229. številka. Ljubljana, v četrtek 8. oktobra XXIV. leto, 1891 Ishaja vsak dan mv©*er, isimli nedelje in praznike, ter velja po politi prejernan za avstro-ogerske dežele za vse leto l.r> gld., za mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec l gld. 10 na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvoje v Gospodskih ulicah &t. Ivi. II p r a v n i fl t v u naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. 0 notranjem položaji. Danes sešel bo je zopet državni zbor in je pričela poslaniška zbornica svoje delovanje. Dnevni red prve seje prijavili imo že. Glavno pozornost obrniti hoče vlada na to, da bi bo prikrajšalo posvetovanje v budgetu in se razpravlja to uprašanje tudi v poslaniških krogih. Vlada bi imela rada, da se proračun dožene še do kooca tekočega leta, v to svrho bode pa treba obravnavati nekatera poglavja, pri katerih ni treba podrobnejega posvetovanja o številkah, precej v zbornici, pred katero bi prišel proračun, kakor vsaka druga vladna predloga neposredno in bi se tam sklepalo o njem pri prvem čitanji z dvotretjinsko večino, kakor jo predpisuje opravilni red. S tem bi deloma odpadle dolge razprave v budgetnem odseku in bi nekatera poglavja, kakor že rečeno, se rešila neposredno v zbornici sami. Ker je v proračunu mnogo tacih poglavij, bi se dala na ta način budgetna debata izdatno skrajšati. Taka je namera vlade. Kaj poreko na to posamične parlamentarne stranke, pokazalo Be bode skoraj, ker se bodo o tem načelniki pojedinih strank posvetovali. Tudi v bodočem zasedanji poslaniške zbornice bodo se obravnavale večinoma narodnogospodarske in socijalnopolitične predloge in hoče vlada v tem zvesta ostati nastavljenemu svojemu programu. Položaj se za čas parlamentarnih počitnic ni izdatno spremenil, akopram spada v to dobo tako važen političen dogodek, kakor je bilo potovanje cesarja v Prago. Uplivati bi utegnil ta dogodek na razvoj uprašanja o spravi češko-neraški, in se je faktično v poslednjem času začelo mnogo govoriti in pisati o reviziji sprave. Ministerstvo Teaffeovo hoče, kakor vae kaže, tudi še v bodočem zasedanji ostati samostojno in tako rekoč nad strankami. Grof TaarVe Čuti Be močnega in gospoduje položaj tako, da se mu ne zdi še potreba iskati bi zanesljive večine, katero bi si moral pridobiti z novimi žrtvami. Uprašanje je le, se H ne bode zmotil mini-sterski predsednik v svojem računu. Za zdaj je gotov, da mu levica vsaj nekaj časa ne bode nasprotovala, ker se nadeja, da se morda s tako taktiko sčasoma dokoplje do večje veljave in morda celo do gospodstva. Stare desnice pa je Taafle tudi gotov, akopram je ne more več obsipati tako bogato z darovi, kakor poprej. Na poti so mu samo Mladočehi, a njih na-Bprotstvo ne vznemirja lahkoživnega našega mini-sterskega predsednika tako silno, kakor bi se to smela misliti po vsej pravici. On Bi misli in upa za gotovo, da se bode mladočeška opozicija razkrojila polagoma in da na njeno mesto pride zopet bolj zmerna češka stranka, s katero se bode že dalo izhajati. In v tem tiči baš vsa negotovost sedanjega položaja. Ako bo gospod grof — kakor se nam dozdeva — vara, kaj pa potem? Na to bi niti on Bam ne mogel dati odgovora. Pomagal bi bode po znanem svojem receptu naprej kakor dobro bode baš mogel. Izdala bo je za zdaj parola o reviziji sprave ter se naglasa, da grof TaarTe ostane tudi še nadalje vodja notranje politike avstrijske ter da bode z vsemi sredstvi, katere mu podaje ustava, skušal izvršiti svoj program iu dognati spravo. Akcije g. Pienerja in njegove stranke padajo po teh izjavah zopet vidno. Nadejali so se iz početka, da bodo kar na kratko strmoglavili ves Taafteov sistem, pozneje postali so pa nekoliko zinerneji in bi se bili zadovoljili z nekaterimi miuistcrakuni portfelji. Taau|e neće se jim približati bolj, nego je to storil do zdaj, a to jim menda ne zadostuje. Posebno organi nemških uucijonalcev poudarjajo, da mu svoje zveze ne bodo Nemci usiljevali, naj on sam gleda, kako bode izvršil svoj program. Nemci da so prevažeu faktor v državnem življenji, da bi se ministerstvu ponujali. Če jih bode ministerski predsednik potreboval, jih bode že našel. Da se po zadnjih dogodkih in po izjavah iz tabora staročeškega ni nadejati, da bi sprava na podlagi Dunajskih punktacij se spravila srečno do konca, to je jasno slehernemu, o tem si menda