osrednja
Leto XV	številka 1	cena 1,40 EUR	30. januar 2013
Leto XV	številka 1	cena 1,40 EUR	30. januar 2013

Predlagana in umaknjena trasa F3b................................str. 8
Zdaj v topli hiški..............................................str. 24
Celje - skladišče
Urška Žolnir
Urška
Žolnir
Slovenka
leta
»Delam, kar čutim in kadar čutim,« je v pogovoru za naš časopis povedala naša rojakinja, judoistka Urška Žolnir, ki je sredi januarja postala tudi Slovenka leta 2012.
S tem nazivom so jo z glasovanjem okronali bralci revije Jana, potem ko je postala judoistka leta, športnica leta na državni ravni, častna občanka Občine Žalec, poleti pa edina ženska v zgodovini, ki je za Slovenijo osvojila zlato olimpijsko medaljo.
Več pa v pogovoru na str. 25.	L. K.
Kulturni praznik in pust skupaj
V	počastitev slovenskega kulturnega praznika se bo v tednu do vključno 8. februarja po dolini zvrstilo vrsto prireditev in proslav. Že naslednji dan bo pustna sobota in vse do pokopa v sredo, 13. februarja, bo v naših krajih po kulturnih prireditvah norčije zganjal pust.
Najprej, v torek, 5. februarja, se bodo slovenskemu kulturnemu prazniku poklonili na osrednji proslavi Občine Prebold v Dvorani Prebold. V Občinski knjižnici Prebold pa v soboto, 9. februarja, pripravljajo tudi maraton slovenske poezije in bukvarno.
V	Žalcu bodo slovenski kulturni praznik proslavili 6. febru-
arja, najprej na občinski proslavi za osnovne šole, nato pa na osrednji občinski proslavi v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Še pred občinsko proslavo se bodo 4. februarja kulturi poklonili v Petrovčah, 7. februarja pa tudi na krajevnih proslavah v Gotovljah, Šempetru in na Ponikvi.
V četrtek, 7. februarja, bo krajevna proslava v Trnavi, za njo pa osrednja občinska proslava Občine Braslovče v Domu krajanov Gomilsko, pa tudi osrednja občinska proslava Občine Tabor v Domu krajanov Tabor ter osrednja proslava na Vranskem. V Občini Polzela bodo praznovali ravno na dan praznika, 8. febru-
VITEZ ČUDES
Živahna komedija
v izvedbi MGL za gledališka abonmaja in izven
Sreda in četrtek, 30. in 31. 1.2013, ob 19.30 Dom II slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec, 03 710 04 34
arja, in sicer v Domu krajanov Andraž.
Že naslednji dan, na pustno soboto, bodo oblast na Vranskem prevzeli generali na naj večjem pustnem karnevalu v dolini, v nedeljo pa bodo priredili veliko maškarado za vse generacije na Polzeli in otroško maškarado v Domu krajanov Tabor. Na sam pustni torek bo kraljeval eden izmed dveh največjih karnevalov v dolini, pustni karneval v Žalcu, otroško maškarado pa bodo priredili tudi v Latkovi vasi. Za zdaj so se javili samo pogrebniki pusta v Vrbju, ki bodo pusta pokopali v sredo, 13. februarja, a zagotovo bo pogrebnikov po dolini še več. Več v napovedniku na str. 17.	L. K.
foto: T. T.
»De bi nam srca vnel za čast dežele...«
Minule dni je začela po spletu krožiti šala, ki se glasi takole: »A veste, da bi naši politiki morali biti smučarji? Ne. Zakaj pa? Zato, ker nikoli ne odstopijo.« Hvala bogu nam humorja še ni zmanjkalo, kar pomeni, da imamo kljub izjemno slabi politični klimi v državi še nekaj volje do življenja v tej državi. Stavke minulih dni so sicer le vrh ledene gore splošnega nezadovoljstva in razočaranja nad politično objestnostjo in nacionalnim krvoskrunstvom, ki so si ga pod pretvezo pravičnosti, privatizacije prej družbenega premoženja in poravnavanja krivic preteklosti privoščile politične poosamosvojitvene elite. Pripeljale so nas celo tako daleč, da nas prepričujejo, da slovenske besede ne pomenijo več to, kar smo mislili, da pomenijo, in da so napačne rabe krivi tisti, ki jih izgovarjajo, in ne tisti, ki jim spreminjajo pomen. Saj veste, to so besede, kot je denimo korupcija, poštenje, resnica, da ne naštevam kompletne palete besed, ki izražajo vrednote, o katerih smo do sedaj mislili, da se jih je treba držati.
