Poštnina platana v gotovini um oni v- Stev. 285 V Ljubljani, sobota 16. decembra 1939 Leto IV Grof Ciano goveri o pretekli in sedanji italijanski zunanji politiki Rim, 16. decembra, o. V navzočnosti Mussolinija, vlade, poslancev in senatorjev se je danes začela ob 9. slovesna seja italijanskih zbornic. Na njej je imel o italijanski zunanji politiki govor minister Ciano, ki je med drugim izvajal: Današnji govor je potreben za osvežitev spomina o tem, kako daljnovidna je bila fašistovska politika. Maja 1927 je Mussolini v tej dvorani trdil, da bomo med letom 1935 in 1940 na usodnem raz-križju evropske zgodovine. Italija ni samo opozarjala na to nevarnost, temveč je večkrat ponudila dejavno pomoč za sodelovanje, pa so se njena prizadevanja zlomila ob ovirah, ki jih je stavilo nerazumevanje drugih. Ravno Mussolini je bil tisti, ki le leta 1929 opozoril, da je treba nujno začeti s spremembo krivične mirovne pogodbe. Zadel pa je ob izrek »sprememba pomeni vojno«, T"a izrek se je izkazal kot usoden za Evropo. Nanj se je opirala papirnata stavba, ki jo poznamo pod imenom reparacije, vojaška poroštva, skupna varnost. Ta stavba je živela v utvari, da drži Evropo v nevidnosti in je dušila sile, ki so težile k novemu redu. Skupna varnost ni bila drugega kakor utvara in krinka. Temeljila je na pogodbah, ki naj bi jamčile za vzajemno pomoč, v resnici pa je bila orodje za politični in vojaški pritisk določenih skupin držav. Italija je zaradi tega poskusila s predlogom pogodbe med štirimi velikimi zahodnimi državami: Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo. Hkrati je Mussolini predlagal razorožitev. Oba predloga sta ostala mrtva črka. Zaradi tega je Italija imela samo eno dolžnost: s svojo voljo in s svojo silo skrbeti za rešitev svojih koristi in za ureditev svojega imperija, do katerega ima pravico. Abesinska zadeva je bila nujno posledica tega italijanskega stališča na kolonialnem področju in posledica dolžnosti, da si zagotovi varnost, neodvisnost in bodočnost Sprelem novega angleškega poslanika v Belgradu Belgrad, 16. dec. m. Včeraj se je pripeljal v Belgrad novi angleški poslanik na našem dvoru Ronald Campbell. V Belgrad je prispel s svojega dosedanjega službenega mesta v Parizu in bo zamenjal svojega soimenjaka sira Ronalda Camp-bella, ki je bil imenovan za angleškega veleposlanika v Parizu. Na železniški postaji so novega angleškega poslanika pozdravili zastopniki zunanjega ministrstva ter osebje angleškega poslaništva. Po sprejemu je bilo navzočih tudi večje število časnikarjev. Na njihovo prošnjo je novi angleški poslanik izjavil, da bi bilo morda še prezgodaj izražati podrobne vtise o Jugoslaviji, ker je sem šele prispel. Lahko pa takoj pove, da se čuti zadovoljnega in srečnega, da ga je vlada Velike Britanije postavila za diplomatskega zastopnika v naši državi. Na vprašanje, če je že prei kdaj prihajal v Jugoslavijo, je angleški veleposlanik odgovoril, da se mudi zdaj prvič na jugoslovanskih tleh, kamor se je pripeljal z ekspresnim vlakom. Semkaj prihaja neposredno iz Pariza. Končno je poudaril, da se kljub temu. čeprav še ni bil prej v naši državi, nadeja, da bo svojo službo opravljal v zadovoljstvo in z zadovoljstvom. Nemčija zahteva od Romunije 500.000 ton petroleja Pariz, 16. dec. o- Poročajo, da Nemčija vztrajno pritiska na Romunijo glede izvoza petroleja za Nemčijo. Nemčija želi od Romunije 500.000 ton petroleja letno, t. j. ©koro 300 vagonov dnevno. Razen tega pa ima še druge zahteve, radi katerih ee pogajanja nadaljujejo. »Neue Ztircher Zeitupg« piše, da je Sovjetska Rusija naročila v Nemčiji večjo količino vojnega inaterijala in eno križarko, ki je v delu. Včerajšnji popoldanski pariški listi pišejo, da bo Nemčija prevzela 30 sovjetskih podmornic. Pri V6em tem pa vendar niso trgovski odnosi med Nemčijo in Rusijo takšni ko bi morali biti, ker 6e bodo pogajanja glede dobave eirovin še nadaljevala. Tudi če pride do povoljnega zaključka, bodo nastale velike ovire zaradi slabih prometnih zvez med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Italija je izvedla prvič v modernih časih vojno, | pričajo neizpodbitni dokazi. Italija se je zavedala pri kateri so bili uporabljeni veliki oddelki, ki so Italiji dali imperij. 18. julija 1936 je general Franco naredil konec obotavljanju in sklenil obračunati z neredom in zločinom, ki je onečaščal njegovo domovino. Najodličnejše sile Španije so se takoj postavile na njegovo stran. Pozorni opazovalci so lahko takoj videli, da Francove akcije ne gre zamenjavati s številnimi nekoristnimi poskusi, da bi Španija obnovila osnovne vrednote svoje omike proti korupciji tujega vpliva. Šlo je za več: za pravo narodno revolucijo, ki naj zagotovi Španiji nadaljevanje njenega velikega izročila. Italija, ki jo verske in kulturne vezi družijo s Španijo, je takoj razumela globoki pomen tega gibanja in se zavedala njegove važnosti v mednarodni politiki in zgodovini. V Španiji je kominterna že dolgo pripravljala boljševiško revolucijo, kar kakšne posledice bi rdeča zmaga imela za ravnovesje na Sredozemlju in za mir v Evropi. Hotela je ta mir z vsemi sredstvi ohraniti, toda njenih predlogov za popolno ne vmešavanje niso upoštevali. Opravičevali so svoje stališče s pretvezo, da gre za reševanje nekakih demokratičnih vrednot. To stališče je rodilo vmešavanje v najširšem obsegu, kar je neizpodbitno dokazano z ogromnim številom tujih prostovoljcev v mednarodnih brigadah. Če bi tuji prevratniki ne bili sodelovali v Španiji, bi bil Franco zmagal že v novembru 1936. Tako pa se je grozna državljanska vojna nadaljevala tri leta. Italija ni mogla gledati, kako tuje sile kršijo načelo o nevmešavanju. Poraz nacionalistov bi ogražal njene življenjske koristi na Sredozemlju in vso evropsko omiko. Zato je Italija morala poseči v špansko vojno. (Prinašamo prvi del govora, kolikor ga je bilo po radiu sporočenega do zaključka lista.) Koroški Slovenci in zamenjava manjšin Vse govorice o bližnji selitvi koroških Slovencev so prazne V 6vojih izvajanjih glede preselitev nemških manjšin v Veliko Nemčijo pravi zadnji »Koroški Slovenec« med drugim: »Z ozirom na mnoge nejasnosti, Id so se v zvezi z vršečimi se preselitvami Nemcev pojavile tudi med nami, se nam zdi važno, da poudarimo dvoje. O preselitvi koroških Slovencev ni nikakega govora in so vse tovrstne vesti prazne izmišljotine. Prvič je Nemčija, ki _ kliče svoje nemške manjšine v svojo državo in iz-vzemši nemškoruske pogodbe ni nikjer govora o preselitvi nenemških narodnih skupin v države njihovih maternih narodv. Drugič: Preseljevanje nemških narodnih skupin se vrši pod vidikom kulturne strnjenosti in enotnosti. Baltski Nemci n. pr. so bili nekak nemški drobec. odtrgan od telesa maternega naroda. Med njimi in nemško državo so se nahajala še druga tuja ljudstva. V svoji novi domovini se baltski Nemci nahajajo v najožjem sožitju s svojim maternim narodom. Mi koroški Slovenci tvorimo s Slovenci v kraljevini Jugoslaviji slovensko kulturno ozemlje. Noben zgodovinar bi ne mogel točno označiti nekdanje slovenske pradomovine, razen ozemlja sarmatskih nižin, ki je bilo po pričevanju znanstvenikov pradomovina vseh slovenskih ljudstev. Govorice o bližnji preselitvi koroških Slovencev so torej povsem iz trte izvite in brez vsake podlage. Kdor bi jih razširjal v svrho morebitnih groženj ali vznemirjanja, ruši javni red in mir in spada pod kazenski zakon«. Sedemnajsti dan junaškega finskega odpora: Finsko topništvo je potopilo sovjetsko križarko Helsinki, 16. dec. Finske čete so spet zavzele vos Suomisolmi in potisnile del sovjetskih čet zahodno od jezera Kijantajervi nazaj. Na drugih tlelih bojišča ni sprememb. Po sporočilu pomorskega poveljništva so finske obalne baterije pri Abu streljale na sovjetsko križarko vrste »Gorki«, ki se je po zadnjih poročilih, kakor se zdi, potopila. > Po vsej Finski sp nalepljeni^ oklici, naj se vsi doslej nemobilizirani rezervisti takoj priglasijo svojim poveljništvom. To se nanaša na rezerviste do 40 leta starosti ter rezervne častnike do 60. leta. Tretji poziv še ni poklican pod zastavo. Pod zastavo so klicani torej vsi vojaški obvczunci od 20. do 40. leta starosti. Finski zunanji minister Tanner je imel po radiu govor za Rusijo. V njem je sporočil Sovjetom. da sc je Finska še vedno pripravljena pogajati za mirno rešitev spora. Finska bi Sovjetski Rusiji popustila, kar bo le mogla. Toda, zdi se. da je sovjetska vlada gluha za vse finske predloge. Zaradi tega naj pričakuje, da se bo finski narod do zadnjega bojeval za svojo svobodo. Minister je govoril v ruščini. Ruske postaje pa so oddajo motile, da ne bi ruski narod izvedel o napadu na Finsko. Vrhovno poveljstvo finskih čet je izdalo snoči naslednje poročilo: »Danes je sovražnik s pomočjo težke artilerije poskušal izvesti nekaj napadov