grof TaarTe sam ne dela nobenih iluzij. Ves češki narod izjavil Be je proti Dunajskim punktacijam, oziroma proti njih Bedanji obliki in proti temu, kakor se jih razlaga in tolmači. V zadnjem času začeli so se torej celo Poljaki zanimati za to spravo in bi tudi Poljaki prevzeli nekako posredovalno ulogo, kakor jo skušajo igrati v državnem zboru. Poljski list „Przeglad" prijavlja celo positiven predlog, kako bi se dala izvesti ta revizija in predlaga, da bi se v to svrho Bešla spravna komisija, v kateri bi bila po dva zastopnika Mladočehov, Staročehov, Nemcev, feudalnega plemstva in 8 Poljakov. Ta komisija naj bi ves narodni razpor na Češkem na novo pretresala in ustanovila pogoje za spravo. Kakor radi priznajemo dobro voljo dotičnika, ki je izumil ta najnovejši predlog, tako moramo koj izreči, da ni nobene verojetnoBti, da bi bo tak predlog vsprejel ali izvršil. Mladočehi izrekli so že večkrat, da se sprava mora raztegniti tudi na Moravsko in na Šlezijo, na drugi strani pa, da mora biti osnovana na pravični podlagi, to je na taki, katero bode odobraval češki narod po večini svojih zastopnikov, kar pa dozdaj nikakor ni mogel storiti glede Dunajskih punktacij. Daš nasprotno bile so te punktacije povod vsemu prevratu na Češkem in so prouzročile tako težek poraz Btaročeški stranki, ki se je ogrevala zanje. Težko je torej verojetno, da bi češki narod tako hitro spreobrnil svoje mnenje in je več kakor gotovo, da se bode sprava dosegla le tedaj, kadar se bode zasnovala na taki podlagi, da jo bode odobravala večina naroda češkega. Pojedinci lahko menjavajo svoje nazore, narodi so v tem oziru vstrajneji iu bolj konservativni. LISTEK. Pik dama. Povest, »pisal A. S. Puškin, poslovenil Z. D. (Konec.) — Dobro, je odgovoril Herman, VBprejmete li mojo karto ali ne V ČekaliiiBkij Be prikloni uljudno v znak soglasja. — Hotel sem Vam le reči, da jaz ne morem drugače banke imeti nego le z gotovim denarjem. Kar se mene tiče, Bera seveda prepričan, da Vaša beseda zadostuje; ali radi igralnega reda in radi računov bi Vas prosil, denar na svojo karto položiti. Herman je vzel iz listnic" bankovec in ga dal ČikalinBkemu, ki gn je v naglici pogledal in poten položil na Hermanovo karto. Igra se je začela. DeBiio je pala devetka, levo trojka. — Dobljeno, je rekel Herman in pokazal svojo karto. Mej igralci je nastal šuiir Čekuliiiskij je zgubančil bvoj obruz, a kmalu se vrne smehljanje vanj. — Izvolite dobitek vsprejeti, vprašal Je Hermana? — Bodite tako dobri. Čekalinski je vzel nekoliko bankovcev iz žepa, in nekoliku račuuil, Herman je vzel svoj denar in zapustil mizo. Narumov m mogel tega zapopaBti. Herman je spil čašo limonade in se podal domov. Na večer druzega dne je spet prišel k Čeka-linskemu. Gospodar je imel l>auko. Herman je stopil k mizi ; igralci so mu naredili takoj prostor. Čekalinski ga je pozdravil z ljubeznivim smehljanjem. Herman je Čakal, da se nova igra začne in dene na jedno karto svojih 17.000 iu včerajšnji dobitek. Čekaliuskij je začel igro iu spet je na (desno padel faut, na levo sedmica. Herman pokazal Bedmico. Vsi so se zelo začudili. Čekaliuskij je bil vidno razburjen. On je vzel 94.000 iu jih dal Hermanu. Herman jih je hladnokrvno vsprejel iu se takoj poslovil. f Tretji večer je Herman spet prišel k igralni mizi, ki so ga pričakovali. Generali in tajni svetniki so zapustili bvoj vvliist, da bi bili pri tej čudni igri prisotni. Mludi častniki so Ubtali z zof. Vsi bo obkrožili Ilermauu. Kadi radoveduosti so drugi igralci pozabili, staviti na karte. Neso mogli pričakovati, kako se bode igra končala. Herman je stal pri mizi iu je hotel sam poautovati z Čekalinskim, ki bo je zmiraj smehljal. Vsak je vzel kup kart. Čekaliuskij je meša), Herman je vzdignil, stavil na karto in jo pokril s celim kupom bankovcev. Podobno je bilo to dvoboju. Povsod je vladala smrtna tišina. Čekalinskij je začel karte odjemati, njegove roke so se tresle. Desno je pala dama, levo as. As je dobil, reče Herman in pokaže svojo karto. — Vaša dama je premagana, je rekel uljudno Čekalinskij. Herman je strepetal. V resnici, mesto asa je imel „p i k - d a m o". Verjel ni svojim očem iu ni magel razumeti, kako se je mogel zmotiti. V tem trenutku bo mu je zdelo, kot da bi pik-damn mu z očmi pokimala in se mu rogala. Začudil se je navadni sličnosti. — Staruha! zakričal