leta do danes 270 oralov te zemlje, od katerih pa je že 70 oralov vrnjenih. Posestvo Belija predstavlja najpopolnejše gospodarstvo. Na njem je združeno kmetijstvo in industrija. Posetvo obsega 110.000 jutrov: od teh je približno ena petina na Madžarskem, štiri petine pa v naši državi, kar znači približno 90.000 oralov. Po členu 191. mirovne pogodbe pripada posestvo Belije kot imetje člana vladarske hiše naši državi. Leta 1914. se jc računala vrednost lega posestva na 167 milijonov zlatih kron, kar predstavlja danes približno eno milijardo kron. Racionalno obdelovanje tega posestva bi moralo donašati državi letnih 12 milijonov dinarjev. Letos pa računamo samo na prihod šest milijonov dinarjev. Temu pojava more biti samo en vzrok: slaba in nepoštena uprava. Ko sem prevzel svoje sedanje mesto, našel sem na tem posestvu upravnika grofa Bobrinskega. ki je prijatelj našega naroda in nam je posebno za časa krize napravil velike usluge. Mislim, da smo mu napravili slabo uslugo, ko smo ga postavili za ravnatelja na tem posestvu, ker se ni tiživcl v novi položaj. On ima siccr dovolj izkustev, ki jih pa ni prav uporabi!. — Od 99 uradnikov na tem posestvu ie 81 Madžarov, 3 Cehi, 1 Nemec in samo 14 Srbov in Hrva tov. Večina nc zna našega jezika Vsi deiajo na sistematičnem upro paščenju posestva: posledica takega ravnanja ic današnje slabo stanje posestva. Tvornica za sladkor, ki ic pred vojno donašala 13 in pol mili jonov dinarjev, je donesla leta 1919. 1920. samo 622.000 dinarjev, letos pa en milijon. Pričel sem takoj s či ščenjem uradništva in poslal inšpek torja financ, da zameni direktorja % Sedaj preidem na interpelacijo . Šegviča. katero je podpisalo 14 po slancev. Akoravno ni g. Šegoviča tu kaj, smatram za dolžnost, da od|io vorim na njegovo interpelacijo. Cin ki se očita g. Sokiču. spada pod kom petenco sodnije. Nimam pravice, da se vmešavam v sodnijske posle, to da mislim, da se kaj takega ne sme trditi, dokler ni sodno dokazano in ni sodnija izrekla svoje sodbe. Sma tram za svojo dolžnost, da ne dajem nobene izjave, dokler ni znan rezul tat sodne preiskave. Moja dolžnost pa je gotovo, da popravim nekatere netočnosti v intercpelaciji g. Šegviča in sicer o točki, kjer govori o ne dolžnih in revnih deklicah. Sodno je ugotovljeno, da sta ti dve pisarici dvakrat šli preko meje na Madžar sko in da sta vršili špijonažo proti naši državi. Zaradi tega sta bili are tirani in sta pred sodnijo vse priznali. Priznali sta- tudi. da ju je porabi za spionažo katoliški duhovnik, ki je živel na posestvu Belija. In ti deklici sta toliki siroti, da je ena izmed njiju ponudila našemu uradniku 100 tisoč dinarjev, da io izpusti iz zapora. Dalje Sc g. Šegvič zavzema v svo-ij interpelaciji za tri direktorje, ki so bili aretirani zaradi različnih poneverb in sistematične goljufije, ker so ogoljufali državo za velikanske vsote. Šegvič, ki se sedaj toliko zavzema za dve madžarski špijonki, ni ime! niti besedice ogroženja ali protesta in ni odprl ust takrat, ko so žene in dekleta v Bosni in Srbiji posiljevali avstrijaki. madžarski in nemški «upravniki». (Burno ploskanje.) Za finančnim ministrom je govori; k interpelaciji še poslanec Stevo Mi-halčič. ki je dal nadaljna pojasnila o gospodarstvu na posestvu Belija. Nato pa je Sečerov (demokrat) protestiral proti izrazom, katerih se poslužujejo interpelanti. Proti sramotnim izrazom interpelacije se mora zavarovati vse uradništvo. Za njim je govoril Diva. Seja jc končala ob 8. uri zvečer. Prihodnja seja bo v torek dne 17. maja ob 16. uri. Na dnevnem redu jc specijalna debata o ustavi. ZEčEVlC NE BO VOJNI MINISTER. Beograd, 13. maja. (Izv.) Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju in o težkočih vprašanjih. Beograd, 13. maja. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta sc je reševalo tudi vprašanje novega voj nega ministra. Izgleda, da je glavni kandidat general Zcčevič definitivno propadel. — Nato se je govorilo o amandmaju ustave v zmislu predlogov poedinih poslancev. pravi da odloča večina in ue manjšina? tirali to našo ubogo mlado državo, so bili v svojih dejanjih eentralisti nad centralisti. Ko so vladali v Ljubljani Brejci in Remci, so klerikalci izvrševali »obznane* s streljanjem ljudi po ljubljanskih ulicah: ko bi Jugoslavija postala njihova dekla, bj jo hvalili in slavili in nobena konstituanta bj jlir ne delovala dovolj naglo, noben centralizem bi ne bil dovolj strog in po-polen. nobena opozicija dovolj patrl-jotična. Toda Jugoslavija noče biti ne zajedničarska. ne klerikalna in zato pripuščajo Drinkoviči in Knrošc! — da bi je sploh ne bilo. Svečan sprefem „Hlahola" v Mariboru SI.IA.IEN USPEH KONCERTA. Maribor, 13. maja. (Izv.) Povodom prihoda češkega pevskega društva "-Hlahol*. je mesto odeto v slavnostno obleko. Raz hiš vihrajo jugoslovanske in češke zastave. Po ulicah je bilo že na vse zgodaj živahno vrvenje. Okoli poldne se je zbrala pred kolodvorom ogromna množica ljudstva, ki je nestrpno pričakovala prihoda gostov. Vlak je imel več kaor eno uro zamude iti je pripeljal v postajo šele ob : gostjp. nad ISO po številu, izstopili, jih je narodno žen-stvo v narodnih nošah med viharnimi Zivio! - klici obsulo s cvetjem in izročilo vsakemu gostu posebej šopek cvetlic v narodnih barvah, vojaška godba pa je intonirala jugoslovansko in češkoslovaško državno himno. Imenom slovenske vlade je pozdravil goste okrajni glavar , katere ic občinstvo poslušalo stoje. Sledil je bnren aplavz. Nato je zapel moški zbor dve pcsmici. nakar ie dobil dirigent prvi venec, ki mu ga ie dala ■ Češka ohcc-. Z balkona, kjer so bile dame v narodnih no.šiih, sj je vsul na pevce cel dež cvetja. Pred odmorom je Wl dirigentu poklonjcn vc-nec Glasbene Matice«. Po dmorii ie ženski zbor zapel štiri Smetanove pesmi, dočim so morale Su-kove uesmi za ženski zbor s sprenlie-vanjeni glasovirja žal izostali, ker se je klavir nenadno pokvaril. Zaradi tega sta nastopila zopet moški in mešani zbor. Dirigentu je bil poklonjen še tretji venec, in siccr od Mariborskega ženskeira društva. Koncert, ki jc umetniški uspel do popolnosti, je končal ob tričetrt na 23,ttro; Pevci so odšli navdušeno pozdravljeni v Narodni dom. kjer jim .ic priredilo Mariborsko žensko društvo slavnostni baij-ket. Vprašanje Šlezije pred angleškim parlamentom OSTER NASTOP LLOYD GEORGEA PROTI POLJAKOM.