TOVALEC. Ilustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Čr&e^Stj^S**^-!. - rig mjF.LFREOilBl rRIKTfi Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. »Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni eeni: Inserat načeli strani 16 gld., na Vu strani 8 gld , na Vi strani 5 gld. in na »/s strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein &, Vogler na Dunaji (Wien, L, Wallfisehgasse Nr 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. St. 5. V Ljubljani, 15. marcija 1889. Leto II Oljsejr: Nekaj o želji. — Državni melijoracijski zaklad in dežela Kranjska. — Sadni trg v Ljubljani. — Eazne reči. — Vprašanje in. odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. Nekaj o želji. Neka posebnost kranjske dežele, zlasti gorenjske strani in sosebno ljubljanske okolice, je zelje, ki ga obilo pridelujejo in izvažajo in ki daleč okrog slovi z imenom kranjsko ali ljubljansko kislo zelje. Ker ga ne pridelujejo drugod toliko in tudi ne znajo ravnati tako okusne kiseline, kakor je naša, zato je mu cena raz-merno še precej visoka, ter daje našemu kmetu ob dobrih letinah vsaj še nekaj dohodka. Naši gospodarji prav dobro razumejo pridelovati zelje, a kolikokrat se jim prav slabo obnese, in to, ker je bila slaba letina, ali pa ker so sadili sajenice, vzgojene iz slabega semena ali od seme- Podoba 10. od pravih vrst. Naše domače zelje ni slabo, dela kaj lepe in trde glave, vender preneseno iz ene vasi v drugo, koder je različna lega in zemlja, ne uspeva po godi. Ali kedo misli, da ni moči pridelovati boljšega zelja, nego je naše ? Gotovo je mogoče in to na dva načina. Odberi vsako leto najlepše glave za seme, in v nekaj letih bodeš dobival semena, ki ti bode ob tvojih razmerah vedno bolj ugajalo, nego pa kupilno, ki je od rastlin, katere so pridelane na popolnoma drugačni zemlji, nego je tvoja. Priporočali bi pa našim gospodarjem, da bi vender pričeli zboljševati zelje svoje s tujim semenom, ne mislim obiloma, ampak le po malem. Ako se dokoplješ do prave vrste, potem uže lahko narediš kako na slabe vrste. Kmetovalci bi se smeli bolj gotovo nadejati dobre zelne letine, ako bi kaj gledali na seme večo poskušnjo. Pri nas je kaj vredno le pozno zelje. Naj bi na pr. zavedni gospodarji kake vasi, koder pridelujejo veliko zelja, kupili od vsake vrste za nekaj krajcarjev semena, ki naj bi ga posebe sejali in potem sadike po-sebe sadili. Ako bi vsak nekaj vrst poskusil, kmalu bi izpoznali, če je med poskušanimi vrstami katera taka, ki je boljša nego domača. Pa to še ne velja. To seme bi morali poskusiti zopet drugo leto, in če je v drugem letu to še vedno boljše od domačega, potem lahko splošno sejejo. Tako imamo na pr. dve vrsti zelja, ki posebno slovita. Na Nemškem je najboljše pozno, belo brunsviško zelje, katero kaže podoba 10. v našem listu. To zelje dela trde in težke glave in je najboljše za kisavo. Wolfner & VVeisz na Dunaji prodajata 20 9/ po 35 krajcarjev. Na Dunaji imajo za najboljše zelje veliko, pozno, belo tulnsko zelje, katero dela posebno velike glave. Glave tega na dobri zemlji in pravilno pridelovanega zelja postanejo po pol metra široke in 10 do 12 \jg težke. 