In če se vrnem k temu, da bi morali biti naši politiki smučarji. Čisto zares bi se lahko ravnali po njih, kijih do odličnih rezultatov in zmage vodijo trdo delo in garanje, ki ne iščejo stranpoti, kojim ne uspe, ampak se še bolj trudijo. Ne odnehajo kljub številnim porazom, ki tlakujejo pot do zmage. Na koncu zmagajo samo zaradi svoje vztrajnosti, trme, svojega trdega dela. Njihovih zmag še ne da kupiti, pa tudi morebitni doping, ki ga smo te dni videli iz najbolj razvpitega primera Lanca Armstronga, se prej ko slej konča klavrno.
Zato pa, te dni imamo Slovenci vsaj izjemne športnike, ki so nas edini združili v navijaškem vzdušju in nam polepšali sedanjost z odličnimi rezultati. Minuli vikend so najbolj blesteli športniki v zimskih športih, ki so nas okitili s tremi novimi zmagami na belih strminah, med njimi tudi z zmago za svetovnega prvaka. Če omenim le nekatere dosežke, ki so kot obliž na naše slovenske nacionalne rane, pravi balzam za naše ranjene duše in onesnažene oči, ušesa pa tudi usta, saj nam aktualno politično (ne)dogajanje ob državljanski nemoči pogosto izvablja prav prostaške verbalne odzive. V lokalnem okolju naše doline politična scena še ni prevreta, čuti pa se vpliv dogajanja na državnem nivoju, tako na občinske proračune kot na dogajanje v podjetjih, ki jim država te dni res ne ponuja spodbudnega poslovnega okolja za razvoj.
A tudi mi imamo našo športnico, judoistko Urško Žolnir, ki nas z rezultati razveseljuje že zadnja leta, najbolj pa od lanskega poletja, ko seje okitila še z olimpijsko kolajno. Od takrat je pobrala že vse najprestižnejše naslove v državi, judoistka leta, športnica leta in te dni še Slovenka leta. »Popusti, da boš kasneje zmagal,« je Urškin moto, morda bi bilo smiselno, da bi ga vzel za svojega še kdo v tej državi! »De bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije, in spet zedinil rod Slovenšne cele!« je zapisal naš največji pesnik France Prešeren v Sonetnem vencu. Da bi te in mnoge druge za današnji čas še kako aktualne verze poslušali ne le ob bližajočem se slovenskem kulturnem prazniku, ampak tudi v resnici udejanjili. »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša bosta last!« Lucija Kolar
TRŽNICA
vabi vsako soboto od 9. do 12. ure
z bogato ponudbo kmečkih L dobrot in pestrim	cggi
dogajanjem.	j
HÖRMANN
garažna in industrijska vrata
Garažna vrata leta
Odlična kakovost po neverjetni ceni
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 X 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 X 2125 mm.
888 €
STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec
Obveščenost občanov je bistvena
Najpomembnejši lanski projekti
Številni mediji spremljajo dogajanja v žalski občini
Eno od tradicionalnih srečanj ob koncu enega in začetku drugega leta v žalski občini je srečanje župana in vodij uradov z novinarji. Letos so se zbrali v kavarni žalskega hotela, po uvodnem pozdravu in predstavitvi nekaterih najaktualnejših dogajanj v občini pa se je srečanje nadaljevalo v sproščenem vzdušju.