je prestrašen. ČekalinBkij je potegnil izgubljeno baukovce k sebi. Herman ju stal nepremično. Ko je od mize odstopil, je nastalo zamolklo mrmranje. ,Izvrstno je poantoval", rekli so igralci. Čekaliuskij je začel vnovič karte mešati in igra Be je nadaljevala. # * * Herman je zblaznel. On biva v Obuhovski bolnici na Hedemnajsti številki, ne odgovori ua nobeno ujirašanje in nenavadno hitro mrmra v euomer: „tri, sedem, aB, tri, sedem, dama". Lizabeta Ivauovna se je omožiia z zelo ljubeznivim mladeničem ; bil je nekje v državni službi in je imel prav lepo plačo, on je siu nekdanjega dvornika stare grotinje. Lizabeta Ivanovna vzreja ob jednein ubogo sorodnico. Tomskij jo postal konjiški častnik in se je oženil z kneginjo Pavlino. Politični razgled.! Notranje dežele. V Ljubljani, 8 oktobra. Volitev v Istri. Volitev državnega poslanca v Istri vršila se bode v kratkem. Kandidat hrvatsko-slovenski je Puljski odvetnik dr. M. Laginja, Italijani pa kandi-dujejo veleposestuika markeza Benedikta Polesini-ja, povsem neznatnega Človeka, ki se pa odlikuje po izrednem sovraštvu do vsega, kar je slovansko. — Agitatorji klerikalni hodijo že zdaj zlasti okoli takih volilcev, ki niso povsem zanesljivi ter jih begajo na vse uačine — upajmo, da bode ves ta trud zastonj. Is mladočešketja tabora. Trof. Masarvk, u katerem se občno sodi, da se ne zlaga povsem z nazori in težnjami velike večiue mladočeškega kluba, podvrgel se je bil, kakor smo včeraj poročali, brezpogojno mnenju shoda mladočeških zaupnih mož. Zdaj se nam poroča, da se je Masarvk te dni oglasil na shodu volilcev svojih v Horazdiovicah. NavzoČen staročešk volilec iuterpeloval je Masarvka o tendencijah stranke ali bolje rečeno frakcije čeških realistov, na kar je Masarvk izjavil, da glede principov ni mej realisti in Mladočehi nobene razlike. Govoril je Masarvk tudi o ueslogi mej zastopniki naroda češkega ter izpovedal, da se je nadejati boljše in tesnejše zveze mej zastopniki konservativnega plemstva iu mej Mladočehi. Masarvk je odločno za in-timnejšo zvezo mej Mladočehi, moravskimi Čehi in konservativnim plemstvom, ter je kazal na Poljake, mej katerimi je sicer tudi mnogo frakcij, ki so pa vender vse združene v jeden klub. Glede postopanja Mladočehov v državnem in deželnem zboru rekel je Masarvk, da ni smeti zahtevati, da se naj v jednomer in izključuo poganjajo za češko državno pravo, s čimer bi se samo obrabili, koristili pa nič. Prvo, kar je Mladočehom storiti, je to, da se bodo udeležili praktiškega delovanja ter pridobili prijateljev in podpornikov za češke namene. — Glede vnanje politike izrazil se «e Masarvk zelo previdno in diplomatiško. „ V tem pogledu," je rekel, „nain je postupati, kolikor mogoče, stvarno in udu-šiti, ne simpatije, pač pa fantazije našega naroda. Postopali bodemo skromno, kakor je to primerno narodu, ki še ne odloča vnanje politike države. Vzgojeni smo v antipatiji proti sedanjim zaveznikom našega cesarstva, vzgojeni od mož, ki so sedaj največji zagovorniki teh zvez. Naša antipatija proti trojni zvezi snuje se iz bojazni, da bi mogla upli-vati tudi na uotranje politike pravec in sicer na našo škodo. Glavna naloga Avstrije je vzdržati mir in v tem jo tudi mi lahko podpiramo z govori in v časopisih, to pa m politično, da se nngažujemo na vse strani, da si delamo sovražnikov tu iu tam, pri tem pa pozabljamo glavno svojo nalogo, skrbeti za Čehe. Naše simpatije za slovanstvo sploh in za kateri narod pusebe naj bodo pametne, a od vnanje situvaciie naše države ne bomo imeli nikdar nobene koristi. Ako bodemo imeli doma kaj veljave, potem nas bodo tudi drugod čislali in v poštev jemali, a na tujo pomoč sh nam ni zanašati nikdar . . . Podimo zložni in trdni, skrbimo za to, da se bode nasproti Nemcem izvajala popolna ravnopravnost, kajti potem bodo tudi oni nam naklonjeni, oziroma ne bodo se mogli upirati izvršitvi državnopravnih naših terjatev." llomut* v Liberrah. Namestnik grof Tinin povišal je nagrado za onega, ki ovadi stvoritelja atentata, na 10.000 gld. in neki baron Leiteuberger dodal je še 2000 gld. Kakor se govori, ovadil je židovsk krošnjar nekega zidarja kot stvoritelja. V ii a nje države. It uski car v Jierolinu. Nemški listi, kateri jedo okusni kruh, plačan iz vvelfskega zaklada, prizadevajo si na vse mogoče načine preveriti svet, da bode ruski car brez nobene