^ - ^* * ■ » — - _ I it i ueiiirne. piacam t ptjtjoviiii. Leto LXVH1~ št« 119 Ljubljana, Cena •zhćija rsaic dm popoldne, lzvzemfii nedelje in praznike. — lnaeraa do 30 petit rrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vnt a Din 3,-, večji inseratt peUt rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 3122, 3123. 3124, 3125 tn 3126 PODUNAVSKI PAKT V ZRAKU Zaradi sredozemskega pakta in dardanelskega vprašanja najbrže letos še ne bo mogoče skleniti podonavskega pakta Ženeva, 25, maja. r. Razgovori o podunavski konferenci, ki H se imela sestati v Rimu in o nameravanem podonavskem pakta so se doslej iz raznih razlogov zavlačevali. Predvsem so Francija in države Male antante zahtevale, da se najprvo reši vprašanje vzhodnega varnostnega pakta, ki je bil prvi na dnevnem redu. Na dragi strani so se pojavile za Italijo, ki je na konferenci v Stresi prevzela nalogo, da uvede predhodna pogajanja z vsemi zainteresiranimi državami, težkoče v zvezi z abesin-skim sporom, ki so Italijo tako zelo obremenili, da so stopili razgovori o po-dunavskem paktu docela v ozadje. Zaradi nevarnosti oboroženega konflikta z A besi ni jo se je morala italijanska diplomacija posvetiti izključno temu vprašanju. Pozneje se .je čakalo na napovedani govor nemškega kancelar ja Hitlerja, ker s» vsi mislili, da bo Hitler v tem svojem govoru zavzel jasno stališče tudi glede podunavskega pakta. Šele v zadnjih dneh se je položaj nekoliko razčistil. Podpis francosko-ruskega m pozneje nisko-českoslovaškega pakta, Lavalov poset v Varšavi in Moskvi, govor Hitlerja, sestanek dr. Bene-ša z avstrijskim zunanjim ministrom Berger-Wa]deneggom in naposled mirnejše presojanje italijansko-abesinske-ga spora, vse to je ustvarilo nekoliko boljše razpoloženje na vseh straneh. Francoska vlada je bolj ko kdaj poprej odločena uresničiti idejo podunavskega pakta, a tudi Nemčija v načelu ne nasprotuje. Italija pa toliko bolj želi čimprejšnjo sklenitev podunavskega pakta, ker se boji nevarnosti narodnosociali-stirnega puča v Avstriji. Kljub vsem tem težkočam, Id so se pojavljale z vseh strani, dobiva načrt za sklicanje podunavske konference vedno bolj konkretne oblike. Glavna Pred padcem Flandina? Velik odpor v parlamentarnih krogih proti zahtevanim pooblastilom vlade — Odločitev bo v sredo — Herriot ali La val naslednik Flandina Pariz, 25. maja. TE. če ne varajo vsi znaki, je vlada g. Flandina pred padcem. Notranjepolitični položaj se je namreč zadnje dni znatno izpremenil. Sklep vlade, da takoj po sestanku parlamenta v torek zahteva dalekosežna pooblastila kakor je to storil Poincare leta 192G., je naletel v mnogih parlamentarnih krogih na velik odpor. Mini-strslri predsednik Flandin namerava obenem z zahtevanimi izrednimi pooblastili staviti vprašanje zaupnice. Debata o tem se bo pričela v torek in bo trajala najbrže celo noč, tako da bo prišlo do odločitve v sredo dopoldne. Vprašanje pa je, ali bo vlada dobila v zbornici zadostno večino. Mnenja o tem so zelo deljena in mnogi parlamentarni krogi tako na desnici kakor na levici smatrajo, da je padec Flandinove vhi-de neizbežen. Predsednik finančnega odbora Malvv je izrazil svoje obžalovanje nad tem. da vlada noče rednim potom izvesti potrebne sanacije, marveč hoče to doseči s posebnimi in izredno dalekosežnim! pooblastili. Na desnici se ze se— daj napoveduje odločen odpor proti za- htevanim pooblastilom. Docela negotovo je stališče, ki ga bodo zavzeli socialni demokrati. V njihovih vrstah razpravljajo že o sestavi nove vlade. Kot naj-resnejši kandidat za bodočega ministrskega predsednika se napoveduje Eduard Herriot, Id pa kaže kaj malo veselja prevzeti v sedanjih težkih časih in spričo finančnih težav, ki so na dnevnem redu, odgovornost za \ odstvo državne politike. Zunanji minister La-val, ki prihaja v drugi vrsti v poštev za predsednika vlade, prav tako ni voljan zapustiti zunanje politike, v kateri je baš v zadnjem času dosegel tako lepe uspehe. Taktika delnice gre oči vidno za tem, da bi vrgli Flandinovo vlado in spravili na krmilo levičarsko vlado, ki bi morala pozneje nositi krivdo in odgovornost za vse usodne dogodke, ki jih pričakujejo. Vesti o padcu Flandinove vlade potrjujejo tudi vesti, da se je zdravstveno stanje Flandina ponovno tako poslabšalo, da bo potrebna nova operacija. Spričo tega bi moral Flandin odstopiti že iz zdravstvenih razlogov. Izvoljeni poslanci Narodna skupščina bo štela 370 poslancev, od teh 303 Je vtiče ve in 67 Mačkove liste Beograd, 25. maja. p. Glavni volilni odbor je včeraj definitivno končal svoje delo na pregledovanju volil, materiala in razdelil mandate na podlagi ugotovljenih volil, rezultatov na listi gg. Jevtića in dr. Mačka, ki sta edini med vsemi štirimi državnimi kandidatnimi listami dosegli po volilnem zakonu določeno število 50.000 glasov. Na podlagi ugotovitev volilnih rezultatov je glavni odbor v skladu z določbami volilnega zakona dodelil listi g. Jevtića 303. listi dr. Mačka pa 67 mandatov. Po banovinah so razdeljeni takole: banovina Jevtić Maček skupaj dravska 27 2 29 savska 48 27 75 primorsk 14 10 24 vrbaska 17 8 25 drinska 34 5 39 -etska 30 3 33 dunavs^;. 44 8 52 moravska 39 2 41 vardarska 44 1 45 Beograd 5 — 5 nosilca list 302 1 66 1 368 9 skupaj 303 67 370 V naslednjem objavljamo še imena izvoljenih poslancev iz ostalih banovin, in sicer: Vrbaska banovina Na listj g. Jevtića: srez Gradsko: Dušan Subofcić, proti iz Bosanske Gradnike, srez G-račanički: Must. Mulalić. občinski tajndk iz Livna, sraz Pinjedor: Živ- . ko Daniiović, svečenik iz Loibijt, srez I TesMć: Sima Kostni, ini. Vru&ice, srez Banjahika-mesto: dr. Todor LazareviC*. odvetnik v Banjahiki, srez Banjaluka oko. ca: Dušan Miloševič, predsednik ob čint rvskavica, srez Derventa: Lazar Cr-!jić trgovec iz Dervente. strez Prnjavor: Jovfcj J« Vi. nović, prota iz Prnjavora, srez Kotor: Maksim Tesić, kmet iz L»ij>cvea. srez Dobo j: Jovan G-rujić, trgovec v Dobo j«, orei Kljul: Milan Mljić. ^osestnčk v KLjuču. srez G:a_bovo. Milan Arežina. trgovec v Grabovu, srez M rkon jć-grari Stiima Bmdrimlir, upokojenec iz Mrkonjjć-^rada, srez Jajce: S:ma Ma-;nnac. teža K 7. Strelce srez Sanski: da* Branko M"i-IJTiš, šef kabineta predsednika senata, srez srez Krupa: Boško Zeljković. trgovec iz Bosanske Krupe, srez Petrovac: dr. Vasa Jovanovič, odvetnik in bivš; minister Na listi dr. Mačka: srez Gradačac: Mata MIkic, težak iz Hflfiča, srez Dvor: Mjč-n Pribičevič, polkovnik v pokoju 52 Velike Reke. srez Novljarski: dr. Nikola ^•metojevič. zdravnik iz Bosanskega Novega, srez Dubica- da* Branko čubrilo v;c. zdraviti k iz Banjaluke, srez Maglaj ski; Osman Mutarbašić. učitelj v pokoju in »rez Doboj: Jovan Bmjnć. seljak '2 Doboja. srez Oazanj: Murija Pozderae posestnik v Cazinu, srez Bihać: Abd"ulah [briinlnipašič. posestnik v Bihaću in sa*e7 Gairočki: Luka Abram-ović poljedelec v Mlini^ra Dunavska banovina Srez apatinaki: dr Mihajlo Kačper zdravnik iz Prigrovice; srez batinski: Mi-lorad Veselinović, podžupan v pokoju iz Sombora; sree dardjanski: 7 oca Kasan in. odvetnik iz Darda. srez odžački: Oto Gavrilović, bivši narodni poslanec iz Le- tezkoča ara sklenitev podunavskega pakta Hi več v madžarskih re\Tzionlst1čnih zahtevah in zahtevah po poiiovni oborožitvi razo roženih držav, marveč v tem, da glavne zainteresirane države zahtevajo sedaj predhodno sklenitev sredozemskega pakta, ki naj bi definitivno likvidiral tudi dardanelsko vprašanje. Pri tem pa se pojavljajo velike težave zaradi odpora nekaterih velesil, ki vidijo v tem ogrožanje svojih lastnih interesom. Zaradi tega je treba kljub dobri volji. Id jo je opažati v Ženevi, računati s tem, da se bo sklicanje podonavske konference, ki bi se imela prvotno sestati v začetku junija v Rimu, znova zavleklo. V francoskih krogih zatrjujejo, da .je sredozemski kompleks, Id hi ga bilo treba rešiti z zahtevanim paktom, tako zamotan, da je sploh vprašanje, ali se bo podunavska konferenca mogla sestati še v teku letošnjega leta. grada; srez somborski: dr. K os ta Popo-vić, odvetnik iz Sombora; srez kulski: dr. Štefan Kraft, bivši narodni poslanec iz Novega Sada; srez palanački: Miloje Mar-čikič, duhovnik iz Stare Palanke; srez to-polski. dr. Gavro Santo, zdravnik iz Sabo tiče; srez novosadski: dr. Brana Niko-lič, javni beležnik iz Novega Sada; srez starobečejski: Stevo Kačanski, posestnik iz Starega Bečeja; srez žabaljski: dr. Djgrdje Jovanovič, zdravnik iz čmruga; srez senški: dr. Srpko Vukanovič, zdravnik iz Beograda; 3rez titeljski: Jevrem Tomič, odvetnik iz Beograda; mesto Novi Sad: Stevan Ćirić, prosvetni minister iz Beograda; mesto Subotica: dr. Josip Vukovi ć-Ožido, kmetovalec iz Subotice; srez iločki: Duš n Fopovič, duhovnik iz Starega Bečeja; srez iriski; dr. Nikola Soja, odvetnik iz Doka; srez mi travi ski: Brana Tomič, trgovec iz Sremske Mitrovice; srez rumski: Vojislav Janjič, minister v p. iz Beograda; srez staropazovski: Stevan ĆM-rič, minister prosvete iz Beograda; srez šidski: živan Kuvežević, kmet iz Jesače; srez zemunski: dr. Svetislav Popovič, minister za sume in rade v Beogradu; srez velik ^bečkerečki: Dimitrije VUjič, prometni minister iz Beograda; srez novobecej-ski: Milan Kovačević iz Baodre; srez novo-kanjiški: Svetlslav Stankovič, minister v pokoju :z Obiličeva; srez velikokikirdski: dr. Mirko Kostič, bivši vseučiliški profesor iz Beograda; srez Jasa Tomič, dr. Vojislav Došen, odvetnik iz Petrovca; srez kovačički: dr. Dušan Boškovič, odvetnik iz Pančeva; srez pančevsM: dr. DuSan Boškovič. odvetnik iz Pančeva; srez ali bunarski: dr. Aleksander Butorka, posestnik iz Vršca; srez Belacrkva: Dragomir Sto-janovič, novinar iz Beograda; srez vrsač-ki: J oca Gligorijevič, industrijec iz Vrsca; srez kovinski: Zlatko Nikolič, lekarnar iz Kovina; srez porečki; Velimir Acimovič, upokojenec iz Beograda; srez jasenički: Dragoljub Ivanovič, kmet iz Bašena; srez golubarski: Milovan Lazarevič, zdravnik iz Lazarevca; srez kosmajski; Velimir Miljanovič. župan; srez priboljski: Milivo-je Peric, odvetnik iz Smedereva; srez mla-denovački: Milan Badja, bančni uradnik iz Mladenovca; srez požarevački; Branko Golenič, industrijec iz Požarevca; srez ramski: Vojisla. Djordjevič, upravnik zveze srbskih zemljoradniških zadrug iz Beograda; srez račanski: Milan Vukovič, član glavne kontrole iz Beograda; srez posavski: Radovan Nikolič, kmet iz Draževca; srez kragu je vaški: Milovan Nikolič, odvetnik iz Kragiijevca; srez gnižanski: dr. Dragotin Kojič. minister pravde iz Beograda; srez lepenački: L. Božič, kmet iz Mladenovca; srez oraški; Ilija Mihajlovič, trgovec iz Arandljelovca; srez oplenački: Aleksa Lazarevič. odvetnik iz Topole; srez takovski: Petar Povrzanović. župan iz Ka-limariča; srez kačerski: Djordje Jevtič, kmet iz Sutača; srez oraški: živojin Arandjelović državni svetnik iz Beograda; srez navski: Jovan Slavkovič, odvetnik iz Beograda. Na listi g. Bogoljuba Jevtića je izvoljenih 44 poslancev, na listi dr. Vladimira Mačka 8 Vardarska banovina Srez donjepolovski: btojadin Dimitrije-vič, knjigarnar iz Tetova: srez gračanički: dr. Milan GlaviriC. svetnik prosvetnega ministrstva iz Beograda: srez gornjepološki: Ugrtn Joksimovič. trgovec iz Gostivara; srez gorski: Maric Pelivanovič. trgovec iz Rengrada; srez kačanički: Zainel be2 Tbra-him Stratimir. rentnik iz Skopi ja. srez pčinski: Miloje Lukarevič, trgovec iz Beograda: srez milanski: Zivojin Popovič šolski nadzornik iz Gnilan: srez kri-vopalana-ški: Stojan Stošič. kmet iz Straževca; srez iablanaški: Milan Perovič, kmet iz Kloko-ćan; srez vlasotinski: Dušan Miloševič, lekarnar iz Vlasotincev: srez kruševački: •\nm Popovič. inž. iz Skopi ja: srez bosilj-gradski: 2ivadin Rafajlovič, min. v p. iz Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b. — NOVO MESTO, Ivjubdjanaka c telefon' st. 26. — CELJE: celtako uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101- Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351. Leskov ca; srez ohridski: Miloje Blaži č, okrožni načelnik v p. iz Ohrida; srez kucv-ski: Gavra Trpkovič, rentnik iz Beograda; srez prespanski: dr. Mihajlo Popovi j. zdravnik iz Bitolja; srez struški: F. Krst i č. duhovnik iz Pod gorice: srez porečki: Danilo Djurovič, podjetnik iz Slatine, srez mo- rihovski: Svetozar Tasič, vpokojenec iz Bi-tolja; srez skopski: dr. Dragotin Jankovič, kmetijski minister iz Beograda; mesto Skc^»lje: dr. Dragotin Jankovi č. kmetijski minister iz Beograda; srez veleški: Todor žavkovičv bivši župan iz Skoplja: srez stru miški: dr. Jordan Acimovič. zdravnik iz Strumice; srez štipski: Mihajlo Kalima.i-jevič, bivši narodni poslanec iz Stipa; srez kavadarski: Ignjat Stepanovič, državni svetnik v pokoju; srez negotinski: Dušan Perovič, vpokojenec iz Kava dara; srez ovčjepoljska: Tanasije EMmič, polkovnik v p. iz Kavadara; srez radoviški: dr. Čeda Ni-kitovič, glavni tajnik obrtne zbornice iz Skoplja; srez galički: Branislav Todorovič, upravnik selekcijske postaje; srez nerodin-ski: Obren Savič. kmet iz Starega sela; srez šarplaninski: Ljubo Paternogič, trgovec iz Prizrena; srez podgorski: Ramadan Rama-danovič, kmet; srez žegligovski: Radimir Stojilkovič, iaidustrijec iz Beograda; srez kratovski: Stevan Simič, ravnatelj gimnazije v p. iz Skoplja: srez masurički: Mihajlo Djurovič, inšpektor iz Jelasinca; srez košanički: Miladin Veličkovic, knjigarnar iz Vladičinhana; srez leskovaški: Todor To-miči. odvetnik iz Leskovca; srez debarski: Radislav Dimič. industrijec iz Beograda; srez bitoljski: Peter Krasojevič, ravnatelj gimnazije iz Trnovega; srez prilepski: Va-sflje Trbič, vpokojenec iz Prilepa; srez kruševski: Dušan Antonijevič. bivši nar. posl. iz Kruševa; srez carevoselski: Jovan Nenadovič, podpolkovnik v p. iz Beograda: srez maleški: Barjan Arnautovič, učitelj mešč. šole v p. iz Val jeva; srez djevdjelski: Dimitrije BeširoviČ, trgovec iz Djevdjelije; srez dojranski: Ra drvo je Nanovič, učitelj iz Valandovega: sTez kočanski: Mita Dimi-rrijevič, brrSi nar. posl. iz Beograda. Na listi Jevtiča je izvoljenih 44 poslancev, na listi dr. Vladimir ja Mačka 1. Moravska banovina Srez mlavski: dr. Dragoljub Jevremovič, zdravnik iz Beograda: srez paračinski: Ve-Kmir Popovič, notranji minister iz Beograda: srez horooljski: Mirko Uroševič, vpokojenec iz Beograda; srez zviški: Desi mir Jankovič, trgovec iz Beograda; srez goluba čki: Niko Lazarevič, arhimandrid; srez