na raznih odsekih bojišča na Ka-relijski ožini. Pri teh napadih je sovražnik na nekaj mestih uporabil tudi tanke. Na bojišču pri Patikulari in Punusjoki je bilo izvedenih nekaj zaporednih sovražnih napadov, a so bili vsi ti napadi odbiti. Pri tej priliki je bilo uničenih nekaj sovražnih tankov. Na vzhodnem bojišču so sovjetske čete med Lojmalo in La-doŠkim jezerom nekajkrat napadle naše postojanke in jih je pri tem podpirala težka artilerija, a so bili tudi tu vsi napadi odbiti. Zaplenjenih je bilo nekaj tankov in ostalega vojnega materijala. Na bojišču pri Tolvajaer-viju naše čete še dalje napredujejo. V bojih, ki so divjali danes na tem odseku, je padlo v naše roke 15 sovražnih tankov. Na odseku Suo-musalmi se je našim četam po_ štiridnevnem boju posrečilo presekati sovražniku pot od cerkve v Suomusalmiju ,P.r°ti sovjetski meji. Finci so pri Petsamu, štiri kilometre od norveške meje, zgradili utrdbe in so izjavili, da jih bodo branili do zadnjega moža. Pred veliko pomorsko bitko v južnoameriških vodah Angleške, francoske in nemške bojne ladje hite pred Montevideo Montevideo, 16. decembra, m. Z vprašanjem nemške vojne ladje »Admiral Graf von Spee« se je bavila tudi urugvajska vlada. Sklenila je, da mora omenjena nemška vojna ladja zapustiti pristanišče v Montevideu po 72 urah. Cas se računa od četrtka zvečer in poteče v nedeljo zvečer ob 8.50 po južnoameriškem času. Posadka nemške Vohunska vojna v Romuniji Eksplozije v tovarnah in petrolejskih predelih so delo vohunov vojskujočih se držav Bukarešta, 16. decembra, m. Po do sedaj zbranih podatkih spada nesreča v romunski tovarni celuloze v Zarnestiju med največje katastrofe, kar jih pomni romunska industrija. Po uradnem poročilu je pri tej nesreči izgubilo življenje na kraju samem 61 ljudi. Težko ranjenih in od klorovih plinov zastrupljenih jo 90 oseb, ki vse leže v bolnišnici v Brašovi. Razen tega je še več drugih manj ranjenih. Med umrlimi so trije ravnatelji, trije inženirji, več uradnikov, orožnikov, gasilcev, drugi pa so delavci in ljudje iz okolice tovarne, ki so jih zastrupili klorovi plini. Na kraju nesreče ee še stalno mudi 30 zdravnikov, na delu pa je 15 reševalnih avtomobilov. Reševalci in zdravniki dajejo prvo pomoč poškodovancem in pobirajo izpod razvalin žrtve. Gasilci, vojaki, civilna garda in številni drugi, ki pomagajo pri reševanju, morajo še vedno delati s plinskimi maskami. Istočasno poudarjajo romunski krogi, da ne- sreča najbrž ne bi bila tako strašna, če bi bili delavci prej posvetili večjo pozornost pasivni obrambi, zlasti če bi tudi imeli prej pri rokah plin-sek maske . Žrtvam hude nesreče v Zarnestiju posveča tudi vse romunsko časopisje daljše članke, istočasno pa poroča, da bo romunska vlada odobrila delno podporo družinam ponesrečencev. 0 podatkih preiskave ne poročajo nič uradnega, vsa znamenja pa kažejo, da so nesrečo povzročili vohuni tujih sil. Eksplozija v tej tovarni in nedavni požari v petrolejskih vrelcih pričajo o silnem boju, ki divja na nevtralnih romunskih tleh med vohuni vojskujočih se držav. Romunija dobavlja vsem tem državam dragocene surovine, zlasti nafto in celulozo, vohuni pa skušajo z atentati na tovarne in na petrolejske naprave preskrbo ene ali druge države onemogočiti ladje ima polne roke dela s popravljanjem ladje. Menijo, da bo potem, ko nemška ladja »Admiral Graf von Spee« zapusti pristanišče in urugvajske vode, prišlo do nove pomorske bitke, ki bo po svoji silovitosti še hujša kakor je bila zadnja bitka te ladje z angleškimi križarkami. Urugvajska vlada je dovolila nemški žepni križarki »Admiral Graf v. Spee« ostati v luki 72 ur samo zato, da ladjo za silo popravijo, da bo lahko plula, popravljanje orožja pa ne bo dovoljeno. Ponoči so vkrcali na ladjo oksigenske tanke, ki so potrebni za popravljanje. Na ladjo so prepeljali tudi večje število železnih težkih plošč. Popravilo nemške ladje je zelo težko, kajti dve ladjedelnici pripadata angleškim državljanom, tretja pa nekemu Urugvajcu francoskega rodu. Angleško pomorsko poveljstvo je že objavilo, da je v izliv reke La Plata že poslalo druge vojne ladje na pomoč za boj proti Nemcem. Pričakujejo, da bodo tudi nemške ladje skušale prihiteti križarki »Admiral Graf von Spee«, ki je zdaj ujeta v Montevideu, pomagat, kar priča odhod nemškega parnika »Columbus« iz Mehike. Nemški parnik bo oskrbel z gorivom nemške podmornice, ki plovejo proti jugu. Pred Montevideom čakajo na nemško križarko angleške križarke: »Ajax«, »Achiles«, »Exeter«, »Cumberlandc ter velika francoska oklopna križarka »Dunquerque«. Iz južne Afrike pa ploveta proti Montevideu nosilka letal »Ark Royal< ter 32.000-tonska linijska ladja »Renown«. Letala z »Ark Royala« bodo iskala v južnoameriških vodah nemške podmornice, ki bi utegnile iti na pomoč obkoljeni nemški križarki. Zdi se, da bodo ameriške države protestirale' Vesti 16. decembra Turška poslanik iz Bukarešte je včeraj dopotoval v Ankaro, da bo poročal svoji vladi o političnem položaju v Romuniji. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj z letalom dopotoval na francosko bojišče. Njegovo letalo so spremljali angleški lovci. Glavni tajnik Zveze narodov je včeraj uradno obvestil Sovjetsko Rusijo, da je Rusija izključena iz Zveze. Štiri nevtralne ter več angleških ladij je bilo zad-dnja dva dni potopljenih ob angleški in norveški obali. Angleška križarka »Dispateh« je potopila 6500 tonski nemški parnik »Diisseldorf«. Nemški parnik »Adolf Leonchardt« pa je potopila posadka sama, ko se je ladji približala angleška torpedovka. Angleški mornariški minister Churchil je poslal brzojavno čestitko predsedniku novozelandske vlade zaradi junaštva križarke »Achiles«, ki je sodelovala v boju z nemško križarko. »Achiles« pripada namreč novozelandski mornarici. Vlada Združenih držav je neuradno prepovedala izvoz orožja, streliva in vojnega materiala v Rusijo zaradi napada na Finsko. Finska je kot edina evropska država včeraj redno plačala dolžni obrok svojega vojnega dolga. Del političnega odbora ruske komunistične stranke zahteva ustavitev diplomatičnih odnošajev med Rusijo ter Anglijo in Francijo. To zahtevo podpira tudi nemški poslanik v Moskvi, ki trdi, da Nemčija tega koraka ne mara. Nasprotuje temu tudi maršal Vorošilov. Dve angleški petrolejski ladji, vsaka po 9000 ton, sta včeraj zadeli na mine blizu angl. obale. Pri zadnjih letalskih bojih nad nemškimi utrjenimi otoki je bilo po nemških poročilih sestreljenih 10 angleških bombnikov, po angleških pa trije, od nemških pa so bila uničena 4 lovska letaia vrste Messerschmidt. Razen tega poročajo Angleži, da so potopili neko nemško križarko pri otoku Helgolandu. Zadnji oddelek Nemcev iz Lctonije, 1000 po številu, se je včeraj s parnikom »Sierra Cordova« odpeljal v domovino. Angleško mornariško poveljstvo poroča, da so bili na križarki_ »Achiles« v bitki pred Montevideom 4 možje ubiti, 7 pa ranjenih. Spremembe v državnem svetu Belgrad, 16. dec. m. V državnem svetu je bila te dni izvedena večja sprememba. Na predlog predsednika vlade so bili upokojeni predsednik državnega sveta dr. Štefan Sagadin, podpredsednik državnega sveta dr. Štefan Barič ter člani državnega sveta Lazar Jankulovič, dr. Subilo in radivoj Nikolič. Dosedanji predsednik je izročil predsedniške posle najstarejšemu članu državnega sveta dr. Radoju Jovanoviču. Ministri so odpotovali iz Bcigrada Belgrad, 16. dec. m. Iz Belgrada je že snoči odpotovalo več ministrov v svoje okraje. Tako je odpotoval dr. Krek v Ljubljano na proslavo 20 letnice ljubljanske univerze in na promocijo predsednika senata dr. Antona Korošca za častnega doktorja pravne fakultete. V Sarajevo je odpotoval minister za socialno politiko dr. Budisavljevič, na shod samostojnih demokratov v Leskovac in Vranje pa kmetijski minister dr. Čubrilovič. Danes bodo iz Belgrada odpotovali še drugi člani vlade. Nekaj jih bo odšlo s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem v Niš, kjer se bodo udeležili odkritja spomenika kralju Aleksandru I. Tja bo prišel tudi patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo. Boj med dr. Markovičem in radikali Belgrad, 16. dec. m. V tukajšnjih političnih krogih vlada za jutrišnjo konferenco, ki jo je sklical pravosodni minister dr. Markovič, izredno zanimanje. Dr. Markovič je na konferenco povabil vse uglednejše radikale, ker namerava z njimi razčistiti vprašanje svojega odnosa do glavnega odbora radikalne stranke in vpršanje o stališču te stranke do sporazuma s Hrvati. Po časopisnih poročilih se zdi, da so se radikali skoraj iz večine krajev postavili na stran glavnega odbora in Ace Stanojeviča ter tudi ne bodo prišli na jutrišnje zborovanje v Belgrad. Za dr. Markoviča se je pa izreklo tudi precej radikalov ter bo zato jutrišnje zborovanje najbrž zelo zanimivo. Značilno je, da so se