20 gramov tega semena stoji pri gori imenovani tvrdki 60 krajcarjev. Državni melijoracijski zaklad in dežela kranjska, n. Najprvo treba nam ozreti se po naši domovini, in razumnemu očesu odpro se raznovrstne pomanjkljivosti v kulturnem stanji naših zemljišč. Ne bom navajal silnih škod, katere provzročuje glavna naša reka „Sava". Na stotine orali plodne zemlje odnaša in pustoši ob njej ležeča zemljišča. Posegla je vmes visoka c. kr. vlada in lotila se urejevanja savske struge ter v to svrho uže velike vsote porabila, za kar ji moramo biti hvaležni, to toliko bolj, ker donaša dežela k temu podjetju le malo. Sava namreč spada posebno od izliva Ijubljaničnega med „državne reke". Imamo pa tudi reke ali vode, katere niso državne, kakor na pr. Bistrico, ki se Podgradom izliva v Savo. Prav ta voda je, katera me vsegdar, kadar pridem do nje, plaši, in dal Bog, da bi ne bil-moj strah opravičen. Vedno plitvejša je tej deroči nagli vodi nje struga in po nekatere kraje je skoro enako visoka kakor poleg nje ležeče polje. Varuj Bog, da bi kedaj hudourniki s kamniških planin v silni množini in naglici pridrli v ravnino in v Bistrico ter s seboj pri valili neizmerne množine kamenja in grušča: pripetila bi se enaka katastrofa polju ob Bistrici noter do Dola, kakeršna je opu-stošila lepe rodovitne doline po Koroškem in Tirolskem pred nekaj leti. Ako se bode struga le količkaj še vzdignila ali zvišala po masah, katere vanjo prinašajo razni dolivi, a bati se je posebno hudournikov, če bi se oblaki razlili, da bi prenaglo narasla Bistrica prestopila svojo strugo ter se po ravani razlila in jo z gruščevjem pokrila. Dal Bog, da se to ne zgodi, vender pa so teh misli in polni te bojazni tudi drugi možje, največi tehniki — strokovnjaki v deželi. Zato naj se dežela in ž njo posebno kamniško-brdski okraj še v pravem času loti dela ter uravna strugo Bistrici, pa tudi skrbi, da ne bodo dolivi v njo prinašali pregromnih množin gruščevja, katero hudourniki odirajo s hribov. Torej ni le treba struge urediti Bistrici, ampak više treba pričeti delo, in sistematično mora biti to delo uravnano in zvršeno. Na Koroškem in Tirolskem vrše se sedaj uravnave, ki bodo stale par milijonov. Prav je, da se vsaj za bodočnost odstranijo nadaljnje katastrofe, a še umnejše bi bilo, da bi se bila ta zboljšalna dela zvršila poprej, predno je taka grozna katastrofa nastala in opustošila cele vasi ter provzročila na milijone škode. Zal, da pri nas mora bridka izkušnja šele zbuditi na delo! Koliko ne žrtvu- jejo druge dežele in države za zboljševanje zemljišč, pa ob pravem času. Kaj pomaga potem, kadar je uže ušla krava iz hleva, telce je sicer dobro, a krave ni! Zopet druga voda »Mirna" škoduje silno ob njej ležečim zemljiščem. Že sedaj v 10 letih je morala vlada blizu za 6 tisoč goldinarjev davkov odpisati, ker Mirna skoro redno vsako leto opustošuje ob njej ležeča zemljišča. Ker se pa vedno Mirni struga vzdiguje, bati se je v prihodnje še hujših škod. Pač bridko je gledati, kako tako lepa, plodovita dolina propada, ko bi se ji lehko pomoglo. Če računimo le teh 6000 gld., katere je država morala od davkov odpisati, razvidimo, da bi to bila glavnica nad 100 tisoč, in koliko bi se lehko s tem storilo. Pa država naj ne zabi, da bo morala redno odpisovati ter v malo letih zbrisati stalno rubriko davkov ob Mirni! Silno mnogo je v naši deželi močvirnih zemljišč. Ne bom navajal ljubljanskega barja, ker v njem so že toliko pisali, toliko zborovali in na tisoče potrošili za napravo načrtov, da ne preostaje drugega, nego da se enkrat resno lotimo dela in odstranimo ovire, da pomagamo ubogim Barja-nom vsaj proti groznim povodnjim ter