V pozdravnem nagovoru je župan poudaril, da je sodelovanje občine z mediji dobro in korektno ter da je poročanje o delu občinske uprave zelo pomembno za dobro obveščenost občank in občanov. Preteklo leto je bilo po županovih besedah kljub recesiji za Občino Žalec uspešno: »Končali smo nekatere večje projekte, kot je nova osnovna šola v Grižah s telovadnico in z vrtcem, pridobili smo gradbeno dovoljenje za prenovo starega mestnega jedra, v zaključni fazi je priprava občinskega prostorskega načrta, uredili smo tržnico v Žalcu, izvedli številne investicije po krajevnih skupnostih. Potrebno je izpostaviti tudi dobro delovanje društev, športna, kulturna, turistična in druga društva so skrbela za pestro dogajanje v občini.«
Letos bo žalska občina nadaljevala z zastavljenimi projekti, kot so sprejetje občinskega prostorskega načrta, izvedba obnove starega mestnega jedra, investicije po krajevnih skupnosti in tudi v Arnovskem gozdu: »Potrudili se bomo sprejemati številne podrobne prostorske načrte, s katerimi bomo podjetnikom omogočili investiranje. Zavedamo se namreč, da samo uspešno gospodarstvo zagotavlja socialno povezanost in pravičnost. Lahko rečem, da imamo kar srečo. Po podatkih Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec število delovnih mest v naši občini ne upada, ampak se celo povečuje, ne glede na številne stečaje. V tem in naslednjem
letu se nam obetajo nova delovna mesta. Podjetje Novem namreč pristopa k investiciji logistično-transportnega centra, kjer se kaže celo do 150 novih delovnih mest. Verjamem, da jim bo uspelo, tako kot uspeva podjetju Omco Feniks, ki stalno zaposluje, in centru informacijsko komunikacijskih tehnologij, ki prav tako posluje uspešno in zaključuje z veliko investicijo. Glede na prejeta evropska sredstva mora zaposliti 30 ljudi, kar je veliko za ta prostor. Pri tem ne bi rad pozabil na številne posameznike, ki so samozaposleni in skrbijo zase ter za svoje družine. Vedno poudarjam, da je občina uspešna toliko, kolikor so uspešna podjetja in posamezniki, kolikor so zadovoljni ljudje, ki živijo v naši občini. Kot župan delim uspehe z našimi ljudmi.«
Velik projekt v letu 2013 bo tudi umeščanje hitre ceste od avtoceste Al do Velenja. V javni obravnavi je bila v času srečanja še trasa Fb3, ki preko Andraža nad Polzelo predvideva prihod v žalsko občino ob Ložnici in se na avtocesto priključi v Podlogu: Odsek hitre ceste je potrebno zgraditi čim prej. Vsak poseg je boleč za okolje, vendar na prvi pogled ta priključek ne posega na veliko območje kmetijskih zemljišč niti na večja urbana območja, tako da je s tega vidika manj boleč za Občino Žalec kot kakšna druga trasa.«
In kdaj bodo začeli s prenovo starega mestnega jedra? »Čakamo na sklep ministrstva o sofinanciranju tega projekta, ki je bil regijsko usklajen. Oddali smo popolno dokumentacijo, pridobili smo gradbeno dovoljenje, v teh dneh pa bomo pristopili k razpisu za izbor izvajalca. Upam, da bomo čim prej izbrali ustreznega izvajalca, ki v času gradnje ne bo imel težav. Z obnovo mestnega jedra, ki bo potekala po etapah,
bi morali končati predvidoma sredi naslednjega leta in med deli promet v mestnem jedru niti en sam dan ne bo zaprt v celoti. Omogočen bo dostop do posameznih lokalov, to bo pogoj izvajalcem. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko z obnovo začeli maja letos. Projekt je vreden tri milijone evrov, od tega je dobra dva milijona evropskih sredstev, ostalo bo zagotovila občina.«
Letošnja novost bo tudi začetek delovanja waldorfske šole v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec. 17. januarja so imeli dan odprtih vrat z vpisom v prvo triado osnovne šole. Župan je na srečanju z novinarji zagotovil, da se zaradi prihoda waldorfske šole ne boji upadanja števil v običajnih osnovnih šolah: »Waldorfska šola ima verificiran program. Konkurenco podpiram in starši naj pač vpišejo svoje otroke v tisto šolo, kot želijo. Mi bomo razliko v verificiranih programih waldorfski šoli pokrivali iz občinskega programa tako kot ostalim šolam.«