dvojbe prišel skoro v Berolin. Teh prizadevanj koučna svrha je zakriti profanega sveta očem veliko blamažo, ki si jo je stekel nemški cesar, ko je ruskemu carju skoro UBiljeval sestanek, katerega je pa car venderle odklonil. Da to ni baš prijetno oholemu Viljemu, je pač samo ob Bebi umevno, in zato se trudijo iz oficijalnih jaslij pitani listi dokazati, da pride ruski car koncem meseca oktobra, kadar se bode zopet vračal iz Kodanja v Peterburg, v spremstvu ministra Giersa gotovo v Berolin, da vrne Viljemu mnoge posete. Itusija in Francija* Londonski časnik „Times" poroča, da čaka francoska vlada začetka parlamentarne sezone, da se informuje o mišljenji narodnih poslancev glede končne in določne zveze Francije in Rusije. Ta zveza je baje v glavnih točkah že dogovorjena, a v slučaji, da so poslanci naklonjeni formelni iu za vsak slučaj specifikovani zvezi, sklenila se bode nemudoma. — Naglašali smo že zgoraj, da poroča to angleška „Times", ki je sicer baš v niskih in francoskih razmerah dobro informovana, ki je pa tudi često razširjevalka tendencijuznih izmišljotin ali pa tudi lažij, kakor jej je baš prikludneje. Rimske demonstracije. Razburjenost, ki je nastala vsled skrunitve groba prvega kralja zjedinjene Italije po vsi deželi, se je že polegla. Zasluga, da se je povrnil mir in da ni bilo nikjer izgredov, ki hi utegnili imeti resnih posledic, gre v prvi vrsti taktnemu in vender odločnemu postopanju politiških oblastev. Skandal, ki so ga priredili francoski fantalini, obsojali bo vsi listi, klerikalni iu liberalni, samo »Oaservatore Romano" izpremenil je hitro pisavo svojo in začel — seveda le po ovinkih — opravičevati skruoje-valce. — Glede priprtih isgrednikov odgnali so že dva čez mejo, glavni krivec je pa še v zaporu. Smrt kralja uriirttemberškega. V visoki starosti umrl je te dui kralj Karol vviirttemberški, in ker nima lastnih otrok, zašel bode kraljevski prestol njegov netjak, princ Viljem. — Kralj Karol ni bil nikdar posebno priljubljen mej narodom. Bil je aristokrat od glave do nog. Nekaj časa imel je ua svojem dvoru nekega Amerikanca, ki je tako silno uplival nanj, da so morali ministri in odposlanci naroda posredovati, da se je odpravil iz dežele amerikanski klativitez. Kar se dostaje politiškega mišljenja, je bil kralj Karol odličen protivnik pruske hegemonije. Leta 1866. podpiral je Avstrijo, a I. 1870. prisiljen je bil ustreči narodni volji in se pridružiti vojski proti Francozom, katere je visoko čislal. Tudi mej Francozi bil je kralj Karol zelo priljubljen, kajti dve tretjini leta bival je vedno v Niči. Dopisi. Ia ATovegi* mesta 3. oktobra. [Izv. dop.] Poročal sem Vam zadnjič, da je deželna vlada v prei.ska vanje in razredbo afere viteza Schwarza z dijaki delegovala okrajnega glavarja v Krškem g. Weig-leina, in sicer z .odloki z dne 22. septembra t. I. št. 2457, in 27. septembra, štev. 2533. To se je zgodilo v zmislu §. 57. občinskega reda za vojvodino Kranjsko. Po §. 28. in 56. istega obč. reda izvršuje krajno policijo vsakokratni občinski predstojnik. Našemu županu se pa ni po deželni vladi povedalo, da se mu odvzame izvrševanje policijske oblasti. Obravnava se je pričela 28. septembra in se je končala 3. obtobra ob petih popoludne z obsodbo 4 dijakov na osemdnevni zapor in na solida-rično povrnitev troškov Obtoženci so bili obsojeni radi prestopka proti §. 11. in 12. a) cesarske na-redke z dne 20. aprila 1854 št. 96 drž. zak. Razsodba ima sledeče razloge : „Das polizeiwidrige Verhalten der....... am 17. September 1891 Abeuds im Gasthause zur Sonne, wodurch dieselben die Ordnung und den Anstand verletzt, das VergnUgen und die Ruhe der Anvvesenden gestbrt und Aergerniss gegeben haben ; — ferner bei allen diesen demonstrativen Handlungen, vvodurch dieselben ihre Abneigung nicht nur gegen die durch die drei Anvresenden in volla/ Uniform befindlicuen Beamten reprasentirte Regierung im Allgemeinen sondern auch gegen deren einzelne Organe im Besondern deutlich zu erkennen gaben, endlich eivviesen bei allen vier Verurtheilten das ungesttime und boleidigende Benebmen gegen einen politischen Beamten bei Austibung einer gesetzlichen Amtshandlung und das Verbarren iu einem den amtlichen ("ha rak ter verletzenden Betragen, unge-achtet vorausgegangener, wiederholter, mit allem dienBtlichen ErnBte ertheilter Ermnhnungeu. — Der