da naposled resno pripravimo vsote, potrebne za osuševanje. Pa vse polno je še drugih dolin, katere silno trpe po povodnjah, tako račenska i. d. Res se nekaj tu pričenja, a vse premalo je sredstev, da bi res kaj stalno dobrega zvršili. Koliko je drugih dolin, skozi katere se vozimo, ki vse kažejo, kako silno je potreba odpeljate vode iz njih zemljišč, katera so prav zarad zastajajoče vode mrzla, manj rodovitna in daje le kislo krmo, ki nič kaj ne ugaja goveji živini. Ako se peljemo po državni cesti od Črnuč proti Trzinu, vidimo ob njej le mokre senožeti, po katerih raste kaj slabo seno. Kako lehko in primeroma z malimi stroški bi tu pridobili na stotine orali prav dobrih, nekaj tudi prav izvrstnih travnikov z umno drenažo, sploh z odpeljavo zastajajoče vode! Če se peljemo dalje po tej poti, vidimo krog Doba po levi ter tudi po desni strani proti Krumperku polno prevlažnih, mokrotnih travnikov, in kadar dospemo do Lukovice, pričenjajo se zopet močvirni travniki, ki se sploh po krašenski ozki dolini nahajajo. Res priraste po takih travnikih precej sena, a kislega, katero nima prave tečnosti. Sajje znano, koliko zaleže stot sladkega hribskega sena. Prav tako nam kažejo pokrajine z izvrstnimi travniki krasno živino, in mesarji in tudi živinorejci poznajo kaj dobro take pokrajine, po katerih nahajajo res dobro rejeno, izvrstno živino. Goved pa, ki ima za krmo le kislo, smrdljivo seno, ne bo nikdar dobro uspevala, saj ne more, ker nima tečne hrane. Pa tudi brez števila je njiv, ki so premokre. Mokra zemlja je mrzla, osuši se pozno, torej jo moremo le pozno obdelati; po njej se širi grozno posebno plevel, kaj rada pozebuje ozimna žitna setev, krompir gnije v njej posebno ob mokrih letinah naglo. Z osuševanjem, posebno pa, če se odpeljuje voda po ceveh, to je po sistemu drenaže, odpravijo se vse te škodljive razmere, in sploh se zemlja zboljšava. Po ceveh pa prihaja tudi zrak v spodnje plasti zemlje, po katerih torej nahajajo daleč segajoče korenine oplojene redilne tvarine, in dejanski spričujejo povsod, koder so osušili močvirne njive z drenažnimi cevami, da so izredno rodovitne , po katerih uspevajo tudi rastline, ki jih pred drenažo ni bilo mogoče sejati na nje. Ob Mirni, ob Temenici, Krki in drugih vodah po raznih dolinah in pod gorami nahaja se obilno zemljišč, katerih rodovitnost bi se z odpeljavo zastajajoče vode silno mogla zboljšati. Preobširno bi bilo, ko bi vsa po-! samezna premokra zemljišča imenoval. Saj je že konti- guracija naše dežele taka, da imamo po dolinah večinoma premokra zemljišča. Ta zemljišča osušiti in oprostiti zastajajoče škodljive vode mora biti umnih kmetovalcev skrb. V tem oziru so Angleži pravi mojstri. V 25 letih je državna vlada posodila kmetovalcem 165 milijonov za osuševanje močvirnih zemljišč, in to posojilo poplačujejo dotični kmetovalci po anuitetah ali letnih odplačkih, kateri znašajo poleg 4"/0 obresti 1% za povračilo, torej le 1 °/0 več od navadnih, sicer jako nizkih obresti, in v 41 letih poplačan bo ves znesek državi. Kmetovalci pa radi in tudi lehko povra-čajo državi izposojeni nielijoracijski kapital, saj imajo od zboljšanega zemljišč podvojene dohodke. Žalosten je položaj kmetovalcev, ker preobilni so davki, silno dragi posli, grozno nizke pa cene pridelkom. V tem skoro obupnem stanji pa tudi ni mogoče pričakovati boljših časov, ker davki se ne bodo znižali, in konkurenca nas bo posebno še