despotovački: Cedomir Mirič, bivši nar. posl. iz Jelove; srez temnički: Kosta Dimi-trijevič, kavernar; srez resavski: Djordje Petkovič. odvetnik iz Čuprije: srez ravanič-Irf: dr. Popovič. zdravnik iz Ćuprije; srez porečki: Dimitrije Mirkovič, trgovec iz Beograda; srez delički: Života Jevtič. kmet iz L uža na: srez negotinski: Dragiša Stojadi-novič, načelnik notranjega ministrstva; srez zaglavski: Ljubomir Vožinovič, industrijec iz Knjaževca; srez boljevački: dr. Aleksander Miolič. minister v pok. iz Beograda; srez poraški: Liubomir Gajič, trgovec iz Donjega Milanovoa: srez brzopalanški: Vladimir Kuzmanovič, upokojenec iz Beograda: srez ključki: dr. Lerica Damjanovič, zdravnik iz Ključa: srez zaječarski: Todor Todo^ovič. poljedelec iz Velikega Izvora; srez krunski: Borivoje Antič, učitelj iz Sai-ca; srez timoški: Milan Lazarevič, poljedelec iz Vrbice; srez dobriški: Mihajlo Laše-vič, odvetnik iz Prokuplja; srez kopaonički: Cvetko Jelačič, industrijec iz Brusa; srez lapski: Radivoje Miloševič. gospodarstvenik iz Guštanja: srez ražanjski: Mihailo Krstić, odvetnik iz Ražnja: srez župski: dr. Dobrivoje Popovič, minister v pok. is Beograda; srez rasinski: Bogoljub Kneienrič. odvetnik iz rvragujevca; srez prokupski: Dobrivoje Stojkovič, glavni ravnatej PABa i/ Beograda; srez trstiški: dr. Miloš Rcčkovič, odvetnik iz Vrniačke banje; srez žički: Peter Bogavac, trgovec rz Kraljeva; srez tu- čitmski: Sarič Bobrovi č. župan iz Melani-ca; srez kostanjiški: Bogdan Petrovič, vpokojenec iz Kuršmlije: srez niski: Dragaš Overkovič. župan Niša; Niš mesto: Dragaš Gvetkovič, župan Ntš«: srez švrlugarski: Milan Golubovič, trqovcc \r. ^vrljuge: srez aleksinski: ljubomir .lovanovič. profesor v pok. rz Beograda; srez banjski: Dragomir Milovanovič, novinar iz Beograda; srez lu/-nički: Aleksander Stankovič, učitelj iz Ba bušnice; srez nišavski: dr. Dragoljub Jova novic, odvetnik iz Beograda: srez caribrod-ski: dr. Utoš Sajič, apronoro iz Beograda, srez moravski: Borislav Živadirvovič tz Prea-nega Polja; srez belopalan^kt: Jovo Aran djelovič, duhovnik iz Spaja. V moravski banovini je na listi Jevtiča izvoljenih 3^ poslancev, na Hsti dr. Mačka pa 2 poslanca. Zobni kamen škoduje! KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Rudnik v plamenih Varšava, 25. maja. TR. V enem največjih poljskih rudnikov v SJe*kem radarskem obrnočju je včeraj nastal požar, ki je v kratkem času zajel ves radnik. Iz neznanih vzrokov 8e je vnel v glavnem radniku nameščeni transformator. 300 rudarjev se je v zadnjem hipu rešilo, večje število pa jih je ostalo v rudniku in jih ne morejo rešiti. ooved Dunajska opoldanska vremenska napoved za ne<*eljo: Zelo oMačino, na*sirjenje k nevihtam, vetrovno. Sorzna poročita. INOZEMSKE BORZE turih: Beograd 7.02, Parfz 20.98, London 15.38, New York 309.625, Bruselj "S&oO, Milan 25.50, Madrid 42.225, Amsterdam 209, Berlin 124.60, Dunaj 56, Praga 12.875, Varšava 58.25, Bukarešta 3.05. Sporazum med »talilo in Abesiniio Po celodnevnih pogajanjih je bil davi ob Z. i sporazum za mirno poravnavo konflikta Ženeva, 25. maja. z. Po celodnevnih napornih in vztrajnih pogajanjih in posredovanjih je bil nocoj naposled dosežen kompromisni sporazum v italijan-sko-abesinskem sporu. Angleški delegat Eden, ki je prevzel vlogo posredovalca, je ob 9. zvečer sestavil po celodnevnih pogajanjih z abesinskim in italijanskim delegatom kompromisni predlog, ki je bil nato brzojavno sporočen Mu^soUniju. MnssoKni je ob 10. ponoči poslal svoj odgovor. V glavnem je pristal na predlagani kompromis, le v nekaterih točkah je predlagaj manjše izpremem-be, na katere je abesinski delegat po kratkem posveta pristal. Ob 11. ponoči je bila sklicana seja sveta Društva narodov, na kateri je najprvo Eden podal svoje poročilo o doseženem sporazumu in nato preči tal predlog resolucije, ki jo je svet Društva narodov soglasno osvojil. Sporazum določa, da se Italija in Abe- | sinija ponovno okleneta v celoti člena 5. itafijansko-abesinske pogodbe iz leta 1928, ki govori o arbitraži in izključuje oborožen konflikt. S tem je nevarnost vojne med Italijo in A belini jo odstranjena. V drugem delu določa sporazum rok, v katerem se mora sestati razsodišče in izdati svoje sklepe. Za primer, da razsodišče ne bi moglo doseči sporazuma, se bo svet Društva narodov ponovno bavi! s tem sporom na svojem jesenskem zasedanju. Fo sprejetju tega sporazuma se je Laval zahvali) italijanski m ahesh«lri vladi za njuno pomirljivo zadržanje, U je preprečilo težko krizo Društva narodov. Zastopnika Italije in Abestaije pa sta se zahvalila Edenu m Lavam za njuno uspešno posredovanje. Ob 2. zjutraj je bOa seja končana. Fo seji so zbrani delegati posebno čestitali Edenu, ker sodijo, da je dosega Strma 2L »CLOTEIfSKI IfARODc, dne 25. maja 19» Strv. 1 TO skrajno nizke cene! Prima športni suknjici po 91 Dir VELIKA IZBIRA oblek, Tranichouthov, pomparie, modnih hlač Ltd. — Res poceni kupite le pri PRESKERJU v Ljubljani, Sv. Petra cesta it« 14 Regulacija Ljubljanice Zadnja etapa regulacijskih del razen na Ljubljanici pri cukrarni za Ljubljana, 25. maja-Regulacija Ljubljanice se zdi zopet aktoualnejsa meščanom zdaj, ko so zaćefa' z enakim zanimanjem kakor prejšnja leta proučevati delo v strugi. Ni čuda, če jih tako zanimajo regulacijska dela, saj so se meščani morali že od njega dni zanimati za slovito Ljubljanico in je vprašanje njene regulcije že tako staro, kakor Ljubljana. Poplave na Barju so bile normalen pojav in za greh bi veljak) posegati v naravni ter božji red. Ljudje, ki so trpeli zaradi novodnjd na Barju, in sicer predvsem meščani, saj je pred stoletji bilo tudi mesto pogosto pod vodo, so se tolažba samo s priz2nes!j:vosrjo višjih siL Vendar so se nekateri bavili že v 16. sto'ctju z načrti, kako bi osušili Barje, ki je bik) tedaj skoraj po tri četrtine leta pod vodo. Celo vladd ne smemo odreci dobre volje, saj je »nameravala* 1. 1534 začeti osuševati Barje. V ta namen sta tudi prišla v Ljubljano dva inženjerja iz Italije. Nasvetovala sta izkopati predor za odtok vode med Gradom in Gol ovc em. Vondar so bili čez 100 let z regulacijo baš tam, kjer jo je »začela« država v 16. stoletju. Bilo je več projektov od L 1653 naprej in ljudje so morali bita z njimi zadovoljni menda prav tako, kakor smo mi danes z raznimi, samimi velikopoteznimi načrti. V 17. stol. se je ponudila celo inozemska družba, da bi Barje brezpiačno osušila, samo 10 let hi ga ameda zato eksploatirati. Seveda je ostalo lc pri načrtih. Jele 1. 1762 so se začela prva osuševalna dola na Barju. Administrator tobačne režije Zom je na svoje stroške izkopal jarek Curnovec, s čimer se je osušila velika površina Barja. Sele zdaj je bila imenovana z vladnimi dekretom strokovna komisija, ko so opazila Zornov uspeh, in sicer L 1770. Imenovana sta brla jezuita Lecchi in Gruber in ing. Liber. Gruber je predlagal gradnjo prekopa med Gradom ki Golovcem in poglobitev Ljubljaničine struge, ki še zdaj od vsa poglobljena. In leta 1772 so začeli kopati Gruberjev prekop, torej pred 163 leti. Gruberjev proračun za gradnjo prekopa so reducirali od S2.744 goldinarjev na 63-500 gld. ki Gruber se je pošteno uračunai, ker je bilo kopanje zelo težavno. Ko je bila skopana komaj tretjina, so znašali stroški že 139.372 gkL in narasli so tudi stroški za odkup zemljišč. Nevolja prebivalstva m oMasti se je obracaia čedalje bolj aa Gruberja, dokler ga niso ods-tavib, nakar je prevzel gradnjo podpolkovnik Struppi io jo tudi končal. Prokop bi se torej lahko imenoval tudi po Struppiju. Prekop je bil sve-čano otvorjen 25. XI. 1780. Ta kn a voda ita Barju se je poslej znižala za 70 cm. O nadaljnih delih so začeli sklepati šele po Napoleonovih vojnah 1. 1821 in v resnici so se dela lotili. V štirih letih so poglobiti nekoiiko Ljubljanici no strugo, naredi4d Kodehjev prekop m podrli več mlinov na Ljubljainrici, ki so zelo zadrze-vaH vodo, da je padla talna voda za 1.60 metra. Od L 1826—1838 je bilo tudi zgrajenih okrog 37 km cest na Barju, med njimi cesta Ljubljanica—Ig. L. 1857 so začeli poglabljati Ljubljanico in Gruber je v prekop; delo je bilo končano šele v 10 le- tih. Med tem časom so tudi zgradili kar-lovški most. L. 1877 je bil ustanovijen Glavni močvirski odbor, ki je dal izdelata L 1880 podroben načrt osuševalnih deL, a dela po tem načrtu so bila oddana šele 1. 190° tvrdki Gzeczow3czka in sin *a 3J78.495 K. V nacrtu je bila poglobitev obeh strug skori mesto in gradnja obrežnih zidov. Ko so strokovnjaka za obdelovanje Barja dokazali, da je obdelovanje mogoče samo, ako ima barjanska zemlja dovolj vlage, je bilo treba še računati z gradnjo zatvomic, ki bi naj regulirale vodo na pravilno višino, ki sicer na .28730 m absolutne višine nad morjem. Prispevni faktorji so bili: deželni odbor kranjski 12%, poljedelsko ministrstvo 45%, mešana občina 10% in Bar j ara 39% (na račun posojila deželnega odbora). Poglabljati so začeli najprej Gruberjev prekop in 1. 1912 je bilo delo končano, nakar so začeid graditi obrežne zidove v Ljubljanici. Po prvotnem načrtu ing. Podhagskega bi bdi obrežni zidovi povsem enostavni, toda Ljubijančani cenijo tudi lepoto ter je občinski svet sklenil L 1913, da je treba zidove zgraditi tudi po arhitektonskih vidikih, za kar bi naj nosila stroške občina, in sicer 400.000 K. Od te lepotne vneme meščana nimajo niti še zdaj nič posebnega. Vojna je vsa dela ustavila. Baje bi jih lahko nadaljevali ujetniki in bd bila zdaj Ljubljanica regulirana po dolgih stoletjih. Po vojni ni bilo sredstev za nadaljevanje del. Ljubljanica je tekla več let skozi mesto po tračnicah. Vendar je tempo življenja v 30. s tod otju tudi v Ljubljani nekoliko hitrejši ter se regulacija Ljubljanice vseeno ni zavlekla zopet za 100 let. Leta 1930 je vzela stvar v roke mestna občina, da so pa pogajanja, ki jih je začela voditi, dosegla uspeh, je predvsem njena zasluga, ker je privolila, da bo prispevala za nadaljnja dela namestu desetine tretjino, d oči m ostale stroške prevzamejo država m banovina (%) ter Barjand. L. 1931 je bil vstavljen v državni proračun prvi obrok za regulacijo Ljubljanice, 2,000.000 Din. Istega leta je gradbeno ministrstvo ustanovilo terensko tehnično sekcijo, ki mora za njo delno nositi stroške tudi ljubljanska občina. Prvo etapo del je prevzelo podjetje ing. Dukić I. 1931 za 5,579.477 Din. Naslednja dela je prevzelo podjetje »Slo-grad« L 1932 za 2,104.456 Din. Predlanskim je prevzela tretjo etapo del Ljubljanska gradbena družba. Proračun je znašal Din 3,0#?.347, podjetje je pa popustilo 22%. Za prihranek zaradi popusta so oddali še krajši odsek struge za poglabljanje in betoniranje. Lani je gradila terenska sekcija sama. ker zaradi zelo nizkih cen dela ni hotelo prevzeti nobeno podjetje, zlasti še, ker so imela vse, ki so gradila prejšnja leta, več ali manj slabe izkušnje. Kot znano, je prevzelo letošnja dela podjetje ing. Dufcić za 6,681314 Din. To je zadnja etapa regulacijskih del razen gradnje zapornice na Ljubljanici pri cukrarni. Kakor vidite, nam ne more nihče zameriti, če govorimo toliko o napredku v zvezi z regulacijo Ljubljanice, saj smo priče stoletnih del ter se radujemo, da se uresničujejo načrti, ki se niso mo^li uresničiti stoletja. Likvidacija obveznosti mestne občine Ljubi huu;. 25. maja. J>r. Jiodka Bobdojec je pripravili za zadnjo sejo mestnega sveta tudi prediog o sestavi in dole odbora za likvidacijo obveznosti in raonnov mestne občine Unb-tjanske, v katerem pravi me-.l drogom: Kakocr je za finančno goe>pom t*»l«vadišrii v Pilile rt iavno tombolo. Tombola Sokola 1B. aa bo vcifta dna X junija ob 15. uri na Kongresnem trgu. — Sokolsko društvo Jesenice priredi sve-tosavsko proslavo v veliki dvorana Sokolskoga doma v soboto, dna 25. t. m. ob 8. uri zvečer. Sodeluje godba in mktdinaki pevski zbor, razen tega je na sporedu recitacija in spominski govor. Po prošla vi je družabni večer pri pogrnjenih mizah. Vstopnine ni. Dolžnost članstva je, da se te proslave aeoesljivo udeleži. ZVOČNI KENO »SOKOLSKI DOM« ▼ Blski. — Telefon 53-87. L*ATJRI VOLPI, tenor milanske Seale, poje v filmu krasnih naravnih posnetkov, smeha in zabave PESEM SONCA Liliane Dieta, Osear Scabo V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. Predstave: v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri V nedeljo ob 11. uri dopoldne predvajamo za ceno I>in 1-50 film: DVE SEBOTI V torek: LJUBIM TE4 K plačevanju izredne davščine Ljubljana, 26. maja. Kraljevska banaka uprava dravske banovine razglaša; Zaradii pravilnega toJimačenja pravilnika o izredna davščin i dek>jemaicev dn gduižbodajalcev z dne 23. marca 1936 se pojasnjuje, da so sedaj zavezani plačevati 1% izredno davščino v »Bednostni skUadc vsi sdnžbodavci ne glede na to, koliko uelužbenskega davka plačujejo njihova uHluŽbenoi, tedaj tudi v onih primerih, v katerih so uslužbencu te davžoine oproščeni. Kraljevska banaka uprava dravske banova ne je izdaia o pobiranju izredne dav-ščjne de&ojemalcev in siužbdodavcev za bednostni skiad dravske banovine vsem davčnim upravam v dravski banovini toihe okrožnico: Po § 1 pravilnika o izredni davščini delojemalcev in siužbo-davcev z dne 23. marca 1033, Službeni Mst kos 31, morajo vsi shižbodavci na-mesjčencev in delavcev, zavezanih socialnem« zavarovanju in samostojne pokojninske ustanove plačevati v »Bednostni s&lad« 1 % od veeh kosmatih zasinžkov in mezd odnosno pokojnin, ne glede na višino usloižjbenskegra davka. Po lanskem pravilniku je bil davčni miniiniflim iz prvega odstavka tega $-a odločilen tndi za obveznost plačevanja 1 % po alužbodavc^h, sedaj pa morajo sJfužbodavca plačevati 1 % od kosmatih zasiužkov v vseh primerih, ako so njihova delojemaloi zavezani socialnemu zavarovanju. Novi pravilnik je pritegnil k prispevan.jfu v »Bednostni sklad« uud*i one služhodavce, ka so bili doslej oproščeni. Tnuradna okrožnica VTL No. 21220-1 z dne 9. oktobra 1034 je s dnem 1. aprila 1936 prenehala velo a ti in od tega dne dalje poslujte po gornjih navodilih. Zbornik slovenske Sotografije LJubljana, 25. maja. -A.glini Fotoklnb v Ljubljani, ki si je lani pridobil velik sloves z zanimivo mednarodno razstavo, pripravlja ljubiteljem fotografske umetnosti zopet prijetno presenečenje: v kratkem namreč izide zbornik slovenske fotografije, s katerim hoče opozoriti javnost na visok umetniški in tehnični nivo naše fotografije, na drugi strašni