Bevveis vvurde erbracht, vorvviegend durch Zeugen, theils aber auch durch Gestandnisa." — Proti tej razsodbi oglasili so obsojeni dijaki po dr. Slanci, odvetniku v Novem mestu, priziv ua visoko deželno vlado ter ga. tudi izvršili. Ker je ta slučaj važen za ves narod, objavljam ob kratkem celo obravnavo. Prvi je bil zaslišan Novomeški okrajni glavar ( g. Friderik Schvvarz. Le-1 a izpovedal je sledeče: Dne 17. septembra šel sem v gostilno „k Solncu" v sobo za gospode („Herrenzimmer") in se ondu vsedel. Pri sosedni mizi Bedelo je pet dijakov, ki bo peli neko slovensko pesen, spogledovali se ter se menili o meni. Slišal sem besede „Brus", „Narod", na to so zapeli fantje pesen „Grom in peklo", katere tekst se je končal z besedo „nem-čurji." Meni ni nobena slovenska pesen popolnoma znana iu zatorej ne vem, ali bo peli celo pesen ali samo kitico. Jeden izmej dijakov ozrl se je mej tem na-me in se mi po končanem petji priklonil. Na to sem dejal čisto mirno dijakom: (JoKpoda moja, mi smo v pošteni družbi, ta soba je odmenjena tako rekoč stalnim gostom in mi nimamo navade popevati, zlasti tako zgodaj ne. Na to mi je odvrnil jeden dijakov: .Prosim, zakaj pa ne, mi vender ne pope varno, saj bdio še-le pričeli." Potem 80 zopet zapeli isto pesem. Na to sem opomnil dijake, da bom prisiljen poklicati gostilničarja, da napravi red. Jeden dijakov mi odvrne: „Prosim, ako Vam drago". Na to sem opozoril dijake, da bom celo stvar naznanil gimnazijskemu ravnatelju. Sledile so porogljive opazke, kojih pa nisem razumel. Šel sem ven, poslal po redarja Pureber-ja iu se vrnil Ž njim v prvo sobo, kjer je bilo onih pet razsajajočih dijakov, ki so mej tem iz druge v prvo sobo prišli. Zahteval sem, naj povedo svoja imena, kar se je po nekolikem obotavljanji tudi zgodilo." Okrajni glavar gosp. Schvvarz misli naposled, da je bilo obnašanje dijakov demonstrativno, h čemur jih je najbrž zapeljala njih ekstremno narodna vzgoja, ščuvanje v listih, katere je že prej omenil in katere dijaki, kakor obče znano, prav pridno prebirajo ter ščuvanje znanih Novomeških hujskačev ad hoc. G. vitez Schvrarz pravi, da je bilo celo obnašanje teh petero dijakov naperjeno proti političnim uradnikom, ker so baje Že poprej proti g. Deteli porogljive opazke delali. Na to je bil zaslišan g. vladni praktikant baron Scbonberger. Le-ta je izpovedal. „Bilo je šest dijakov v „sobi za gospode", ki so se do glavarjevega prihoda zabavali, kakor navadno. On ni ničesar posebnega opazil in tudi ni slišal opazk o slovenski vzgoji, katere je baje g. Detela čul. Prišel je gosp. okrajni glavar ter odložil kapo in sabljo. Nastalo je šepetanje mej 6 dijaki: „Okrajni glavar, glavar okraja, ta je tisti iz „Brusa". To je napravilo nanj utis, kakor da bi se dijaki hoteli iz tega naslova norčevati, poleg tega pa tudi utis, kakor bi hoteli koga izmej njih, ki okrujuega glavarja še ni pozna I, seznaniti z njegovo osebo. Popevalo se je, toda kaj, mu ni znano. Ker bo dijaki brez vsacega pripravljanja, takoj vsi z močnim glasom peti pričeli ter tudi mej petjem večkrat pogledovali na g. okrajnega glavarja in Be proti mizi obračali, je nanj napravilo utis, da je vse to dogovorjena demonstracija. Besedo nemčur je tudi slišal, toda ne ve, ali se je rabila v tekstu pesni, ali v pogovoru. Ko je bilo petje končano, je g. okrajni glavar ustal ter rekel dijakom : Gospoda moja, opozoriti Vas moram na to, da smo tukaj v posebni sobi, v družbi stalnih gostov, kjer ni navade, da bi se že tako zgodaj popevalo". Jeden dijakov mu odvrne: .Prosim, mi vender ne popevamo, saj smo še le pričeli, zakaj bi vender ne peli*. Na to pravi g. okrajni glavar, da bode poklical gostilničarja, da napravi red, in da se dijaki nahajajo v pošteni družbi. Priča g. baron Schbuberger izjavi dalje, da je okrajni glavar g. vitez Schwarz popolnoma mirno govoril, da je to nanj napravilo utis, ko da bi okr. glavar hotel dijakom samo petje prepovedati. Ko mu je dotični dijak rekel, zakaj da ne bi peli, odgovoril mu je g. okrajni glavar: „Storite kar hočete, toda jaz bodem jutri gospodu gimnazijskemu ravnatelju naznanil, kako so me dijaki tu vBprejeli s pesnijo „grom in peklo*. Le nikar i ne mislite, da nisem razumel Vaših besed." Na to odide g. okrajni glavar iz sobe. Gosp. baron Scbonberger je slišal od dijakov še besede: .Pojdimo, plačajmo". Gosp. Scbonberger