dolgo let trla. Kar nam preostaje, to je, da skušamo od zemlje dobiti kar največ mogoče. Delo ostaje skoro isto na močvirnem travniku, ki nam prinaša pustega kislega sena, prav tako na močvirni njivi, kakor na dobri osušeni, na kateri pa uspeva bolje sleharni pridelek. Ako nakosimo na orali travnika 30 stotov kislega sena, zeleže nam malo, ker živina je ob taki krmi le revna, in če ga prodamo, skupimo za nje n. pr. za stot komaj 80 kr., žlahtnega sladkega sena stot prodamo pa lahko tudi po 1 '/a gld. Na močvirni njivi nam silno krompirja zgnije, na dobri, suhi ne, na močvirni mnogokrat ozimina pozebe, na suhimi ne; in tako bi navedel lahko jasnih dokazov, koliko več ob enakih stroških za obdelovanje lahko pridelujemo iz ene orali dobre zemlje nego iz slabe močvirne. In prav v tem imamo dandanes iskati rešitve, da pridelujemo od zefnlje, kolikor je sploh mogoče, da nam poleg stroškov za obdelovanje vsaj nekaj dohodkov preostaje. To pa nam je le mogoče na dobrih ali urejenih zemljiščih Zato vidimo v istini, da otidod, koder imajo rodovitno polje, še shajajo. Obupen pa je položaj gospodarju, ki se trudi na slabem, neplodnem svetu, katerega mora obdelovati prav tako, kakor njegov sosed svojo dobro zemljo, a proti njemu prideluje le malo celo nad polovico manje. On mora propasti, ker stroški za pridelovanje so veči od pridelkov. Da pa je mnogo, prav mnogo zemljišč prav zaradi močvirnosti maloplodnih, to je istina. Zato jih moramo zboljšati, ker le tako se moremo obdržati v naših denašnjih kritičnih časih. Fran P o v š e. Sadni trg v Ljubljani. V „Kmetovalci" je bilo čitati, da nameravajo ustanoviti na Slapu v Vipavi sadjarsko zadrugo. Ta vest mi daje povod, da izpregovorim nekaj besed o ljubljanski sadni trgovini. Kranjci smo toliko srečni, da imamo v deželi okraj, ki prideluje najfinejše zgodnje sadje, in to v vipavski dolini. Razen tega imamo pa povsod po Kranjskem tudi obilo žlahtnega poznega sadja, jabolk in hrušek, kar je dokazala zadnja deželna sadna razstava preteklo jesen v Ljubljani. Čudno je pa, da je vipavsko sadje v Ljubljani mnogo draže nego istodobno enako sadje na Dunaji, o čemer se lahko prepriča vsak sam, ako primerja po časnikih razglašene dunajske sadne cene z ljubljanskimi. Nič manj čudno je pa, da v Ljubljani le težko dobiš jeseni in celo po zimi lepih namiznih jabolk ali hrušek, če ravno jih mnogo pridelujemo. Kaj je vzrok temu? Da je vipavsko sadje tako drago, prihaja od tod, ker je kupčija še dandanes v enakih rokah, kakor pred petde- l setimi leti, ko ni še bilo železnice. Razloček med tedanjo in današnjo vipavsko sadno kupčijo je morda k večemu le ta, da so poprej vozili „škatle", napolnjene s sadjem, osliči, sedaj jih pa vozijo uže konji. V vipavski dolini je sadje res nekoliko draže nego je bilo pred železnico, a vender ne toliko, da bi bile opravičene visoke cene, katere ima vipavsko sadje v Ljubljani. To vender ni ničemur podobno, da so v Ljubljani marelice po krajcarji ali po dve za en krajcar, kadar velja v Vipavi kilo marelic 5 do 6 krajcarjev ali 6 en krajcar. Tako je tudi ! z grozdjem. Prodajajo majhen grozdič za 10 kr., kakeršnih gre 4 na en kilogram, v Vipavi pa plačajo cel kilogram po 10 do 12 kr., ali pa še ne. Način dovažanja in razprodaje sadja v Ljubljani ter s prevelika dobičko-željnost prekupcev dela to visoko ceno vipavskemu 1 sadju. Bog obvaruj, da bi Vipavcu ne privoščil dobička, saj ima