Župan je v svojem nagovoru novinarjem pripomnil, da žalska občina dela dobro in pošteno, zato se ne pojavlja v senzacionalističnih prispevkih medijev, ob tem pa dodal, da imajo mediji v tem času izjemno vlogo v tako imenovanem očiščenju Slovenije z vztrajnim odkrivanjem nepravilnosti. Pa ga skrbi sedanje stanje v državi? »Zagotovo me skrbi splošno stanje v državi. Mislim, da gre za krizo vrednot. Vse bolj sem prepričan, da je kriza vrednot pospešila ekonomsko krizo, ker so pač nekateri mislili, da jim je vse dovoljeno. Storiti bomo morali korak nazaj do izhodišča, česa se v tej družbi preprosto ne sme. Politika se mora očistiti pokvarjenih ljudi in verjamem, da bodo vsi ti pritiski ljudi na ulicah dali misliti našim politikom, da se ne sme delati tako, kot so delali do sedaj. To je poduk tudi za nas, župane, za vse, ki delamo v politiki. Vse bolj se naslanjam na besede ameriškega notranjega ministra, ki je nekoč dejal, da poklic politika ali župana ni samo zaposlitev, ampak je poslanstvo, da delaš dobro za ljudi. Tega bi se morali zavedati. Nekatere stvari si na tej funkciji človek ne more privoščiti, kot si jih lahko kdo drug. Kot si jih ne more sodnik, si jih ne morejo župan, poslanec, predsednik vlade. Če so fantje delali narobe, potem nimajo v politiki kaj iskati. Ampak zdaj ne gre samo za politiko, drugi korak je gospodarstvo. Zame so še bolj problematične povezave politike z gospodarstvom. Pokaže se, da politika nastavlja ljudi v gospodarstvu, ki zdaj stojijo v senci, služijo pa velike denarje in delajo operacije, ki verjetno niso dobre za ljudi. To popkovino bo prav tako potrebno prerezati in prekiniti te povezave.« K. R., foto: T. T.
Občinska uprava Občine Žalec je ob koncu leta izdelala poročilo o svojem delu. Najpomembnejše projekte so povzeli tudi v poročilu za javnost.
Leto 2012 se je začelo z novo organizacijo občinske uprave oziroma začetkom delovanja uradov. S 1. aprilom so tajniki krajevnih skupnosti prešli s krajevnih in mestne skupnosti v občinsko upravo, prav tako so že z začetkom leta stroške javne razsvetljave prenesli na občino. Občina in javni zavodi so združili tudi plačevanje zavarovanja, skupno je postalo tudi dobavljanje električne energije in drugih energentov. V občinski stavbi je za občane žalske občine aprila začela delovati blagajna za plačilo položnic brez provizije, kar pa tudi za občino ne predstavlja dodatnega stroška.
Urad za premoženjske, pravne in splošne zadeve je uredil evidence nepremičnega premoženja občine, sklenjenih je bilo za približno 313 tisoč evrov pogodb o prodaji ali menjavi nepremičnega premoženja. Reševal je kar nekaj pravdnih zadev in urejal zemljiškoknjižno stanje lastništva nepremičnin. Vodil je postopke javnih naročil za več projektov, na primer za razpis za opremo za novo griško šolo, projektiranje arheološkega parka v Šempetru in druge.
Urad za prostor in gospodarstvo je vodil projekt odkupa kmetije v Petrovčah za potrebe ureditve vaškega jedra in programe opremljanja za OPPN Šempeter sever, OPPN Petrovče vzhod in PC Arnovski gozd, javno je razgrnil Občinski prostorski načrt Žalec, vodi tudi postopke priprave, izdelave in javne razgrnitve OPPN Juteks--Novem, OPPN Šalej, OPPN SV - del Šempetra (Brleč) in OPPN Minerva Žalec, začela se je izdelava OPPN Levec, zbirajo pa tudi prijave za skupen OPPN -gradnja za kmetijske namene na kmetijskih zemljiščih. Urad sodeluje tudi v javnih razgrnitvah državnih prostorskih načrtov, in sicer lani za suhe zadrževalnike, daljnovod Šoštanj-Podlog, plinovod Rogaška-Trojane in za hitro cesto F3b od avtoceste v Podlogu do Velenja.