izpovedal je tudi, da je redar dijake uprašal za imena in da so se dijaki, približno kakih 20, zelo nedostojno obnašali (ne pove pa, v čem je obstalo to nedostojno obnašanje). Slišal je v prvi sobi, mej tem, ko je g. okrajni glavar z redarjem mej dijaki stal, šepetanje, vender ne more z gotovostjo povedati, ali so se dijaki s tem hoteli opozarjati k miru, ali pa de monstr o vati. Gosp. vladni koncipist Detela izpove: „Bilo je v drugi sobi 6 dijakov, ko sta prišla on in baron Schbuberger. Cul je besede „slovenska vzgoja", „Slov. Narod", druzega do prihoda glavarjevega ni ničesar opazil. Ko je g. okrajni glavar ustopil, je zaslišal mej dijaki besede: okrajni glavar, glavar okraja, glava okraja. Nanj je napravilo utis, ko da bi se dijaki hoteli norčevati, slišal je tudi besedo „Brus". Dijaki so zapeli pesen, — nje besed ni razumel, po melodiji soditi je bila najbrž pesen „Hej Slovani". Po nekolikem prenehljaji je slišal besedo „nemčur". Drugo je g. Detela izpovedal tako, kakor barou Scbonberger. Priča, kavarnar g. Scbmidt, izjavi, da slovenskega jezika ne ume, da se za dijake, ki so za njegovim hrbtom sedeli, ni brigal, da ni slišal opazk o „slovenski vzgoji". Dalje, da je prišel le nekaj minut prej v sobo, kakor g. okrajni glavar in da ni slišal besed: „okrajni glavar", „glavar okraja", „ta je tisti iz „Brusa", dasiravno so se j mu prečitale izjave g. Detele in g. barona Scbdn-bergerja, in dasiravno je dijakom najbližje sedel. Tudi ne more potrditi, da se je kateri dijakov okoli obrnil in po okrajnem glavarji oziral, tudi besede „nemćur" ni slišal. Potrdi, da je okrajni glavar dijakom petje prepovedal, ter pravi, da je jeden dijakov okrajnega glavarja uprašal, zakaj da bi ne smeli peti, ter da so dijaki na to bolj tiho peli. Priča g. Schmidt izjavi tudi, da v prvi sobi toliko časa, dokler ni g. vitez Schwarz dijakom v imenu postave zapovedal, da povejo svoja imena, res Cul šepatanje in smejanje, da pa je bilo potem takoj vse mirno in tiho. Druga priča, stavbeni adjunkt v Novem mestu, slišal je le, da je okrajni glavar rekel jednemu dijaku: „Ustanite, če z menoj govorite!" Gostilničar, g. Etnanuel Mechora, ne ve o vsem tem ničesar, ker je bil ves Čas v svoji stanovahu sobi. Priča Josip Mechora ne ve o vsem veliko povedati, vender pravi, da je bilo v prvi sobi, ko je okrajni glavar uprašal dijake za njih imena, slišati šepetanje iu smejanje, ter da je to nanj napravilo utis, ko da bi so dijaki rogali. Gospića Amalija Mechora izjavi, da ni bilo čuti ni šepetanja, ni smejanja. Na to se še jedon-krat zasliši g. vitez Sehvvarz ter izjavi: „Jaz sem bil oblečen v službeni inifurmi, ter sem stavil dijakom uprašanja „im dienstlicheu Ernste!" Priča g. Mršol izjavi, da ni ničesar slišal, kar se v drugi sobi godilo, tudi petja ni čul, zdela se mu je cela stvar „fade", ker je okrajni glavar dijakom žugal z zaporom. Naznanim Vam to zaslišanje prič, da bodo vsi prijatelji mladine v naši deželi izprevideli, kaj so naši mladeniči v navedenem slučaju pregrešili, in kako so bili za to kaznovani. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Prihodnjo nedeljo, dne 11. oktobra t. 1, bode druga gledališka predstava. Predstavljala se bode prvič veseloigra v jeduem dejanju: Jo je moja maksimu", katero je spisal Alfonz Pirec. Ta veseloigra je nalisnena v „Ljubljanskom Zvonu". S tem kaže „Dramatično društvo" očividno težnjo, da mu je resno ua tem ozirati se na domačo dramatično književnost ter spraviti dramatične proizvode na javne deske, ki pomenijo svet. Na tak način daje se zadostilo slovenskemu pisatelju, ki gotovo ne piše za to, da se njegovi proizvodi pozabijo; na drugo stran pa se uzpodbujajo pisatelji. Poleg rečenega jedno-dejanjca bode se igrala znana in obče priljubljena OgrinČeva veseloigra: V Ljubljano jo dajmo". — (Odličen gost.) Nekaj dni že biva v Ljubljani naš rojak č. g. Ivan Vertin, škof v Mar-ketu v Severni Ameriki, rodom iz Doblič v Crno maljskem okraji. — (Razstavljene slike.) Z;t zgradbo deželnega gledišča namenjene slike za plafond in za zastor razstavljene so v deželnem muzeju. Ustop je vsacemu dovoljen. — (Delavsko izobraževalno društvo) naznanja, da bode v nedeljo 18. oktobra t. I. mesečni shod v gostilni pri .Zvezdi" (Ferlinc) ob 2. uri popoln Ine. Dnevni red: I. Poročilo odsekov. II. Uplačevanje in vsprejetje novih