proti Markoviču izrekli tudi tisti radikali, s katerimi je sedanji pravosodni minister vedno tesno sodeloval, med njimi radikali iz Novega Sada in iz Zagreba. Ti so se odločno postavili na stran Ace Stanojeviča. pri Angliji in Nemčiji, ker so njune vojne ladje kršile nevtralnost ameriških obalnih voda. Urugvajski zunanji minister je včeraj sprejel nemškega, angleškega, francoskega in ameriškega poslanika zaradi omenjene pomorske bitke. Posmrtne ostanke 38 mornarjev, ki so našli smrt na ladji »Admiral von Spee« so prenesli včeraj na obalo in jih pokopali z vsemi mornariškimi častmi. Pogreba se je udeležilo 300 nemških mornarjev, častno stražo pa opravljali gojenci urugvajske pomorske akademije. Pogrebu padlih mornarjev z nemške žepne voine ladje »Admiral Graf v. Spee «so prisostvovali med drugimi italijanski poslanik, osebje nemškega poslaništva in poveljnik urugvajske mornarice. Pogrebu je prisostvoval tudi odposlanec predsednika republike. Vsi Britanci, ki so se izkrcali z nemške vojne ladje, izjavljajo, da so Nemci z njimi lepo ravnali. Pravijo, da so britanske križarke zmagale samo zaradi svojega odličnega topništva in junaštva. Vsi Britanci istočasno zanikajo, da bi bila nemška ladja zadeta od granat s strupenimi plini. Kot dokaz poudarjajo, da noben nemški mornar ni nosil protiplinske maske, niti je ni kasneje uporabljal. Montevideo, 16. decembra. AA. (Havas.) Nemška žepna vojna ladja »Admiral Graf v. Spee« je pripravljena vsak čas zapustiti luko Montevideo. Volna Ljubljana od včeraj do danes Božična presenečenja z našim dobrim blagom Svila Platno : j. c. Mayer 9 Ljubiji Preproga garnlt. Namizne garnlt. Žepni robci Ljubljana Ovratne rute Seja celjskega mestnega sveta Celje, 16. decembra. Sooči ob pol 7 «e je prižela v mestni posvetovalnici redna seja celjskega mestnega 6veta. Gospoda bana je zastopal okrajni naečlnik g. dr. Ivan Zobec. Župan g. dr. Voršič je poročal, da 60 bili vsi sklepi zadnje seje izvršeni, nakar je spregovoril o važnosti uvedene carinarnice v Celiju ter izrekel posebno zahvalo mestnemu svetniku, senatorju g. Mihelčiču Alojziju, ki je tako dolgo interveniral v Belgradu, da je dosegel to, za kar eo se celjski gospodarski krogi in celjska mestna občina potegovali vsa leta od ukinitve 1. 1927. Nato je poročal, da se je konstituiral odbor za telesno vzgojo 6 predsednikom g. prof. Mirko Bitencem na čelu. Za podpredsednika tega odbora je bil izvoljen g. Roš Franjo. Socialno politični odbor je imel že dve seji. Poročilo finančnega odbora je podal finačni referent ravn. g. Černelč Oskar. Občina je zamenjala z Misijonsko družbo Sv. Vincencija zemljišča na Hribu sv. Jožefa. Dobila pa je nekaj več zemljišča in bo plačala za to zemljišče razliko 35.763 din. Predlog je mestni svet soglasno sprejel. Za nadaljevanje kanalizacije v Gaberjih pri Cinkarni je bilo odobrenih 28.000 din. Pri delu bodo zaposleni brezposelni. S kanalizacijo Vodnikove ulice, ki bo kmalu izvršena, je potrebna tudi prekanalizacija Strossmajerjeve ulice. Dela so 6e že pričela in je mestni svet odobril za to 6.000 din. Mestna občina bi moral izplačati g. Gradtu 200.000 dinarjev kot odškodnino za del hiše in prostor, ki se bo rabil pri razširitvi Vodnikove ulice. To vsoto pa bo mestni 6vet po njegovi ponudbi plačal šele prihodnje leto meseca junija s 5% obrestmi. Nato je bilo govora o pobiranju užitnine od 6veže in slane slanine. Osnoval 6e je poseben odsek (Martinčič, Fazarinc, Jagodič, mestni veterinar), ki bo ugotavljal kakovost slanine v dvomljivih primerih, ko gre za užitnino. Nato je finančni referent g. Černelč Oskar poročal o seji, ki je bila pred kratkim v Celju zaradi gradnje prizidka poslopja OUZD v Celju. SUZOR je za enkrat pristal, da bi gradil v Celju z odobrenim kreditom 1,500.000 din in zgradil prizidek z vogalno zidavo. Ker je zazidava Vodnikove ulice predvidena le z dvonadstropnimi hišami, je mestni svet lo sprejel in ugodil SUZOR-ju le pod pogojem, če bo zgradil po preteku 10 let še drugo nadstropje. Vse privatne spore mora urediti SUZOR za mestna podjet|a je poročal mestni svetnik g. Gologranc Konrad. Za poenostavljenje poslovanja elektrarne in zaradi vedno obsežnejšega knjigovodstva in računovodstva bi bilo potrebno, da se za mestno elektrarno kupi računski stroj za fakture. Mestna elektrarna je že naročila ta stroj od tvrdke Mato v Zagrebu za 40.000 din. Predno je dal g. župan to na glasovanje, se ie razvila živahna debata. NastaJo je vprašanje, ali bi s poenostavljenjem poslovanja mestne elektrarne ne bili prizadeti odjemalci elektrike, ki imajo sedaj za vse leto knjižico z enkratnim kolkom, po novem pa bi dobivali račune, ki bi morali biti koEkovani. Mestni svetnik g. Fazarinc je predlagal, da naj 6e sklep sicer odobri, vendar s pridržkom, da bo tričlanski odbor točno ugotovil, ali ne bi z novim sistemom bili obremenjeni občani. za zidavo strokvne šole in podporo »Slovenski straži« v Mariboru. Odklonjena je bila tudi prošnja Laboratorija dnevnega zavetišča v Celju, ker dobi isti 28.000 din redne podpore. V proračunu za 1. 1940-41 pa bodo upoštevane prošnje Zveze Maistrovih borcev v Celju, Glasbene Matice ▼ Celju, ZFO, Celjske podzveze, Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani pa se zagotovi redna podpora v bodočih preračunih. Mestna občina je kupila od akademskega slikarja g. Vavpotiča 6liko »Kapucinski most« za 1.500 din. Ponudbo akademskega slikarja Napotnika za Kristusov relief bo mestni svet rešil po dogovoru z lastnikom. Mestni svetnik g. Fazarinc je načel vprašanje o odstranitvi napisne table na poti do Rajerjevega posetva. Dr. Skoberne, ki je plačeval vsa leta za to promenadno pot zemljarino, je predlagal, da 6e uvede postopanje in čim hitreje proglasi pot ob Savinji kot promenadna pot. Ravnatelj g. Černelč je predlagal, da naj se uvedejo letne kolkovaoe. nelč ie , ki bo> do prav tako samo enkrat Dovoli se podaljšanje električnega voda posestnikom na Polulah Krušiču, Krašovicu, Kirbišu in Romu. Mestni svet je ugodil prošnji prebivalcem Zavodne, ki so prosili za potrebno namestitev nove električne svetilke na križišču ceste in poti ob Voglajni. Da bo vestibul postajnega poslopja stalno razsvetljen, 6e luči priključita javni mestni razsvetljavi. Od stranskega vhoda pri gimnaziji se premesti električna svetilka v bližino nove hiše odv. Mirka Hočevarja pri odcepu v Trubarjevi ulici. Na hri-hu sv. Jožefa se bo namestila med vilo Vengust in Gradt nova svetilka Avtopodjetje Solmao gradi p ileg mestnega mlina garažo z dvema javnima stra-r,'ščema. Za prosvetni odbor •e poročal prosvetni referent g. Lukman Franc. Me-* ni svet je odklonil prošnje gasilske zveze v Ljub-' ani, društva za gluhoneme za dravsko banovino, društva visokošolcev v Ljubljani, Delavske zbornice Morala današnjega časa Današnje »Jutro« se skuša v koscu članka »Morala današnjega časa« zaleteti tudi v nas, ker smo spet poudarili zvezo med kratnerjevci in komunisti v Sloveniji. Morala današnjega časa se v naši politiki najbolj kaže v dejstvu, da »Jutro« zadnje čase komunizem in boljševizem v besedah napada, dejansko pa njegov tabor s komunisti vzdržuje zveze in daje raznim levičarskim agitatorjem za njihovo delo zakonito pribežališče. Stvarno zvezo med kramerjevci in komunisti dokazuje lanski volivni sporazum, pri katerem je dr. Kramer delil z levičarji mandate in so morali njegovi pristaši v nekaterih okrajih voliti marksistične kandidate, marksisti pa v drugih okrajih Kramerjeve kandidate. Bivši komunistični kandidat Milan Mravlje še vedno vzgaja kramerjevsko mladino. Kulturna revija Kramerjevega tabora »Ljubljanski Zvon« je še vedno terišče marksističnega pisanja in pri njej še vedno sodelujejo podpisniki nedavnega komunističnega manifesta Zveze delovnega ljudstva. »Jutro« naj prej zanika te ugotovitve, šele potem mu bomo fn-^ofirati o morali današnjega časa. * Med našimi odličnejšimi dnevniki se je zadnje čase razvila tekma v boljši informiranosti. Ta tekma je današnje dni kaj nevarna reč zaradi nezanesljivih poročil in zaradi nezanesljive izobrazbe nekaterih časnikarjev. »Jutro* ne zamudi nobene prilike pokazati na koga drugega, če ga je v naglici polomil. Tako danes vščipne »Slovenca« zaradi angleške bojne ladje »Ark Royal«, o kateri so Nemci že velikokrat poročali, da so jo potopili. V istem sestavku ugotavlja »Jutro«, da je ta bojna ladja priplula v Capetovvn ob južnem koncu Afrike, kar se je pred dvema dnevoma res zgodilo. Ta Jutrova ponosna informacija je na predzadnji strani. Na prvi strani pa »Jutro« poroča, da je »Ark Royal« včeraj priplul pred Montevideo, da bo pomagal loviti nemško križarko. Angleške vojne ladje so torej prav tako hitre kakor zmedena domišljija Jutrovin strategov. V enem dnevu iz Cape-towna v Montevideo! To znajo samo pri »Jutru«! »Slovenski narod« je prav tak tič! 