« London, 13. maja. (Izv.) Na današnji seji spodnje zbornice jc ministrski predsednik L!oyd George govoril tudi o gorcnješleškem vprašanju. V obšrnem govoru je dejal, da se je pri ljudskem glasovanju za državno pripadnost večina v razmerju 6:4 izrekla za Nemčijo. Medzavezniška komisija jc sklenila, da sc oni dcii dežele, kjer so imeli pri glasovanju Poljaki večino, združijo s Poljsko. Sedaj pa so Poljaki vprizorili vstajo in zaveznike postavili pred gotovo dejstvo. Ta korak je kršitev versaillskc mirovne pogodbe. Ako v tej zadevi ne postopamo popolnoma pravično, je dejal ministrski predsednik, potem bi cela stvar znala imeti za vso Evropo slabe posledice. Poljska mora biti zadnia dežela, ki je posku- šala kršiti veršaillsko mirovno oo-godbo. Poljaki naj si zapomnijo, da: sc niso osvobodili z lastnim orožjem, ampak da so jih osvobodili Angleži« Francozi in Italijani. Vsaka črka nti-rovne pogodbe pomenja eno angleško človeško življenje. Poljaki odklanjajo vsako odgovori nost za vstajo v Gornji Šleziji. Toda! te odklonitve prihajajo malo prego-sto. Zaradi tega je težko verjeti, dal bi imele kaj več kot samo formalno važnost. Anglija in njeni zavezniki morajc* držati svojo besedo tudi napram sovražniku in celo, če jc potreba, proti sebi. — Lloxd George je končna izjavil, da ni povoda, da sc Nemčiji nc bi smelo dovoliti, da s svojimi lastnimi četami napravi red v svoji pokrajini. Iz načrta za enotni šolski zakon Beograd, 13. maja. (IzvA Komisija za izdelavo načrta enotnega šolskega zakona za vso našo državo je sprejela načelo štirirazredne meščanske šole. ki naj uspo sablja, našo mladino za praktično življe nje in ::a v-op v razne strokovne šole. Ravnotako -f razširijo na vso državo otroški v:t-, i. Vse stalne učiteljske >luž-be se bodo oddajale s skupnim razpisom. Imenovanj« izvrši ministrstvo za prosve to na podlagi temo-predlogov okrajne komisije. ki ga prouči centralna, komisija, v kateri ima tudi Udruženje jugoslovanskih učiteljev svoje zastopstvo. Učiteljetvo je popolnoma enakopravno ostalim državnim uradnikom. Za zidanje in vzdrževanje kil skrbi šolska občina iz svojega proračuna. Siromašnim občinam pomaga država. Država garantira za zidanje in vzdrževanje šol na ta način, na izplačuje v»ak mesec dvanajstine po proračunu onim občinam, ki naj bi dajale šolam, kar jim pripade po proračunu. FRANCOVE VARI V AMERIŠKIH ROKAH. Praga. 13. maja. (Izv.1 Svetovnnznano zdravilišče Francove vari se izpremeni v delniško podjetje. Potreben denar dajo Amerikanci na razpolago, ki prevzamejo 30.000 delnic po 50 dolarjev nominalne vrednosti. Od te množine delnic jih od-topijo 16.000 mestni občini Francove va-tako da ljo občina imela vedno absolutno večino v upravnem svetu novega podjetja. Salandra na vidiku Rim, 13. maja. (Izv.) Odlično nacionalistično časopisje se že delj časa bavi z vprašanjem, koliko časa še ostane GiolH-i na mestu ministrskega predsednika. Skoraj enoglasno prihaja do zaključka, da je stališče Gioliitija omajano, ker so mu fašist: s svojim terorjem zrastli čez glave. V parlamentarnih krogih se že resno razpravlja o sestavi novega kabineta, v katerega bi stopili fašisti, agrarci. liheraiei-desničarji in nacijonalistL Predsedstvo te vlade bi prevzel Salandra. SODNE RAZPRAVE PROTI NEMŠKIM VOJNIM KRIVCEM. London, 13. maja. (Tzv.) Razprave o vojnih zločincih s« začnejo dne 23. t. m. v Lipskem. K njim odide iz Anglije generalni državni odvetnik (minister za pravosodje) sir Ernest Polleck. Pride tudi več znamenitih angleškiH odvetnikov in juristov. Volilni rezultati Globoko: SKS. 87 !»), soc. dem. 27 2 , SLS. 55 (5). Gabrje: SLS. 24 (3>. soc. dem. 45 (7.-. Bojsno: SKS. ?1 (4\ soe. dem. 33 ;5), SLS. 6 (11. Blanca: SKS. g. SLS. 12. JDS. 3. NSS. 1 odbora. Sv. KriStof: SLS 404 <2o . na predi's stranka 76 (i). St. Lenart nad Laškem: SLS. 75 SK-. 54 (7). Dol pri Hrastnika: SLS. fifl «i. soc. dftuu 58 12), komunisti 52 <5>. »bčiltska /o-it)odar«ka strank* V) 'S). ime «HIahol» je v Jugoslaviji dobro znano. Odmevalo je pri nas že v prvih začetkih svojega obstoja in po njegovem vzoru smn tudi pri nas organizirali svojo »Glasbeno Matico» ter si v nji ustvarili vzgajališče domače narodne in umetne slovenske in slovanske pesmi. «HlahoI» je bil med prvimi velikimi češkimi pevskimi zbori, ki si je pridobil svetovno slavo z delom na polju češke pesmi. Danes ima seveda več vrstnikov, toda kot najstarejšemu in najzaslužnejšemu med njimi mu gre še? vedno čast primata. «Hiahol» ima svoje velike tradicije. Na krasnem Riegrovem nabrežju v Pragi, blizu Narodnega divadla ob Vltavi, stoji njegova lepa palača, na kateri se blišči napis «Pražskv .H!ahoI». Tu je dom češke pevske umetnosti. Od tu so izšle širom češke domovine mnogotere dalekoscž-ne kulturrie pobude, od tu je donela češka pesem tolažilno in vzpodbujajoče v dobah narodnega robstva, veselo v trenutkih nacijonalnih usp-e-hov. zmagoslavno ob vstajenju češkoslovaškega naroda. Kdor je kdaj slišal pri slovesnih prilikah mogočne < i11aho!ove:> zbore, je občutil v svojem srcu zmagovito silo češke pesmi in razkrila se mu je nežna in ponosna češka narodna duša. Tudi jugoslovanska pesem ima pod «Hia- ho!ovo» streho svoj dom in preko njega je tudi ona mnogokrat našla pot v češka srca. Sedaj se je «Hla liol» odločil za novo veliko delo če ško-jugoslovanske vzajemnosti. Podal se je na pot v Jugoslavijo in nam prinaša sladkobo in milino češke pesmi. Z radostjo pozdravlja naše ljudstvo drage brate zlate naše Prage. Izkazalo jim bo prisrčne simpatije in jim bo povedalo, kako zvesto bije njegovo srce za veliki naš bratski narod, ki roko v roki z nami koraka v solnčno bodočnost. Zveza med češkoslovaško in jugoslovansko pesmijo bo še bolj okrepila naše srčne zveze in ravno v pesmi borno spoznali, kako sorodni smo si in kako jc treba, da posebno na kulturnem polju vršimo skupno delo, ki bo obo gatilo naš narodni zaklad in bodo iz njega bodoče generacije črpale no-vih sil za napredek slovanske kulture. Zato iskreno pozdravljamo češke brate v Ljubljani. Želimo jim najlepšega uspeha v njihovem plemenitem delu. «S pesmijo k srcem, s srci k domovini!* To lepo češko geslo naj se izpolni na njihovem potovanju, naj njih koncerti bodo povsod prava manifestacija češkoslovaške-iugoslo-vanske kulturne zveze. eroški dan v Lfutolfani Človeku se zdi, da je pri nas narodno navdušenje slamnati ogenj, ki sc hipoma vname in zopet ugasne. Kai smo pričeli ob dnevih plebiscita in koliko je bifo pisanja, tudi navdušenja, a vse premalo dejanja, po stari slovenski navadi. Par dni nas je našlo koroško vprašanje v složnem navdušenju za naše lieodrešene brate, zbirali so se celo prostovoljci, ki so hoteli udariti na lastno pest, da osvobode osleparjene naše brate in popravijo krivico, storjeno vsemu našemu narodu. A to je bilo Ie mimogrede. Kmalu je sledilo pozabljenje in vneli so se strankarski boji. Namesto da bi delali na močno edinstveno državo, ki bi edina bila v stanu, kdaj uspešno nastopati za svobodo našega Korotana. niso imeli tudi mnogi narodni krogi nujnejšega posla, kakor delati na oslabljenju naše države, oviranju in ogrožanju ustave ter tako kazati sve tu našo nesolidarnost. Med tem bojem smo skoro pozabili, da imamo še toliko in toliko ne-odrešenh bratov; za te so se zanimala skoro izključno le naša obrambna društva, tiho in brez priznanja in kar je najžalostneje, brez pravega odziva javnosti... Zdaj je stopil na dan «Gosposvet-ski Zvon». ki priredi jutri, na bin-koštno nedeljo koroški dan, ki naj bo obenem manifestacija, da nc ugasne narodna misel, ki nas bo morala voditi prej ko slej, kot prva med vsemi. Naj dvigne jutrišnji dan naše občinstvo iz narodnega mrtvila ter zaneti zopet ogenj narodnega navdušenja, obenem pa prinese poleg moralne tudi obilno gmotne koristi za našo še vedno ne izgubljeno Koro ško. Nov dokaz vatikanskega fašizma TržaŠk! italijanski listi poročajo o Eeraslišanem nasilju, ki ga je izvedla rimska stolica nad Slovenci v neodre-ženi domovini. Na kandidatni listi jugoslovanske narodne stranke za Goriško je kandidiral tndi primorski duhovnik Virgilij Šček. Rimski Vatikan je pa pritisnil na goriškega škofa Sedeja, da prepove Ščeku kandidaturo, češ da je znan v italijanskih krogih kot skrajni italofob. — Listi poročajo, da je škof Sedej izvršil ta pritisk in da se je moral Šček odpovedati kandidaturi. Resničnosti te skoraj neverjetne vesti ne moremo v trenotku še kontrolirati, toda ako je resnična v svojem prvem delu —• namreč da se je Vatikan izrekel proti kandidaturi slovenskega duhovnika na slovenskih tleh, je to tak udarec Slovenstvu, kakor jih je slovenski narod še malo doživel od svojih nasprotnikov in sovražnikov. Ako je to res, potem ves slovenski narod ve, kaj more še. pričakovati od Vatikana, ki bije s pestjo v lice nnj-primitivnejšim državljanskim pravicam posameznega državljana. Kaj bodo na. to rekli oni jugoslovanski katoliški škofje, ki na svoji zagrebški konferenci niso imeli poguma, sprejeti odločnega protesta proti vatikanskemu fašizmu? Ravno tako da misliti tudi drugi del vesti, ki pravi, da sta se goriški nadškof Sedej, ki ga poznamo kot zavednega narodnjaka, in kandidat Sček pokorila vatikanskemu fermanu; da se je škof Sedej toliko ponižal, da je izvršil pritisk na kandidata Ščeka, in da je kandidat Šček res poslušno odložil kandidaturo. Taka taktika hi bila naravnost uničujoča, dala bi strašen primer našemu narodu v neodrešeni domovini, ko vidi, da padajo pred voljo fašizma na kolena slovenski vladika in mož, ki mu je narod poveril zaupanje, da ga je imenoval za svojega predstavnika. Ker nam je ta vest nerazumljiva in taka. da ji ne moremo verjeti, zato se v tej točki ne spuščamo v nadaljna razmotrivanja. Pač pa nam je verjetna po vsi dosedanji vatikanski taktiki vest, da je sveta stolica hotela zadati nezaslišano krivico našemu narodu! Ko dobimo točna poročila, bomo govorili jasno in odkrito, ker vatikanskega fašizma nam je enkrat za vselej dovolj! Bsisf reških volitev Šele sedaj se nam je posrečilo priti do natančnih rezultatov volitev v reško ustavotvorno skupščino. Znano je, da so se volitve 24. aprila izvršile povsem mirno. Udeležba volilcev je bila velika, svojih' dolžnosti so se posebno zavedali oni, ki so največ trpeli pod nasilnim režimom D"Annutfzijevih arditov in legijonajjev, delavci in Jugoslovani. Ti so v protest proti nasilju kompaktno glasovali za avtomaško listo prof. Zanelie. Ko so bile volitve končane in so komisije oddane glasove preštele, se je raznesel po mestu glas, da so fašisti propadli. Ker poraza niso pričakovali, so nasilneži vdrli v prostore centralnega volilnega urada, ukradli glasovnice in volilne žare ter vse to :ažgali pred javnostjo na trgu. Menili (0. ^da so s tem volitve uničene in da _;odo razpisane nove. Kako pa so se prevarili v svoji sod-M nam kaže dejstvo, da so volilne Komisije imele preštete in zapisane že „-se glasove. Tudi zapisnik se je yo-.ilni komisiji posrečilo oteti in ohraniti. Italijanska vlada, ki je v strahu za to loznala. je takoj razglasila po agenciji Štefani, da smatra volitve za veljavne. Dmzega ji pac ni kazalo sto. riti. kakor podati to izjavo, čeprav fašisti proti njej vohunijo in groze, dr. pride za to izjavo obračun v zbornici, kjer ne bo imel Giolitti več večine jn bo moral podati demisijo To vse pa ne izpremeni prav nič na dejstvih. Izid volitev je protokoliran in razglašen sedaj po celem svetu — za to so poskrbeli avtonomaši — in vsi fašistovski protesti ne bodo zalegli prav nič. Reka je samostojna in ostane takp. tudi v bodoče, upajmo šo bolj samostojna kot je sedaj pod Za- nellovo vlado v Bakru. * Reka s pripadajočo okolico je bila razdeljena v deset volišč. Izidi na posameznih voliščih so bili sledeči: 1. avtonom. 526 ital.blok 467 glasov, 2. avtonom. 354 ital. blok 306 glasov, 3. avtonom. 444 ital. blok 391 glasov, 4. avtonom. 485 ital.blok 391 glasov, 5. avtonom. 452 ital.blok 213glasov, 6. avtonom. 544 ital.blok 364glasov, 7. avtonom. 507 ital.blok 383glasov, S. avtonom. 546 ital.blok 403glasov, 9. avtonom. 707 ital.blok 304glasov 10. avtonom. 323 ital. blok 231 glasov. V mestu je torej dobila lista prof. Zanelie 4887 glasov, dočim jih je dobil blok 3325. V okolici so volilci glasovali skoraj enoglasno za avtonomaško stranko. Na Kozall je dobila opozicija 1.053 glasov, blok 73 glasov, na Plasah opo zicija 617, blok 49 glasov. Skupaj je bilo torej oddanih v okolici za avtonomaško stranico 1670 glasov, za blok pa le 122. V celi reški državi jc dobila Zanello-va avtonomaška stranka 6557 glasov, dočim jih je zbral fašistovski blok le 3447. Več kot dve tretini glasov je torej bilo oddanih za Zanellovo stranko. V zmislu čl. 38. reškega, volilnega zakona pripade potemtakem avtono-mašern 57 poslancev, fašistovskemu blokn pa 19. Glasovanje se je vršilo na Reki po listah, ki so imele vsaka svoj znak Avtonomaška lista je imela za znak sliko domačega reškega zvonika, fašistovski biok pa sliko Rimskega loka (Arca Romana), ki se nahaja v starem mestu. Po svetu — Konference v Rima in Portorose. Vrhovni svet v Parizu je sklonil, da se antantinc vlade aktivno udeleže konference v Portorose. Francija, Anglija in Italija pošljejo r.a to konferenco posebne zastopnike, ki ne bodo sodelovali samo z nasveti, temveč bodo tudi soodločevali pri sklepih. Konferenca v Portorose se bo začela takoj, ko bo konferenca v Rimu končana. Ka rimski konferenci se sedaj razpravlja o vprašanjih prometa, trgovine in industrije. — Šibkost italijanskih socijalistov sc najlažje razvidi iz poročil, ki jih vsak dan objavljajo fašistovske organizacije. Te namreč priobčujejo sezname vplenjenih zastav socialističnih društev. Samo fašistovska podružnica v Modeni je vplenila socijalistom nad 50 zastav, s katerimi so se socijalisti Se lani tako ponosno postavljali. Najbolj značilno pa je to, da se socijalisti ob naskokih na njihove svetinje niti nc zganejo, ter se sploh ne upajo reagirati na te protizakonite napade. S tem dajejo svojim sovražnikom sami pogum, ki jih bo po volitvah 15. maja najbrž temeljito izmodril. — Bivši avstro - ogrski vojni minister umrl. Na Dunaju je umrl suoči po daljši bolezni bivši vojni minister generalni polkovnik Rudolf Stoeger-Steiner v starosti 60 let. — Londonska posvetovanja zveze narodov o kreditu za Avstrijo. 20. maja se začno v Londonu posvetovanja, na katerih se bo razpravljalo o finančnem vprašanju avstrijske republike. Dunajski listi pišejo, da se bodo tedaj podvzeli koraki za sanacijsko akcijo avetrijskih fiuanc. — Prebivalstvo Madžarske. 