članov. III. Nadomestitev odbora. IV. Predavauje. V. Nasveti in interpelacije. — (Zelje,) ki je jako važen pridelek za kmetovalce ua Kranjskem, nič manj pa za Ljubljansko prebivalstvo, soBebno za naše Trnovčanu in Krakovčane, kateri ž njim tržijo na Ogersko, še bolj pa v Trst, v Aleksandrijo itd. obrodilo je letos jako pičlo, dasi je jako lepe kvalitete. Suša je mnogo sadik zelja zamorila, kar je ostalo, je jako izvrstno uspevalo, tako, da so zelnate glave jako velike in trde. Ljubljanski trgovci je plačujejo stotino po 3l/» gld., za posebno lepo blago po 4 gld. V Kra-kovem in Trnovem delajo trgovci z zeljem noč iu dan, da zribajo kislo zeljo in ga kolikor mogoče hitro skisano spravijo na Ogersko, v Trst in preko morja. Kupčija bode letos gotovo prav dobra, zlasti z zeljem, nič manj pa tudi s sladko'in kislo repo, katera je nekaka posebnost naše dežele, kajti „Kraioer Sauerkraut" slovi celo na Dunaji. — (Tatvine) Poslednji čub Čuje se o raznih tatvinah po mestu. Neugoduo vreme prignalo je me u da v mesto razno dol^oprstneže iz varnega zavetja, ki eo je imeli do zdaj ua polji, kjer so tudi lahko dobivali primerno hrano zastonj. Paziti je torej treba bolj nego doslej in ne puščati odprtih vrat v tacih krajih, kjer Be lahko priplazi kak uzmovič. — (Družbe sv. Cirila in Metoda) ženska podružnica za Kamnik in okolico se je ustanovila 5. septembra 1891. I. Zbralo se je ta dan okoli 20 rodoljubnih dam v čitalničnih prostorih, ki so v navzočnosti g. župana Močnika, g. c. kr. okr. tajnika Drakslerja in gosp. notarskega kandidata Barleta izbrale si začasno načelništvo. V odbor so voljene: gospa Ana Polec kot prvomestnica, gospa Julija Močnik, nje namestuu slabi letini prizadetih pokrajiu in v olajšanje bede Btra-dajočega liudstva. * (Umor.) V Ihtavi umoril jo 21 letni ključavničar II. deset let Btarejo prodajalko Emilijo M. Napadel jo je v prodajalnici ter jo zadavil in oropal, potem 10 polil s petruljem in zažgal. Dim privabil ljudi iu se je zasledil zločin. Morilca so zaprli. * (Ranjeni o g njega sci) Pri požaru tvornice Willbrand-Gregersouove v Budimpešti bilo je ranjenih sedem ognjegascev , nekateri težko. Po šest urnem truda j»ol nem delovunji posrečilo se je ogenj omejiti na goreče poslopje. Škode je pol milijona goldinarjev. * (V ječi zblaznel.) Jeden izmej deležnikov znane Temešvarsbe loterijske pravde , bivši kolektant Szobovics, ki je nedavno nastopil svojo kazen v Szegedinski ječi, zblaznel je v zaporu. * (Nesreča pri požaru.) V Lyonu nastal je požar, ki Be je kmalu razširil do četrtega nadstropja. Da rešijo streho, nastavili so ognjegasci veliko lestev. Ko so jo premikali, prevrgla se je vsled nerodnega ravnanja in padla na sedem ognjegascev. Dva sta bila takoj mrtva, tretji umrl je na potu v bolnico. Oatali ognjegasci so lahko ranjeni. * (Zgodnja zima v Ameriki.) Iz Novega Jorka poroča se telegratično, da je v Montani in v Californiji zapadel visok Bueg. Toplomer kaže dve stopili i i mraza, * (Zastrupljeno mašno vino.) V Cani v okraji Taragona na Španjskem zapazil je župnik pri maši, da ;e vino grenko, kar jo tiho povedal cerkovniku. Kmalu potem se zgrudi na stopnicah oltarja. Prenesli bo ga domu, a še isto dopoludne umrl je z vsklikom: .Zastrupljen sem!" Preiskali so vino in našli, da ie bilo res zastrupljeno. Obdolžili bo mladega vikarja, ki je bil v sovraštvu z župnikoui in ga zaprli — a dokazov dozdaj še tieinnjo. • »MMIIMI ■ »S S „LJUBLJANSKI ZVON" ■tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. tfl I' ■ ■ ■ ■ m 1 i 11 ■ ■ ■ ■ I II t P ■ M ■ i I IU ■ I Hi Listnica uredništva: fioap. J. M. v M el k u. Prejeli. Lepa hvala, porabimo jutri. fJoap. tretjemu dopisniku iz N o v e g a mostu. Pride na vrsto jutri. (Joap. dopisniku iz Žužemberka. Prejeii in bodemo porubili po izrečeni želji. Zalivala. Dno 3. oktobra t. 1. nastal je ob 1 2. uri požar pri posestniku po domače pri Potaču v Spodnjih Pirničah. Ker se je zanetil ogenj sredi vasi, bila je nevarnost zelo velika in nastala bi bila gotovo velika nesreča, da ni prihitelo S?. Vidsko ognjegasno društvo takoj na lice inesta in omojtlo požar. Štejemo ni v pri ietno dolžnost izreči slav-nemu ognjogasneinu društvu v št. Vidu in g. namestniku Francu Struk elju iz Garaelj najsrčnejšo zahvalo ter jim kličemo hvaležno: Bog plati i V Spodnjih Pirničah, dne 8. oktobra 1891. Hvaležni