13. decembra je v svojem nacionalnem zanosu tako zmedel visoke praznike v naši državi, da o pravem praznovanju ni vedel poročati nič, o namišljenem pa je prinesel dolg psalm s sliko. Visoka osebnost, katere rojstni dan je »Narod« slavij, se je rodila 28. junija 1928. Ni nam znano, da bi bil ta rojstni dan s kakim zakonom prestavljen. To smo ugotovili, da ne bodo sobratje pri »Jutru« in »Narodu« mislili, kako so nezmotljivi... niti v monopolih! Vremensko poročilo Ratcče-Planiea: —4, oblačno, mirno, 10 cm pršiča na 10 cm podloge. Planica-Tamar: —5, oblačno, mirno, 25 cm pršiča na 25 cm podlage. Kranjska gora: —3, zračni pritisk se veča, oblačno, mirno, 10 cm pršiča. Vršič: 75 cm pršiča. Komna: —6, oblačno, mirno, 85 cm pršiča. Ljubljana, 16. decembra. Megleno in mršavo kislo vreme! Včeraj je zapihal od jugovzhoda topel veter, ki je valovil nad vso pokrajino. Po mestnih ulicah je nastala brozga, ki k sred še ni bila tako velika, kot drugače, kadar je zapadlo več snega. Davi je bilo megleno. Temperatura se drži nad ničlo. Mladim smučarjem je za enkrat splavalo toliko časa gojeno hrepenenje, da bi se po Golovcu in drugod mogli urno in krepko smučati. Minil je dan, ko kronist zapiše, da niti reševalna postaja ne zaznamuje kakih hudih nesreč in nezgod. Vse je mirno. Šaljivci pravijo, da so pogoste prometne nesreče zato izostale, ker je tudi med tednom kolikor toliko omejen avtomobilski promet. Zadnje nedelje je bilo po cestah povsod mirno. Nikjer nikake prometne nesreče. Lastniki vžigalnikov so se zadnji čas hiteli preskrbovati z zalogami bencina! Nekateri so baje kupili kar po litre te goreče tekočine. Pred božičnimi prazniki Ljubljana preživlja sedaj svoje predbožične dneve. Gospodinje že delajo račune, kaj bodo vse nakupile za božične praznike. Mnoge so v velikih stiskah, kajti njih mesečni proračun ne bo zmogel vseh družinskih zahtevkov. Druge nakupujejo skrivaj že razna darila, da z njimi razvesele otroke in možičke. Pa tudi resni možje že premišljujejo, kako bi zadovoljili vsem toplim željam svojih polovic. Tam v revnih slojih pa ne računajo mnogo, le gledajo, kako se bodo mogli za praznike zaviti v toplino in kako bi si preskrbeli kakšen majhen priboljšek. Vse hiti m drvi. Na Kongresnem trgu je že vzrastel mogočen gaj božičnih smrekovih drevesc. Vsako leto se ta gaj bolj in bolj razširja. Kdo je zmenil pred vojno za božično drevo? Redki so bili ljubljanski »purgarji«, ki so kupovali taka drevesca. Navadno so jih kupovali takratni Nemci. Gaj božičnih drevesc pred vojno je bil prav redek in ni obsegal kdove kako velikega prostora. Po vojni se je božično drevo med nami udomačilo. Znameniti ljubljanski lectarji, ki hodijo tudi po deželskih mejmih, so že [»stavili svoje štante tam ob semenišču in poslopju Jugoslovanske knjigarne. Velike trgovine nam nudijo prav lepe vzorce novih modnih stvari in vzorce galanterijskega blaga. Grafično delavstvo za povišanje plač zaradi draginje Tudi grafično delavstvo je že pred nekaj tedni začelo gibanje, da se mu zaradi naraščajoče draginje povišajo plače. Svojo zahtevo so prvič sjx>-ročili na seji Vrhovnega odbora tarifne vzajemnosti, v katerem so člani zastopniki tiskarnarjev in grafičnega delavstva. Na seji pa so delodajalci že prišli s svojimi sklepi za povišanje plač, ki naj bi stopili v veljavo že današnjo soboto. Delodajalci so sklenili povišati plače pomožnih delavcev za 15 din tedensko, kvalificiranih, ki prejemajo do 600 din tedensko, za 30 din, onih, ki prejemajo tedensko nad 600 din, pa za 25 din. Grafično delavstvo na to ni pristalo in je pričelo s svoje strani sestavljati protipredloge. Delodajalci so med tem svoj sklep umaknili in izjavili, da so pripravljeni na pogajanja. Snoči je bil v doma Gratike sestanek vseh zaupnikov grafičnega delavstva, na katerem so po izčrpnem pretresu današnjega stanja sestavili minimalne zahteve za povišanj? plač. Pomožnim delavcem naj se povišajo plače za 20%, kvalificiranim, ki prejemajo do 600 din, za 15%, nad 600 din pa za 10%. Ako upoštevamo, da so se cene življenjskim potrebščinam po ugotovitvah ankete, ki je bila nedavno na banovini, zvišale za 26%, vidimo, da so grafični delavci polovico povečane draginje prevzeli na svoja ramena. Grafično delavstvo je odločeno, da uresničenje teh svojih minimalnih zahtev pribori na vsak način. Popit vseh moških v Ljubljani Mestno poglavarstvo v Ljubljani je pričelo dostavljati hišno in evidenčne liste za popis vseh v Ljubljani stalno stanujočih moških, rojenih leta 1.920 ali prej. Hišni lastnik, upravitelj ali hišnik naj takoj, ko dobi hišno polo z evidenčnimi listi, izroči v izpolnitev po en evidenčni list vsakemu v hiši stalno stanujočemu moškemu prej navedene starosti. Izpolnjene in podpisane evidenčne liste je treba brez odlašanja takoj vrniti hišnemu lastniku, upravitelju ali hišniku, ki nato vpiše vse osebe, ki so izpolnile in njemu oddale evidenčne liste, v hišno polo, kamor naj se prav tako vsakdo poleg svojega vpisa lastnoročno podpiše. Pri tem popisu je treba upoštevati tudi vse one v Ljub-ni stalno stanujoče moške, čeprav so začasno odsotni, bodisi na potovanjih, v bolnišnicah, na orožnih vajah ali drugje. Za take osebe naj evidenčne liste izpolnijo njih svojci, če pa teh ni, naj jih pa izpolni hišni lastnik ali njegov pooblaščenec. Od popisa so izvzeti samo aktivni častniki, podčastniki in vojak pod zastavo, pač pa morajo vojaški uradniki evidenčne liste izpolniti. Podatki, ki }ih potrebuje mestno poglavarstvo za volivne namene, naj bodo natančni, da ne bo . treba vabiti strank v urad zaradi dopolnitev. Po- leg dragih osebnih podatkov, naj v evidenčnem listu vsakdo natančno navede tudi dan, od kdaj nepretrgoma stanuje v Ljubljani, t. j. bodisi na starem kakor na inkorporiranem ozemlju. Hišni lastniki, upravitelji ali hišniki naj hišne pole natančno izpolnijo in podpišejo ter z vsemi evidenčnimi listi izroče organom mestnega poglavarstva, ki se bodo pri njih zglasili po preteku treh dni po dostavitvi. Tega roka naj se vsi zanesljivo in natančno drže, da zaradi odlašanja ne bo nepotrebnih zavlačevanj in potov ter zamud. Ge bi pa kak v Ljubljani stalno stanujoči moški prej navedene starosti do četrtka 21 . t. m. vendar morda ne sprejel evidenčnega lista v izpolnitev, naj se gotovo zglasi v petek 22, ali v soboto 23. decembra t. I. med običajnimi uradnimi urami v mestnem domovinskem oddelku, Mestni trg 2-IL, soba 48. Poudarjamo, da morajo biti popisani prav vsi v Ljubljani stalno stanujoči moški, ki bodo 31. decembra t. 1. stari 19 ali več let ne glede na državljansko pripadnost, torej tudi tuji podaniki. laiT Petek mora s Furlanijem igrati, če misli biti mojster Ljubljana, 16. dec. Ljubljanskim ljubiteljem kraljevske igre se obeta zanimiva igra, oziroma dvoboj, ki ga bosta odigrala ljubljanski mojster Furlani z zagrebškim šahovskim amaterjem Petkom. Vsaj zelo verjetno je, da bo ta dvoboj v Ljubljani. Tistim, ki zasledujeo šahovska poročila, e gotovo še v spominu šahovska tekma, ki je bila letos poleti v Zagrebu in katere se je udeležilo tudi več Slovencev, med njimi najhujša Gabrovšek in Šorli. Mojster Furlani je moral predčasno zapustiti to zagrebško šahovsko tekmo Zagrebški amater je na tem turnirju dosegel tretjino možnih točk, pri ečmer pa je všteta tudi tista, ki io je brez igre dobil z odsotnim Furianiiem. Jugoslovanska šahovska zveza je na zadnjem 6vojem občnem zboru sklenila, da mora Petek siojo partijo • Furlanijem tudi zares odigrati, če si hoče pridobiti mojstrski naslov. Če jo izgubi, bo 6eveda še naprej ostal samo amater. Jug. šah. zveza je Furlaniju dala na prosto, naj 6am izbere kraj, kje bi rad odigral to partijo s Petkom. Skoro ni dvoma, da 6e bo odločil za Lujlbjano. Kdaj bo ta igra, naj tudi odloči Furlani sam. Najbrž bo Furlani pripravil ljubljanskim šahistom to veselje za praznike. Tekma v hitrem šahu za decembrsko prvenstvo Ljubljane Snoči je bila v šahovskih prostorih kavarne »Zvezda« tekma v hitrem šahu za prvenstvo Ljubljane v mesecu decembru. Kakor vselej ob takšni priliki, se je tudi 6noči nabralo okrog igralnih mizic precej vnetih šahj6tov, ki sami šs nimajo prilike in časti, da bi se pomerili v takšnem hitrem boju, ali pa so 6e že, da 60 raje odstopih mesto mlajšim. Pri snočnji tekmi je zasedel prvo mesto prof. Ludvik Gabrovšek z 10 točkami. On je tudi edini, ki ni nobene igre izgubil. Drugo mesto si je osvojil Preinfalk z 8. točkami, 3. Šorli 7.5, 5. in 6. Šiška in Vidmar Milan 5.5, slede Slokan Vlado 5, Puc, Ciril Vidmar in Sikošek 4.5, Hren 3, Sešek 1. Kakor že nek^ij zadnjih, je tudi ta tekma v hiti em šahu pokazala, da predvsem tisti igralci, ki 6love za boljše, ni6o dosegli ravno preveč odličnih uspehov. Verjetno je, da so oaši šahisti zadnje čase res preveč obremenjeni s takšnimi tekmami, ki zelo izčrpajo že zaradi