pa našim potomcem ohraniti nekatera pomembnejša dela. Slovenska fotografija se ponaša že po svojem početniku Ivanu Puharju (1814—1864) s skoraj stoletno tradicijo in si je s tem zagotovilo Častno mesto v zgodovini ene največjih pridobitev moderne dobe. Zbornik >Slovenska fotografija« 'je prvi sistematični poskus, da bi se rešila za bodočnost vsaj nekatera izrazitejša dela sodobnih slovenskih mojstrov in se prestavila svetu. Ta prva naša revija sodobne fotografske umetnosti izide v petih jezikih in obsegala bo 60 najlepših umetniđkih reprodukcij na najfinejšem papirju. Seveda^ je izdaja te Iciji^p združena z ogromnfnjj, strofiki, a kljub fenauL nj£ predraga^ .saj jo .lahko v sabsktftbciji naročite, za 8ofcin» Zbornik fcSloryenake fotografije« bo v ponos vsaki hiši in zato ga naročajte že zdaj na naslov Fotokluba v Ldubljani, postni predal 278. Opozarjamo, da bo knjiga v poznejSi prodaji mnogo dražja! obisk Sehfahronoa in aooioflfceea veta, -vae vstopnine, napitnine in takse ter za--»arovaaje proti neaapodi na 19.000 Din. Samo vožnja Lgoibl^an*—liunaj in obratno stane v m. raareda 900 Din, v U. razredni 506 Din. Prtjave prejema do 5. junija in Informacije ter prospekte daje »Puitmik« v Ljubljani za nc bori eni kom. Ne zamudite ugodne prilika ogledati m poceni glavno mesto avalrdjske republike! S posebnim vlakom na Dunaj Sredfi junija priredi »Pntnik« zanimivo in ceneno potovanje na Dunaj. Udeleženci, ki si morajo šele nabaviti potne liste, imajo to ugodnost, da jam za ta izlet ni treba predfložiti potrdila o plačanih davkih. Oldhod iz LJubljane glavni kolodvor bo v soboto dne 15. junija z brzovlakom ob 0.24. Na Dunaj (Wien Siid) se pripeljejo izletniki v soboto zjutraj, nato je prevoz v hotele. Po zajtrku ogled znamenitosti Dunaja pod strokovnim vodstvom, zvečer pa obisk znanega Grinziga, Pratra ali pa raznih dunajskih varijete je v. V nedeljo dopoldne nadaljevanje ogleda mesta !n popoldne obisk Schonbimnna ter zoološkega vrta. V ponedeljek prosto. V kolikor se bodo izletnik.: prijavili, bo izlet na Koblenz, v Baden, Klosterneoiburg, na Rax itd Bovratek z Dunaja v torek 18. junija ob 8.16. Med potjo s ustavijo Izletniki na Semcmeringu, kjer bo kosilo v hotelu Panhaus. V Ljubljano prihod ob 21.50. Cene za ta izlet so zelo nizke, da se tudi sarsim slojem omogoči obisk zanimivega Dunaja, kjer se vrže ta čas razne glasbene in druge prireditve. Cena izleta je v IK. razred-u 9S0 Din, v II. razredu 1080 Din V tej ceni je všteta železniška vožnja Ljubljana — Dunaj in nazaj, prerana, prenočišče, ogled znamenitosti Dunaja pod strokovnim vodstvom, Ptuj kralju mučeniku Ptni 24. maja. Odbor za postavitev spomenika b&ago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. v PttDjJu je imel ond dan v mestni posvetovalnici 6ejo širšega odtoora pod predsedstvom mestnega predsednika g. Jeršeta, ki je uvodoma poročal o dosedanjem dedovanju odbora. Odbor je odposlal že okoM 100 dopisov za prostovoljne prispevke aa postavitev apomenika ter že tsis3fcavitr. ne bU v korist vseanti erezn. Odbor je sato Sklen-il, da prvotni naftnt o postavitvi kulturnega doma v Ptuju opusti ter pokrene akcijo za veMko koristnejše namene e tem, da se uporabijo vsi prdspevkfl aa postavitev doma za pobijanje tuberkuloze, kar naj bo v+den faa trajen spomenik našenuu blago pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Tak dom bo koristen vsemu srezu, saj se bodo ttodi prispevki eftekah is vsega sreza. V domu za tuberkulozne pa bodo našli prav veti jetični zavetišče, saj je znano, da je tuberkuloza tus»an. Jutri: Nedelja, maja, katolii\nii: Filip, Dragica. DANAŠNJE PR1HKD1TVE Kino Matiea: Draga neumna mami«*a. Kino Ideal: Ljubezen je treba razumeti. Kino Dvor: Caričine violice. ZKD: i-Zlata Katarina« ob 14.15 v Matici. Kino Šiška/ Pečeni soinca. Krajevna protituherkulnzna liga, ustanovni občni zbor ob 19.80 v posvetovalniri na magistratu. PIURElDITVE V NHDBbJO Kino Matiea: Draga neumna mamica. Kino Ideal: Ljubezen jo treba razumeti. Kino Dvor: Caričine violice. ZKD; »Zlata Katarina* ob 11. dop. v Matici. Kino .Šiška: Pesem soinca. Glavna skupščina Jngo*lovenskega msj-sko športnega saveza ob 8. v beri dvorani Uniona. Jngoslovensko novinarsko ndraSenje, občni zbor ob M), nn magistratu. Lahko&ileiski reprezentativni dvoboj Beograd : Ljubljana oh KV na igrlfien ASK Primorca. DEŽURNE UBKAJLVE Danes in jutri: Bttkarčič, 9v. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Gartus, Moste, Zaloška cesta. Iz Maribora — Razvitje prapora PJS na dri. real. gimnaziji. Podmladek Jadranske straže na drž. real. gimnaziji v Mariboru bo slavil v nedeljo 3t). t m. lep praznik, ki bo izraz globoke ljubermi na>c mladine do sinjega Jadrana. Dopoldne ob 10. uri bo v veliki kazinski dvorani razvil svoj društveni prapor. Povdariti je treba izredno agilnost tega podmladka, ki bo prvi v Mariboru razvil svoj prapor. Svečanoet razvitja bo združena s prisrčno proslavo, na katero opozarjamo narodno zavedni Maribor. Uvodoma bo orkester P. J. pod vodstvom šestosolca R. Si koška zaavi*al slovensko slavnostno koračnico, nato pa Jadransko barkarolo. Sledil bo pozdrav predsednika P. J. S. Štefana Nabergoja, nakar bo opravil g. prof. J. Bagovič ceremoni-jemi del razvitja prapora. Kumovala bo ga. prof. Ernesta Neman ić. Ko bo poverjenik g. prof. Mirko Seunik predal prapor praporščaku, bo podmladkov orkester zasviral državno himno. Oficijelnemu delu prireditve bo sledila prisrčna akademija z raiznimi pevskimi ki glasbenimi točkami. Ne smemo prezreti pomena te slav nosti, ker bodo sodelovali samo dijaki in s tem dokazali svoj velik idealizem, ki še vsaj nekoliko popestri vsakdanjost realnega življenja. Zlasti pa opozarjamo na pevske točke, katere bo odpel mešani pevski zbor P. J. S. pod vodstvom talentiranega m mnogo obetajočega pevovodj« sedmošolca T. Neraliea, ki je svojo ■posebnost dokazal že na prireditvi Francoskega krožka. — Važno za vinogradnike Enodnevni tečaj za zatiranje škodSjivcov in bolezni vinske trte in za poletna dela v vinogradu se bo vršil v sredo 5. junija na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter I traja od 8. do 12. in od M. do 18. ure. — Proslava dečjega dne. Pod okriljem mariborske Ljudske univerze se bo vršiva v ponedeljek 27. t. m. ob 1B-30 zvečer v dvorani Ljudske univerze proslava dečjega dne. OdHčen mladinski zbor iz Rac bo zapel več modernih jugosiovenskih pesmi za siromašno deoo, kateri je proslava namenjena. — Nesreča pri drkularku Hasda nezgoda je včeraj doletela 19 letnega mnarja Ivana Zobra na Pobrežju. Ko je bfl zaposlen pri krožni žagi, jc tako nespretno ravnal, da so mu zobje odrezali palec desne roke. Vsled močnega krvavenja so ve-sevaki prepeljali poškodovanca v bolnico. — Gostovanje ljubljanske drame. Db konca toga meseca sprejema gledališka blagajna priglase za gostovanji ljubljanske drame, ki bosta v začetku meseca junija. Ljubljančani uprizore Lmbartonso komedijo »Matv.'ek se ženi« in BpUJMf tragikomedijo »Siromakovo jagnjec Rezervirajte mesta takoj, da bosta perdstavi zasigurarri! — Predavanje za rezervne artiljerijske častnike. Komanda mesta javlja, da bo aa vse rezervne artiljerijske častnike, stanujoče v Mariboru, obvezno * predavanje v prostorih bivšega kina »Apolo* 29. t m. od 20. do 21. ure. Artiljerijski rezervni častniki, ki bi bili zadržani, naj to pismeno sporoče neposredno komandantu mesta. Ve, kaj bo. Vo začetka predstave je samo še četrt ure. K blagajni pribiti gospod m zahteva zamenjavo vstopnic. — Ti sedeži so preveč zadaj. AH bi ne mogel dobiti sedežev bolj spredaj? — To žal ni več mogoče, se opravičuje blagajnik, vvrtopniee so še rasprodane. Toda če hočete potrpeti đo konca prvega dejanja, boste lahko sedefi Irjer bost* hote*. -tev. 11 g SLOVENSKI NARODc, dne 25. maja 1935 Nezaposleni ustanavljajo kuhinjo To misel 90 sprožili člani druživa »Delo in eksistenca44 Sifo»nmkega poverjeništva movo milo Zanesljivo, kot 2vest pomocnik,ucinkuje terpentin s svojo nesnago razkrajajočo močjo ir spojitvi z močno se penečim ALBUS- milom. ALBUS-terpentinovo milo je tedaj idealno, zanesljivo pralno sredstvo: ALBUS-milo s terpentinom. ALBUS-terpentinovo roilo,pere bolj hitro in belo in pri tem varčuje Vaše perila Ljnbljana, 25. marca. Žtivamo v času, ko je dobila beseda samopomoč posebno značilen pomen. Samopomoč je dandanee neke vrate socijalna politik«, neuradno organizirano soctijakno »krbstvo, ka se pojavlja pač tam, kjer ne morejo do živega oficijelno osnovnim socijalnim proba emom. Najbolj pereče socijalno vprašanje je vendar, kako ed naj p*vboii človek, prepmščen samemu sebi, brex dela, iaoočen ia družbe, vsaj skor-jioo bruna, da ne bo umri od lakote na ©ostri. Dobro vemo, kako ee je to vprašanje najbolj pogosto reševak) Ln se še rešuje: beračenje je bil izhod. In v tem primeru je bila potrebna samopomoč, kakor je v vpeh, kjer je sila največja, in sicer orpandadDane ©amopomoč. 3daj ne-saposleni ustanavljajo svojo kuhinjo, ki bo najbrž že v začetku junija odprta. Zamisel, da bd »i neaapoeleni ustanovili kuhinjo, je i*šla od nezaposlenih, čra-aor društva »Deko in eksistenca« «šen-9kega poverjeništva, Koiiko pretrpe nezaposlena zlastri pozimi, vedo se.mri najbolje. Ko eo mnogi v skrrajrvi edri prisiljeni iberaoatii po hišah »a ostanke hrane ter se poniževati kakor kakšna Lačna žival, eo pogosto v očeh marsikoga delomržnežii in trpe povrh ve*? svoje nesreče še &u-ševno. Kdor se lako vsaj nekoliko zarnri-sli v položaj nezapo&i enega, ka pozi mri siabo oblečen, brez stalnega bivališča tava po mestu lačen in obupan, bo pač lahko razmmel težnjo nezaposlenih po samopomoči. Toda kako s*i naj pomagajo ond, ki so pomoči: najbolj potrebni? Rrea organizacije seveda ne gre in najprej je treba rešiti vprašanje sredstev. Nezaposlenim se je zfcieia ustanovitev kuhinje mogoča tako, da bi ustanovile frmd, ki bd v njega plačevala med zaposlitvijo. Fond bi tvorile tki dri podpore javrwh nprav, do-brotnikov društva itd. Društvo ni bilo zadovoljno le z leprism načrtom, takoj so začeli razmišljati, kako bi dlan prej nresmdč>ili zamrieel. Težkoč je belo seveda nešteto. Kje dobiti lofcaJ za kuhinjo? In kako poskrbeti »a kn tri njo najpotrenejšo opremo? To pač niso lahka vprašanja. Toda vse je šlo precej po sreči. V bk>ku starih hiš ob Tvrševi cesti med Gajevo nJSoo in Pn bar j evo ulico, kjer namerava podjetje Dukič zgraditi v bKžnjri bodočnosti Še več velemestnih hiš, so dobi Hi dovođtf veMk prostor v bivšem skladiiščin, 20 m dolg in 9 m širok. Inž. Dukrič je prepustni prostor društvu brezplačno v uporabo, samo davek bo moralo plačevati saimo. Prostor sam na sebi pa na uporaben za Irohrindo brez adaptacije. S požrtvovalnostjo in vnemo eo društvene člani prijeli za delo sami in zbrali so gradivo. Dtnoštvo se je obrnrfio na banSko upravo m podporo, G. ban dr. D. Poe j V Bruselj na svetovno razstavo! Ljubljana, 23. maja. Čudno, da je pri nas tako malo zanimanja za Belgijo, Redko vidiš, da bi zanesla Slovenca pot v to lepo napredujočo državo, čeprav je nam blizu, politično morda celo bližja, kakor marsikatera druga država, kamor tako radi hodimo. Nekam od rok je nam Belgija in krivda bo večinoma na njeni strani. Drugi narodi porabijo vsako priliko, da opozore inozemstvo nase, tudi pri nas delajo za svoj tujski promet, za svoje znamenitosti in naravne lepote živahno propagando, Belgijci so pa menda preskromni, ali pa mislijo, da bi propaganda pri nas ne dosegla pravega uspeha. Šele zdaj, ko imajo v Bruslju veliko svetovno razstavo, se rudi pri nas večkrat sHši ime Belgija in gotovo bo rudi nekaj Slovencev videk) razstavo, ki po pravici obrača nase pozornost vsega sveta. Za bin kosti priredi naša Zveza za tujski promet z udobnim avtobusom izlet v Bruselj na svetovno razstavo, o kateri se je pri nas pisalo še zelo mak), ker pač še ni bilo nikogar, ki bi si jo bil ogledal, da bi nam lahko povedal, kaj vse je videl. Sicer je bilo objavljeno, da se sprejemajo prijave za ta izlet samo do danes, ker je pa še nekaj mest prostih, se lahko še prijavijo tisti, ki so čakali do zadnjega trenutka. Izlet bo že sam po sebi dovolj zanimiv, da bo odtehtal stroške v znesku 3685 Din, saj bodo izletniki videli Linz, Innsbruck, Bregenz, Zurich, Baden, BaseL Relfort, Nancv, Metz, Vesr-dun, Chalons. Rems, Mons, Liege, Aachen, K6ln, Koblenz Wiesbaden, iMainz, Frankfurt, Heidelberg, Stuttgart, Ulm, Augsburg, Munchen, Garmisch Patenkirchen in vmes še več drugih mest poleg Bruslja in svetovne razstave kot glavne privlačnosti. Izlet bo trajal 10 dni in izletniki bodo imeli plačano s tem zneskom vse, vožnjo, prehrano in prenočišče. Svetovna razstava v Bruslju obsega vse glavne proizvode, posebna pozornost je pa posvečena prometu, poročevalski službi, transportu, elektriki in radiu. Zelo bogat je kolonijalni oddelek, saj je Belgija izrazito kolonijama država. Krasno je že razstavišče z najmodernejšimi razstavnimi palačami, kjer vidiš vse. kar je nam prinesla v zadnjih letih moderna arhitektura. Centralni paviljon sredi velikih palač je visok 31 metrov m dolg 150 m. v slavnostni dvorani je 3.000 sedežev. Centralno razstavno poslopje zavzema 44.000 kvadratnih metrov površine. Na razstavišču je tudi stadion, kjer je prostora za blizu 100.000 gledalcev. CeKh 350.000.000 frankov, da so dobili na razpolago za umetnostno razstavo potrebna dela. Razstava nam nudi pregled čez vse delovanje in nehanje modernega človeka, tu vidimo napredek civilizacije na vseh poljih. Razstavišče obsega nad 140 ha. Nad 140 paviljonov tekmuje tu v originalnosti in krasoti. Zabavišče obsega nad 4 ha. Krasnemu zunanjemu licu razstavišča in razstav nih palač pa odgovarja rudi izredno bogata razstava, ki privablja vedno več gledalcev iz vseh delov sveta. Redke so prilike, ko lahko človek v tako kratkem času toliko vidi. Kdor lahko žrtvuje za izlet v Bruselj potrebne stroške, naj torej te prilike ne zamudil gleda z razumevanje na socijalne težnje društva ln ms je naklonili podporo, da so se začeid resoo prioravfjaitt na otvoritev kuhinje. Adaptacijska dela bodo kma&u končana. Vsa dela opravljajo dlani same, tod?, ooremo izdeDujeta nezaposlene mazarja. Za ustanovitev kuhinje se je tedl to-rk> zavzel poslanec dr. Fux, ko so ga prosili aa pomoč. Zato upajo, da ne bo več nobenih resnih ovrJr za otvoritev. Odpora menda tadd ne bo prt onih, ki so mfisHR, da bo nova kuhanja