Urad za prostor in gospodarstvo je leta 2012 izdal 283 loka-
cijskih informacij ter 963 potrdil o statusu zemljišča, izdanih je bilo 7.593 odločb in dodatnih 343 odločb za nove objekte, vse skupaj v znesku približno 960 tisoč evrov. Prav tako je bilo izdanih 171 odločb za plačilo komunalnega prispevka, v pripravi je približno 500 odločb po uradni dolžnosti za priključitev na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje.
Urad za negospodarske javne službe je leta 2012 zaključil enega naj večjih projektov na področju šolstva v zadnjih letih, to je novo osnovno šolo s telovadnico in z vrtcem v Grižah. V dvanajst enot WZ Vrtci Žalec je vključenih 964 otrok, iz drugih občin je v vrtce v žalski občini vključenih 68 otrok, vrtce v drugih občinah pa obiskuje 97 otrok iz žalske občine. V tem šolskem letu je na štiri centralne in štiri podružnične šole vpisanih 1684 učencev, 48 jih obiskuje šolo s prilagojenim programom. Glasbeno šolo Risto Savin Žalec obiskuje 244 učencev iz žalske občine, skupno število učencev pa je 436.
V pristojnosti tega urada so tudi razpisi za sofinanciranje različnih programov in dejavnosti na področju kulture, športa, mladine in ostalih področjih.
Na področju sociale in zdravstva žalska občina doplačuje socialnovarstvene storitve 27 občankam in občanom v devetih zavodih po Sloveniji, ostali občani v domovih so samoplačniki. Na čakalnih listah za sprejem v različne zavode po Sloveniji je 131 občank in občanov, od tega jih 61 čaka na sprejem v dom upokojencev na Polzeli. 42 občanom občina doplačuje storitve v centrih za usposabljanje ali v posebnih socialnovarstvenih zavodih, sedmim občanom zagotavlja sofinanciranje družinskega pomočnika, 78 občanov koristi pomoč na domu.
Lani je občina izplačala denarno pomoč v zneskih od 260 do 520 evrov 65 občankam in občanom. 176 občanov je prejelo enkratno denarno pomoč za novorojenčke (od 190 do 230 evrov). Občina sofinancira zavetišče za brezdomce in skupino Eureka ter kombi za pomoč odvisnikom. Lani so se zamenjale tudi tri ekipe zobozdravnikov,
od tega so podelili koncesijo zobozdravniku za odrasle, otroško zobozdravstvo pa je ponovno prešlo pod žalski zdravstveni dom. Vrnili so tudi koncesijo za fizioterapijo in nadomestitev naj bi rešili do maja letos, zdaj jo začasno izvaja zdravstveni dom.
Urad za negospodarske javne službe je pripravil tudi pet prijav na razpis za energetsko sanacijo stavb v lasti občine, vendar so bile vse neuspešne.
Urad za gospodarske javne službe je leta 2012 poskrbel za pločnik in preplastitev ceste skozi Arjo vas v dolžini približno 500 metrov, obnovo sto metrov lokalne ceste Zabukovica-Mat-ke, sanacijo prekopov cest na mestih križanj z novim plinovodom (skupaj približno 300 metrov), za sanacijo krivin na lokalni cesti Velika Pirešica-Stu-dence, obnovo odseka lokalne ceste Matke-Griže, za cestno infrastrukturo na območju OPPN Žalec zahod, sanacijo ceste Go-tovlje-Eles (150 m), obnovo Šolske ulice (700 m) in preplastitev Savinjske ulice v Šempetru ter za rekonstrukcijo približno 100 metrov ceste skozi Ponikvo. Sanirali so plazove Ograjšek v Galiciji, Prislan v Martjakih in plaz ob Artišnici v Zabukovici. Obnovljenih je bilo več odsekov vodovodov v skupni vrednosti približno 400 tisoč evrov.