tega, ker mora biti šahist še prav posebno zbran, če hoče kaj doseči. Samo v zadnjih treh dneh je bilo dvoje takšnih težkih tekem, kar je vsekakor preveč. Igralcem jemlje to že kar voljo, da bi se potrudili tako, kaor je treba in kakor bi bi bili sicer tudi sposobni. Na V6ak način bo treba tudi v tem oziru nekaj storiti, da bodo lahko izostali tudi takšni pomisleki. Razbojnika Pečovnik in Košak se bosta pokorila 11 let Celje, 16. decembra. Pred velikim senatom okrožnega sodišča sta se včeraj zagovarjala 28 letni delavec Josip Pečovnik in 29 letni pekovski pomočnik Albin Košak. Izvršila sta 10 vlomov in tatvin, pri katerih je znašal plen v skupni vrednosti blizu 10000 din Žalskim orožnikom se je posrečilo, da so Pečovl nika aretirali in tako naredili konec njegovemu ropanju po Savinjski dolini, ki se je že tresla pred številnimi razbojniki in se oddahnila, ko so bili storilci za zapahi. Pečovnik in Košak sta prava zločinska tipa in je le sreča, da sta prišla n« Prostore. Razprava je trajala skoro 3 ure. oodišce je obsodilo Pečovnika, ki je bil že večkrat predkaznovan in je zaradi zločinstev že sedel tri leta robije, na 6 let robije in po odsluženi kazni na 3 leta prisilne delavnice. Košaka so obsodili na 5 let robije, oba pa bosta ostala pod 9odnim nadzorstvom po odsluženi kazni za dobo 1 leta. Jerry je vedel, kako je bilo s to rečjo in da mu je Rocky ponujal denar sam od sebe, kot prijatelju. Toda pustil je resnico ob strani in lagal, da 60 ga hoteli razbojniki po Rockyju podkupiti, da bi nehal s svojim delom proti njim. Vedel je, koliko mu bo ta laž koristila, vedel je pa tudi, da bi nihče ne hotel verjeti, če bi trdil, da mu je Rocky ponujal denar kot prijatelj, brez kakega posebnega namena. Da bi razbojniški glavar dajal komu deri ar kar tako, tega ne bi verjela živa duša v Ameriki, Jerry je vedel, zakaj je to naredil. Bilo mu je težko, toda s to lažjo je vzbudil nov srd proti razbojnikov. Po tem govoru je zavladala v Frazier-ievi in Keeferjevi družbi zmeda. Rocky še vedno ni prihajal mednje. Zato so mislili, da je Rocky dal vse papirje, katere ie bil pobral y Frazierjevi blagajni, vsa potrdila in sezname ropov ter izsiljevanj, očetu Jerryju, ki jih bo zdaj objavil. Videli «o, da je boj zdaj stopil v zadnje, naijhujše razdobje Zdaj je šlo zato, ali bodo ie obstali, ali jih bo pomelo. Sklenili so, da je treba narediti konec. Ne toliko duhovniku in njegovemu delu kot Rockyju, katerega so imeli za prvega krivca. BiH so prepričani, da je Rocky res hotel duhovnika podkupiti, pa ne zato, da bi nehal e svojim bojem, marveč zato, da bi ga začel zanj, proti njegovi nekdanji druščini, ki se je zbirala in rešila v 'baru Honolulu. Nekega dne, ko so ravno imeli 6ejo, je nepričakovano stopil mednje Rocky. Njegov prihod jih je presenetil kakor Angeli Roman s slikami lic gaqeYi strela. Bili so zmedeni in niso vedeli, kaj naj bi storili. Najbolj je njegov prihod presenetil Maca Keeferja. Treščil je s pestjo po radijskem aparatu, da je odsekano jeknil in utihnil. V sobi so še zvenele zadnje besede očeta Jerrya, ki je ravno imela svojo vsakodnevno pridigo v radiu. To so gangsterji pazljivo ki vneto poslušali: šlo jim je za kožo. Rocky je pogledal po vseh, ki so bili v sobi in vprašal, kakor da ni nič: »Na, kaj bo kaj?« Keefer ga je mračno pogledal in dejal skozi zobe: »Nič! Nocoj moramo ubiti duhovna Connollya!« Rocky je odmajal z glavo: »Slaba je ta misel!« Frazier je planil s stola: »Ti se lahko norčuješ. Toda zdaj gre tudi zate. Ta far mora izginiti — če ne, je odklenkalo nam vsem.« Rocky se je proti vil: »Vendar ne boste ubijali duhovnika! Saj ni gangsterl« Frazier je izgubil potrpežljivost in zavpil: »Ne, ni gangster! Hujši je kakor to. Zato ga mora vzeti hudiči Takoj!« Penil bi se bil še naprej, da ni zrasel pokoncu Mac Keefer in zarjul: »Mir!« Rockyja je tudi minila potrpežljivost. Zavpil je nazaj: »N«! Duhovna ne boste streljali! če ne, boste imeli opraviti z mano. Razumete. Sram vas bodi. Frazier, ti si žival, kakor vsi advokati.« Frazier se je pognal proti njemu, da ni planil vmes Keefer in zatulil: »Narazen! Tu zapovedujem jazi« »Pa ne meni!« *nu je vrgel nazaj Rocky. Zdaj je Keefer stegnil roko, da bi vrgel Rockyja v kot, ta pa je bliskoma potegnil iz žepa samokres in z njim ustavil ^ Keeferja. Zdaj so se vmešali v prepir drugi, ki so dotlej samo gledali, in začeli miriti: »Nikar 6e ne prepirajte. Saj imamo vendar hujših skrbi kakor prazno besedičenje.« Mac Keefer je malo pomislil, potem je dejal: »Prav Naj bo! Mož ie tvoj prijatelj, Rocky! Prizanešeno mu bo! Rešili bomo to reč drugače.« Rocky se je naredil, kakor da je zadovoljen in je dejal: »Dobro. Zdaj moram iti. Prišel 6em vas 6amo opozarjat, da se ne bi prenaglili. Saj veste, da se nimam navade šaliti.« Kakor da se ni zgodilo nič, je dvignil roko h klobuku in izginil skozi vrata. Toda ko je zaprl za sabo, ni šel po hodniku naprej, marveč je ostal tik pri vratih. Sklonil 6e je in prislonil uho prav do ključavnice. Zanimalo ga je, kai bodo govorili po njegovem odhodu. Imel je opravila s tovariši, ki so spoštovali samo samokres in zanesljivo roko ... Ni se zmotil. Komaj je bil zunaj, je Mac Keefer že začel: »Pazite!« Slišal je stopinje, ki so pričale, da se vsi zbirajo okoli Keeferja, kaj jun bo naročil. Mac je začel tišje, tako da ga je komaj razločil: »Takoj pripravite fante Še to noč je treba ubiti ob*. .« Nekdo je v sobi vprašal: »Katera oba?« Keefer je dejal jezno: »Katera? O kom pa vendar govorimo že ves dan. Duhovnika in Rockyja. Oba. Prej ne bo miru.« Slišati je bilo mrmranje, potem je 6pet spregovoril Mac Keefer: »Pri njih bomo našli vse, s čimer na« Rooky drži. Listine... potrdila...« Pogovor je bil končan. Rocky je slišal še, kako je Keefer kratko zapovedal: Zdaj na delo!« Stekel je po hodniku in okoli vogla, koder je držala pot do dvigala. Tam •• skril za zastor, ki je visel pred vrati. Komaj je bil tam, je 6hšal, kako so štirje razbojniki naglih korakov šli mimo njega. Bili so zaverovani v naročilo, zato niso opazili nič sumljivega in niso Ro-ckya videli. Komaj je dvigalo z njimi odbrnelo navzdol, je Kocky planil 6 stisnjenimi zoW-mi iz skrivališča. Z nekaj mačjimi skoki je naglo bil pred Keeferjevo sobo. Tiho je odprl vrata in vstopil. F?, ie zapiral za sabo, je ključavnica skrtnila. Na ta šum se je Mac Keefer naglo obrnil, da bi videl, kdo je. Ko je videl je planil proti pisalniku in segel po predalu, kjer je imel spravljen samokres. Toda Rocky je bil hitrejši. Revolver v njegovi roki je bil že naperjen na Maca Keeferja. Potegnil je še arugi samokres in ga nameril v onega. Mac Keefer je v strahu omahnil na mizo. Ni mogel drugega, kakor polahko dvigniti roko, v onemoglem upanju, da se bo tako ubranil 6trelov. Tresel se je ko trepetlika. Rockv je bil bled ko smrt. Glas mu je narahlo drhtel, ko je dejal: Od tu in tam Zagrebško radijsko postajo je kupilo te dni ministrstvo za pošte in brzojav za vsoto 1,700.000 dinarjev, kolikor so jo ocenili strokovnjaki. Okrog te radijske postaje je bilo že dosti pogajanj, zlasti takoj potem, ko je bila ustanovljena banovina Hrvatska. Lastniki oziroma delničarji radijske postaje so bili ljudje, ki vodstvu hrvaškega gibanja niso bili prav nič po volji. Govorili so celo, da bo postajo prevzela katera izmed hrvaških kulturnih ustanov ali pa katero izmed kulturnih društev dr. Mačkovega gibanja. Lastniki se tej splošni zahtevi niso nič preveč upirali, še celo ne zaradi tega, ker je bila vlada že julija izdala posebno uredbo, s katero je dobila pooblastilo, da sme razlastiti obe radijski družbi v Belgradu in Zagrebu. Kakor vidimo sedaj, je radijsko postajo prevzelo ministrstvo pošte in brzojava, ni pa neverjetno, da jo bo ministrstvo oddalo v najem eni izmed hrvaških kulturnih organizacij. Glede akcije pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča za pomiritev v radikalni stranki prihajajo iz raznih srbskih krajev različna mnenja iz vrst radikalnih organizacij. Po dosedanjih poročilih se vidi, da večina radikalov iz Srbije ne želi imeti pretesnega stika z dr. Markovičem spričo dejstva, da se je Aca Stojanovič postavil proti dr. Markoviču. Iz resolucij, ki jih radikali v Srbiji sprejemajo, se vidi, da se nočejo z nobeno ostrejšo besedo obrniti proti dr Markoviču, vendar pa nočejo zavzeti tudi nobenega določenega stališča v nasprotni smeri. Vsi pozivajo dr. Markoviča, naj skuša doseči, da bi se naredil v stranki spet red in da bi se vsi prvaki spet zedinili. Le bosanski in hercegovski radikali pravijo, da bodo podprli dr. Markoviča, ker oni odobravajo sporazum med Cvetkovičem in dr. Mačkom. Iz oblike in načina teh glasov iz vrst radikalov pa se vidi, da je nji- hove vrste prevzela želja, da bi se spori končali in je zato verjetno, da bodo radikali le našli način, na katerem se bodo