konkurenčno podjetje kuhinjam, to4 imajo tudi socžjahr! značaj. Ustroj Mobdnje nezaposlenih ee bistveno razlikuje od ureditve katerekoli javne kuhinje v LJubljani. Namen je pomagati nerzaposOeiiiin, predvsem onim. ki so pozami prepuščenti namiTr sebi. Zato bodo tudj nezaposleni dobivali brezplačno hrano. Bdfroi pogoj je, da so člani društva in da med zaposlitvijo prispevajo v fond določeni znesek. Razumljivo Je, da kuhinja ne more medtiti brezplačne hrane nezaposlenem vse leto, ker ima skromna sredstva, nego samo v nekem razmerje glede na ča* zaposlitve posameznika. Ako Je btiJ n. pr. todo zaposlen ar enem letu pol leta, ima v drugi polovici 3 mesece pravico do brezplačne hrane. V mnogih primerih je .delavec nezaposlen vse leto brez lastne krivde in Je pomoč*: netj-bo*j potreben, toda, kot rečeno, odločajo predvsem sredstva kuhanje. Nedvomno bo delovanje kuhinje zelo važno v soce-jaJnem pogledu in za flo mora njeno ustanovitev pozdraviti vsak, komor je pri srcu zboljšanje socijalnih razmer, kakor je pač treba podpiratJi vsa stremljenja ter prizadevanja v korist bedstfm in n ezasčn t enim. Osmmtek pravfilnfika nove kuhinje kaže, da bo kuhinja »-Dela in eksistence« socijalna ustanova, ka bo lahko le v korist splošnosni, zato tudd ne bo škodovala drugiim kohinjam. V nji bodo dobival! hrano le čland. Ako pa bd gledaM na novo kuhinjo tadl s stališča, da vsaka nova kuhinja poostri konkurenco, moramo tudi priznati, da je konkurenca potrebna, saj imajo od nje koristi konzumenti ta konkurenčni boj je nevaren samo nesposobnim. Toda ponovno moramo naglasiti, da ne gre za trgovsko konkurenco, temveč za konkurenco v socijalni h prizadevanjih. Ta konkurenca pa še dandanes ni posebno ostra in moramo vsako novo pobudo le pozdravljati. Računajo, da bodo lahko nndfiK hrano za 8 Din na dan. Da bo kfuhinja lahko z uspehom delovala, zavisi mnogo tu dri od razumevanja vseh onoh, ki lahko ođfh>čaJ*n v sooijato? poirbilrf. Prijave za izlet v Bruserj sprejema >Putnik< še danes in Jutri dopoldne. Kdor hi se kasneje priglasil, bo moral sam skrbeti za stanovanje. Ker je v Bruslju med svetovno razstavo težko dobiti stanovanje, Je v interesu vseh, ki še oklevajo s prijavo, da se takoj pri glase pri >Putniku«. 2 novi šolski zastavi Skofja Loka, 24. maja. Škofjeloška deška šola, katere kulturno in prosvetno poslanstvo sega v zgodovini tja do L 1627 nazaj — kot župnijske šole pa celo do 14. stoletja — se vneto pripravlja, da Sim lepše proslavi svoj dvojni praznik. Učiteljski zbor in mladina se pripravljata, da sprejmeta pod svoje varstvo dva nova prapora: Prvi bo namenjen deci, ki je vzljubila morje in se je včlanila pri Pomladku JS, druga zastava pa bo šolska, ker sedanja ni več za rabo. Najprej bo razvit prapor JS, ki je že prispel iz Ljubljane in je prav lično izdelan. Na državni trobojki je emblem JS, poleg tega pa napis: na eni strani >Cuvajmo naše morjec, na drugi >Deška Šola v Škof ji Lo-klc. Prapor bodo razvili slovesno 23. junija, ko. bo prirejen v škof ji Loki jadranski dan. Ta dan se bodo prodajale cvetlice, na posebni prireditvi v šoli bo pa med sporedom razvitje zastave in njena blagoslovitev. Šola pa pridno zbira prispevke za novo šolsko zastavo, ki bo razvita na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra, dne 9. septembra. Nova zastava bo izdelana iz težke trobarvne svile. Na eni strani bo slika slovanskih bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda in napisom »-Drž. deska šola kralja Aleksandra«, na drugi strani pa bo na rdečem polju državni grb, z napisom >Z vero v Boga za kralja in domovino«. Priprave so v rokah učiteljskega zbora. Dom mariborske JS v Bakru Maribor, 25. maja. Ponovno smo že poročali o domu Jadranske straže v Bakru, ki ga je zgradil Oblastni odbor JS v Mariboru. Ne bomo ponovno opisovali vzorno urejenega doma, ki bo služil za kolonije in ekskurzije, omenimo naj le, da bo slovesna blagoslovitev Mladinskega doma viteškega kralja Aleksandra v Bakru na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. jnnija. Prav gotovo bo to velika manifestacija za naš sinji Jadran, posebno pa se veseli tega svečanega praznika naea mladina, kateri je dom v Bakru v prvi vrsti namenjen. Ker se Oblastni odbor JS v Mariboru zaveda, kolikega pomena bo ta svečanost, katere se bodo gotovo udeležile velike množice članov JS. ki bodo izkoristile priliko in v najlepšem času pohitele vsaj za 4 dni na morje, je zagotovil poseben vlak ki bo vozil udeležence iz bivše mariborske oblasti. Poleg tega je zagotovljena polovična voznina in bodo potni srroŠki v Bakar in nazaj znašali le okrog 130 Din, tako da bo omogočena udeležba rudi manj preTnožnim. Odhod posebnega vlaka rz Maribora bo 38. junija popoldne. Ta vlak bo sprejemal udeležence na vsaki postaji I do Celja, naprej pa bo vozil kot brzovlak. Mariborski Oblastni odbor jte prosil maršala t dvora, da posije k slovesni otvoritvi doma, ki nosi ime našega blagopokojnoga kralja, dvornega zastopnika. Po-lg tega pa je povabil k otvoritvi doma v Bakru rodi izvršni odbor JS v Splitu in Oblastne odbore Ljubljana, Zagreb, Karlovac m Sušak, ki se bodo prav gotovo udeležili slovesnosti s svojimi društvenimi zastavami. V Bakar bo k otvoritvi pohitela tudi mariborska mornariška sekcija s svojo novo zastavo, ki bo dan pred otvoritvijo — na Vidov dan — slovesno razvita v Mariboru. Po otvoritvi dorna ae bodo 30. junija vršili iz Bakra kratki izleti po morju, bodisi na Krk ali pa na Sušak in Trsat Zato opozarjamo javnost, da ne prezre ugodne prilike in pohiti zadnje dni junija na naš sinji Jadran. Da bo dom JS v Bakru mogoče primerno urediti in nuditi naši mladini res ugodno bivanje na morju, se bo vršila v nedeljo 2. junija velika tombola Jadranske straže v Mariboru. Zato pozivamo zavedne Mariborčane, da podpro Jadransko stražo pri njeni človekoljubni in nacijo-nalno važni akciji. Čuvajmo nase morje! Skalaški dom ca Rožci Jesenice, 24. maja. Pomlad kriče. Kliče m vabi v svoje cvetoče naročje prebujajoče se naravo. Lepo je na skrbno obdelanih poljih, lepo v gozdu, a najlepše na planinah daleč od vsakdanjega ropota strojev in uličnega prometa med nepreglednimi poljanami planinskega cvetja. Kdo more biti tako zakrknjen, da se ne bi odzval klicu deviške lepote, kl ozdravlja dušo in nas napaja s pozabljen jem nad vsakdanjo skrbjo. Mnogo imamo okrevališč in planinskih postojank, a ena najlepših je ona, ki so jo lani zgradili jeseniški Skalaši na Rožci v Karavankah- Na robu gozda, sredi cvetočih poljan so si postavili lično kočo, ki je tako prikupna, da se posetnik počuti v njej prav domačega. Lepšega prostora za kočo bi si pač ne mogli izbirati, saj je od tu najlepši razgled na veličastno Triglavsko pogorje in po vsej dolini od Ljubljane tja gori do strmih Rateških Ponc Z jeseniške postaje je koča dosegljiva v dobrih dveh urah ter je za enodnevni izlet najprijetnejša izletu a točka za vsakogar. Koča je bila dograjena lani, svečana blagoslovitev pa bo jutri ob 11. ari dopoldne, tako da je od izletniškega vlaka mogoče vsem priti še pravočasno na Rožco. Sk a laška koča (1362 m) je izhodišče za daljše in krajše izlete v zapadni del naših Karavank kot na pr. na Babo. Kepo* Veliki Vrh, pa tudi na Golico, Kočno in Pusti rovt. Kdor želi preživeti nekaj prijetnih uric v lepem planinskem razpoloženju, naj pride jutri na Rožco k blagoslovitvi nove planinske postojanke. BEB2 Film Z. K. D. v prostorih »Elitnega kina Matice« Danes ob 14.15 popoldne, jutri ob 11. uri dopoldne češko filmsko veledelo ZLATA KATARINA Film po znani gled. veseloigri >TRMOGLAVA KATARINA< Ant. Nedošinska, Lida Baarova Vstopmna najnižja Din 3.50, 4.50. 5.50 in 6J50 HI Iz Trbovelj — Koncert trboveljskih Slavčkov. Naši Slavcku prirede po doltgem času zopet koncert za Trboveljčane. Kakor vedno in povsod doslej, bodo tudi s tem koncertom dosegli popokn uspeh, saj so koncerti naših malih pevčkov tudi v Trbovljah vedno dobro obiskani. Koncert bo v soboto 1. junija ob 20. mri v oakajšnjem So kolikem domu. — Znižane cene v oocfcnskera kopališča. Uprava občine Trbovlje je znižala cene v občinskem kopališču, ki sicer v kadeh od 6 na 3 Din in v prhalnicah cd 3 na 2 Din. Ta ukrep je gotovo ume sten, ker bo kopanje v kabinah omogočeno tudi revnejšim slojem. — Preložitev ceste pri spancu. Po dolgem iskanju sredstev se je te dno vendar enkrat začelo delo na preložitvi ceste mimo Španca do stare občinske hiše Ne glede na to, da bo s to preložitvijo in preu redi tv i jo znatno skrajšana cestna zveza Trbovlje — Gabereko, ker tudi odpade oster ovinek pri fiopnišcu ln klanec pri godnimi Zupan, bo našlo zapo-sddtev pri tem dete tudi precejšnje število brezposelnih. Delo bo financirala deloma občana, deloma ceetnri odbor, deloma pa banovine. — Regulacija struge potoka GJooutak. Izmed nameravanih javnih del ima občina poleg regulacije Trboveljsoice v na črta tudfi regulacijo nekaterih njenih pritokov, zlasti potoka G-lobušaka, u je rta-atri v spodnjem dete nad izlivom najno potreben regulacije. Ta mah potok naraste ob nalivih v deroč potok, ki v gor njem dera spodjeda cesto in povzroča plazovje, v spodnjem deta pa tufira tudi v objekte, ki stoje ob njegovi strog* Bdi no, kar je ugodno, da ob takih pri* kah temeljito osnaži strogo. — N« intervencijo zainteresiranih sbrank-mejasev ee je sestala včeraj popoldne v Globusa kn občftnsfca komisija z županom g. K3e novškom na čete. Po ogledu struge ln obrežnega terena je bfla komisija soglasnega mnenja, da je regulacija potoka nujno potrebna, treba bo so voda najti potrebna sredstva, ker za to regulacijo v proračune niso predvudena potrebna sredstva. Mejaši so mnenja, da naj bd se odložila druga manj nujna dela, regulacija struge dobu šaka pa takoj pričela, ker povzroča v poletnih mesecih nesnaga v strtrgti potoka neznosen sonerad. — Kaj bo z dostavo popoldanske poste v Trbovljah Ht Poročala snno že, da je nedavna preureditev postne odprave k ljobijanskim vlakom povzročila spttosno nevoljo med prebivalstvom .Sedaj smo pa doznaB, da se v bodoče od popoldanskega vlaka ob 16. uro sploh ne bo več dostavljala posta na dom v območju poste Trbovlje ŽL. č*adimo se, zakaj naeenkrat take izpremembe, ko je vendar prejšnji red prebivalstvu najbolj ugajal. Ali morda občina Trbovlje s svojima 14.000 pre-Mvadai ne zasinža, de bi se nvaževale njene želje, ko vendar to nri združeno s nobenimi novimi izdatki? Ali se de ne fttedi dovolj in da-ti trboveljski poŠti nista dovolj rentabilni ? Kakor v srednjem veku se prenaša pošta vsako jutro v vreči na rami 'z urada poste I do urada poste n, ker se prevoznik upira prevažati pošto večkrat kakor je v pogodbi določeno Iz same zavistd so pa prevozniki na KcdtaoijU gnaJfi vzklično ceno od prvotno določenih 24.000 na sedanjih »000 Din letno. Postna uprava b1 pa morala sama uvideti, da prevoznik za to ceno ne more prevažati poste tolikokrat, kakor zateva to interes prometa ln prebivalstva — dasiravno Mcritabor to ob licitaciji na hotel uvideti — ter zvišati v interesu brezibnnega poslovanja in ugieda postne uprave prevoznano na višnno, kri odgovarja število potrebnih voženj. — Vsekakor bo moralo tudi županstvo ukreniti vse potrebno, da se odprava rn dostava poste uredi zopet tako, kakor je bilo to pred uvedbo novega voznega reda. Iz Celja —c Jadranski dnevi. Krajevni odbor Jadranske straže v Celju bo priredil 1. in 2. junija »Jadranske dneve«. V soboto 1 junija zvečer bo v Mestnem gledaMšču akademija, na kateri bodo sodelovali mda dinsiki zbor mestnih sol pod vodstvom g. C. Preglja (nastopilo bo nad 200 otrok deloma samostojno, deloma z orkestrom), vdsjesolke celjski gimnazije pod vodstvom gdč. prof. Mrvoseve, moški zbor »Svobode« pod vodstvom g. Preglja In ansambl Dramatičnega društva. V nede-Ido 2. junija bo prva veslaška nagradna tekma na Savinji med kapucinskim mostom in brvjo, popoMine pa bo tombola na Dečkovem trgu. V zvezd s temri prireditvami bo razstavili v dvorand Celtfske mestne hranilnice svoja dela akad. slikar g. Stevan Bakovič iz SpMta, M je dozi vsi s svojimi slikami iz življenja Dalmatincev na vseh razstavah po Jugoslaviji lepe uspehe. Kakor lani, bodo rz-ložoena okna v Celja tadfl letos v tem tednu dekorirana po enotnem geste »Nase morje«. —-c PoJkovna slava. V torek dne 2S t. m. bo v Celja slava SS. p. p. v spomin na zavzetje črne ob koroški ofenzivi 1. 1919. Ob 9 46 bo svečanost v spomin padUh borcev, ob 10. pa služba božja ln rezanje kolača na dvorišču vojašnice kralja Petra. Od 15. do 18. bo vojaška za bava na GlazlJI. —c LJudako vseučilišče je Izvolite na rednem občnem zboru v četrtek zveče ves dosedanji odbor e predsednikom e: vladnim svetnikom E. Lilekom —e Mestne gledališče. Nameefbu v torek bo gostovale ljubljanska drama Že v ponedeljek 27 t m. in bo ob 20 uprrv zorita Begovičevo znano dramo »Brez tretjega« v režiji g. prof. O. Šesta. Igrala bosta ga. Mira Danilova in g. Le v ar. — Predstava je aa abonma. Neabonenti dobe vstopnice v predprodajl v knjigarn I »Domovini«. —c Nedeljske prireditve. V nedeljo ob 15. bo na telovadrfSču So kolske ga doma v GaberJa ob zaključku telovadnega leta Sokolskega društva v Celja nastop vseh oddelkov Vstopnine ni. Ob pol 9. dopol dne se bo pričela na tenisču za evan-geljsko cerkvijo druga tekma za državno prvenstvo v tenisu, ln sicer med te- niškima eekoijama SK Ilirije iz Ljaibdjaaie in Smučarskega kluba v Celju. V nedeljo se bo pričelo pokalno nogometno tekmovanje mlada ne in rezervo. Kot prva dva para bosta nastopu Li rezervi SK Ce-^Ja in SK Jmgotalavije ter mladino SK Jiu-goslavije in SK Atletike. Oae in kraj teh nogometnih tekem še ni man. Okrožni odbor LNP bi se pač lahko pobrigai, dn to pravočasno objavi občinstvu. —c »Glasbena Matica« v Ce4ju bo priredila šolske nastope gojencev todi letos v Mestnem gledališčm in sicer 3^ 5. in 6. junija, dne 7. junija pa bo komorni večer. Vstopnine ne bo. ftr»or«*d br> veljal kot vstopnica. —-c Umrl je v četrtek ua Bregu stev. 6 pri Celju S^letn*: upokojeni strojevodja drž. železnic g. Ivan Sulgaj. —c Osemdnevni opominski rok za davke za 2. četrtletje 19&6 je poteke* 23 t. m. Za vse še neporavnane davčne zneske je odrejen rubež, ki bo prihodnje dni izvršen. Davčni zamudniki naj poravnajo svoje davčne zaostanke se pred rubežem, da ee s tem izognejo vsaj rn-bežnim srtroškom, ki znašajo 2 odstotke dolžne vsote ari najmanj 15 Din v vsn-kem primeru. —c Močno lekarniško službo ima , dramo pisatelja Sorlija .