vašranje. TllJCl: T. oktobra. Pri Malici: (Soldstoin, Hirsclibauiner, IlHuberger, Mendl, Lehman, (Jlas, Clemeot, Heinhardt, Leskoachegg, Schiller z Dunaja. — Scailtit' iz Doba. — Trebitsch, Pere-les iz Prage. — Gttth iz Dunajskega Novega mesta. — Erras iz Trst«. — Nch\virkert, Maver iz Vipave. Pri H in n n : Frank, ProRsiimgg, Pekarek z Dunaja. — Deuoberger, Malli, Urhanek is T t lifta. — Buchal, lManm-Aek iz Idrije. — Fragiscomo, Tusek iz Pulja. — Rusehberg iz Maribora. — liauer iz Drnždtn. — Naku.4 iz Planine. — Haas iz Kamnika. v— Dekle va iz Belovara. — Ilabernek iz Brna. — Mrak Is Železnikov. — Hiltner iz Norimberka. — Hruehiotti, Vettori iz Zagrada. — Laika iz Mitrzuschlaga. — Lang iz Gradca — Tomasi it Trsta. — Luučarič iz Selc. — Stugulec iz Begunj. — Deklova iz Slavine. — Vitez Sch\varz iz Novega mesta. tliurll so v LJubljani: 6. oktobra: Lovrenc Ulinšek, delavčev i»in, 2 meseca, Karolinška zemlja At. 1, katar v črevili. V deželni bolnici: 4. oktobra: Marija Nered, gostija, 40 oedetna cerebri. — Jožef AleS, gon tac, »>H let, plačnica. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 7. okt 7. zjutraj 2. popoj. zvečer 7.M8.r> mu. 737'2 mm. 737 f> mm. 7-0* C 1H 4° C 18*0« C brezv. si. jzh. si. zali. megla d. jas. jasno 000 mm. j Srednja temperatura 12'7", za (Mu pod normalom. TD-CL3n.SLjslsSL borza doc 8. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes gld. 91-20 — , 91 — — „ 109 30 5"/, marčna renta . . . . . 10220 — „ 10220 Akcije narodno banko . . . 1011 — — n 1015 — Kreditne akcijo . . . . 28150 — n 283 — _ . U7 50 Srebro ...... , . — ■— — ' _•_ Napol. ...... C. kr. cekini .... . . „ 929«/, — r 931 . . , ft57 — S-57 . . „ 57 67 — . 57 75 Sla vozna nega, pristnega malinovega hrena letošnj ega, najboljše vrste 5 ko 15 korenin ajld. :i-»o 5 ko 25 korenin «!«!. 5 ko 20 , „ S— 5 ko 30 „ _ !*• — 5 ko 35 korenin gld. 1.7B. razpošilja uštovši zavoj franko po poštnem povzetji •ToHip John (848—1) eksportna tx8ro-vl».a. malinoveg-a la.reaa.a. Kut nohora (Čemko), Od pluga do krone. Obširen zgodovinski roman, zajet iz kranjske povestnice. (74.1—22) Pri jj Karolu Tiil-uf v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. ' VSO (456—18) šolske potrebščine i ....... jj za pisanje, risanje in slikanje, za j! vse sole po naročilu gg. profesorjev, f I Velika izbera I i- Velika izbera risalnih skladnikov, risal itd. JI OSSVITO 8PXS»7B- Sestavil Anton Funtek, c. kr. strokovni učitelj na obrtni doli. (•ena vezanemu izvodu SO kr.. po poŠti »5 kr. Knjiga potrebna je vsakemu obrtniku. — Dobiva se pri (850-1) J. GIOarTIHI-Jii v LJubljani. Cesarja Jožefa trg. B*F~ Samo do nedelje. Odprto v mak dan od 9. nre zjutraj do 9. ure avecer. (806-H) F> Bayer-ja Plesavnica. Podpisanec usojam se javiti cenjenemu p. n. občinstvu, da sem ©tvoril dne i. oktobra t. 1. ■im Krogu it. SO, v barona Cojsa liiAi plesavnico. Poučevalo se bode v posamnih oddelkih in po lahki in dobri, najmodernejšim zahtevam ustrezajoči metodi. Ob nedeljah in praznikih od O. do 9. nre. Nadejč se mnogobrojnega obiska, priporoča ae z odličnim spoštovanjem -A.lfon.so Cilenti (825—3) učitelj plesa. OglaNlla se vsprejemajo vsak dan od 10.—12. nre dopolu-dne in od 3.—5. ure popoludne v imenovanem lokalu. Ako imate putiko, akrnino, slabe iivce, nevral-gijo, lschiai, slabo cirkulacijo krvi, nervozno-slab želodec, kongestij« ▼ glavi, ako vas je zadel mrttii, ako nemate spanja, ako imate tole čine ' ▼ hrbtu, hrbtno sušico — zahtevajte ilustrovano "brošuro o s čast* nimi diplomi in z zlato svetinjo v Kolonji, Welsu, Stuttgartu odlikovano in v Avstro-Ogerski c. in kr. izključno priv. galvan-elektro-magneticno uplivajočo frotirno pripravo. Brošura razpravlja o uplivu, porabi in uspehih te priprave. — Priprava velja 12 gld. — Ilustrovano brošuro z natančnim popisom porabe pošilja se fran-kovano iu zastonj iz tovarno izumitelja. (790—3) TH. BIERMANNS, elektrotehnik, DUNAJ, I., Nchuleratraaae 18. Žrebanje že v četrtek! >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦• Žrebanje že v četrtek! »♦♦♦»♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ 9 ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O I (707—22) Glavna dobitka 100.000 goldinarjev 50.000 V Ljubljani se dobivajo lozi pri J. C. MAYER-JU. a i w ♦ I 1 J II Izdajatelj in odgovorni ureiluik : J o bi p No U i.