spet zedinili. Poseben odbor ministrov, ki se bavi z na- črtom novega volilnega zakona, še ni končal svojega dela in zato ministrske seje, na kateri bi se novi zakon obravnaval, v četrtek tudi ni bilo. V glavnem se ministrski odbor bavi z dvema načrtoma, in sicer z onim dr. Markoviča in dr. Mačka. Oba načrta sta si v glavnih črtah edina, le glede nekaterih točk, ki so bolj tehničnega značaja, se še niso sporazumeli. Vsi pa naglašajo, da bo novi volilni zakon zelo demokratičen in da bo vseboval vse take odredbe, s katerimi bo zaščitena popolna svoboda volitev. Železniško ministrstvo se pogaja s tovarno vagonov, strojev in mostov v Slavonskem Brodu za izdelavo 30 velikih lokomotiv in za izdelavo 300 vagonov. Slavonska tovarna se je zadnja leta zelo povečala in se usposobila za večja dela, toda kmalu ji je zmanjkalo naročil in tako je prišlo več tisoč delavcev ob kruh. Če bo tovarna dobila naročilo od železniškega ministrstva, bo začela spet s polnim obratom. Proti nadaljnjim omejitvam avtomobilskega prometa se izraža avtomobilski klub v naši državi. Avtomobili so mnenja, da bi prevelika omejitev avtomobilskega prometa utegnila čisto zavreti motorizacijo naše države, za kar so se vse turistične ustanove dolga leta trudile. Prav tako bi naša država to občutila v turističnem prometu, ki se bo skrčil na najmanjšo mero toliko bolj, ker zaradi 'vojne ne moremo upati, da bi prihajali k nam tujci. Če bodo uveljavljene še nove omejitve v delavni-■kih, se utegne zgoditi, da bo večina avtomobilistov odjavila svoja vozila in jih potegnila iz prometa. Tako se bodo motorna vozila hitro pokvarila, obenem pa bo izgubilo delo več tisoč šoferjev, mehanikov in drugih, ki so uslužbeni pri avtomobilih. Zaradi navedenih razlogov, pravi avtomobilski klub, bi bilo treba omejitev porabe bencina izpeljati bolj pravično, in sicer tako, da ne bi bili prizadeti enako turisti kakor gospodarska podjetja, ki brez avtomobilov ne morejo shajati, temveč naj bi večje omejitve zadele le tistega, ki mu je vo-zarjenje zgolj zabava in ne dnevna potreba. V Glavni zadružni zvezi, katere občni zbor je včeraj odprl predsednik dr. Anton Korošec, je včlanjenih 37 zadružnih zvez. Glavna zveza je bila ustanovljena 1. 1919 na pobudo dr. Antona Korošca. Zveza se je lepo razvijala in je dosegla za razvoj zadružništva in za razširjenje zadružniške ideje lepe uspehe. Pred lansko preosnovo, ki jo je zahteval nov zakon, je bilo v Zvezi včlanjenih 21 različnih zvez, katerim pa so se po daljših razpravah pridružile še vse ostale zadružne zveze. Sporazume vseh kartelov v državi bo pregledala posebna komisija, ki jo bo določila vlada. Glede tega vprašanja je bil dosežen sporazum v vladi že pred poldrugim mesecem. V poseben odbor bodo delegirali svoje zastopnike ministrstva kmetijstva in socialne politike, ban hrvatski, trgovinski minister pa bo določil predsednika te komisije in tajnika. V nekaj dneh bo odbor sestavljen in bo začel takoj s svojim delom. Javnost bo ta ukrep ugodno sprejela, saj so se pogosto slišale hude pritožbe na neusmiljeno gospodarjenje kartelov vseh vrst, od česar so imeli škode le nižji sloji v državi. Do torka morajo vsi zagrebški trgovci prijaviti vse svoje zaloge živil, življenjskih potrebščin in vsega oblačilnega blaga trgovski zbornici in industrijski zbornici. Pozivu se je do sedaj odzvalo le se malo trgovcev, ker menda večina ne verjame, da mislijo oblasti resno začeti preganjati navijalce cen. Oblasti- so zagrozile, da bo vsak prekršek ostro kaznovan, in sicer z zaporom do šest mesecev in denarno globo do 50.000 dinarjev. Prav tako se nekateri trgovci nočejo pokoravati povelju, da morajo točno označiti cene svojemu blagu in te cene na viden način izobesiti v svojih izložbah. Tudi za te vrste prekrške so določene stroge kazni. Svojo sestro je ustrelil v trenutku, ko jo je musli maski svečenik po-roeal z zaročencem, Celim Rejzu>ovič, sin tetovskega špediterja. Njegova sestra Hadžera se je bila pred tremi leti zaljubila v Čerimovega najboljšega prijatelja Emina Musoviča. Ker sta se zaljubljenca sestajala, čeprav muslimanska vera to prepoveduje, je njen oče sestanke prepovedal. Dekle ni smelo več iz hiše, vendar pa si je z Eminom dopisovala in so ji prijateljice nosile pisma. Posebno budno je pazil nanjo njen brat Cerim. Ko je Emin zaprosil očeta za dekletovo roko, je bil odbit, prav tako je propadla dekletova prošnja, naj ji oče dovoli možitev z Eminom. Zato sta zaljubljenca sklenila, da se bosta skrivaj poročila na Eminovem domu. Dekle je pobralo nekaj svojih stvari in pobegnilo na ženinov dom. Prišel je hodža in začel opravljati poročne obred. Komaj pa so pri Fejzuloviče-vih zapazili, da je dekleta zmanjkalo, je Cerim pograbil samokres in odhitel pred Eminovo hišo. Stopil je k oknu in ustrelil na svojo sestro. Zadel jo je v prsa prav tedaj, ko je hodža izgovarjal obredne besede za sklepanje zakona. Cerim je povedal na policiji, da ni mogel dopustiti, da bi se sestra poročila z njegovim prijateljem, češ da sta se prehudo pregrešila, ko sta se sestajala, kar muslimanska vera hudo prepoveduje. S tem prestopkom je nietrova sestra hudo osramotila njegov dom. Slovenske pravne starine Ljubljana, 16. decembra. Na snočnjem prosvetnem večeru je predaval prof. J. Zontar iz Kranja o slovenskih pravnih starinah. Odveč je ponavljati, kakšne važnosti je zbiranje takih narodnih starin, pa ne samo pravnih, ampak vseh, ki nam dajejo sliko narodovega življenja v celoti. Med pravnimi starinami Slovencev stoji na prvem mestu knežji kamen, s katerim je zvezan spomin na znameniti obred ustoličenja koroških vojvod. Kamen je spodnji konec jonskega stebra, obrnjen narobe in širok približno 80 cm ter izvira vsekakor od rimskih razvalin. Po raznih poročilih je bil kamen v dobi, ko so se vršila ustoličenja, na neki vzpetini. Dalje se da sklepati po slikah iz 16. in 17. stoletja, da je bila prvotna oblika kamna kamnita miza, podobna sodnim kamnitim mizam, kakor jih najdemo drugod. Sčasoma se je tradicija obreda preoblikovala in ostalo je le še nekaj lepih^ pravnih običajev, ki dokazujejo o sodobnem državnem življenju Slovencev. Druga pravna starina so bile lipe, pod katerimi so se zbirali, razpravljali o občih zadevah, sodili in urejali krajevne razmere. Po svoji legi se dajo razvrstiti v lipe, ki stoje sredi vasi, na vzpetini ali pa pri gradovih. Pri lipah najdemo še stare predmete, n. pr. veriga, ki je brez dvoma služila za privezovanje oseb, ali pa najdemo zid, ki obkroža lipo. Vprašanje je, ali niso to ostanki kamnitih miz, kakor jih najdemo v muzejih. Najlepše primere sodnih miz najdemo v Beneški Sloveniji. Na »sosednjah« — zborih — so se zbirali gospodarji in razpravljali o občih zadevah: trgatvi, popravljanju potov in podobno. Sešli so se pod dvema lipama, kjer je stala kamnita miza. Zupan je držal kot znamenje oblasti palico in ko je prišlo do glasovanja, je na enem koncu zarezoval »da« na drugem pa »ne«. Vsaj enkrat na leto so se sešli zastopniki vseh treh dolin Beneške Slovenije jood starodavnimi lipami pri veliki kamniti mizi j>oleg cerkvice sv. Kvirina. Tu so razpravljali o stvareh, ki so bile skupne vsem beneškim Slovencem. Tudi drugod moremo ugotoviti, da so se vaške pravde vršile pod lipami. Poznamo še eno vrsto lip — lipo s kmečkimi kamni. Pod lipo ni kamnite mize, ampak cela vrsta velikih kamnov. Slovenski dom v preteklosti je imel tri bistvene elemente: kmečki dom, kjer je bivala družina in kjer je bilo središče gosjjodarstva, cerkev s pokopališčem, kot kraj duhovne poglobitve in lipo, pozorišče sklepanja socialnih odnošajev, simbol vaške skupnosti ter upravnega in sodnega udejstvovanja. Za izvrševanje častne kazni poznamo sramotilne stebre, ki jih dobimo tudi pri drugih narodih. Izhodišče tvori železje za vklepanje vratu (obroč) s kratko verigo, ki je bilo pritrjeno na zidu rotovža ali kakega drugega javnega j>oslopia. Od prangerja v ožjem smislu pa govorimo šele, ako obstoja nek sramotilni oder, bodisi kamen kot stojišče, ali pa je stojišče dvignjeno od tal. Tako je bil obsojenec bolj viden in izpostavljen javnemu zasramovanju. Zunanje lice prangerjev kaže v starejši obliki okrogel steber. Poznamo tudi sramotilne kletke, v katere so zapirali tiste, ki so povzročili javen škandal, n. pr. pijance, nočne razgrajače, tatove. Ako kletko zmanjšamo, dobimo košaro, v katero so zapirali ljubljanske peke, ker so prodajali kruh pod predpisano težo. Kletko so s pekom vred potunkali v vodo in jo počasi vlekli ven. To je bila zelo učinkovita kazen (ki bi tudi danes bila primerna, pa ne samo za peke. Boljša od vseh odborov za pobijanje draginje. Op. ur.) Razvoj prangerja je šel še v drugo smer: trlica, klada in španski ovratniki, kjer so bile narisane vse slabosti storilca. Kazni so se izvršile tako, da je obsojenec stal privezan