'Madžarski statistični urad razglaša provizo-rične rezultate ljudskega štetja, ki sc jo izvršilo početkom letošnjega leta. Sedanja Madžarska ima 7,840.832 prebivalcev. Glavno mesto Budimpešta šteje 1,184.316 prebivalcev. — Novi kurz madžarske politike. Te dni je v madžarskem parlamentu zunanji minister grof Banffv govoril o zunanjepolitičnem položaju. Dejal je, da jo današnji položaj Madžarske nujna posledica sedanjih nepreklicnih sklepov zavezniških vlad, ki zahtevajo popolno izvršitev trianonske mirovne pogodbe. Zategadelj mora Madžarska bodoče računati z razmerjem aktivnih držav ter se mora postaviti na edino mogočo podlago realne politike. Madžarska mora v bodoče preprečiti po-slabševanje odnošajev s sosednimi državami ter si mora pridobiti njihove simpatije. - Angleško - francoska zveza. V diplomatičuih krogih se splošno govori, da je zvezna pogodba med Anglijo :n Francijo gotova stvar. Soglasje glede bistvenihv prašanj kontinentalno in splošne svetovne politike je že doseženo. — Referendum na Švedskem. Ljudsko glasovanje namerava za posebna prašanja uvesti švedska vlada. Švedski parlament- je tozadevni zakon sprejel z veliko večino in prvo vprašanje, katerega bo rešilo ljudstvo potom rc-ferenda. bo vprašanje o prepovedi alkohola. Se včeraj sta oba li=ta govorila o negotovosti vladne večine, a danes sta morala zamolčali izid glasovanja, ker bi se preveč osramotila pred svojimi vernimi bralci. No, mogoče je pa ti sramežljivi molčečnosti tudi kriva ona sijajna in tolikokrat proslavljena točna in zanesljiva poročevalska služba. -j- Morala katoliškega duhovnika. V Senju na Hrvatskem je zaprisežen katoliški župnik Ivan Mikan hujskai vernike raz prižnico proti Srbom in narodnemu edinstvu. Proti temu je protestirala neka žena, katero je po-tem župnik Mikan z najnesramnejšimi besedami napodil iz cerkve. Žena ga je tožila in sodni pristav Gjuro Radič jr-obsodil katoliškega fanatika na 14 dni zapora. A' tem času pa- je delal sodni pristav Radič v Zagrebu sodni izpit, a župnik Mikan se jc hvalil naokoli, da je pisal svojim prijateljem v Zagrebu naj intervenirajo privsenčiiiščnih profesorjih v Zagrebu, da pri izpitu vržejo Radiča, ker jc obsodil katoliškega duhovnika. No. Radič je položil svoj izpit z dobrim uspehom, a župnik Mikan psuje profesorje, da niso I javne in da vsled tega ostane pri ref zultatu. do katerega je prišlo 24. apri« la. Fašistovske kroge v Italiji je tc poročilo zadelo v živo in sedaj krva< vo tožijo nad »bridko šalo*, kakof imenujejo izjavo in se zgražajo nad Giolittijem, ki sc je predrznil priznali voljo reškega prebivalstva. Edino tola< žilo, h kateremu se fašisti zatekajo, je 15. maj. o katerem pravijo, da se bodo tega dne nad Giolittija znesli na ta način, da ga bodo takoj, ko bo novi parlament pod streho, v političnem življenju za vedno onemogočili. Radi verjamemo, ker jim Giolitti sedaj no more dati ničesar več. -J- Italijani se hudujejo. Batine, ki jih je dobila italijanska, vojska od Korfantyjevih vgtašev v šleziji, so grozno razburile italijansko javno mnenje; listi kar tekmujeo med seboj, kdo bo bolj pošteno ozmerjal Poljake, ki so 'Si predrznih šc enkrat pred svetom razkrinkati italijansko junaštvo. Jaku značilno pa je. da skoro vsi italijanski listi primerjajo Korfantyjeve vstaše z macedonskimi in srbskimi komitaši. kar je dovolj jasen dokaz, da se Ita- nikaki patrioti in Hrvati, ker niso vrgli (lijani teh komitašev hoje že zdaj, ko tega prokletega Vlaha! i- Proti podonavski konfederaciji. Povodom zaključka trgovske pogodbo med Čchoslovaško in Romunijo piše v »Journalu des Debats* Gauvain. da so pokazali politiki male antante veliko dalekovidnost in razumevanje, za realno poliiiko. Ko so svoje medsebojne zveze postavili najprej ua močne go-spodarske odnošaje, na podlagi katerih se more šele utrditi močna in složna politična koalicija. Politika, odločnost in sporazum malo antante je dober nauk pristašem in zagovornikom pro-lule podonavske konfederacije. Državniki male antante se zavedajo položaja svojih držav in idoge. ki jo morajo igrati tc države v osrednji Evropi, zato so smatrali kot prvo in najprirod-nejšo nalogo, da se države, ki so nastale na. razvalinah bivše donavske monarhije, zvežejo medsebojno v močno euoto in to z novimi zvezami. Njih stremljenje obstoji v dejstvu, da hočejo v osrednji Evropi vzdigniti zgradbo iz popolnoma novega gradbenega materijala. Zato so njihovi državniki nasprotni prazni ideii zastarelih očetom donavske konfederacije, ki bi na razvalinah premaganih zgradila iz istega materijala stavbo, katera bi vrgel zopet vsak vihar. -j- Bridka šala z resnimi posledicami. Kakor smo ž" javili, je agencija Štefani razglasila, da so reške volitve ve- uiti posla niso imeli ž njimi. »Po-polo Romano« pravi, da hoče Foljska vpeljati v Evropi balkanske metode, ker poljska vstaja je prava akcija ma-cedonskih komitašev, ki so navidezno na. svojo roko. a na skrivnem organizirani in vzdrževani od svojih vlad pripravl jali bone po Balkanu. <11 Pave > pravi, da so Korfantvjevi vstaši pravi macedonski komitaši, ki so slep" orodje poljske vlade. Z organizacijo vstaje v Šleziji je Poljska dokazala, Ja ji ni mesta med kulturnimi in civiliziranimi državami! »Corriere delli sera?- pravi, da je Korfan*y čisto navaden pustolovec in propalica, njegovi vstaši so pa komite v macedonsker.i smislu in pomenu besede. Vstaja v Šleziji je dobro pripravljena in organizirana popolnoma vojaško. List poziva. italijansko vlado, da pošlje takoj ojačenja v glasovalno ozemlje iu maščuje prelito italijansko kri. — Tudi ostali listi pišejo v tem smislu iu tonu ter zahtevajo od vlade najenergičnejši nastop in oidločno intervencijo v Varšavi. — Pisava italijanskega časopisja, je popolnoma razumljiva, ker je bil. poraz italijanske ekspedicijskc vojska jako občuten. Kar se tiče zahteve, .la še odpošljejo nova ojačenja v šiozijo. je pa že padla odločitev vojaškega odseka vrhovnega sveta, po kateri so odklanja, angleški predlog o vsaki intervenciji v bleziji. Politične beležke -r Državljanska vzgoja s prižnice. V nedeljo 8. t, m. je imel župni upravitelj Jožef Cudcrman v št, Lambertu pri Litiji pri deseti maši pridigo, v kateri je med drugim svoje verne ovčioe poučil tako - le: -Kakor vem, izdala je vlada neko obznano, katera prepoveduje hujskanje in zabavljanje proti državi, vladi in njenim narodnim poslancem. Torej pazite, da bo vsak, kdor kaj govori, vedel proti komu govori. Lahko pridete pred kakšnega vohuna ter Vas bo za besedo, katero bo-dete izrekli zoper vlado, naznanil in boste zaprti. Opozarjam Vas. da pazite, da ne nasedete; sicer pa lahko zabavljate kakor in kolikor hočete, samo pazite, da Vas kdo ne sliši, ki bi Vas potem naznanil.® — Mislimo, da je sak komentar nepotreben. -j- Sapo jim je zaprlo. Impozanten izid glasovanja o ustavnem načrtu v konstiuanti je zaprl sapo tudi 'najbolj informiranim > slovenskim listom. Današnji izdaji «slovenca> in »Jugosla-ije:■> niti nc omeniati izida glasovanja. * Ljubljanskemu prebivalstvu! Ljubljana pozdravi danes prvič po osvobo-jenju drage brate iz Češke, ki prihite k nam, da navežejo z nami ono bratsko stike, ki smo jih započeli v Pragi pred prevratom v aprilu 1918. Poživljamo rodoljubno ljubljansko prebivalstvo. da okrasi hiše z zastavami in se v največjem številu udeleži slavnostnega sprejema na kolodvoru. ■— Dr, Ivan Tavčar. ® Odlikovanje. Profesor na ljubljanski realki Fran Jeran jo za posebne zasluge jia polju nJadinsko oskrbe odlikovan z redoni Sv. Save V razreda. * Iz seje kranjskega občinskega od bora. Iz Kranja nam poročajo: Danes se jo vršila seja našega novega občinskega sveta. Na seji so se izvolili razni odseki, ki so se nato takoj konstituirali. Za načelnika finančnega odseka je izvoljen gosp. Ivan Savnik, stavb-neka odseka gosp. Maks Fock, tržnega Marenčič. policijskega Franc Šavnik, ubožnega Franc Holzhacker, zdravstvenega dr. Globočnik, odseka za, razsvetljavo dr. B. Sabothe, vojaškega prof. Zupan. Po volitvah se je razvila zanimiva in živahna razprava o nujnem predlogu drja. Sahothija. naj se pošlje ustavotvorni skupščini peticija z zahtevo. da se. imenuj naša država Jugoslavija, Prof. Marinko