Na področju kanalizacije so dokončali sekundarno kanalizacijo v Šempetru, obnovili meteorno kanalizacijo Petrovče-sej-mišče (približno 80 tisoč evrov), uredili kanalizacijo v Libojah (90 tisoč evrov), vseh manjših investicij v kanalizacijo pa je bilo skupaj za 150 tisoč evrov. Kar 700 tisoč evrov je vredna gradnja sekundarne kanalizacije Petrovče (Arja vas, Petrovče vzhod in Drešinja vas).
Urad je skrbel tudi za projektno dokumentacijo, med drugim so lani izdelali idejni projekt za ekokamp v Vrbju in sanacijo visokovodnih nasipov ob Ložnici od Gotovelj do Arje vasi.
Na stanovanjskem področju pa je občina financirala zamenjavo oken v 39 svojih stanovanjih, obnovo sedmih kopalnic, delno je obnovila 23 stanovanj, šest pa popolnoma. Stanovanja so dodelili 30 občanom, zamenjali pa so 12 stanovanj. K. R.
Povezovanje mladinskih organizacij
Tea Jarc, predsednica Mladinskega sveta Slovenije
Mladinski svet Slovenije je skupaj z Mladinskim svetom Občine Žalec 19. januarja v Žalcu pripravil 24. koordinacijo mladinskih svetov lokalnih skupnosti. Na koordinacijo so bili vabljeni predstavniki vseh mladinskih svetov v Sloveniji.
Kot je povedala predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc, je v državi registriranih več kot 40 lokalnih mladinskih svetov, od tega jih dejansko deluje približno dvajset: »Seveda želimo spodbuditi Ustanovitev lokalnih mladinskih svetov, kjer obstaja ta ini-
ciativa oziroma kjer delujejo vsaj tri mladinske organizacije v določeni občini. Mladinski sveti so ustanovljeni po Zakonu o mladinskih svetih in v bistvu predstavljajo krovno organizacijo drugih mladinskih organizacij. Kjer je v nekem lokalnem okolju več različnih mladinskih organizacij, te lahko ustanovijo mladinski svet. Glavna naloga mladinskih svetov je, da so vez in predstavnik mladih v odnosu do občine oz. lokalnih odločevalcev. Zastopajo mlade in njihove potrebe, skrbijo za dogodke, organizirajo posvetovanja z odločeval-ci in v bistvu izvajajo lokalno mladinsko politiko.«
Predstavnike lokalnih mladinskih svetov je v Žalcu kot gostitelj nagovoril tudi predsednik Mladinskega sveta Občine Žalec Žan Skok in povedal, da mladinski svet (MS) v žalski občini združuje 15 društev mladih in da so lani pripravili več kot 120 projektov za mlade. Iz občinskega proračuna je lani MS za svoje delovanje in sofinanciranje projektov mia-
NOVA KAVARNA, SLAŠČIČARNA in TRGOVINA
ŠLANDROV TRG 1, ŽALEC, 03 / 710-3.10-6. ,
dinskih društev prejel 30 tisoč evrov. V letošnjem letu skupaj z žalsko občinsko upravo načrtujejo pridobitev certifikata Mladini prijazna občina.
Ena od tem koordinacije v Žalcu je bila financiranje lokalnih programov za mladino. »Prejšnja leta je bil objavljen razpis Urada RS za mladino, ki je sofinanciral mladinske svete lokalnih skupnosti. Letos so ta sredstva ukinili, zato se moramo pogovoriti o drugih možnosti financiranja. Želimo, da vsaka občina prepozna potrebo, da sama financira svoje lokalne mladinske svete. Z Uradom RS Slovenije smo se dogovorili, da bo Mladinski svet Slovenije prevzel večjo vlogo do mladinskih svetov lokalnih skupnosti. Izvajali bomo podporne aktivnosti, jih izobraževali, podpirali njihove aktivnosti in pomagali vzpostaviti vezi med mladinskimi sveti in občinami,« je pojasnila Tea Jarc.