k zidu ali stebru, ki je bil na javnem prostoru: rotovžu ali-poleg cerkve. Od vseh prangerjev v slovenski deželi pa je z umetnostno zgodovinskega stališča najzanimivejši ptujski, za katerega so uporabili star rimski nagrobnik. Morišč imamo dvoje: vislice in krape, kjer so zločinca obglavljali. Smrtna kazen obešanja je bila najjiogostejša. V številnih občinah hranijo še sodniške palice, simbol sodne oblasti. Ker je bil trg najvažnejše jiozorišče družabnega življenja, najdemo na trgu razna tržna znamenja, n. pr.: zastavico, meč, roko z rokavico, ki drži meč. to je znak mestne, tržne in sodne pravice. Posebno 3kupino tvorijo pravne starine, ki stoje v zvezi z obrtjo. Hiše, ki so imele stoletja stare gostilniške ali tabernske pravice, imajo ponekod stike na pročelju, ki kažejo na obrtno udejstvovanje. V zvezi z lesenimi listinami so rovaši, ki so naistarejše pravne starine vobče. Od vseh vrst rovašev so zanimivi računski lesovi, ki so bili podlaga zlasti trgovini in so po obliki: enostaven posamezen računski les in rovaš v ožjem smislu. Prva oblika daljše palice je služila ne le za glasovanje, ampak tudi za zbiranje javnih dajatev (davkov). Posamezne postavke so na palici ločili jx> tanki, z nožem zarezani črti. Krajše palice so bile obrezane na vseh štirih straneh in so jih uporabljali zlasti v trgovini. Stranka, ki je kupila pri mesarju, n. pr. ni plačala. Mesar je zarezal znake na ploskvi rovaša, nato ga je preklal. Matico je obdržal, repek pa je dal stranki. Ko je stranka prinesla denar, ji je dal matico. Zamenjava ni bila mogoča, ker se znaki ne bi ujemali. Znaki so bili zelo različni in sjx>mnimo se, ko smo še doma slišali, da je kljuka pet, križ’ deset. Predavanje je bilo zelo zanimivo in preden je predavatelj vse to zbral, gotovo ni imel malo truda. Nekatere stvari so lejm jx>nazorovale skioptične slike. Ali je tikanje starih ljudi - žaljivo? Prav zanimiva sodba kazenskega prizivnega senata Ljubljana, 16. decembra. Kazenski prizivni senat, ki redko stopi v funkcijo, da obravnava prizive proti sodbam ljubljanskemu okrožnemu sodišču podrejenih okrajnih sodišč, je včeraj pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja vos dan zasedal in obravnaval 6 prizivnih zadev. Prizivni senat, ki sta kot sosodnika fun-girala gg. Ivan Brelih in dr. Julij Eellaher, je včeraj moral rešiti tudi vprašanje, da-li je tikanje starih ljudi od strani mladih, zlasti še ne polnoletnih oseb, žaljivo ali ne. To vprašanje je senat rešil pozitivno. Zanimiva zadeva ima naslednje ozadje in dejanski stan! Tam v štangi pri Litiji je kmet France Ulčar spravljal iz gozda hlode. Te je bil prisiljen vleči čez travnik posestnice M. Maroltove. Ta mu je to zabranila. On se za protest ni zmenil. Materi je na pomoč priskočil še 18 letni sin Martin Marolt, ki je nad travnikom v gozdu sekal drevje. S sekiro v roki je skočil do Ulčarjevih konj, jih potegnil v stran in zaklical Ulčarju: »Čez travnik ne boš vlačil!« Mladi Martin Marolt je bil sodišču ovaden zaradi nevarne grožnje, da je hotel kmeta napasti, in Ulčar sam je proti njemu vložil tožbo zaradi prestopka zoper čast, ker ga je takrat »tikal«, ne pa »vikal«. Okrajni sodnik v Litiji je Martina Marolta oprostil tako od javne obtožbe zaradi nevarne grožnje, kakor tudi od zasebne obtožbe zaradi žavljenja časti. — Glede »tikanja« je litijska sodba oprostitev kratko takole utemeljevala: »Med kmeti ni običajno, da bi se med seboj vikali. Obče znano je, da kmetje v južnem delu naše države tikajo celo kralja. To, da je obdolženec, ki še ni navršil leta, tikal Franceta Ulčarja kot starejšega, ni smatrati za prestopek zoper čast. Sodišče je dobilo vtis, da je bila tožba naperjena zgolj iz maščevanja zato, ker mu nista mati obdolženčeva in obdolženec sam dovolila vožnjo čez travnik. Obdolženec je branil pravo svoje matere.« Proti oprostilni sodbi litijskega okrajnega sodišča je dvignil tožitelj France Ulčar po svojem odvetniku priziv na ljubljansko okrožno sodišče. O tem prizivu je včeraj kazenski prizivni senat razpravljal v daljši razpravi. Splošno je bilo mnenje, da bo senat prvo sodbo v polnem obsegu potrdil, pa je sodbo razveljavil. Mladega Martina Marolta je senat obsodil zaradi prestopka zoper čast na 60 din denarne kazni in 24 ur zapora. To nepogojno, ker je bil Marolt že enkrat obsojen zaradi žaljenja časti. Senatni predsednik je sodbo prav obširno utemeljeval. Senat je zavzel stališče, da nikakor ne gre, da bi nadorasle, še ne polnoletne osebe meni nič tebi nič tikale 6tare ljudi, ki so že mnogo pretrpeli na svetu in ki so v življenju dosegli mnoge Irde izkušnje. Mladina naj spoštuje starost! Predsednik je mlademu Maroltu napravil tudi prav lej:)0 pridigo, kako mora spoštovati stare ljudi in jim izkazovati primerno čast. Tako se je končala pravda zaradi »tikanja«. Njene posledice? Saj veste, kako je na deželi! Iz te pravde se je že razbohotilo sovraštvo med obema družinama. Vrstile se bodo pravde za pravdo. In že ta pravda je naprtila prav čedne stroške. * T° ®?dbo modrih sodnikov pa vam vsem mladim ljudem v eksempel povem. Današnja mladina res nima mnogo spoštovanja pred starostjo, to zlasti lahko vidimo v mestu, ko 6e vozimo v tramvaju, ali ko pešačimo po ulicah. V tramvaju ne bo nikdar, ali pa prav redko, prepustila mladina svoj sedež starim ljudem. Na ulici se ne bo nikdar umaknila staremu človeku! Pametno bi bilo, da bi šole res uvedle posebne ure, kako se je treba obnašati mladini do starih ljudi Ljubljana v oderuštvu -svetoven rekordi Ljubljana dosega v športnih panogah, v nogometu. skoku, teku, plavanju, metanju diska, me- tanju krogle, pri avtomobilskih, motociklističnih in kolesarskih dirkah primeren rekorde, toda ne svetovne. V nekem j»gledu pa je naša lepa prestolnica najbrž res dosegla svetoven rekordi Sodni repertoar je takole mimogrede videl neko listino, v kateri je bilo govora tudi o plačilu enkega ostanka, ki znaša več stotisoč dinarjev. V listini je med drugim črno na belem s pisalnim strojem napisano, da se X. Y. zavezuje nekemu zavodu plačati ostanek v gotovini v dveh letih, računši od dneva podpisa listine »z 8% mesečnimi v naprej sc računajočimi obrestmi in eventualno z enakimi zamudnimi obrestmi«. Take obresti niso mačkine solze, marveč kruta in trda realnost! Koliko bo ta mož plačal zavodu obresti na leto? Po našem navadnem računu, ki ga napravi preprost človek, bo ta mož plačeval od tega ostanka pač 96% obresti na leto, ko so dogovorjene tako visoke mesečne. Ljubljana je torej v pogledu ode-ruštva najbrž dosegla svetoven rekord! Zelenjaši med našimi južnimi brati naj se skrijejo, kajti oni pač ne računajo tako velikanskih obresti! Športne vesti Danes in jutri proslavlja Jugoslovanski olimpijski odbor 20 letnico svojega obstoja. Zanimiva ob tem je statistika, kakšno je bilo sodelovanje jugoslovanskih šjiortnikov pri dosedanjih olimpijskih igrah. V številkah je bila naša udeležba naslednja: Pri olimpijskih igrah v Anversu leta 1920 je nastopila samo nogometna reprezentanca, ki je štela skupno z voditelji 19 članov. Leta 1924 je na olimpijskih igrah v Parizu bilo skupno 44 Članov, in sicer 11 nogometašev, 5 atletov, 2 rokoborca, 1 jahač 4 kolesarji, 8 telovadcev in 6 pla-vačev. Pri IX. olimpijskih igrah v Amsterdamu 15 nogometašev, 4 atleti, 6 rokoborcev, 4 kolesarji, 8 telovadcev in 2 mečevalca. Skupno z voditelji 54 članov. V Los Angelesu leta 1932 je leta 1932 nastopi! samo en atlet Žejo močna pa je bila udeležba Jugoslavije na zadnjih XI. olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu. Takrat je Jugoslavija poslala k tekmam 16 atletov, 5 rokoborcv, 4 kolesarje, 16 telovadcev, 12 mečevalcev, 12 plavačev, 14 veslačev, 4 tekmovalce za kajak-tekme, i za jadanje, 4 atletinje in 3 umetnike, ki so se udeležili umetniškega tekmovanja. V Berlinu je torej nastopilo 92 tekmovalcev v spremstvu 25 članov, ki so tekmovalce spremljali v Berlin. Pri zimskih olimpijskih igrah so jugoslovanski tekmovalci sodelovali takole: Leta 1924 pri I. igrah v Chamonizu 4 tekmovalci in 1 voditelj. Lta 1929 pri II. igrah v Sankt Moritzu 5 smučarjev-tekmovalcev in 1 tekmovalka v umetnom drsanju; skupaj 7. L. 1936 pri IV igrah v Garmisch-Partenkirchnu je bilo skupaj 22 oseb, od tega je bvlo 17 tekmovalcev, in sicer samo smučarji. Avto zdrknil s šoferjem v Jarek Kranj, 15. dec. Pred nekaj dnevi je zapadlo po Gorenjskem nekaj enega, ki io povzročil, da so bile gorenjske ceste silno gladke in nevarne za promet. Marsikateri koni je zdrknil na cesti io padel ter se poškodoval. Nič boljše se m godilo motornim vozilom. Najhujša nezgoda se je pripetila v klancu pri Podbrezjah. Tovorni avto, last prevozništva Likozar iz Kranja, je bil naložen z gramozom Šofer je nenadoma opazil pred seboj na cesti dva kmeta z vozmi. Kmeta 6ta prekladala iz enega voza na drugega le6 šofer se je hotel obema umakniti, toda, ker je bila cesta spolzka, je avto zdrknil e ceste tn padel v jarek Na v6o srečo se je med padcem pomaknil šofer od krmila na drug konec sedeža, sicer bi ga za krmilom zasulo vse kamenje, ki se je takrat vsulo v kabino. Šofer je odnesel lažje poškodbe, avtn na ie razbit in lastnik trpi precejšnjo škodo. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barom eter-sko stanje tempe- ratura v O' t* cc = t> > " * * S « c c a — |c Veter (»mer. i n knKt Pada- vine . » »5 « i **■ lo c C « c m/m vrsta Ljubljana 764-5 2-8 1-2 93 10 NW, 21 sneg Mariboi 765-4 1-2 -l-l 80 10 v, — — Zagreb 7t00 3-0 1-0 90 10 (1 30 dež Belgrad 7593 5-0 2-0 80 10 ESE. i-0 dež Sarajevo 760 9 5-C 0-0 91) 6 0 4-0 dež Vis 750-2 1 i-o 4-0 90 8 NE, 60 dež Splii 759-4 13-0 b-0 70 5 NE, 11-0 dež Kumbor 759 C 14-0 8-0 90 10 SW, 60 dež Rab 759* 12-0 3-0 90 10 NE, 10 0 dež Jodcmik 758-3 130 90 80 6 E, 19-0 dež Vremenska napovedi Oblačno, zmerno hladno vreme, manjše padavine niso izključene. Koledar Danes, sobota 16. decembra: Evzebij. Nedelj'a, 17. decembra: Lazar. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška c. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tvrševa cesta 62, telefon št. 27-29. Drugič se ponovi na odru v frančiškanski dvorani jutri ob petih popoldne, dvakrat izredno uspela slovenska narodna igra »Miklova Zala«. Igralska družina stolne prosvete vljudno vabi vse, ki si še niso mogli ogledati te lepe uprizoritve. _____ Vstopnice danes in jutri v trafiki Soukal po 8, 6 in 4 din; eno uro pred predstavo pa pri blagajni. Čisti dohodek je namenjen skladu za Baragovo semenišče. Za božično darilo si oskrbite tudi en izvod »Družinske pratike« s podobo sv. Družine. Obdaro-vanec Vam bo hvaležen, ker mu daste s tem priliko, da se udeleži tekme za lepe knjižne nagrade, ki so razpisane v tej novi »Družinski pratiki«. — Cena 5 din. — Zahtevajte jo po vseh trgovinah! V. vinska razstava in sejem v Ormožu se vrši v torek, dne 19. decembra. Otvoritev je ob 9. Opozorilo onim, ki imajo pravico do »Spominske kolajne na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918—1919«. Vsi oni, ki imajo pravico do te kolajne in žive v Ljubljani ter niso včlanjeni v nobeni organizaciji, ki bi jim preskrbela to kolajno, naj se najkasneje do 20. januarja 1940 zgla-se v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., soba št. 2. Na to zgla6itev opozarjamo zlasti svojce padlih borcev, ker zamujenih prijav ne bo moči upoštevati. V nedeljo, 17. t. m. bo ob pol 4 popoldne v dvorani Društvenega doma v Mengšu skioptično predavanje »Francoska revolucija«, ki jo priredi Zveza združenih delavcev. Na ponedeljkovem koncertu Društva Tabor bo zapela sopranistka Polajnarjeva Osterčevega »Slavčka«, Pavličeve »Padale so cvetne sanje« in Lajovčev »Kaj bi le gledal«. Tenorist Gostiša pa Lajovčevi »Serenada« in »O. da deklič». — Solista spremlja na klavirju Samo Hubad. Ostale točke koncertnega sporeda bo izvajal Taborov zbor pod vodstvom Janka Čučka. Koncert bo v mali filharmonični dvorani ob 20 v ponedeljek 18. t. m. — Predprodaja vstopnic v knjigami Glasb. Matice. Odlični ruski pianist Nikita Magalov bo igral v torek 19. t. m. dela sledečih skladateljev: Bach Skarlati; Beethoven, Chopin in Musorgski. Pred vsem ojvozarjamo na Beethovnovo »Sonato« in Mu-sorgskega »Sliko iz razstave.«. Pianist Magalov bo izvajal cel ciklus skladb znamenitega ruskega skladatelja. Da je Magalov v resnici odličen pianist, naj bo v dokaz tudi to, da je bil več let klavirski spremljevalec enega največjih sodobnih violinskih virtuozov Szegeti.a Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Cene običajne koncertne. OREHOVA JEDRCA sortiran celični med in medico dobile najceneje v MEDARNI, Ljubljana. Zidovska ulica Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20: 16 decembra, sobota: Tri komedije Izven Zniža ne cene od 20 din navzdol. 17. decembra, nedelja ob 15: George Dandin. Izven Znižane cene od 20 din davzdol. — Ob 20. Velika skušnjava. Izven Znižane cen od 20 din navzdol. Opera — Začetek ob 20: 16. decembra, sobota: Gorenjski slavček. Izven Slavnostna predstava v proslavo 20letnice ljubljanske Univerze kralja Aleksandra I 17. decembra, nedelja ob 15: Pri belem konjičku Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. V Courteleinnovih treh komedijah »Bouboa-roche, Stalni gost in Priljubljeni komisar«, ki so svoji zasnovi namenjene le v razvedrilo in kratkočasje imamo priložnost znova občudovati iznajdljivost naših igralcev v izvrstnih karakterisarijah. Dejanje komedij se godi v rodbini, na sodniji in na policijskem komisariijatu. Dve zabavni predstavi bosta v nedeljo v Drami. Popoldne literarna Molierova komedija, »George Dandin« z Danešom — zvečer pa češka sodobna veseloigra Piakorža »Velika skušnjava« z Na-blocko v glavni ženski vlogi.. Obsojeni Roganovi mariborski pomagači Maribor, 15. decembra. Istočasno kakor v Celju je bila tudi v Mariboru razprava proti članom družine slovitega razbojnika Alojza Rogana, katerega so letos ustrelili mariborski policijski stražniki. Dočim pa so se v Celju zagovarjali Roganovi pravi pomagači — razbojniki večjega kova ter so za to prejeli tudi primerno hude kazni, se je v Mariboru znašla na zatožni klopi samo družina Tajhmajster, mati, sin in hči, pri katerih se je Rogan skrival pred svojo žalostno smrtjo. O krivdi Tajhmajstrovih in njihovem zagovoru pred sodniki smo poročali že v »Slovenskem domu«. Obsojeni so bili takole: Franc Tajhmajster 1 leto robi je ter 2 leti izgube častnih pravic; njegova mati Julijana Tajhmajster ter njegova sestra Marjana Zadravec sta dobili vsaka 1 mesec strogega zapora, pogojno na 2 leti. Težko bo priti skozi finske gozdove »Če bo šlo tako naprej, se bo tista »strašna« sovjetska vojska na Finskem izčrpala — če bo le snežilo« V zadnjem poročilu, ki ga je poslal posebni dopisnik Danjou s finskega svojemu listu »Pariš Soirc, pripoveduje nekako takole: Iz kraja, lyer se zdaj mudim, iz majhne gozdnate vasi Valkjaervi, na južni strani La-doškega jezera, bi moral iti peš, če bi hotel priti v majhno naselje Rauti ob ruski meji, o katerem so Rusi poročali že pred osmimi dnevi, da so ga zavzeli. Tja pa seveda nisem šel, ker mi ni bilo to niti nujno potrebno, niti nisem poznal teh krajev, končno _ pa tu tudi ni pota zame. V teh gozdovih »dežele tisoč in ene noči< se namreč vojskujejo noč in dan ruske in finske patrole. Štirje finski vojaki in njihov podčastnik, ki sem jih srečal, so mi z veseljem pripovedovali, da so prišli prav tja do zaselja Rauti in da jih nihče ni ustavil na tej poti. Šele včeraj (10. decembra) so Rusi zasedli Valjaervi. Njihovi topovi so s svojimi kroglami preluknali gozdove, bombe z letal pa so izkopale ogromne jame. Komaj so prizanesla vasem. Zakaj so se na tem delu bojišča umaknili, je še vedno uganka. Vsekakor pa sem ugotovil sam, da tudi tedaj, če bi Rusi zasedli ves južni del kare-lijske ožine, to se pravi vse ono ozemlje, na katero bi bilo možno streljati s topovi neposredno iz Kronstata, ne bi mogli zasesti drugih važnih krajev, ki leže le nekaj vrst (ruska dolžinska enota, enaka 1.066 km) proč od tiste-a Leningrada, o katerem so govorili, da je il ogrožen. Kje je Kuusinen? Istočasno pa sem ugotovil še nekaj drugega, namreč to, da je silno majhen tisti del Finske, kjer bi ljudje raje videli, da bi jim vladali tako imenovani finski komunisti na čelu z agitatorjem Kuusinenom po rodu Fincem, predvsem pa bivšim podpredsednikom Kominterne. V teh krajih, kjer sr zdaj mudim, so vsi vojaki obmejni gozdarji. Pred prihodom Rusov so zapustili svoje koče, vzeli v roke puške, se oblekli v svojo »uniformoc in postali finski vojaki. Nisem mogel tega verjeti nikomur, dokler se nisem sam prepričal na bojnem polju, ki sem si ga prav do zadnjega čisto drugače predstavljal. Finci iz Helsinkija, ki so na poti, niso izkoristili bolje kot jaz nerazumljivega dejstva, da ni bilo nobenega organiziranega skupnega napada, ki so nam o njem pripovedovali in ki bi moral tak tudi biti. Kje je tista »slovita« sovjetska vojska ? Kje je torej tista slovita ruska voiska in njeni siloviti tanki, ki jih po_ moskovskem in £ »Nismo šli tja, da bi pobrali ranjence ali mrtve,« mi je dejal stotnik. »Čemu bi to storili? Tam smo jih pustili. Prišel je oddelek ruskih vojakov. Streljali smo nanje, ko so jih odnesli. Uro pozneje so se spet hoteli polastiti avtomobila, /.godilo pa se je drugače. Morali so jo kaj hitro pobrati.« Med plenom še nerazrezana Marzova knjiga Stotnik je govoril mirno, kakor tu govore vsi vojaki. Toda zdaj se nič več ne čudim mirnosti ljudi tega malega naroda pred nevar- berlinskem radiu pošiljajo v boj proti bornim finskim divizijam? Njihovi topovi grme na se veru in na vzhodu. Finci pa so zapustili^ rav * _ 1 _ 1 — i L * ma #