je stavil proti-predlog, naj se izreče občinski odbor za državno ime Srbija. Po daljši, mestoma precej burni razpravi je umaknil dr. Sabothi svoj. predlog, nakar je bil z 18 glasovi sprejet predlog prof. Marinka, naj se mestni odbor izreče za naziv Srbija. * Zlobnost in neumnost. Par krat se je javilo v slovenskem novinstvu, da je odpotoval dr. Ravnihar kot podstaro-sta Jugoslovanskega sokolskega saveza na kongres francoskih gimna-stov v Lille: da je odpotoval poverjenik Rib-nikar na konferenco, ki jo je sklicalo v Beograd ministrstvo za socijalno krb, da se najde kak način za ublaže-nje stanovanjske bede. Toda c SI o venec» prinaša danes zlobno in neumno vest, da sta odpotovala poverjenika dr. Ravnihar in Ribnikar v Beograd, da opravičita Ijnbljansko pokrajinsko vlado glede obznane. Ako to piše mariborska »Stražam, je to razumljivo; toda kot sc vidi, je začel že »Slovenec® slediti stopinjam mariborske žurnalistike. Ljubljana, 13. maji. je židovski Nemec, osovražen pri ljudstvu; Ambrož pa je, Slovenec, priljubljen pri ljudstvu in izvrsten ekonom. Kot narodnjak in strokovnjak je moral priti brezpogojno v poštev, dočim je nemški židovski buršak Gurapcrt moral biti definitivno odstavljen, ker je zlorabljal tudi svoj vpliv in hujskai proti sedanjemu staDju. * Delavske zbornice. Iz Beograd., poročajo, da je ministrski svet podpisal naredbo o delavskih zbornicah, Nova naredba je izdelana na podlagi, na kateri je bila postavljena st;tra delavska zbornica v Beogradu. Izpremembe in popolnitve obstoje zlasti v tem, da bodo nove delavske zbornice ščitile tudi kulturne in socijalno - ekonomske interese intelektualnega ] »roleta ri jata. Naredba predvideva, da s • bodo zbornice vzdržavale same, ker bodo delavci imeli več zaupanja v institucijo, katero sami vzdržujejo; dr-> žava pa bu subvencijonirala zbornice edino glede pokritja za izredne stroške. Delavske zbornice se osnujejo v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Sarajevu in v Novem Sadu. Naredba stopi v veljavo dno lo. junija io.ii. * Poturica. K notici, ki smo jo pri-občili pod tem naslovom, nam še piše« jo: Karel Jussig je rodom Rezijan iz Italije. Pred vojno je bil uslužben pri znani uacijonalno zagrizeni' lesni trgovini Pietro Piussi na Bledu. Zanimal se je že takrat za sloven-ke obmejne kraje, vsled česar so prišli na sum. da se mož bavi s špijonažo v prid Italijo. Ker so mu bila dobro znana naša gorska pota, se mu je posrečilo pobegniti v Italijo, predno so ga oblasti izsledile. Med vojno je Jussig v Italiji napredoval do častnika. Bil je pri cenzuri v Rimu, kjer je našim ljudem storil dosti škode. Jussig je fanatičen Italijan in v pravem pomenu besede poturica. K<-: se zadnji čas vračajo v naše gorenjske kraje razni Jussigi, bi bilo umestno, č« bi naše oblasti v obmejnem pasu na oddajale gozdov v eksploatacijo Italijanom, ker ni dvoma, da bodo vrglo italijanske oblasti zopet cele množice ■ohunov v naše obmejne kraje. * Županska volitev v Celju bo sredo, dne 18. maja ob 5. popoldne na prvi seji novega občinskega odbora. * Članom »Jugoslovenske Matice* v * Mistifikatiia javnosti. Iz Ptuja nam ' Ljubljani; Dne 29. maja se vrši v Ljub pišejo: Nameščenci Herbersteinovega posestva v Sloveniji so v »Jugoslaviji* napadli okrožnega agrarnega poverjenika v Mariboru dr. Pfeiferja. da je v svojem u- radovanju pristranski, ker je odstavil prejšnjega ravnatelja Čumperla in nastati lioveea ravna'elja Ambroža. GuuiDert ljani pokrajinski zbor »Jugoslovenske Matice* za Slovenijo, ki prevzame vodstvo dela in podružnic »Jugoslovenske Matice* v Sloveniji. Dosedaj je upravljala te posle glavna podružnica < Jugoslovanske Matice* v. Ljubljani. Na pokrajinski zbor pošljejo vse podružnice svoje iz- voljene ftelegate. fNa vsaklE 30' članov pride po en delegat). Izvolitev delegatov ie potrebna tiidi v Ljubljani. Zato vabi odbor glavne podružnice »Jugoslovenske Matice* v Ljubljani vse svoje člane, ki stanujejo v Ljubljani in bližnji okolici (Vič. Glince, Šiška, Udmat, Moste itd.) na sestanek, ki se vrši v četrtek dne 11». t. ra. ob 8. uri zvečer v dvorani bivšega deželnega dvorca. Razgovor bi obsegal a'i določitev delegatov za pokrajinski odbor. b) bodoča organizacija »Jugosloven ske Matice* v Ljubljani. V interesu stvari vljudno vabimo vse člane in prijatelje --.Jugoslovenske Matice*, da sc tega sestanka udeleže v največjem številu. * Jugoslovanski mornarji v Italiji odpuščen/. Vsi mornarji jugoslovanske narodnosti, ki so bili zaposleni na ita-lijan-kih trgovskih ladjah, so iz službe odpuščeni. Število žrtev italijanskega nacijonalnega fanatizma znaša približno 2300. Od udruženja mornarjev so zahtevali, da se jim takoj vrnejo njihove vloge, ki znašajo dva in pol milijona lir. * Zgradbe za železničarje v Zagrebu. V Zagrebu zgradi država dve tri nadstropni stavbi za železničarje, katerim sledita pozneje še dve stavbi. Prvi dve stavbi moTata biti dograjeni do 30. decembra 1021. * Pogreb dria. Rajha. Danes 'dopoldne «c ic vršil v Ljubljani pogreb pokojnega dria. .lakoba Rajha, odvetnika v Slovcnj-sradcu. Lepo število njegovih prijateljev in spo.štovalcev ga ie spremilo na zadnji po-i. Vsi, ki so poznali tega skromnega, ljubeznivega moža, njegovo solnčno na-ravo, njegovo iskreno jugoslovansko čustvovanje, mu ohranijo trajen spomin. Naj v miru počiva. * Umrl jc v Beogradu demokratski fioslanec Gjorgje Dcnkovič iz Kumano-vesca. Pokojni je bil velezaslužen narodni delavcc, mož visoke naobrazbe in lju-beznjivega značaja. Posebno so se mu omilili naši slovenski kraji in opetovano je poscčal s svojo rodbino Bled, Bohinj, naša štajerska kopališča, prijazne Slovenske gorice. Bodi iskrenemu Jugoslovanu ohranjen prijazen spomin! * Gosposvetski Zvon> poživlja vse ona gospodične in gospode v Ljubljani, ki bi iz narodnega prpričanja hoteli sodelovati pri prodaji cvetlic, nai se iavijo v nedeljo zjutraj ob S. uri y magistralni dvorani. * Promenadci koncert «Gosposvetskega ZvGna» se vrši v nedeljo dne 15. maja t. 1. od 11. do pol 13. ure v Ljubljani v Lat-temanovem drevoredu. Svira godba Dravske divizije pod vodstvom g. dr. Oerina. Za slučaj slabega vremena se preloži koncert na pondeljek dne 16. maja t. 1. * Kolo jugoslovanskih sester poziva Svoje članice, da sodelujejo v nedeljo pri Cvetličnem dnevu na korist našim koroškim bratom-trpinoni. Gospodične prodajalke cvetlic na} pridejo v nedeljo ob s. uri zjutraj na magistrat, kjer dobo cvetlice za razprodajo. Koncerta v Zvezdi se udeleže vse članicc polnoštevilno! * Novo gasilno društvo. Na Brezovici pri Ljubljani se je ustanovilo gasilno društvo, ki bo na binkoštni ponedeljek proslavilo blagoslovljenje svoje brizgalnice. Popoldne pa se bo vršila veselica, na kateri bo sodelovalo pevsko društvo' «SIavi-ja* z Viča in godba jugoslovanskih železničarjev "iz Ljubljane. ' Javno predavanje v Mestnem domu V Ljubljani. Na binkoštni torek, 17. maja, piedava ob 5. uri popoldne vseučiliški profesor g. Fr. llešič o poljski Gornji Šleziji. K. zanimivem predavanju vabi Kolo jugoslovanskih sester in Društvo prijateljev- poljskega naroda. - Koncert v hotelu «Tivoli» v Ljubljani. V nedeljo dne 15. maja dopoldne cd 10. do 1. ure popoldne pa od -1. do 9. ure zvečer: v ponedeljek 16. maja istotako dopoldne od 10. do 