ravno pri teh visokih cenah le izgubo, prekupci pa dobiček, ker Ljubljančani nočejo jesti dragega sadja, vsled česar ga Vipavci ne morejo prodati in mu doma, pa le doma, ceno zmanjšujejo. Zakaj je pa težavno dobiti v Ljubljani dobrega namiznega jesenskega sadja? Da ni veliko hrušek, vzrok je res, da je še malo drevja od res finih hrušek, da je pa jabolk malo, vzrok je pa nekaj drugega. Kar se vidi v Ljubljani na sadnem trgu, ali kar imajo branjevci, to je nakupljeno največ le od revnejših posestnikov in tudi le največ po ljubljanski okolici. Ti posestniki gotovo nimajo najlepšega sadja. Veči posestniki, zlasti od Ljubljane oddaljeni, pa nimajo prilike komu prodati svojega sadja, in tako njih najlepšega sadja v Ljubljani niti ne poznamo. Dolenjske voščenke, žlahtne pisanke (Luiken), idrijskega mašanckerja i. t. d. v Ljubljani niti za drage denarje ni dobiti, ako ravno prideluje dežela naša jabolk teh vrst na tisoče centov. Razvidno je iz vsega tega, kako slabo je še s sadno kupčijo v Ljubljani, in to na škodo Ljubljančanom in sadjarjem. Čudno je, da se nihče ne loti lokalne sadne kup-kupčije toliko intenzivno, kolikor se je g. V. H. Rohr-mann izvozne sadne kupčije. Pravi sadni trgovec bi si j gotovo prizadeval, da bi kupoval lepega sadja, ceno ga pripeljaval v Ljubljano in s primernim dobičkom prodajal. O tej reči morali bi kaj ukreniti merodajni krogi, in to v korist deželi in ljubljanskemu mestu. Menim, da bi bilo tudi nekoliko naloga mestnemu zboru, da bi ljubljansko sadno trgovino oživil. Sadjarske zadruge, kakeršna je na Slapu, in še druge, katere naj ustanove, naj bi imele svoje prodajalne. Po teh prodajalnah bi prodajali zgodnje sadje iz Vipave, pozno sadje z Gorenjskega in Dolenjskega, razne sadne izdelke in, če treba, tudi pomaranče in limone. S tako urejeno sadno kup-I čijo bi Ljubljana mnogo pridobila, največ pa sadjarji sami, ker Ljubljana bi lahko to postala za našo sadno trgovino, kar je Maribor južni Štajarski. Pred vsem moramo pa urediti domačo kupčijo! Razne reči. — Močno krvavenje iz kake rane ustaviš najhitreje, ako položiš na rano košček vate, pomočene v vročo vodo. Sama vata, če je tudi v mrzlo vodo pomočena, ne koristi nič, — Kilava žrebeta, t. j. taka, ki imajo ob popku počen trebuh, pridejo navadno uže na svet taka. Ta napaka je sicer brez pomena, utegne pa vender postati tudi nevarna. Kilavost se pokaže ob popku, v podobi okrogle, hruški podobne otekline, debele skoraj za en oreh ali eno pest, ne dela bolečin in je navadne toplote. Kilavost se redkokedaj sama od * sebe ozdravi. Priporočajo precej pričeti zdraviti žrebe. Najpre- j prostejše zdravilo je zmes od enega dela žveplene kisline (hudičevega olja) in treh delov vode ali špirita, s katero je teden dni vsak dan po dvakrat oteklino mazati. Oteklina se skrči in slednjič izgine. Veče otekline je pa podvezati ali odšiti, kar naj pa vselej opravi izkušen živinski zdravnik. Vprašanja m odgovori. Vprašanje 3L Imam več vrst jesenskih in zimskih maslenk, ki so zelo rodovitne, a ne dajejo lepega sadu. Večina hrušek je griutava in ima po eni strani debelo, raz-pokano in črno kožo. Kaj je temu vzrok? (J. M. na J.) Odgovor: Navedenim boleznim vaših hrušek je več ! vzrokov. Grrinte provzročajo glive (majhne rastlinice), ki se ugnezdijo na površji sadja. Sadje je toliko bolj grintavo, v kolikor bolj vlažnem in megli podvrženem kraji raste. Razen tega so pa nekatere