^Blodni otjiiiU. Vprizo-itev je doživela v Ljubljani velik uspeh in bo nad vse zadovoljila tudi naše občinstvo, ki se bo gotovo odzvalo gostovanju s tako častnim obiskom kakor ob zadnjem gostovanju ljubljanske drame. Vstopnice so v predprodaji v Hlebševi trgovini. — Svab Antonija se je vrnila. Svab Antonija, ki je nedavno odšla, ker so ji odpovedali službo, od doma in so jo dolgo pogrešali, se je vrnila. Iskali so jo povsod, zlasti v tesneh Save v Zarici pri Kranju. Bili so prepričani, da je skočila v vodo in da je njeno truplo obtičalo na skali v Zarici. Zaman so skušali priti do te tkale. Med tem je bila švabova v Gorjah pri Rl**-du, kjer je bila v službi pri nekem kmetu. Pred par dnevi pa se je vrnila domov, na Pristavo pri Tržiču. Sedaj pa muči Kranjce vprašanje, Čigavo je truplo, ki so ga videli v Zarici in ali ni mogoče vse skupaj res samo optična prevara. — Mladinska igra. Sokolska deca iz Stražišča vprizori jutri ob 17. v domačem Sokolskem domu Ribičičevo mladinsko igro s petjem »V kraljestvu palčkov«. mase "gedalisče DRAMA Začetek ob 20 irri Sobota, 25.: V času obiskanja. Izven. Cene od 34 Din navzdol; Nedelja, 26. maja: Zlato tele. Premiera, Izven Ponedeljek. 27. maja: Brez tretjega. Gostovanje v Celju. Torek, 28. maja: Blodni ognji. Gostovanje v Kranju. Sreda, 29.: Zlato tele. Red Sreda. Premiera krstne predstave »Zlato tele«. V nedeljo dne 26. t m. zvečer je v drami premiera Vombergerjeve veseloigre »Zlato tele«. Delo obravnava posmrtnin-sko zavarovanje, size, ki je bil posebno aktualen pred nekaj leti, ter slika na hu-moren način vse zapleti jaje, ki so nastal' povzročeni od pohlepa po posmrtnim. \\ seloigro preveva obenem izraziti motiv, ki se razvija v zdravo pesem o ljubezni do zemlje in do domače grude. Igro režira Milan Skrbinšek Primiera bo izven abonmaja. OPERA Začetek ob 20 uri Sobota. 25.: Kratko življenje, in balet Pe-truška C Nedelja. 26 maja: Boccaccio. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdoL Ponedeljek. 27 maja: zaprto. Torek. 28. maja: Kratko irv1Wiip. v.. troška balet. Red A. SLOVENSKI NAROD«, dne 28. maja 1935 1W BIRMO dobe botrice in botri najlepšo izbero krasnih novih vzorcev za obleke in manufakturo sploh NAJCENEJE PRI TVRDE3 NOVAK - LJUBLJANA ■> KONGRESNI TRG — PRI NUNSKI CERKVI DNEVNE VESTI — Še 157.000.000 D*« za javna dela. iLinis-tirski svet je podpisal uredbo o iz-premtnibah in dopoinfctvah uredbe o financiranj« javni bdel v s vrbo poživitve narodnega gosjpodainstva, omi ljenja brezposelnosti in povadige tujskega prometa. Po členu 1. te uredbe se odobri k miljardineomi kreditu, ki se bo porabil za javna dela, naknadno Se 157,000.00 Din, tako da ee bo porabiJo za javna dela sku-kaj 1.157,000.000 Dnn. Od tega dobi ministrstvo javnih del 587,000.000 Din, prometno ministrstvo pa 579,000.000 Din. V iienu 2. uredbe je predvideno, da bodo s&užila za izplačilo 5% letnih obresti cd obveznic, ki naj se emitirajo v skladu s členom 2 uredbe fonda za javna deda, ustanovljenega z uretdJfro o fiinanoiTanjiu in irvršitvd javnih del z dne 22. novembra 1934. — lzprememoe v državni službi. Imeno-novana sta za banovinskega uradnika pripravnika pri banski upravi v Ljubljani državni dnevni čar zvaničnik Abel Resčič, za policijskega agenta III. razreda zvaničnika pri komisarjatu obmejne železniške policije v Mariboru policijski agent pripravnik Života GavriloviČ, V višjo skupino so pomaknjeni upravno pisarniški uradnik pri banski upravi v Ljubljani Ljudevit Pristavec, zva-ničnica pri banski upravi v Ljubljani Kristina David, policijski stražnik zvaničnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Anton Znidaršič in policijski stražnik zvaničnik pri upravi policije v Ljubljani Jakob Žitko; premeščeni so upravno pisarniška uradnica Mara Kolarovič-Kos od sre-skeg? načelstva v Dolnji Lendavi k sreske-m*. načelstvu Maribor levi breg, služitelj Viktor Rožanc iz bolnice za duševne bolezni na Studencu v splošno državno bolnico v Ljubljani in služitelj Jakob Tarman iz splošne državne bolnice v bolnico za duševne bolezni na Studencu; vpokojen je podnadzornik policijskih agentov pri upravi policije v Ljubljani Ivan Močnik. _ Iz banovinske službe. Imenovani so: za zdravnika združene zdravstvene občine Šmarje pri Jelšah praktični zdravnik islo-tam dr. Viktor Lorger, za sekundarnega zdravnika uradniški pripravnik pri javni bolnici v Celju dr. Ivan Podpečan in za banovinskega računskega inšpektorja pri banski računski kontroli Rihard Kokalj; premeščen je na lastno prošnjo banovinski tehnični pristav inž. Ivan Kadunc od sre-skega cestnega odbora v Litiji k banski upravi v Ljubljani. — Izprašcvalna komisija sa graditelje. Za predsednika izpraševalne komisije za graditelje pri banski upravi dravske banovine je imenovan tehnični inspektor inž. Rudolf Zaje, za člane pa iz vrst uradnikov tehničnega oddelka banske uprave tehnični višji svetnik inž. Karel Orel, kot predsednikov namestnik in tehnični višji svetnik inž. Josip Cernivec. Iz vrst profesorjev tehnične fakultete univ. prof. dr. inž. Alojzij Kral, inž. Alojz Hrovat in inž. Ciril Žnidaršič, iz vrst profesorjev tehnične srednje šole v Ljubljani prof. inž. Pavel Krv L, in inž. Leon Novak, iz vrst pooblaščenih inženjerjev in arhitektov inž. Stanko Dimnik, inž. Milko Pirkmajer in inž. ar h. Rado Kregar, iz vrst graditeljev pa graditelji v Ljubljani Ivan Bricelj in Miroslav Zupan in graditelji v Celju Konrad Gologranc. — Velesejean zaseden. Navzlic težkim, razmeram, ki nas še vedno tarejo, zlasti na gospodarskem polju, je letošnji pomladanski vel esejem v Ljubljani zaseden do zadnjega kotička. Treba bo pa enkrat iz-pregovoriti odkrito besedo o nekaterih industrijskih podjetjih, ki vlečejo iz pridnih rok našega delavca ln iz naše zemlje mastne dobičke in spravljajo denar v tujčev žep, pa se krčevito branijo razstaviti na našem velesejmu svoje izdelke. SgJ Zvočni kino Ideal Danes ob 4, 7. in 9., jutri ob 3., 5., 7. m 9.15 uri zvečer Rosi Barsonv v velefflmu LJUBEZEN JE TREBA RAZUMETI Zabava, petje, veselje in ljubezen Sodelujejo; Georg Aleksander in Worf-Albach Retty Bogat dopolnilni program! — Vožnja po desni na Koroško in na vzhodnem Tirolskem. Deželno glavarstvo za Koroško v Celovcu sporoča, da se bo s 15. junijem 1985 uvedla na vseh cestah cele Koroške in vzhodne Tirolske vožnja po desni kakor v naši državi. Prehod iz sedanjega reda v novega se torej izvrši o polnoči od 14. na 15. junij 1936. Od tega : renutka dalje morajo na celi Koroški in v vzhodni Tirolski vsa vozila brez izjeme voziti po desni strani ceste, se izogibati na iesno in prehitevati na levo. Kadar več ožil istočasno dospe do križišča, ima prednost vozilo ki prihaja od desne. Prednost imajo predvsem tudi vozila na glavnih cestah, in sicer na Koroškem zvezna esta FTi esach-Am oldstein-Itali j a in cesta s cestno železnico. Motorna vozila morajo v prvem času po uvedbi novega cestnega reda voziti posebno previdno. — Skalaški dom na Voglu je do glavne letne sezone odprt le ob sobotah in nedeljah. Kdor želi med tednom obiskati Vogel, naj to pismeno sporoči oskrbniku na naslov: Franc Erlah. Srednja vas—Bohinj. Možnost smučanja je na Voglu je še izredno ugodna, snega je se dovolj. — Gasilska raistava. Med bogatim razstavnim materijalom, ki ga bo razkazovala Gasilska zajednica dravske banovine na XV. Ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija 1985, bodo posebno zanimive avtomatične gasilske signalne naprave svetovne tvrdke Ericsson iz Stockholma. V naši državi take naprave še niso upeljane, vidi pa se jih v evropskih velemestih, le naprave so posebno važne zlasti ob zračnih in plinskih napadih, ker absolutno zanesljivo delujejo. — ze I ozn teka konferenca v Crikvenici. Včeraj se je pričela v Crikvenici železniška konferenca aa ureditev potniškega, prtljažnega in prometa ekspresnega blaga med našo državo, Nemčijo, Ceskoeiovaško, Madžarsko in Avstrijo. Namen konference je določiti načela nove železniške tarife s posebnim ozirom na nove olajšave, ki so stopile v veljavo 1. maja za posetnike Jadranske obale ter kopališč in zdravilišč Jugoslavije. Konferenci predseduje železniški direktor iz Drefdena dr. Nobe Horst. Našo državo zasrtopa šef potniškega prometa v generalni direkciji državni žehlezndc £ran Olgo j. Konferenca bo trajala do 27. maja v plenumu, potem bo pa nadaljevala delo posebna češkoslovaško ju gosdo venska komisija. — Nerazumljivo preziranje Slovencev. V četrtek je bila svečano krščena nova velika ladja Jugoslov enakega LJovda >Princesa OLga< in na svečanost so bila povabljena uredništva vseh dnevnikov razen slovenskih. Gospodje nimajo niti toliko takta, da bi bih izposlovali za goste iz dravske banovine znižano v ozn m o, kakor je veljala za goste iz Zagreba in Beograda. Ne vemo, ah je bilo to storjeno namenoma ali po nerodnosti, čudimo se pa vendarle, kako so mogli pri tako pomembni svečanosti prezreti baš Slovenijo, odkoder prihaja vsako leto na Jadran razmeroma največ gostov. USB Zvočni kino Dvor | Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. tn 9., jutri ob S., 5., 7. in 9. uri zvečer premiera zgodovinskega filma CARIĆINE VIOLICE (LA VTOLiETERA) Razkošna oprema, petje, ljubezen in godba Sedeži Din 4.50, 6.50 in 10.— — Občni zbor Zveze za tujski psomet v Sloveniji bo 6. junija v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrij v LjuMjarJi. — Razid društva. Podružnica UJMŽB Podnart-Kropa se je po sklepu oblastnega odbora spojilo s podružnicama UJNŽB Kranj odnosno Jesenice. — Kongres rvaničnlkov finančne kontrole. Jutri in v ponedeljek bo v Banja-luki 16. kongres udruženja zvanlčnJkov finančne kontrole. Priglasilo se je okrog 600 delegatov. — »Prijave za izlet Jadranske straže v Grčijo in Egipt se podaljšajo do konca maja. Prosimo one, ki so se prijavili, kakor tudi novo prijavljene, da najkasneje do 2. junija plačajo odgovarjajoči znesek. Pozneje došle prijave se ne bodo mogle upoštevati. One pa, ki so si rezervirah mesta in do konca maja definitivno ne odločijo, bomo smatrali za neprijavljene. Za izlet se lahko prijavijo tudi nečlani. Vsak izletnik dobi na posebnem bloku točno uro odhoda in prihoda parnika kakor tudi ime hotela in restavracije. Prosimo, da se izletniki točno drže od borovih navodil. Vsako eventu-elno spremembo v voznem redu bomo pravočasno objavili. — Razpis natečaja za sprejem gojenk v drž, šolo za zaščitne sestre v Ljubljani je objavljen v »Službenem listu dravske banovine« štev. 40. Rok za vlaganje prošenj poteče s 5. julijem 1935. — Steber gospodarstva naše države je naš kmet. Vendar je ravno njega kriza najbolj prizadela, saj je cena kmečkim pridelkom padla tako nizko, da ni poplačan niti trud, ki ga je kmet vložil v obdelavo zemlje, rejo živine in nego gozdov. Delo kmeta je trdo. Pomagal si bo le tako, da racionalizira svoje delo s tem, da se poslužuje strojev m novodobnega orodja, ki mu ob manjšem trudu in stroških omogoči večjo produkcijo. Na letošnjem XV. ljubljanskem velesejmu od 1 do 11 junija bodo razstavljeni najrazličnejši poljedelski stroji ln orodje najnovejših konstrukcij. V korist vsakega kmečkega gospodarja bo, če si ogleda to razstavo. — Iz >Sluibenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovinec št. 42 z dne 25. t. m. objavlja pravila o opravljanju drž. strokovnega izpita za poveljnika paznikov in strokovne obrtne poslovodje pri kazenskih in drugih podobnih zavodih, iz-premembe v pravilniku za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita davčnih uradnikov, izpremembe v pravilniku o opravljanju lekamarskega drž. izpita, pregled semenja lucerne in rdeče detelje, uvrstitev kraja Turnišče v telefonski promet, odredbo glede izvestja državnih in banovinskih zgradb iz dimnikarskih ometalnih okolišev, imenovanje izpraševalne komisije za graditelje visokih in nizkih zgradb, objave o pobiranju občinskih davščin izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih Novine. — Za mrt>e proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnikov sin v Mlaki Alojzij Miklič, posestnikov sin v Kotu Jurij Moleč (Mole), gostilničar iz Prigo-rice Janez Sobar, cerkovnik v Škocijanu Franc Kelvišar (KleviČar), posestnikov sin iz Dolenje vasi Franc Vrtačnik, kolar iz St. Ruperta pri Mokronogu Janez Skarja in klepar iz Livolda Ivan Kuruzar, posestnikov sin iz Velikh Lašč Leopold Šteblaj in Jožef Jurčič iz Kostanjevice. — Najcenejše sukno si priskrbe naši podeželanl, 6e imajo volno doma. Poučna bo o tem razstava volne na ljubljanskem velesejmu od l. do 11. junija. — Potnikovi avtoizleti. 30. maja Logarska dolina Din 125.—. 30. maja Opatija Din 195.—. Prijave za Opatijo do 27. maja, — BLnJcosti: Plitvice — Crikvenica Dta 455.—. Koroško Din 415.—, odhod v nedeljo ob 5. uri. Benetke Din 685.—, odhod v soboto ob 14. Prijave do 31. maja, — Uprava občine Vič prosi vse hišne posestnike, da razobesijo jutri ob priliki odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. raz svojih hiš državne zastare, — V počastitev spornioa blagopokojnoga narodnega svečenika g. Ivana vrhovnika je založila Družba sv. Cirila in Metoda umetniške razglednice z njegovo sliko. Odveč bi bik) povdarjati zasluge, ki jih ima Magopokojni za naš narod. Prvoboritelja za narodne pravice in njega obstoj nam je zagrnila zemlja — slika njegova pa naj bo v vsaki narodni družini spomin na njegovo nesebično, požrtvovalno deko v korist svojemu narodu. _ Veliko zanimanje la Legijo koroških borcev. Komaj nekaj mesecev je minilo od ustanovitve Legije koroških borcev, že se je pokazalo, kako potrebna je bila ta narodno obrambna organizacija. Priglaša se vedno več članov in ustanovitelji so lahko prepričani, da bo njihov cilj v polni m^ri dosežen. Legija prosi borce, ki se niso še prijavili, da naj to čimprej store. Prijave sprejema podpolkovnik g. Milivojevič, Aleksandrova cesta 16. Ljubljana. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno. precej toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in Rogaški Slatini. Najvišja temperatura je znnsala v Skoplju 29. v Beogradu 28, v Splitu 27, v Zagrebu in Sarajevu 25, v Mariboru 23, v Ljubljani 22.6 v Rogaški Slatini 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.0, temperatura je znašala 13.2. DR. BAJC OTON specialist za kirurgijo ordinira dnevno od 14« do 16. ure Poljanska cesta št 18. Tel. 31-36. Iz Ljubljane —lj Na sivilskem trgu je precej živahno ne glede na datum. Gospodinje kupujejo vsak dan ribe, ker jih je pač toliko na trgu in ker so poceni. Danes je bil trg založen s svežimi skuša mL, ki so jih prodajali po 7 Din kg. Prodajalci so imeli prevej dela. Tudi drugje so se gospodinje precej gnetle, kjerkoli so odkrile kaj cenenega- Posebno so posegale po izredno ceneni glavnati salati, ki pa ni bila posebno lepa, toda pri gospodinjah odloča vedno le cena pred kvaliteto. Precej kupujejo tudi grah, ki je zdaj tudi po 5 Din kg lep. Sočivje je od dne do dne cenejše, vendar cene ne padajo posebno hitro. Letos je mnogo uvoženega blaga, pač zato, ker je letina pozna ter ni domačih pridelkov. Doslej je bilo še vedno izredno mnogo uvožene glavnate salate, a zdaj je že toliko domače, da ji uvožena ne more več konkurirati, čeprav jo prodajajo celo po 6 Din kg. Pesa se je pocenila na 8 Din kg, po isti ceni prodajajo 5e vedno novi krompir. Tudi nova koleraba se je pocenila od 12 in 10 Din kg na 8 Din. Domače beluše prodajajo zdaj že po 15 Din kg. Najcenejše črešnje so po 10 Din. Posebnost so uvožene jagode, ki jih je toliko na trgu, da jih prodajajo po teži in ne na merice, kg, 16 Din, torej po isti ceni kakor boljše črešnje. Na Sv. Petra nasipu je bilo na prodaj precej starega krompirja na debelo. Zdaj se menda ne bo več podražil saj je po L25 Din kg dvovolj drag. —lj Naborniki ne bodo smeli piti. Ker se povodom vojaških naborov dogaja, da povzročajo posamezni naborniki v pijanosti razne izgrede, nemire in druga kažnjava dejanja prepoveduje policija na osnovi 5L 66 in 67 zakona o notranji upravi točenje m dajanje alkoholnih pijač na dan nabora, t, j. za mesto Ljubljano v dneh L, 3„ 4„ 5-, 6, in 7. junija nabornikom kakor tudi njihovim spremljevalcem. Neposredni pa tudi posredni krivci, zlasti gostilničarji, ki bi nudili voj. nabornikom na dan nabora alkonolne pijačet bodo kaznovani po členu 69 zakona o notranji upravi z denarno globo od 10 do 500 Din. v primeru neizterljivosti z zaporom od 1 do 10 dni. —lj Stanovanjski urad ljubljanskega velesejmu opozarja m vljudno naproša vse, ki bd mogh za čas velesejma, to jc v dneh od 31. maja. do 10. junija ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravnietvu, Mestni trg 27-HL, soba št, 50, ali pa ravnateljstvu velesejma. Od 31. maja 1935 naprej posluje stanovanjski urad na glavnem kolodvoru v sobi zraven pomožne zunanje železniške blagajne pri trafika ob Masarvkovi cesti, Telefon št. 2720. —lj Hodniki na prejšnji Rimski cesti spadajo pod posebno poglavje in najbrž tudi pod poseben proračun. Sicer pa o njih ne moremo niti mnogo govoriti, ker jih ni. Zlasti med Borštnikovim trgom in Gradiščem je na eni strani vzdolž hiš nekakšen obcestni jarek, kjer bi naj bil hodnik. Nekaj časa se že govori o tlakovanju ceste in menda čakajo na to. Vprašanje pa je, kdaj bo cesta tlakovana in zato je usoda hodnikov še negotova. —lj Vin. javna produkcija gojencev drž. konservatorija bo v ponedeljek dne 27. t. m ob pol 7. uri v Filharmonični dvorani. Spored obsega 7 točk, ki so vzete po večini iz sodobne moderne in impresijonistične literature. Nastopijo gojenci Osana, Ivan-čič. Jelene, Spora vsi na klavirju, dalje Ko-renčan (sopran) in Prevoršek (violina). Ravnateljstvo vabi starše gojencev in vse, ki se zanimajo za razvoj glasbenega pouka k tej produkciji. Spored stane 2 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. —lj Da bodo lepi pri birmi naj nabavijo blago za obleke botrice. botri in birmanci pri znani tvrdki Novak na Kongresnem trgu. —lj Razvitje novega prapora pevskega zbora Slavec v Ljubljani bo v nedeljo, dne 2. junija ob 10. uri na Sv. Jakoba trgu. Novi prapor je poklonil Slavcu ob 501etnici njegovega kulturnega dela blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Na predvečer odkritja prapora, to je v soboto, dne 1. junija pa bo v veliki unionski dvorani Slavcev jubilejni koncert z zelo zanimivim modernim sporedom. Nastopi zbor Slavca in pomnoženi orkester 40. Triglav- ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 GLOBOKO ZN12ANS CENK1 Danes Ob 4, 706 In 9.15, jutri ob 3-, &, 705 tn 9.15 url zvečer PKEMTEKA prekrasne komedije DRAGA NEUMNA MAMICA Film veselih zapletijajev, saie m ljubezni Hermanu Thimig, Loise Ullriefa, Leopolđtne Koštan tin, Theo Lin gen SMEH LJUBEZEN SMEH skega peš polka. Zbor Slavca vodi njegov dirigent Rupndk Ivan, orkester pa kapelnik I. klase Dragotin Zivanovič. Vstopnice za koncert bodo od torka dalje v predprodaji v knjigami Glasbene Matice. —lj Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v letošnji pomladi zadnji dve vodstvi po Narodni galeriji v nedeljo, dne 26. t. m. in na praznik Vnebohoda, dne 30. t. m. obakrat ob pol 11. uri dopoldne. Vodil bo kustos g. dr. Rajko Ložar, ki bo razlagal pri prvem vodstvu umetnine 19. stol. do Ažbeta. pri drugem pa Ažbeta in impresioniste. —rj Vpisovanje v \-aurdco in v otroški vrtec državne učiteljske šole v Ljubljani je samo v sredo, dne 29. V. 1935 od 8. do 10. ure. Zdravniški pregled bo na državni šolski polikliniki v Gledališki ulici 7. Teokaroviću je dospela pošiljka najnovejšega blaga v kamgarnu, fresku in bure* svili po znatno znižanih cenah —lj Popravek. V včerajšnjem članku o razstavi male fotografije je treba popraviti, da je otvoritev razstave v ponedeljek 3. junija v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ob 10. dopoldne (ne v Delavski zbornica), predavanje pa v torek 4. junija ob pol 9. url zvečer v dvorana Delavske zbornice. —lj Ljubljana—Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 5. zjutraj izpred hotela >MetropoU. Znižana voznina. Informacije: Ljubljana, Pečnikar, telefon 35—86, Sušak: Restavracija Slavija. Iz Laškega _ Nov grob. Včeraj je preminula v Laškem gospa Josipina Grafenauer rodom is VVeltmanstettna pri Grazu. Leta 1908 se je poročila s sedaj vpokojenim ravnateljem zemljiške knjige g. Anteni Grafenauerjem ter mu sledila na Vransko, kjer je bil takrat nameščen in od tod leta 1927 v Laško. Četudi po rodu Nemka, je vzljubila blaga pokojnica našo domovino, kjer bo našla tudi svoj večni dom. Blag ji spomin, žalujočemu soprogu in svojcem pa naše globoko sožalje! — Osebna vest. Včeraj je zapustil Laško sreski sanitetni referent g. dr. Ljudevit Jenko, ki je odšel na svoje novo službeno mesto Uljan pri Zadru. — Društvene vesti. Ta teden ae sme imenovati po vsej pravici teden občnih zborov. V sredo sta bila občna zbora Športnega kluba ter podružnice GMD. Istega dne je bila tudi upravna seja Sokola. Na sporedu sta še občna zbora >Orjema< ki bo jutri ter >Blagega srcac ki je napovedan za 38. maja. Kar se torej društev tiče, menda ne zaostajamo za drugimi kraji. Iz Litije — Napredek rotoamatar^lva. Zadcn-je čase, ko se je pričela sezona izletov, ae je pri nas spet pomnožilo število fotografskih aparatov. Fotografija postaja ljudski sport. Pri SK Litiji, kjer so v posebnem odseku organizirani nadi foto-amaterji, so prožili misel, naj bd se nadi člani začeli pripravljati na novo fobo-amatersko razstavo. Materijala Imajo naši dlani dovolj, na bogatih izkušnjah prve razstave, ki je btta v litijski soii pred leti in je bila sploh prva fotoamaterska razstava podeželskih ljubiteljev lepe fotografije, bo lahko organizirati razstavo, ki bo delala čast Litiji in vsemu Zasavju. K razstavi bodo povabljeni bodi zunanji amaterji. Razstava bo važna toda iz tujsko propagandnega ozira, saj je lepa pokrajinska slika na^agovorae jša vaba sa nase kraje. Pri organizaciji razstave bodo na&i foto-amaterji gotovo deležni vse posornosti na£e občine ter organizacij, ki jim je povzdiga tujskega prometa dolžnost. — Majsko neurje. V noči od srede na četrtek smo imeli pri nas tako nevihto, kakor jo v zgodnji pomladi le redko pomnilno. Vso noč je deževalo. Sava je močno narasla. Kmalu po polnoči je prihrumela silna nevihta z bliskanjem in grmenjem. Strela je večkrat udarila v blžoje gozdova. V VeK-kem vrhu je treščilo v bližino posestnika JaneŽiča, ki mu je razklalo kostanj poleg gospodarslcih poslopij. Med nevihto je padala precej debela toča. Nočno neurje j« napravilo precej škode. — Brezobzirnost divjega lovca. Na banovinsko veleposestvo se je ta teden zatekel komaj nekaj dni star srnjaček. Ubogo živalico so spravili v varno zavetje. Nas) losci menijo, da je postal srnjaček žrtev divjih krvcev. V ponedeljek zjutraj so namreč slišali drvarji oddaljene strele. Ugotovilo se je. da ni tiflte cae lovil noben lovec. Streljal je lovski tat, ki je izrabil zgodnje ure za «voj tatnski pohod. Kakor so ugotovili kasneje, je divji lovec ustrelil smo samico, mladič na se 5e priklatil k ponovi-5ki graščini. Po nočni nevihti pa se je zadeva s srnico razi^sn^a Šolarja Tine Peter-neli m pa Grad;5ek. doma na Ponov??ab. obiskuieta Irtiieko osnovno šolo. Včeraj ^ta šla v Lit!jo po gozdu in sta med potjo nabirala ^mamice. V gozdu sta naSla ubitcMja srnjaoka, a drugi mladič se je zatekel na Ponoviče. ko so divji lovci ustrelili srno. Drugi mđadič je taval sam po ^ozdu. Ves zbegan ee je najbrž zaletel med nevihto v drevo in se ubil. — $e so na svetu dobra srca. V nedeljo bodo stopili Solarcki iz litijske šole k prvemu obhajilu. Običaj je, da dobe za to prilfko novo obleko 'n obutev. V mnogih družinah, zlas'i tam. kjer imajo več otrok, pa je tako trda za denar, da otrokom ne morejo kupiti oblake in obutve. Pa so se zbrale na pobudo ofitolfff prvega razreda mamice nekaterih naših otrok k nabiralni akciji, ki jo je naše ljudstvo darežljivo podprlo in je dosegla tak uspeh, da dobe vsi otroci nove obleke in čevlje. Posebno sta se zavzeli za nje predilniški uradnici ga. Tončka Jetoikarjeva in ara. Lančeva. Otroci bodo tudi pogoščena. — Važen sestanek cl&nov SK Litije. Dnevi ob 20. uri vabi odbor SK Litije vse društvene fumkc i jon a rje in aktivne kakor tudi člane podpornike na sestanek v pritličju tukajšnje osnovne šole. — Oatro streljanje Strelake družine. Jutri se bo v radio na društvenem strelišču Strelske družine ostro streljanje. — Konj fra je brcnil Nekega fant« n Kandrš pri Vačah je brouil med delom na polju konj. Zadel ga je tako nevarno, da mu je poškodoval notranje organe. Ponesrečenca so prepedjaili k litijskemu zdravniku dr. Orlu, ki mu je nudil prvo pomoč. — Velik gasilski p rasni k v dmartnem. Naši Šmarski sosedje se že temeljito pripravljajo na svečano proslavo 501etnice obstoja gasulske čete. Stevnoat, nad katero je prevzel pokroviteljstvo ban g. dr. Dinko Puc, bo 1. in 2. junija. O santrnivi Hlodovini najstarejše gasilske Čete in lepih uspehih naših sosedov bomo še poročali. Sedeipo, 26. maja. 730: O dobrih kn slabih lastnostih naših kulturnih tal. 8.00: Novico. SU5: Prenos šolske sv. mače iz franč. cerkve. 9.00: Versko predavanje. 9.15: Z ruskih poljan. Ruske narodne. M .00: Promaerodrri koncert vojaške godbe (tr Tivolija). 1-230: Caa, obvestila, piošoc (po željah). 15.00: Koncert po željah (radi jaki orkester). 15.45: Ženska ura: Mati poslušaj! (Najpogostejše vzgojne napake pri otrocih. 16.00: Strune milo ae glasite. (Marjan Rus, radijski orkester, pevski kvartet »Fantje«). Vmes reportaža s rVtmorja (lahkoatiotaki dvornatefi). 19_30: Nac. ura: Zakaj moramo misliti na TBC (is Beograda). 20.00: Rezervirano sa prenos sokolske akademije iz VeKkoga Bečkereka. 31.00: Plošče. 21.30: Čaa, poročila, obvestila, vreme, program. 2EV00: Radijska ork. Vmes repor tata is dramo: Po predstavi nZlato tele*. Prmedeijek, 27. 1X00: Solnoe, maj m cvetke! (ploace). 12.45: Poročila, vreme. 13lO0: Čas, obvestila, 13.15: Kino orgle na p*o6čah. 14.00: Vreme, spored, borza. 16.00: Na planin-cafc hsštno btttt (pkasoo). 1&30: Zdravniško predavanje. 18.40: Gas, poročila, »pored, obvestila. 19.00: Srećku Kosovelu v (recitacije). 19JO: Nac. ura. 30.00: Prenos opere iz Zagreba; v I. odmoru: Iz revij; v EL odmoru: Gas, porodila, vreme, spored. Torek, 28. maja. 1/1.00: šolska mat Krosnocek — spevoigra, izvaja narodna šola rz Most, 12.00: Španska pesem, španski ples na ploščah. 12.4& Poročila, vreme. 13.00: Gas. obvestila. 13.15: Po domaće, po domače (»rlmrtadrac). 14.00: Vreme, spored, bor-za. 18.00: Otroški kotiček: Mlada harmonikarja, pevCok in napovedovalka. 18.40: Gas, poročila, spored, obvestila, 19.00: Za poj mi pesem, o dekle! Slovenske narodne. 19.30: Nac. ura, 20: Podoknica škofu Jegliču. 20.20: Razgled po opernem svetu. 2130: Gas, poročila, spored, vreme. 22.00: Moj očka so mi rekli (narodne na plo-ščsb). 22-30: Angleške pfcsće. Sreda, 29. maja. \2JXy. Ksilofon in aaxofon na ploščah. 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Cas, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, spored, borza. 18.00: Vokalni jazz-ar»ami>li na ploščah. 18.20: Pogovor s po srušakci 18.40: Cas, poročila, spored, obvestila, 19.00: Radijski orkester. 19.30: Nac ura. 20.00: Prenos rz opornega gledališča v Ljubljani; v I. odmoru: 75 letnica očeta elovanofibjt^a; v O.: čas, poročila, vreme, spored Četrtek, 30. maju. 730: Vtisi s potovanja na plauino Vlasic, aOO: Vsirši me Gospod Psalme poje oktet učencev iz onglarske šole, vmes orgle aolo. 9.00: Versko predavanje. 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. 10.00: Za dom, za Jugoslavijo (zvočna slika). 1030: Prenos rz Zgornje Radgone: Pogreb posmrtnih ostankov radgonskih žrtev, vmes na-grobnice in vojaške pesmi: Akademski kvintet m radijski orkester. 1230: Cas, obvestila. 12.45: Žena in obrt: Kaj pravijo razstavi j alke. 15.00: Koncert po željah (plošče). 15.45: Varujmo krasoto svoje domovine. 16.00: Jaka pa jasa, kaj mu pomaga! (Vesel in pester popoldan).' 19.30: 1930: Nac. ura. 20.00: Prenos Bellinijeve opere »Norma« iz Firence. 21.30: Čas, poročila, spored. Petek, 31. maja. 11.00: Šolska ura: Najvažnejši dogodki po svetu od 1. aprila naprej. 12.00: Ljubezen in pomlad (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Cas, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, spored borza. 18.00: Andante religioso (plošče). 18.30: Prenos šmarnic iz franč. cerkve. 19.00: Cas, poročila, vreme, obvestila, program 1030: Nac. ura. 20.00: Ljubi maj, krasr maj! 2130: Gas, poročila, spored 22,00 Jutri je pa rožnik (radijski orkester). Sobota, 7. junija. 10.00: Reportaža z otvoritve ljubtj. velesejma. 12.00: Hop, hop, hop, plošče kar v galop! (pestra revija brez odmorov in brez besed). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Cas, obvestila. 13.15: Umetniki-razstav-ljalci o sebi in svojem delu (prenos Iz Jakopičevega paviljona). 14.00: Vreme, spored, borza. 18.00: Prenos z velesejma (koncert godbe 40. pp TrigL). 18.40: Cas, poročila, spored, obvestila. 19.00: Zunanji Politični pregled. 19.30: Nac. ura. 20.00: Rezervirano za prenos. 21.00: Cas. poro čila, vreme, spored 22.00: Iz naših in tujih logov (radijski orkester). >SLOV151fSKT NAKOD« dne 26. maja 1990 Stran 5. Z Prodajamo Vse podrobnosti IZVESTE z naših PLAKATOV in V naših PRODAJALNICAH o popustom TIVAR šola vratolomne hitrosti Italijani imajo 30 vojaških pilotov, ki znajo letati s hitrostjo nad 500 km na uro Desenzano. To ime italijanskega mesteca ob Gardskem jezeru je postalo v Italiji simbol hitrosti. Tu je znam" italijanski letalec Agello v aprilu 1933 dosegel svetovni hitrostni rekord, letel je s hitrostjo 682 km na uro in prekosil Angleže, ki so imeli prej hitrostni rekord. Ze lani v oktobru je pa Agello zopet v Desenzanu prekosil svoj lastni rekord, ko je dosegel hitrost 709 km na tiro. Ker pa zahteva letanje s tako veliko hitrostjo posebne vaje in postopno šolanje na vedno hitrejših letalih, je bila v Italiji že leta 1928. posebna letalska šola, tako zvana »šola velike hitrosti* s sedežem v Desenzanu. To šolo vodi znani italijanski strokovnjak inženjerski polkovnik Bernasconi. Gardsko jezero so izbrali za šolo velike hitrosti zato, ker je 54 km dolgo in ker so tam vremenske prilike ugodne, kar je posebno važno za hitrostne polete. Treba je omeniti, da pride vsako leto v postov samo nekaj dni, in sicer v pomladnih ali jesenskih mesecih, ko lahko letalci tvegajo take polete. Pozimi je preveč mrzlo, poleti pa prevroče in motor ne more dati od sebe vsega, kar letalec potrebuje. Veter ne sme biti premočan, ker letalo zadržuje, a če vetra sploh ni, se letalo ne more brez nevarnosti spustiti na jezero, kajti nebo se v jezeru zrcali in pilot zelo težko določi višino letala nad vodno gladino. Za priznanje svetovnega hitrostnega rekorda je treba preleteti tri kilometre dolgo progo štirikrat v največji višini 150 m. V Desenzanu film a jo letalo na obeh koncih proge istočasno s kronometrom, ki omogoči merjenje časa poleta s točnostjo ene tisocUnke sekunde. V šolo sprejemajo vojaške pilote lovce, ki se priglase prostovoljno in ki imajo že najmanj tri leta pilotsko diplomo. Pilot ne sme biti star nad 30 let in mora se podvreči zelo strogim zdravniškim pregledom. Ker nalaga letanje s hitrostjo nad 500 km na uro velike zahteve na telesne in duševne pilotove vrline, je izbira kandidatov zelo stroga. Navadno sprejmejo izmed 40 priglašencev samo 15 do 16 gojencev in od teh jih konča sodo z uspehom samo 6 do 7, vse druge pa počasi izločijo. Zdaj ima Italija 30 izaoiani.h pilotov, ki lahko letajo s hitrostjo nad 500 km na uro. Vsak absolvent šole v Desenzanu dobi posebno diplomo in znak kot dokaz, da je letal s hitrostjo nad 500 kilometrov. Ta diploma in znak sta najvišji cilj vseh italijanskih vojaških letalcev, kajti čim dobi letalec to dvoje, postane med svojimi tovariši znamenit in občudovan. Iz vsakega gojenca te šole mora postati izboren pilot hidropla-nov vobče. Zato mora vsak gojenec dokazati že v začetku posebno spretnost v pilotiranju mdroplanov. Šola ima na razpolago hidroplane za hitrost od 350 do 700 km na uro. Gojenca ne puste v hitrejše letalo, dokler popolnoma ne obvlada počasnejšega. Gojence drže v šoli zelo strogo, kakor v internatu, piti in kaditi sploh ne smejo. Prosti čas porabijo za telovadbo in strokovna predavanja. Ves čas so gojenci pod zdravniškim nadzorstvom, kajti uspeh v šoli je odvisen od telesnega in duševnega ravnotežja pilotov. Letanje s tekmovalnimi letali s hitrostjo nad 500 km na uro dela pilotu v začetku silne težave. Trup letala in prostor za pilota sta tako majhna, da se mora pilot med poletom pošteno stisniti- Biti mora dobro privezan k sedežu, da ga med poletom ne vrže iz letala, ko dela ostre ovinke ali ko se zaletava v letalo veter. Ker mora biti pilot pri tako veliki hitrosti dobro zavarovan pred vetrom, ne more imeti tako dobrega razgleda iz letala kakor ga ima navaden pilot Padala s seboj ne more vzeti, ker ni v letalu prostora zanj. Sicer bi mu pa padalo itak ne pomagalo, saj bi se pri tako veliki hitrosti ne mogel izmotati iz letala. Posebno težko je s tekmovalnim letalom tako velike hitrosti dvigniti in spustiti se na zemljo in delati ovinke. Pozabiti ne smemo, da potrebuje letalo maksimalne hitrosti 700 km na uro za start in pristajanje hitrost na 250 km na uro. Ker je pa velikost krmil tekmovalnih letal prilagođena maksimalni hitrosti, je njihov učinek pri manjših hitrostih, torej baš pri startu in pri pristajanju, zelo majhen. To pomeni, da je pilot pri startu in pri pristajanju skoraj brez moči zlasti kar se tiče smeri. Celo Agello se je že dvakrat potopil s svojim letalom na hitrostnih poletih. Naravnost čudež je, da Je obakrat odnesel zdravo kožo. Pravilnih obratov ne zna delati v začetku noben pilot. V šoli v Desenzanu imajo za to posebne svetlobne naprave, ki gojence med poletom opozarjajo, ali so pravilno obrnili letalo ali ne. Vežba-nje obratov je otežkočeno s tem, da odteka letalcu zaradi ogromne centrifugalne sile zlasti na manjših ovinkih kri od možganov in posledica je, da začasno oslepti ali pa da se celo onesvesti. Zopet letalska nesreča Častniki ameriške vojne ladje »Penn-svivania« so sporočili, da se je na velikih mornariških manevrih v Tihem oceanu v torek zvečer ponesrečilo veliko vodno letalo 6 P 7. Sest mož posadke je našlo v valovih smrt To letalo ameriškega vojnega letalstva je pripadalo veliki eskadri, ki je startala v torek z otoka Midway, da bi se udeležilo fingiranega napada na vojne ladje. Letalo se je ločilo od eskadre, ko se je moralo drugo letalo 6 P 10 zaradi defekta v motorju spustiti na razburkano morje. Letalo 6 P 7 je krožilo nad drugim letalom dobro uro, potem je pa po radiu sporočilo, da je letalo 6 P 10 močno poškodovano. Posadka poškodovanega letala se je rešila. Pozneje se je pa izkazalo, da je letalo 6 P 10 izginilo. Padlo je na morje, kjer je motor eksplodiral in izginil v valovih. Samo bencinski tank in nos letala so našli na morju. Eskadra in vojne ladje so ves dan zaman iskale trupla ponesrečenih letalcev. Zakonski reverz A Ameriki so ločitve zakona nekaj posebnega; mnoge spominjajo na humoreske, tako tudi zgodba EUen Browno-ve, ki je vložila tožbo za ločitev zakona pri sodišču v Minneapolisu zaradi »krutega ki nečloveškega ravnanja«. Sodniku se je pa njen mož smilil, saj se mu ne pozna, da bi bil tako krut in divji, kakor ga je naslikala žena. Spor med zakoncema je hotel mirno poravnati, žena je sicer po daljšem obotavljanju pristala na to, toda pod pogojem, da podpiše mož izjavo, glasečo se: »Svoji ženi bom vedno dajal vso plačo, ona mi bo pa po svoji uvidevnosti kupovala cigarete. Iz pisarne se bom vedno vračal naravnost domov in ne bom se ustavljal v kavarni. Če pojdem kdaj zvečer z doma, vzamem ženo s seboj. Če jo pa ne bo veselilo, bom tudi jaz ostal doma. Nikoli več si ne bom izposojal denarja. V prostem času bom skušal doma pomagati pri delu in ne bom se več valjal po divanu. Če mi bo žena naročila opraviti to ali ono domače delo, bom storil to takoj, brez odlašanja. Če bi katero teh obljub orekrsll. ima moja žena pravico ločiti se.* Brown je pa dokazal, da je mož, kajti zakonskega reverza ni hotel podpisati. Sicer bi bilo pa zanimivo vedeti, ali je s tako ženo sploh mogoče kruto in nečloveško ravnati. Če starec šez noč obogati Mathias Fergusson iz Dublina je živel do svojega 105. leta v bedi in pomanjkanju, naenkrat je pa podedoval v našem denarju poldrug milijon in zdaj si beli glavo, kaj početi s tolikim denarjem. Do svojega 75. leta si je Fergusson služil kruh kot dninar; čaja sploh še nikoli ni pil, čeprav je v Angliji enako priljubljen kakor v Rusiji, kajti njegovi dohodki so bili tako skromni, da si niti čaja ni mogel privoščiti Kljub temu ali pa morda baš zato je pa dočakal izredno visoko starost ter ostal čil in zdrav. Nepričakovano bogastvo je pa zdramilo v njem speče hrepenenje mladosti. Naenkrat se mu je zahotelo živeti in uživati. Zdaj je ves srečen, da si lahko privošči dvakrat na teden pečene piske, kar je višek njegove blaženosti. Fergusson se še svoj živ dan ni vozil z vlakom niti z avtomobilom. Zdaj se veseli kakor otrok na prvo vožnjo z vlakom in avtomobilom. Pravi celo, da se bo dvignil z letalom v zračne višave. Vse predloge svojih znancev in prijateljev, kako naj porabi nepričakovano bogastvo, odklanja z nezaupljivim nasmehom, češ, da bo že znal porabiti denar brez tuje pomoči. Bogata dedščana je prišla iz Amerike, kjer mu je umrla 701etna hči, ki se je izselila že leta 1888. in so jo že davno smatrali za mrtvo. Mož sam ne ve, kako je mogla njegova hči v Ameriki zapustiti toliko denarja. Raj na zemlji Človek bd ne verjel, da je na svetu kraj, kjer ljudem ni treba plačevati nobenih davkov, temveč nasprotno, zato, ker tam prebivajo, dobivajo še denar. Ta raj na zemlji je sredi Evrope, v Franciji, kjer je 24 vasi, ki štejejo 10 tisoč prebivalcev, pa ne plačujejo nobenih davkov, pač pa dobivajo letno od 100 do 200 frankov na vsakega prebivalca. Prebivalci teh srečnih vasi so postali pred leti lastniki velikih borovih in smrekovih gozdov. Znali so tako dobro gospodariti, da dohodki od gozdov ne krijejo samo vseh javnih dajatev, temveč da ostane še precej denarja, ki se razdeli med prebivalstvo. V eni izmed teh vasi, v La Chaux des Crotensy, v tem stoletju še noben prebivalec ni plačal niti pare davka. Pač pa dobivajo vsi prebivalci, vštevši žene in otroke, na leto nad 150 frankov na glavo in vsaka družina ima na razpolago še toliko drv, da lahko polovico proda. Razen tega dobi vsak prebivalec, ki si hoče zgraditi hišo, brezplačno stavbi-šče in tudi gradbeni materijal. Tudi občinskega zdravnika vzdržujejo z javnim denarjem, tako da imajo ljudje zdravniško pomoč skoraj brezplačno. Da bi pa ne pritisnili v ta srečni kraj ljudje od zunaj, si pomagajo prebivalci s sovraštvom, ki ga kažejo napram vsakemu tujcu. Ljubljančanke od nekdaj so slovele V okviru gospodinjske razstave na velesejmu bo prirejena velika modna revija Ljubljana, 25- maja. Res je, mnogo se že šuslja v našem preljubem mestu. Skrivnostno in tudi skeptično se majejo glavice naših lepih gospa in gospođicen, kajti modna revija in — v Ljubljani — — —? Saj tega ni mogoče prirediti, mi smo vendar premajhni, naše šivilje in modistinje so nerodne in ne znajo, nimajo :>šika«; še frizerke ne razume- model; še mož je je bdi vesel, akoravno je nakremzil obraz in pritegnil hlačni jermen. Veste, tudi blago, ki ga dobite v ljubljanskih trgovinah, ni dosti prida. Naši trgovci dobivajo stare vzorce, čisto drugačne kot so >namalani« v modnih žurnalih, A propos, modni žurnali. Tega tudi najbrž ne veste, da ae tiskajo za Balkan drugi, ker inozemstvo nam vendar ne jo mnogo o >trajnih valovih*. Kje je de naš okus za >modne kreacije«! Mi vendar ne razumemo tega in se moramo zanesti edino le na inozemske salone. — > Ves te gospa, če hočete res kaj dobrega imeti, da boste 2>šik« in v polni veljavi, potem kupite v inozemstvu. Kaj pa mislite, v Ljubljani vendar ne dobite nič poštenega, Sicer je bila lani gospa Vera res v Parizu, pa nam ono šiva šele sedaj, v Parizu pa nosijo take kroje že davno samo še služkinje. Torej gospa, napravite možičku veselje, pa se potegnite naravnost na Dunaj. Kaj, šiling je poskočil? Za božjo voljo, zato je pa postalo na Dunaju tudi vse ceneje. Gospa Marta je ravnokar kupila na 250 šilingov krasno obleko, najnovejši more izdati vseh modnih tajnosti. Ne rečem, nekaj je že treba kopiti v Ljubljani, tako nekaj navadnega. Saj za na trg je vse dobro, ker se tam človek zamaže, pa če ste slabše oblečeni, ne poskočijo v ceni jajčka, pa tudi salata ne.«---Priznale mi boste, drage gospe, da je v našem lepem mestu mnogo, mnogo dam, ki mislijo in govore tako, kot ta gospa, recimo ji je ime Ines. m gospa Ines sedaj neverno maje z glavico, kajti modna revija, pa v — Ljubljani. Potolažite se, drage gospe in gospodične. Modna revija bo in to še celo v Ljubljani. Sicer pa sedanja ni prva. Oprostite naši indiskretnosti, radi let seveda, da vas spomnimo na modno revijo, ki jo je prire- dil v operi velesejem že pred U leti. Dvakrat razprodana niša, profesor sest *i je zadovoljno mel roke, pa tudi ra^stavljalci in sodelujoči igralci so bili veseli, se zakonca Rogoz sta bila zadovoljna, čeprav jima je režiser Sest nametal na tej reviji k\ar sedem otrok, ki so na odru kaj ljubko kazali svoja zalita bed rek a. Seveda je takrat nastopil tudi papa, o pardon, mladenič Danilo. Par dobrih cigar so se danes vredni njegovi izreki: >Par nogavic od Sinko vic* m >eko od Peko«. Letošnja modna revija, ki se pripravlja v okviru gospodinjske razstave na velesejmu od 1. do 11. junija, pa obeta biti se čisto nekaj drugega, Stare izkušnje in novi, presenetljivi domisleki. Arhitekt je znal premišljeno združiti gospodinjsko razstavo s prekrasnim revije klin odrom ki bo dvakrat dnevno zažarel v svitu reflektorjev in žarnic. Remčevi stoli in mize bodo vabili posetnice, o da, tudi posetnike, da posedejo in se pripravijo na bogato očesno pašo. Vmes se bo izvajal izbran koncertni in kabaretski program. Toda kaj je vse to v primeri s krasnimi oblekami in plašči! Naše pridne šivilje se pripravljajo na revijo že tedne in tedne in če bi ne imele ljubeznive Ljubljančanke nekaj garderobe še od poprej, bi se najbrž morale zadrževati do revije v kopališču Ilirija ali pa na Ljubljanici. Sicer pa, da ne pozabimo, tudi kopalne obleke bomo videli na modni reviji in sploh vse, kar nase dame potrebujejo. Ljubeznive gospe in gospodične, prepričani smo, da boste očarane. Niti dunajska Kamtnerica ali graška Gosposka urica vam ne bi mogla nuditi tega, kar vam pripravljajo nase domače obrtnice. Prave umetnice so, zares. Kaj se bo vse videlo, vam pa ne smemo povedati, saj niti sodelujoče obrtnice ne vedo druga aa drugo. Gleg spaka, da ne pozabimo. Tadi manekeni so ljubki in mikavni. Recimo jim raje naše gospodične, naša dekleta. Vse so Ljubljančanke, mnogo jih je in kaj hitro so »e vživele v svojo neiabko nalogo. Nič manj zanimiva ne bo OBfcall gospodinjska razstava, ki obsega 42 koj. eno lepšo od druge. Organizacija je v zanesljivih rokah zlasti dam, ki se trudijo na vso moč, da vam pripravijo kar najvoč presenečenja. Gospa Koršlceva pa se je preselila kar na velesejem. Modna revija vas bo prepričala, da je povsod lepo, ah" doma najlepše. Dek> domačih, siromašnih ali pridnih rok naj vas diči, drage gospe. Potem bomo tudi mi povodni možje zadovoljim* in ponosni na nase lepe Urške, domače, samonikle bivz tuje navlake, katere ne potrebuj orno. Prihodnje lete pa zahtevamo modno revijo za nas fante in može. Kaj mi nismo nič?? D. Z Jesenic — Nov grob. V Kandn f. poni Novecn meetou je v čeArtek premdnila v cvum tet 0ć£. Mitra AmbrožiC, hćetrk«. facrvakrniđke^a preddelavea ki znaneea pevca in pa*n> vađje g. Vtinka Ambro&ča z Jesenfe. Mfcra se je pred dnevi o^peDala na opejrac3> steprica v KarjfKjo. Operacija >e napeta, naetopđle pa so kasneje kompafk&clje m je deWe Sttrf nre po operaciji mnrfc. — Pokojna je b<4a navtfcsena fflandca »Bratstva« ln ena najborj&fh &naolc kJoftove bazenske daražine. Bodi Ji oia-anrjem bfcts spornan, težko paizadetfan svojoem pa naše Iskreno soza^Je! — 8port. Jofcrd ob hS-30 bo ne h^Hbčhj SK Bratstva prijateljska nogometna tek ma med derači SK Hermesa is LJubirjane in SK Bratstva z Jesenic. Iz Ptuja — Ta-tvtna. Hlapcu Skoku Mstrji Yt Pbnja je nekdo ukradel fcz vefte brtSe F&rst moško kolo znamke »*fe*o« SL %-49b.04Q. vredno (500 Din. MALI OGLAS? V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 8.