1. ure. popoldne pa od 4. do 9. ure zvečer. Vstopnina prosta. * Nov sanatorij na Golniku. Komisija t.a preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani razpisuje oddajo vseh težaških, zidarskih in tesarskih del pri zgradbi novega sanatorij? na Golniku (postaja Križe pri Tržiču na Gorenjskem). Ves gradbeni materijal dobavi Komisija sama- in odda delo po enotnih cenah, ki naj jih ponudniki upjšeio s številkami v popis razpisanih' 3el. PravBSo izpolnjene' ffi £oF~ kovane ponudbe je vposlati v zaprtih ovit-kili do dne 23. maja t. 1. razpisovalki v poslopje St. Petersk? vojašnice v Ljub Ijani. Ponudbe je staviti na v to sestavlje ne obrazce, ki jih je dobiti pri Komisiji kjer bodo na vpogled tudi vsi načrti od 17. do 21. maja 1921. Komisija si pridržuje pri oddaji dela popolno svol>odo. * Razpisana mesta okrajnih babic. V občinah Krško. Leskovec, Velika Dolina, Šmarjeta in št. Jurij pod Humom je prosto po eno mesto okraju babice. Z vsakim teh mest je spojena letna plača 1000 kron. Prošnje je vio žiti do 5. junija pri okrajnem glavarstvu v Krškem. * Belgijski konzulat v Ljubijani. I i Beograda se nam poroča, da je vlada ugodila prošnji belgijskega poslaništva. da se v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu osnujejo honorarni belgijski konzulati. * Smrtna kosa. V Gornji Radgoni so v petek pokopali sodnega- kanclista Frani Velaka, starega komaj 42 let. * Trboveljski komunisti. Iz Trbovelj nam javljajo, da so oblasti izsledile ži valino društveno gibanje komunistov, če prav je strogo prepovedano. Ko so nato sledile nekatere aretacije, so komunisti nabili na brzojavne droge letake, v katerih poživljajo k odporu. Preiskava bo dognala, ali je zapleten v afero tudi komunistični poslanec Koren, ki sc prav često vozi čez mejo in nazaj in prinaša iz 'Avstrije prepovedane spise. U. Nogomet Ilirija: šparta, Zagreb. Na binko51.no nedeljo iu pondeljek igra proti Iliriji zagrebška šparta. eno prvih, naj-slmpatičcejših in najbolj fair zagrebških moštev, šparta je že večkrat igrala v Ljubljani, njena igra bazira na povsem moderni kombinaciji. Pričetek tekme oba d:u ob 17. uri. * Od Sv. Miklavža pri Ormožu nam javljajo, da je pretekli teden umrl tamkaj posetnik Prapotnik. umen in pošten gospodar. Zanimivo je, da je mizar, ki mu je delsl krsto, takoj, ko je mrliča položil v njo. tudi sam izdihnil. Zadela ga je kap. Sedaj loži ob strani Prapotnika. * Roparski napad. Pretečeno nedeljo je lftletni fant Jožef Dobovišek napadel pri Brezjah Ivano Tajfar iz Ljubljane ter ji s silo iztrgal ročno torbico, v kateri je imela 400 kron, potem pa- zbežal v bližnji gozd. Orožniki iz Podnarta so napadalca še istega dne izsledili in aretirali. * Pogrešana deklica. Kakor se nam poroča, je dne 4. maja 14letna Sofija Pe trič, hči železničarja iz Ljubljane, neznano kam odšla in se do danes ni vrnila. Pe trič je za svoja leta dosti velika, vitka, podolgastega belega obraza, plavolasa, ter je bila oblečena v rdečo obleko z belimi progami; na glavi ima črno ru{o in nosi nizke čevlje. * Grozna smrt. Krovski pomočnik Dominik Hrestak jc bil predvčerajšnjem na neki dvonadstropni hiši v Zagrebu zaposlen s popravo strehe. Pri tem je stopil na strešni žleb, ki se je j>od težo odtrgal. Hrestal je padel na cestni tlak ter si razlili glavo. Umirajočega so prepeljali v bol nico. Ni upanja, da okreva. * Vlom v cerkev. Nedavno je bilo vlomljeno v cerkev. Sr. Martina v Dolnji Voči, občina Maniševac, in. ukradena srebrna in pozlačena monstranca y vrednosti 50.000 kron. V cerkvi v Mamševeu pa je bil ukraden antični kelih neprecenljive, vred nosti. * Drzen vlom je izvršil včeraj v Zagrebu brezposelni čevljarski pomočnik Oton Srpčič. Pri Arseničevi menjalnici v Niko-lioevi ulici je razbil veliko šipo izložbenega okna, pograbil en bankovec za 1000 dolarjev in dva bankovca po 100 dolarjev ter se potem spustil v beg. 'Seveda so ga kmalu ujeli in spravili pod ključ. * Velika tatvinska družba pod ključem. Kakor se brzojavlja iz Sarajeve, je tamkajšnja policija izsledila veliko tat vinsko družbo, ki je v zadnjem času izvršila v Sarajevu več drznih vlomov. Tatvine so se izvršile le v večjih manufakturnih trgovinah. Večji del ukradenega blaga se je še našlo v skrivališčih, drugo pa se je že prodalo v Zagrebu. Krivci so bili izročeni državnemu pravdništvu. Prosvefa l>- XIX. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljona. V nedeljo dne 15. t. m. sc bo slovesno otrorila nad vse zanimiva XL\. umetniška razstava. Razstavilo bo 20 umetnikov okoli 240 del, tako da bo nudila ta razstava silno pestro' sliko. Za-.-topane bodo vse mogoče umetniške struje, udeležena bo posebno najmlajša umetniška generacija, ki je še nedavno vzbudila toliko krika in hrupa. Največ del so razstavili mojster Tratnik, šantel, Zajec, šantlova, Žmitek. aZstopani so tudi častno Vavpotif. Klemenčič, Gaspari. Izmed mlajših so razstavili več del A. Gojmir Kos, Zupan, Napotnik in oba Kralja. u- «Vesna». Za binkoštne praznike je prišl3 med nas «Vesna». Dolgo pričakovana, lepo ilustrirana družabna revija le-pred nami. Vsled praznikov morebiti ne bo dospela »Vesna* v vse naše kraje, zato pa- jo bodo dobili vsi naročniki v najbližjih dneh. Pričakovali smo jo z zanimanjem in radovednostjo. Priznati moramo, da smo prijetno presenečeni. Za Si kron tako lepo ilustrirana revija v današnjih časih — to je dokaz, da se trudi konzor-.ij podati res nekaj lepega po kolikor rausoče nizki ceni. 'Želeti ie. da bi naše občinstvo razumelo to 'dobro voljo in omogočilo reviji nadaljni razvoj. Program je lep in ker je v njem vse, kar je M zvezi z našim družinskim, družabnim, umetniškim in narodnim kulturnim življenjem, bo nam »Vesna* lahko prinesla še mnogo našega lepega in novega. To nam kaže prva številka. Vsebina 1. zvezka jc prav zanimiva, slike so lepe in moramo priznati, da je »Vesna* po svoji zunanjosti naš dosedaj najlepši ilustrirani list. V njem se bo družilo lepo s koristnim in »Vesna* postane lahko naš pravi domači zaklad. Vsebina: J. E. Rubin: Nezgoda; — Dr. Iv. Lah: Božcna Nemcova. — Petindvajsetletnica Irme Polakove (s slikami). — Arh. Kregar: Naš dom (s slikami). — Našim maičkom (s slikami). — Modne siike. — Pariško pismo. — Naša ženska društva. — Naroča se v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16. p- Hrvatski koncert pevskega zbora «Lisinski». Prvak zagrebških pevskih društev »LisinskU priredi v Ljubljani enega eventuelno dva koncerta v dneh 24. iu 25. maja. Prvi spored lx> obsezal izključno jugoslovanska dela hrvatske, srbske in slovenske glasbene literature. Spored druzega koncerta bi obsegal moderna dela češke, ruske in francoske gla1-bene literature. PRODUKCIJA IN CENE PREMOGA, j 10. maja. Prignanih je bilo 111 volov T . , «-„i- „ i 143 krov. 3 biki, 11 telet in 14 konj. skup Leu 1913. so producirali premogov- no ' ' wn(, sn ' > uiki Trbovlje Zagorje, Hrastnik. Oj-stro in Kočevje čez 13 milijonov stotov. Za časa vojue ni bilo mogoč: vzdržati produkcije na tej višini. Vendar se je produciralo letno še 11 do 12 in pol milijona, stotov. Leta 1919. pa je znašala produkcija samo še 9-2 milijona in se je leta 1920. zvišala le za 1 odstotek. Produkcija je leda j po preobratu za povprečno 30% manjša, kakor je bila v predvojni dobi. Na produkcijo