vrste veliko bolj podvržene grintavosti nego druge. —• Da vašim hruškam koža črni, oziroma rjavi in poka, to pa prihaja od tod, ker imate vrste, ki niso prikladne vaši zemlji in legi in niso za visoka debla, ampak le za pritlično vzgojo. Tudi kamenitost hrušek, t. j. kadar so v hruševem mesu deli, ki so podobni drobnemu kamenčevju, ima iste vzroke. — Da je pri nas toliko takega sadja, prihaja od tod, ker so naši sadjarji križem cepili vse sorte, od katerih so videli prav lep sad ali pa so slišali o njih lepem sadu, brigali se pa niso, s kakim pogojem rodi dotična sorta v resnici lep sad. Na lanski deželni razstavi ste gotovo videli prelepe, velike in sočne hruške iz Šent Vida pri Zatičini, ki so rasle na pritličnem drevji zavetnega župnega vrta, pa cepite vi to sorto na visoka debla vašega kraja, in dobili bodete gotovo le neznaten grintav in kamennit sad. Ako hočete torej pridelovati lepe namizne hruške, cepite vaši zemlji prikladne sorte, vzgajajte jih pritlično v zavetni legi in stre-zite jim dobro. Vender pa ne trdimo, da bi ne bilo tudi takih sort, ki bi v vašem kraji prav lep sad rodile na visokih deblih. — Grintavost, ki prihaja od vlage, oziroma od gliv, odpravite pa, če poštupate cvetje in potem sadje s lino zmletim žveplom. Vprašanje 35. Kje je najbolje cepiče rezati, iz vrha, drevesa, od srednjih ali spodnjih vej? Pri nas so sadjarji različnega mnenja, zato razodenite nam svojo misel. (J M. na J.) Odgovor: Cepiči so lanski poganjki, ki so povsem drevesu vsi enako stari, torej je vse eno, kje cepič odrežite. Zelo pa glejte na to, da režete in rabite samo zdrave cepiče, ki imajo popolnoma dozorel les in dobro razvite pope. Ako rabite take cepiče in jih prav cepite na dobre in zdrave podloge, potem je vse eno, od kod ste cepič odrezali. Žalibog jo pri nas še mnogo takih neutemeljenih predsodkov, ki se širijo in ponavljajo od ust do ust, da bi se pa kedo s poskušnjo sam o tem prepričal, to se pa redkokedaj zgodi. Vprašanje 36. Da je sol koristna živini, to ve vsakdo pri nas. Na kakšen način pa je najbolje dajati živini soli? Pri nas navadno nič ne sole klaje, ampak dajo vsak dan po enkrat živini po pest soli v gobec. Ali se je tako nič ne pogubi? Na kakšen način je najbolje dajati živini (J. D. v D. v. pri črnomlji.) Odgovor: Sol ni redilna snov, ampak le prebavo pospešujoča. Ce živini klajo solimo, pomagamo želodcu, da laže prebavlja tudi slabo klajo, in živina je krepka, vesela in zdrava. Kakor vi dajate soli, ima sicer učinek, a gotovo se je dosti potrosi, in živina je ne more z ozirom ua čas krmljenja tako enakomerno v se dobiti, kakor je želeti. Sol se daje živini na tri načine. Ali se jej postavlja v velicih koscih v jasli ali na tla, da jo liže, — ali se zdrobljena potresa na klajo (rezanico, pomije itd.), — ali se poprej v vodi raztopi in se s tako osoljeno vodo presna, suha ali poparjena klaja poškropi. — Sol za lizanje je le za tako živino (govejo), ki ima bolj oster in trd jezik, — taka sol je tudi draža in ima to napako, da se ne more določiti, koliko naj je na enkrat poliže. Veliko bolje je torej gotovo mero soli v vodi raztopiti, ali še bolje jo je razdrobiti in ž njo klajo potresti.. Glede množice soli velja to le: Kakor človek za '/, kilograma mesa dvakrat toliko soli potrebuje, kolikor za eno osminko kilograma, takisto potrebuje tudi živina toliko več soli, kolikor več klaje použije. Izkušnje sploh uče, da