-, davek Din 2v-. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. PRODAM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din REBRASTE CEVI rabljene, od 2 m dolžine, 77 mm premera ugodno proda Roknič, Zagreb, Savska cesta 11. 1795 MARELA (SOLNČNA) in železna vrata poceni naprodaj. — Mestni trg 13/U. 1800 ŽEMTEV Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din ŽENITVE — POROKE posredujemo naj diskretne je, najsolidneje. Informativne prospekte - navodila razpošiljamo proti vposlatvi 10 Din v poštnih znamkah. — >FTDES«, Zagreb, Tkalčičeva 4. 1797 GOSPOD želi znanja z mlajšo ločenko ali vdovo. — Ponudbe na upravo 5 Slov. Naroda« s polnim naslovom pod »Resnost 1793«. POSEST Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din DVE DOBRO VPELJANI GOSTILNI in nova vila z ograjenim vrtom in stavbnimi parcelami — po ugodni ceni naprodaj. — Po-izve se v Janševi urici št. 11, Ljubljana VTI od 9. do 12. ure dopoldne. 1747 STAnOVATIJA Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din IŠČEM SOBO strogo separirano, s 1. junijem. — Ponudbe pod > Cent rum mesta 1805« na upravo >Slovenskega Naroda«. V ROGAŠKI SLATINI deset minut od zdravilišča — se oddajo sobe za tujce, event. s hrano, po zmerni ceni. Krasna mirna lega, — Pojasnila iz prijaznosti v slaščičarni No-votnv, Ljubljana 1769 OPREMLJENO SOBICO s separiranim vhodom oddam takoj gospodični. — Mariborska ulica 24. 1789 SLUŽBE Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din 2 KROJAŠKA POMOČNIKA sprejme Ostrovrsnik, Sevnica 5 1794 RAzno Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din Tvrdka A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd. POSODIM do 100.000 Din Kreditne banke, Kmetske ali Mestne hranilnice na hipoteko, prvo mesto, samo v Ljubljani. — Ponudbe na upravo >Slovenskega Naroda« pod »Ugodno 1792«. KOŽTJHOVTNO vam strokovnjaško očisti, obnovi in hrani čez poletje po nizki ceni Franc Kenk, Ljubljana, židovska ulica 3. 1803 Obleke, površnike za gospode, kostume, plašče za dame — Izvršuje po meri modno kro jaštvo J. JELOVŠEK, LJUBLJANA, Kongresni trg 8, I. nadstr. (poleg Kina Matice) ZA MAJU DENARJA BOST* MVZhl Plošče, gramofone, iz-do so Jamo, zamenjava* eno, prodajamo in kupujemo. — ELEK-rROTON d. Z O. L. oasaža nebotičnika. VISOK KRVNI PRITISK Kopanje v naravnih ogijlko- vokislih kopellh kopališča Glei-chenberg ima zelo dober uspeh. Poseben prospekt H 21. pri Zdraviliški komisiji kopališča Gleichenberg, štajersko. IVAN KACTN tvornica klavirjev, Domžale. — Dobavlja nove planine od Din 10.000.-, harmonije od 2.200.-. Prodaja na obroke. Sprejema se popravila; uglašen je. — Prodaja na obroke. — Naročila se sprejemajo: Gosposvetska cesta št. 12, dvorišče. 1790 Prepričajte se DA IMAJO MALI OGLASI V „SLOV. NARODU*4 SIGUREN USPEH! Stran 6. »SLOT EN S KI NAROD«, dne 26. maja 1036 Ludvik VVolff: BOGINJA DOBROTE ROMAN — Ni mi čisto jasno, gospod Har-land, kakšno delo me čaka. Če vas vidi človek sedeti v vaši krasni pisarni na videz zdravega, si kar ne more misliti, da bi šlo tu za bolruško nego. — Saj lahko govorimo tudi o duševni negi bolnikov, gospodična Gortzova. Potrebni so mi novi ljudje in tuji kraji, to mi priporoča moj zdravnik. Morda se moti. — Kaj hočete odpotovati, gospod Harland ? — Da, če bi bilo mogoče, že jutri. Malo časa imam, gospodična Gortzova. — Kam ste se pa namenili? — Ne vem. Še nikoli nisem bil v tujini. Svetujte mi, gospodična Gortzova. — To ni lahko, gospod Harland, saj nimam pojma, kaj vas zanima in da-li dajete prednost jugu ali severu. — Meni je to vseeno. Določite sami, prosim. — Jaz? — se je ustrašila Ingelena. — Seveda, — je odgovoril Harland nestrpno in začel bobnati s prsti po mizi. — Švica je krasna, gospod Harland. Oči so se ji zaiskrile. — Pa odpotujva v Švico. Ali imate v redu svoje papirje? — Imam potni list. — Dobro. Če bo vse v redu, bi lahko odpotovala že pojutrišnjem. — Da, toda ... — Če potrebujete denar za priprave, sem vam brez nadaljnega na .razpolago. — O, kako mi zaupate. — Gotovo bolj, kakor vi meni. V vas je še vedno nekaj nezaupanja. — Nezaupanje bolj do srečnega naključja, nego do vas, gospod Harland. Harland se je trpko nasmehnil. — Ne vem, ali boste čez šest mesecev še govorili o srečnem naključju. Ne bo vam lahko pri meni. — Zdaj ni življenje nikomur lahko, gospod Harland. Podal ji je roko. — Velja torej, gospodična Gortzova, Dekle je vstalo. — Jutri vam povem svoj sklep, gospod Harland. Razočaranje je napravilo njegov obraz hladen. -— Ali je to neobhodno potrebno? Oropate me za en dan, za cel dan. — Zaročena sem, gospod Harland. Razumeli boste, da moram govoriti s svojim zaročencem, predno sprejmem vašo ponudbo. — Dobro, kakor mislite, gospodična Gortzova. Obšla ga je utrujajoča brezbrižnost. — Jutri dopoldne vam prinesem odgovor, gospod Harland. Prikimal je. Gospodična Gortzova je pozdravila in odšla. Harlandov pogled za njo je lovil vedno gostejšo meglo. NIČ NE GRE V IZGUBO Eppingen je imel nejasen občutek, ko je stopil naproti Ingeleni, prihajajoči k njemu s smehljajem na ustih. — Dober večer, Connv. Njen glas je zvenel prisrčno in pogumno, kakor da ve. da ji je naloga vlivati pogum. Eppingen je poljubil svoji zaročenki roko. — Kaj je novega, Cormy? Si kaj opravil? — To je brezupno, Inge. Častnik je zdaj v Nemčiji najnepotrebne.jši kos pohištva, O častniku noče nihče niti slišati. — Ne smeš biti malodušen, Connv. Saj vendar nisi samo Častnik. Saj si tudi mlad, zdrav in krepak fant, ki mu je odprt ves svet. — Ah, Inge, nič mi ni odprto. Ves svet je znorel. Odkimala je z glavo in dejala tiho: Svet se je zjasnil, Connv. — Potem takem se s teboj res ne da govoriti, Inge. 12 I Zrl je mračno na cesto v drevoredu, ^ izgubljajoče- se v zelenem mraku. — Nočeš odpreti oči, mu je očitala Ingelena. — Svet je šel dalje, ti si pa obstal na istem kraju. Zdaj misliš, da se ti godi krivica, ker se drugi niso ustavili pri tebi. Vzkipel je. — Saj vendar ne morem skočiti iz svoje kože, Inge. Častnik sem Naučil sem se samo služiti cesarju in domovini. Morda se to zdi tebi in drugim smešno in starokopitno, toda za to človek še ni zločinec in idijot. — Kako trdo govoriš z menoj, Connv. — Ker me dražiš s to svojo vsečlo-veško modrostjo. — Ti pa pozabljaš, da je človek najprej človek in šele potem častnik ali sel ali legacijski svetnik. Trpko se je zasmejal. — Fraze Inge, fraze. Poklic dela človeka. Kdo trpi zdaj za Nemčijo? — Vsi, Connv, skoraj vsi. — Laž! Gospodu Pisunu od Okrajnega društva in verižnfkom, ki spravljajo iztisnjene Judeževe groše čez mejo, je čisto vseeno, kako globoko je padla nasa domovina. Mi, ki smo odveč in starokopitni, mi trpimo za Nemčijo. Mi smo edini, ki vemo, da se mora človek za svobodo boriti in umreti, ne pa — stavkati. — Motiš se, Comny, saj niste vzeli v najem ljubezni do naše domovine. Tudi mi drugi ljubimo Nemčijo, toda svobodno in iskreno Nemčijo. Eppingen je odločno odkimal z glavo. — Sodiš sama po sebi, Inge, in motiš se. Nemce ceniš previsoko. Mi smo neuravnovešen narod, ki so mu potrebni učitelji in knuta. — Če imaš prav, Connv, nočem več živeti, — je vzkhknfla Ingelena strastno. — Potem pa ne bo škoda, če naš narod pogine. — Od našega naroda ki od mene zahtevaš preveč, Inge. Molče je stopala kraj njega in se borila s svojim omahujočim srcem. Ali ni bilo neumno kvariti si kratkih ur skupnega bivanja z najdražjim človekom s takimi pogovori? Ali ni bilo brezupno misliti na spreobrnitev tega mladeniča, ki se m mogel otresti svojih zastarelih nazorov? Prijela ga je za roko in dejala zavedajoč se svoje krivde: Zelo rada te imam, Connv. — Siromaka sva, Inge. Kar se je vlil dež. Ingelena je stekla naprej in potegnila za seboj Eppinge-na. — Brž, brž! — Kam pa, Inge? — Saj bova premočena do kože. Ne pozabi, da imam nov klobuk- Smejala se je njegovemu osuplemu obrazu. — Toda kam, Inge? — Saj sva takoj doma. Gospodična Gortzova je stanovala v stari hišL — Kaj ti pa pride na misel, Inge? Ingelena se je razposajeno zasmeja- la: Pojdi, pojdi! Deževalo je še bolj, ko sta prihitela do hiše. Ingelena je snela klobuk in ga pozorno ogledovala. — Bil je že zadnji čas. Več bi ta klobuček ne prenesel. Odprla je vezna vrata, Eppingen je prestrašeno pogledal svojo zaročenko, rekoč: — Zares te ne razumem, Inge. — Česa ne razumeš? — Saj vendar ne morem iti s teboj. — Zakaj ne moreš? — Zdaj, Inge, ti moram povedati___ Veselje je izgnilo iz njegovega obraza, — Ah tako! Ne spodobi se to, gospod poročnik. Kompromitirala bi se. Če ne prisostvuje teta Tina, ne smeta biti dva mlada Človeka različnega spola skupaj. — Vse ima svoje meje, Inge, Trpkost se ji je razlila okrog ust — Mirno greš lahko z menoj, Conny. Nič se ti ne bo zgodilo. Meni se pa tudi ne bo nič zgodilo. Tete Tine ne potrebujeva. Sama bova pazila nase. Eppingen je stal neodločen, razdvojen. VRTNE STOLE poceni in v veliki izbiri vam nudi tovarna stolov REMEC & CO. DUPLICA - KAMNIK Prodajalna v Ljubljani: KERSNIKOVA ULICA ŠTEV. 7 (poleg Slamlča) Obiščite nas na veselejmu! MANUFAKTURO v veliki izbiri nudi državnim uradnikom tudi na obroke OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, T VRŠE V A 29 (hiša Gospodarske zveze) Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne zveze. ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških, igrac-n i h, invalidskih vozičkov, prevozuiii tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B A TJ E L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4 BALO! POZOR! HALO! Na Aleksandrovi cesti 5 novo renovirana krčma in gostilniški vrt (prej Buffet >Pri Ivanu<) Dospela nova pošiljka bogato izbranih raznih vin po sledečih cenah: Opolo črno Ia Din 10.-Opolo belo Ia > 10.-Dingač Ia > 12.- Sllvanec štajerski Ia > 15.-šipon štajerski Ia > 12.-Cviček dolenjski Ia > 12,- Cez ulico vsa vina 1 Din ceneje, pri večjem odjemu poseben popust! žganje: TTopinovec 1 Din 30.-Slivovka 1 > 30.- Vse ostale žgane in druge pijače po najnižjih cenah. — Vsak dan ćevapčići in raž niči, pečeni prašički in jagnjetina na ražnja. Guljaž in vampi, porcija po Din S.-. Vsak petek sveže morske ribe po raznih okusih! Vsa ostala topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Prepričajte se in poskusite ! — Priporoča se KRČMAR. VLAGATELJI PRISTOPITE v zaščito lastnih interesov k >Društvu za zaščito vlagateljev«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/TL 56/L NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v Specijalni trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2, kjer vam jih tudi strokovnja-ško izvrši. 26/L Velikanska zaloga vseh glasbil in stran. Klavirji! Planini! Kupajte na obroke od Din 400.— Prve svetovne fabrikate: Bdsendorfer, Stein way, Forster, Petrof, Holzl, Stingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta štev. 7 TUDI VI LAHKO KUPITE žimnato metlo za parkete in zadovoljni boste več let pri Šimenc Hinko, Ljubljana, Besi jeva cesta 2 (pri Zmajskem mostu) SPECIJALNO ZAGREBŠKO i toči restavracija HOTELA ŠTRUKEL ELEKTROMOTORJE za istosmerni tok 300 voltov — proda interesentom po zelo nizkih cenah — mestna elektrarna ljubljanska. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni še na istosmerni tok, nudi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. - Pojasnila daje ravnateljstvo mestne elektrarne, Ljubljana, Krekov trg št. lOfTL 53/L STROJEPISNI POUK po desetprstnem sistemu za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do h^S. in od M>8. do 9. ure zvečer. — šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.—. Pouk se prične dne 3. junija Vpisovanje dnevno od 6. do M»8. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta št. 15. 1743 N'eki mul raziskovalec iz področja aatto-lo^ke in grafoloike vtd« daj« prerokbe o Vadi botloriiosii Razen valnih dogodkov is Vaae preteklosti Vun on ugant- tod i VaAe odnoaaje glede ljubezni. zakona, po klica, loterije itd. Njegov nasvet Vam prinese v življenju zaželjen uapeh. 1« jave zahvalnosti, ki jih dobiva dnev oo iz vs^ga sveta, dokazujejo izredno zanesljivost njegovih prerokb. Citiramo nekatere izmed tisočev zahvalnic: »Oo *pa Irma Scbwarz ii Ljubljane se naj prisrčne je zahvaljuje mojemu svetu ker je v največji finančni stiski po *lušala moj svet. igTala v loteriji In zadela 150.000 Din. — 0 os pod P. N. Beneš iz Prage: »Dovolite, da se Vam . ... * temi besedami zahvalim za veliko uslugo, ki m mi jo napravili s svojo prerokbo. Vse je reznica, samo Ikoda, da nisem že poprej vedel za Vas. ker bi *e tako lahko obvsrovil wmk življenjskih razočaranj m neprilik.« PoSljite tudi V! se Janes -voj rokopis m rojstni datum ter priložite Din 30.— kot honorar za Vašo psihoanalizo in horoskop na točen in stalen naslov: GRAFOLOSKI BUBEAU, CELJE, POSTNI PREDAL 106. Oglasi v .Slovenskem Narod«4 Urejuje Josip Zupančič. — Za >Naxodno tiskarno« Fran Jezersek. _Za upravo in inseratni del lista Oton Christof. — Val v Ljubljani.