vplivajo sledeči faktorji: a) tehnične naprave; b) preskrba z zadostno množino in z dobrim materi jalom; c) produkcija posameznega delavca^ Kar se tiče tehničnih' naprav, so iste približnb na isti višini, kakor so bile pred vojno. Na gori omenjenih' premogovnikih se je zadnji dve leti investiralo veliko milijonov kron. Radi posebnih razmer po preobratu se je sicer kljub prizadevanju od strani vlade dogodilo, da je zmanjkal obratni materijal, in sicer posebno bencin, mazil-no olje in včasih tudi razstrelivo, a to samo za kratko dobo. Te težkoče pa se niso leta 1920. več ponavljale, materijala je dovolj in tudi primerne kakovosti. Glede delavstva bi bilo sledeče pripomniti: Leta 1913. je bilo pri omenjenih premogokopili zaposlenih 5600 delavcev, leta 1920. pa 8400 delavcev. Število delavstva se jc torej povišalo za 2800. t. j. za- 5nemu in blagovnemu prometu na morju ter 21 vojnih ladij, in sicer 6 večjih in 15 manjših, ki so nam pripadle od bivše avstro-ogrske vojne mornarice, Skoraj vse vojne, ladje pa so potrebne še večjih ali manjših poprav, = Obalni promet v Istri. V. Trstu sc je osnovalo novo parobrodno društvo »Ar-dit», ki je dobilo od vlade deset- manjših parnikov na razpolago. Društvo bo oskrbovalo obalni promet v Istri. = Novi pomoti v Bakru. Družba 20 Slavonia ...... »f. 870 890 Trgovsko-obrtna banka 38" Jadranska banka. . . .j, 1» 1 80 Praštedlona...... 10000 10100 Rečka pučka banka . , * / > 440 4oa Banka Brod na Savi , , "00 oOo Gutman . . . . . . .{ . ^OO Narodna banka , < , J . 1)10 Srpska banka j . . . 4 % 720 (30 Slovenska eskomptna bauka 625 Eksploatacija drva . . . 3 1700 Ljublj. strojne tov. in li.v. . 870 Narodna šumska industrija . 565 575 Goranla 600 640 Beograd, valut e: dolar 33.30 — 33.50. franki 274 — 277. lire 170 — 172, leji 55 — 57, marke 56 — 56.50, češke krone 47 — 48, napoleondori 115 — 116, Devize: London 134 — 134.50. Pariz 280 — 281. Ženeva 605 — 610. Solun 185 — 195. Praga 48.60 — 48.75, Dunaj 5.65 — 5.75, Berlin 55.50 — 56.75, Milan 175 — 176. Efekti: Narotdna banka SHS. 2880 — 2950. Dunaj, devize: Zagreb 438.25 — "442.25. Beograd 1750 - 1750. Berlin 1007.50 — 1013.50. Budimpešta 277.50 — 280.50. London 2330 — 2350. Milan 3115 3135. Pariz 4900 — 4940. Praga 845 851, Varšava fi!.5Qi — 66.50, Curih 10.425 — 10.475. V. a Jute: marke 1007 — 1013. funti 2325 — 2345, franc. franki 1870 — 4910, liro 310K1 — 3120. dinarji 1712 — 1765. poljske; marke 68 — 70, švic. franki 10.315 — 10.375, čcškoslov. krone 844.50 — 850.50. i Praga, devize: Berlin 117.75 ~ 119.75. Curih 1238. Milan 366 — 368. Pariz 583.50 — 586.50, London 278 — 280, Beograd 203 — 205. Dunaj 11.15 — 12.15, Varšava 7.375 — 8.3T). Zagreb 51.25 — 52.25. Budimpešta 33*50 — 34.50. Valute: marko 116.75 — 118.25. švic. franki 1233.50 — 1236.50, Ere 366 — 368, francoski franki 580.50 —- 582.50. funti 276 — 278, dinarji 197.50 — 199.50, avstrijske krone 11.15 — 12.18. poljske marke 7.875 — S.875. Curih, devize: Berlin 9.50, London 22.34, Pariz '47.40, Milan 0.60. Praga 8.1«. Budimpešta 2.75, Zagreb 4.15, Varšava 0.70. Dunaj 1.30. Berlin, devize: Italija 320.65 — 321.35. London 233 — 233.50, Pariz 497 — 498. Švica 1036.95 — 1039.05, Dunaj 13.855 — 13.95, Praga 84.40 — 84.60. Budimpešta 26.97 — 27.03. Vremensko poročilo Ljnbljana 306 m nad morjem Dan A I s lih o oo:j}2 ► S.2- H H — Vetrori Nebo 13. maj 7. nri 1(. uri ti. nri 737-0 735 1 7370 11-9 23-6 17.2 bnt vetra al, ing mesta del. obl. dež i • S redu a »Jerejšnj« temperatur* 17.0, normalna 13 H Vremenalta napored: lepo lok. nevihte Solnce vzhaja ob V23 zahaja ob 19-25 Hlastnile ia izdajatelj Konzorcij Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Opozarjamo vse p. n. trgovce in to-bakarne na 'današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Noben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti, brez njih! Konsumentje, zahtevajte edino le to vrsto! (493) tfugli Conway: 55 lz teme v luč Roman. ičlovek pred menoj ni imel pravice do spoštovanja. Pa tudi če bi bil voljan pomagati mu. mi ni bilo mogoče. Čemu bi še dlje ostajal? Vendar sem postal še za hip. Misel, da se bo jetnik, če vstanem in dam s tem znamenje, da je moj vrniti v tisti nagnusni brlog, iz ka-tenaga je prišel, mi je bila neizrečeno mučna. Vsak trenutek, ki bi ga moi;el zadržati, bi bil zanj dragocen. Nikdar več ne bo videl obraza kakega prijatelja ali znanca. Obmolknil sem. Z naprej povedno« glavo je sedel na stolu; oči so se rrr.u upirala v tla. Razcapan, mr-šav, orezupen nesrečnež, tako potrt, da se mu nikdo ne bi »upal približali. iMolče sem ga opazoval. Zdajci se je zopet oglasil. ^Ali ne nrorete nobenega opravičenja najti z ime, gospod Vangham ?» ^Nobenega,» sem odgovoril. « Kakor vse kaže, je med Vami in Vašimi pajdaši težko izbirati.* S težavo je vstal. «A!i mislite, da Pavlina okreva?» je vprašal. <■-Misli m —upam, da jo najdem ob vrnit vi malone docela dobro.» «■ Gotovo ji boste povedali, kako Jie me m'šli, ali ne? morda bo srečnejša, če izve, da me je Antonova smrt posredno pripeljala tako daleč.» Molče "sem se priklonil oŠ tej prošnji. «Zdaj jsi moram nazaj,» je rekel vztrepetaje in se počasi vhkel proti vratam. Vzlic vm m njegovim grehom nisem mogel, nesrečneža pustiti, da bi odšel brez vsake besede. «Počakaiie en trenutek,* sem rekel. «Pove;(le mi, ali mi je mogoče kaj storiti, da vam olajšam to življenje.« Slabotno se je nasmehnil. "Lahko mi clasae denarja — nekoliko. Morda ga titegnem obdržati in si kupiti nekaf ujetniškoj razkošno-sti.» Dal sem mu nekaj bankovcev, ki jih je skril oib sebi. «Ali želite še več?» sem vprašal. Zmajal je z glavo. «Še te, mi^im, da mi pokradejo, predno jih potrošim.* «Ali ni mqgoče, da bi pri kom pustil denarja za vas?» «Lahko ga pri stotniku. Ako je pošten in dobrega srca, je mogoče, da ga pride nekaj do mene. A še to je dvomljivo.» Obljubil sen! mu, da storim tako, in zavedal ser,a se, da mi bo lažje pri srcu, da sem tako storil, najsi pride denar do njega ali ne. «Kakosna pa bo vaša prihod-njost? Kam vas peljejo in kako boste živeli ?» «Peljejo nas %a na konec Sibirije — v Narčinsk. Od tam nas poraz- 'dele po rudokopifi za delo. Celo pot hodimo peš in v verigah.» «Kako strašna usoda!* Ceneri se je nasmehnil. «Po tem, kar sem prestal, se odpira raj pred menoj. Kedar se človek pregreši zoper rusko postavo, ima edino upanje, da ga takoj pošljejo v Sibirijo. To se pravi iti iz pekla v nebesa.* «Ne razumem.» «A bi razumeli, da bi mesec ležali v ječi brez zaslišanja, brez sodbe. Da bi vas vtaknili v celico brez luči, brez zraka, brez prostora, da bi se mogli ganiti. Da bi slišali one zraven vas, kako so vpili v svoji blaznoosti — blaznosti, ki jo je povzročila samotna ječa in okrutno ravnanje. Da bi vsako jutro, ko ste se prebudili, rckali: ,Tudi jaz bom norec, predno se znoči'. Da bi vas nustili zmrzovati, da bi vas pretepali, da bi vas nagnili, da bi izdali prijatelje. Da bi postali taki, da bi vam bila smrtna obsodba dobrodošla, potem, gospod Vangham, potem bi hrpeneli po malih sibirskih težavah. Prisegam vam, gospod,» je nadaljeval tako živo in vneto, kakor še nikdar ne, «ako bi civilizirani narodi evropski znali le eno desetino grozot ruskih ječ, bi porekli, da se nobeno človeško bitje ne sme tako trpinčiti, najsi bo krivo ali nedolžno, in bi iz samega navadnega človekoljublja pometli celo tisto prokleto vlado z zemeljskega površja !» «Ampak dvajset let v rudokopih! '.'