govedo potrebuje za vsakih 10 kgr. klaje 20 do 25 gramov soli. Vprašinj* 37. Kje bi dobil drevesec od pitanih kostanjev? (M. A. v N. SušicL) Odgovor: Pozvedovali smo uže marsikje, da bi zvedeli za kakega prodajalca pitanega kostanja, a ni se nam posrečilo. Morda kedo izmej naših naročnikov ve za kakega prodajalca takega drevja? Prosimo poročil. Vprašanje 38. Vsled pomnožitve fabriških delavcev prodajali bodemo prav lahko pri nas mleko. Jaz nameravam napraviti več mlekarnic in hočem krmiti krave edino le s senom in deteljo. Nekaj njiv mislim zasejati z lucerno in travo ter bodem delal iz teh pridelkov rezanico, katero bodem krmil brez slame. Ali bode ta rezanica zadostovala, da bodo krave dobro molzle, ali bi bilo še boljše, ako bi primešaval kaj za priboljšek, na pr. burguudsko peso, oljnate preše ali pa odpadke iz kake pivovarne? (A. S. na J.) Odgovor: Molzne krave morajo, če jih krmimo, dobivati veliko dušikovih spojin. Te dušikove tvarine morajo po-množevati najbolj one beljakovine, ki niso ustanovljene, ampak krožijo, in sicer posebno po mlečnih žlezah vimenskih. če pomnožimo beljakovine v krmi in vodo, če krmimo s primerno množico soli, preš, otrob, i. t. d., poveča se množica mleka ne da bi se mu kakavost znatno izpreminila. Paša po dobrih pašnikih ustreza molzni živini najbolj, če jo pa krmimo s samim senom, moramo ji pridejati na dan po 1 do 2 kgr. preš, otrobi ali katerih drugih dušikovih tvarin. S peso, repo i. t. d. tudi pomnožite mleko, a postaja slabše. Seveda nadomestite lahko tudi s peso do gotove mere preše ali otrobi, ne da bi se mleko poslabšalo. Gospodarske novice. * t Gospod Matej Koder, župnik na Slapu, dolgoleten ud kranjske c. kr. kmetijske družbe in nekdaj tudi načelnik vipavski podružnici, umrl je dne 2 t. m. Ves čas, kar je bila vinarska šola ua Slapu, bil je pokojnik učitelj verouka na njej. Z gospodom Kodrom je preminil jako vzobražen mož, vzgleden značaj in nad vse vrl duhovnik. Časten mu spomin! * t Gospod Karol Deschmann, kustos deželnega muzeja „Rudollina", kranjski deželni poslanec ter odbornik, umrl je 11. t. m v Ljubljani. Gospod Deschmann je bil naše družbe ud od 24. januvarija 1. 1849., od 1859. do 1862. 1. je bil tudi glavni' njen odbornik ter svoj čas učitelj kmetijstva na ljubljanskem liceji. * Na žrebčarski postaji na Selu pri Ljubljani je do 24. t. m. preko 20 žrebcev, ker zaradi osepnic niso še odšli na Dolenjsko. Kdor ima plemensko kobilo blizu Ljubljane, naj porabi to priliko ter izbere žrebca, ki mu najbolj ugaja. * Osuševanje ljubljanskega močvirja je bilo tudi letošnje budgetne razprave predmet, katerega si je izbral poslanec dr. Poklukar, ki ga je imenoval najbolj pereče vprašanje naše dežele. Nekoliko je pospešil tudi to imenitno gospodarsko vprašanje inženir Podhagski, ki je dognal popravo proračuna za osuševalna dela na podlogi največe vodne mno- Na predlog vodstva podkovske šole ukrene glavni odbor predlagati e. kr. vladi, da se morajo tisti kovači, ki pridejo delat izpit, vsaj 4 tedne poprej učiti praktično podkovstva v družbeni šoli. Predlog je s tem utemeljen, da ti kovači ubogo malo znajo svoje stroke. Kmetijsko in gozdarsko društvo v Kočevji naznanja družbi, da se je ustanovilo, in prosi podpore v svoje namere. Vzame se na znanje. Glavni odbor vzame na znanje odgovor ljubljanske hranilnice glede vknjiževanja zaostalih obresti. Računski zaključek jeseniške podružnice odobri