.'».'.SSlSiBKS- : V. i V J, i* /. Ali nI upanja, da S! pobegnili?* «Kam pa naj bi pobegnil? Vzemite zemljevid in poglejte, kje je Nerčinsk. Ako bi ušel, bi se samo potikal po gorah, dokler ne bi umrl ali me ne bi divjaki ubili. Ne, gospod Vangham, pobegi iz Sibirije se zgode samo po romanih.* «Potemtakem morate robotati do smrti ?» ' Upam, da ne. Nekoč sem si nabral mnogo podatkov o sibirskih pregnancih in povem vam resnico, da sem bil jako ozlovoljen, ko sem spoznal, kako netočno je javno mnenje o tem. Zdaj se morem samo nadejati, da so bila moja raziskavanja resnična.» «Tedaj ravnanje z ujetniki ni ravno tako slabo, kaj?» « Pošteno slabo, ker so vedno izročeni na milost in nemilost vsakemu malenkostnemu frinoogu. Nobenega dvoma ni, da bom moral leto, dve, robotati po rudokopih. Ako napore preživim, kar je prav neverjetno, me utegnejo oprostiti nadaljnega dela te vrste, če najdem milost v vladarjevih očeh. Morda mi celo dovolijo bivati v kakem mestu in si služiti kruh. Močno upam, da mi utegne moj zdravniški poklic koristiti. Zdravniki so v azijski Rusiji kaj redki.» V srcu mi je odmevala njegova želja, čeravno ni zaslužil; ko pa sem se ozrl nanj, sem bil prepričan, da je malo upanja, da bi mogel eno samo leto vzdržati naporno delo V rudnikih. Vrata so se odprla in stotnik j« iznova pogledal v sobo. Kar nepo« trpežljiv je že postajal. Jaz nisem imel povoda, da bi želel podaljšati razgovor, pa sem mu odgovoril, da sem takoj pri koncu. Prikimal je z glavo in odšel. «Ako morem še kaj storiti za vas, povejte mi,* sem rekel obrnivši s* k Ceneriju. <'Nič — Počakajte! še eno. Ma« cari, ta lopov — prej ali slej dobi tudi on po zasluženju. Jaz sem trpel — tudi on bo. In kadar se to zgodi, ali mi boste poskusili sporočiti? Morda pojde težko in nimam pravice, prositi za to uslugo. Pa vi ste interesirani pri tem in bi me morda mogli obvestiti. Če dotle še ne umrem, bom vse srečnejši.» Ne da bi počakal, da mu odgovorim, je odhitel proti vratam tn straža ga je odpeljala v ječo. Šel sem za njim. Ko so zasukavali okorni ključ, je obstal. "Zdravstvu j te, gospod Vanghan,* je rekel. «Ako sem vam prizadejal krivico, vas prosim odpuščanja. Videla se ne bova nikdar več.» ^Kolikor se mene tiče, vam od« krito odpuščam.* _(Dalje prihodnjič.) SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATICO! T I I hijanska kreditna banka v Ljubljani stritai^eva ulica št 2 250 52 Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. -............- • ----5- ---------A---J—A čekovni račun v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413. Delniška glavnica II 50,000.000'—. Rezerve okrog K 45,000.000*- Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Velike uspehe dosežeto pri prasi-61h, govedi!li itd., ako primešate krmi redilni prašek REDEN, lekarnarja Plooolija v j Ljubljani. 637 25-9A Piva srbska tovarna sirilnega praška In slriine tekočine, važno za mlekarstvo Gjoka Dimitrijevič, Niš ima v zalogi 725 4—3 sirilni prašok in sirilne tekočine cenejše in močnejše kakor tuji izvodi. Zastopstvo za Slovenijo: D. Dimitrijevld, Ljubljana, IBleivreisova cesta št. 20. Tiri hiše t gospodarskimi poslopji z zemljiščem ali brez zemljišču, tik državne ceste Trst-Ljnbljana, pripnivne za vsako obrt, v zelo prometnem trgu »e prOdado pri A. Lav-rlčn, Planica pri Rakeku. 787 3—3 pO K se dobi v trgovini uMm M. HriberniK Ljubljana, Kotodvorska ulica 26. 566 Zaročencem se priporoča, predno kupijo pohištvo da si ogiedajo 10—8 razstavo in zalogo pohištva it spalnice, jedilnice, sobe J za gospode, kuhinjske | vy oprave, dekoracije, | f - podobe in dele - § v .r, vse prvovrstno lastno delo po y. •.•Inlillh ranah « $ % Vi tf t I Vi/ i V/ v/ ¥ najnižjih cenah. E. Zelenka Maribor, Šolska ulica. Naročajte dnevnik „Jutro"! 1!li9binia poštena, ki zna tudi nekoliko UlUAniilJU, kuhati se sprejme. Plača dobra. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg štev/28. 891 2—1 Proda se dobro itt kolo Ogleda se: Cesta na Loko it. 60. 820 Ugodna prilika za nakup suhe m sveže slanine. Dobi se pri Frano Lautižar Ju, St. Petra oesta 83, ali na stojnici v Šolskem drevoredu. — Razpošilja se od 10 kg naprej. 819 s—i Nudim brezobvezno Ciril ■ Metodove vžigalice ' „drava» -vžigalice"1 družba sv. Cirila in Metoda. Zalog« pri 1». P«rd»iro t Llublltnl. Pri posameznih zabojih škatljica E 1*06 od skladišča Ljubljana. Engiosisti imajo primeren popust. J. Perdan, LJubljana. 811 2-1 Takoj se sprejme nadglednica v kartonaži (Kartonnagen VVerkmeisterin). Rožankovski, Zagreb, Savska cesta št 27. 812 2-1 Takoj se sprejme izprašan kurjač CKesselbeizer]. Rožankovski, Zagreb, Savska cesta št 27. Kncnitll Izurjen strojeplsee, U6e UUi)|IUU| za popoldan posla ▼ kaki pisarni ali kaj drugega primernega, tudi vzame na dom pismena dela za pisalni stroj. Cenjene ponudbe pod „ Vesten" na upravo «Jntra». 791 2—1 BMi pomočnik se sprejme. Dober zaslužek. Henrik Slehernik, brivec, Bet je 30, Trbovlje Priporočamo domače tvrdke: | Mali trgi ivski in obrtni os lasiiik. [ izhaja poljubno. | Vsaka objava 4 K. ■ Skladltta i Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. 20 Derenda Fran, konfekcija, raanufs!;-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Fini slonokoščeni izdelki. M. Bartel. Gledališka ulica 7/m, Ljubljana, lo-l Puškarji: Kaiser F. K., Šelenburgova ul. 6. Takoj se sprejme kartonažni prikrajač (Kartonnagen-Zusohneidep). 810 2—1 Rožankovski, Zagreb, Savska cesta št 27. Pravkar je izšel ponatis znamenitega „Jutrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Heller, Prigode gospoda Collina. Cena 15 K, po poiti 2 K več. Naroča sc pri npravništvo .Jutra", Ljubljana, Sodoo ulica 6. Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige i Anatale Pranoe-DebelJak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po poiti pripor. 2 K 40 v reč. DostojevskiJ-Levstik: Besi. Roman v IV. delili. Broš. 36 K, rez. 50 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več. Gonooart-PastušklB: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 K, vez. 16 K po pošti 1 K 80 v več. Gervantes-Sorli: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Shakespeare-Zupandld: Sen kresne noči. Broš. 22 K, rez. 28 K, po pošti 1 K 80 v reč. Ante Debel Jak: Solncein aence. Broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti 1 E 80 v reč. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, po pošti 2 K 60 r reč. Josipa Jurdlda zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil ilr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po pošti 3 K več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 2 K 6U r reč. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadrnga v Ljubljani, Sodna, ulica, 6. ee 44 ■san 797 2—2 8 8 Motorino (nafto) Strojno olle „Regal" O. Olje za cilindre (valvolin) Konsistentno mast (ioltoi izborite kakovosti, po nizki ceni, ima v komisiji CENTRALNA BANKA BEOGRAD, Kralja Milana ul. 4. Telefon 100. Telefon 100. ■■■a sa I «1 II li Si aa 11 Zahtevajte prospekt! Glavno zastopstvo: \ THE REK C9 I razmnoževalni apapat Ljublj3H8c 526 10-10 pisalni stroj