odbor. Za nove ude se vzprejmo nastopni gg.: Vukšinie Davorin, posestnik in župan v Radovičili; Kramar Janez, posestnik v Dolenji vasi; Dr. hamorš Ignacij, veleposestnik v Jesenicah ob Savi: Žnidaršič Franc, posestnik v Podgorici; Belec Anton, posestnik v Sent Vidu pri Ljubljani; Hočevar Josip, posestnik v Podlogu; Voglar Franc, posestnik v Malem Naklem; Bizer Andrej, dekan v Grabštanji na Koroškem; Bolka Anton, posestnik in župan v Stožicah; Pečnik Janez, posestnik in I. obč. svetnik v Stezicah ; Kantz Julij, veleposestnik v Ljubljani; Mlakar Jožef, trgovec in posestnik v Igavasi; Peče Fran, ml. trgovec v Starem trgu pri Loži, Skrbeč Janez, posestnik in ofekarnar v Podcerkvi; Rozina Julij, posestnik, mlinar in Žagar v Poddobu; Zabtikovee Jakob, posestnik v Loži; Žnidaršič Alojzij, posestnikov sin v Loži; Riedl Josip, grajščiuski oskrbnik v Jabljab; Vrisk Peter, opravnik na dež. kmet. šoli v' Grmu; Florijan Karol, posestnik v Kranji; Kramarič Janez, posestnik na Radoviei. Poziv gorenjskim čebelnim trgovcem. Da ne bodo več kranjske čebelne trgovine napadali po inozemskih čebelarskih listih, kar preti tej kupčiji, da se kolikor moči odstranijo nepošteni trgovci, da se uredi čebelna kupčija na zdravi podlogi, in tako odstrani nepotrebno in pogubno zniževanje cen kranjskim čebelam, zato vabi podpisani odbor vse čebelne trgovce na prijazen 'razgovor v sv. Jožefa dan (19. t. m.) popoludne ob 4. uri v gostilno k Wuchererju (Krištofu) v Lesce. Odbor bode zastopal družbeni tajnik Gustav Pire, kateri bode tudi vodil posvetovanje. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Kmetijsko predavanje popotnega učitelja. Na mnoga vprašanja, kako je narediti in kam se je obrniti, da pride popotni učitelj predavat o kmetijstvu, odgovarjam tukaj skupno: Ako kje želijo kmetijskega predavanja, naj naznanijo sami ali pa po gospodu župniku, gospodu učitelji ali po županstvu meni ali pa kmetijski družbi v Ljubljani. Jaz se dogovorim potem sam z dotičnikom o času in predmetu predavanja. Predavam pa po vrsti, kakor mi prihajajo prošnje. S predavanjem nima nobeden nikakih stroškov. „ , Gustav Pire, tajnik e. kr. kmetijske družbe in popotni učitelj za Kranjsko v Ljubljani. isr INSEBATE sprejema ..Kmetovalec" po ceni,zaznamovani na prvi strani. V ,,Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeli, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je -.Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Proti boleznim v vratu, hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih; ~ proti boleznim v želodci in mehurji = kakor tudi fina namizna kislina voda je posebno priporočan (12—5) koroški rimski vrelec. Na prodaj pri M. E. Supanu v Ljubljani in pri F. Doienzu v Kranji. od kokoši francoske pasme ,Houdan' komad po 20 kr. „ „ ameriške „ ,Plymouth. Eooks^ po 20 „ „ čistokrvnih Toulonskih gosi po 70 fl „ „ ,, križanim z domačim po 40 „ „ Peking rac po 20 „ racmane od Peking pasme, lanskega valenja 2 gl. 50 „ dalje vrbe (beke) salixe acutifolia, viminalis, purpurea, „ viminalis, uralensis, po 1 gld. 30 kr. tisuč komadov (manj kot tisuča se ne oddaja), prodaja '5 »» M Josip Lenarčič na Vrhniki. Najboljši, najcenejši naj- sigurnejši in najstarejši 6NOJIVO za sladorno peso hmelj, trto. krompir, lan, ze~ lenjad kakor za vse druge rastline kakor tudi za vsako zemljo je | to O i—I u P-I • rH Cj Sh tj >—I bfl o co Ti o pf o f-H O h rt p« rt E3 C A!