Na koordinaciji v Žalcu so tako oblikovali načrt dela Mladinskega sveta Slovenije, seznanili so se s postopki za imenovanje predstavnika mladinskih svetov lokalnih skupnosti v Svetu Vlade RS za mladino in opredelili način komuniciranja med posameznimi mladinskimi sveti. Predstavljeni so bili tudi ključni projekti mladinskih svetov lokalnih skupnosti. K. R.
Nič več zamrznjene
Leto 2013 je med ostalim prineslo tudi višje cene komunalnih storitev. Vlada je namreč odpravila tako imenovano zamrznitev teh cen, vsi spodnjesavinjski občinski sveti pa so že pred tem sprejeli sklepe o novih cenah.
Kot je povedal direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek, so morali v ceno vgraditi vodna povračila, ki jih odvajajo državi in so se povečala za 15 odstotkov. Prej je bila ta postavka na položnici navedena ločeno.
Cena vodarine se je v vseh občinah povišala za približno 15 odstotkov, vendar to pomeni le 6 centov na kubični meter porabljene vode, pri mesečni porabi 12 kubičnih metrov vode bo znesek na položnicah višji za 80 centov.
Prav tako se je v skladu z vladno uredbo za 30 odstotkov povišala omrežnina za oskrbo s pitno vodo, ki pa je različna po posameznih občinah in glede na dimenzije cevi. Najvišja je v občinah Žalec, Polzela, Tabor in Vran-
sko (2,6529 evra na mesec brez DDV za DN 20), v Občini Prebold znaša 2,4831 in Občini Braslovče 2,1976 evra na mesec. Vendar pa pri tem ne gre za denar, s katerim bi razpolagalo Javno komunalno podjetje Žalec (letos praznuje 50-letnico delovanja), ampak za amortizacijo, ki se odvaja občinam za nove investicije na področju oskrbe s pitno vodo. Povprečni znesek na položnici za družino s porabo 12 m3 vode se bo za januar povišal za 1,2 evra.	K. R.
Izposoja in obisk večja
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec ocenjujejo, da so v prestopnem letu, ki so ga zaznamovala številna gospodarska in politična nihanja, dokaj uspešno krmarili. Zabeležili so 777 novih vpisov, kar je nekaj manj kot leto prej in je povsem logično, saj je vpis novih članov leta 2011 izjemno narasel zaradi novih knjižnic v Preboldu in na Polzeli.
Kot že nekaj let zapored sta se močno povečala izposoja in obisk. Izposodili so 318245 enot, kar je skoraj 2 % več kot leto prej, in zabeležili 80553 obiskov, kar je 9 % več kot leta 2011. Povečalo se je tudi število aktivnih članov (to so tisti, ki knjižnico obiščejo vsaj enkrat na leto), in sicer za nekaj
manj kot 3 %. Bilo jih je skoraj 6500. Vse to dokazuje, da splošne knjižnice vedno bolj postajajo pomembna lokalna središča za dostopnost knjižničnega gradiva in informacij.
Leta 2012 so prvič pristopili k projektu Simbioza, ki je zelo odmeven po vsej Sloveniji. Sodelovali so v vseevropskem projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki pa žal ni pritegnil veliko obiskovalcev. Kar nekajkrat so v strokovnih krogih sodelovali s predstavitvami primerov dobrih praks.
Velik poudarek so dajali nabavi serijskih publikacij, ki si jih lahko bralci tudi sposodijo na dom (razen zadnje številke), in uporabi elektronskih podatkovnih zbirk.
Leta 2012 so med zadnjimi v Sloveniji skrajšali rok izposoje na 21 dni, kar pa ni vznemirilo uporabnikov, saj si še vedno lahko gradivo večkrat podaljšajo, če ni rezervirano.
Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Jolanda Železnik je povedala, da si želijo, da so uporabniki zahtevni, saj si zaslužijo najboljšo- ponudbo knjižničnega gradiva, informacij in storitev, ki jih nudi knjižnica. Prav tako si zaslužijo ustrezno opremo in prostor. Železnikova je prepričana, do bodo občine Spodnje Savinjske doline močna podpora usklajenemu razvoju knjižnic, ki bo omogočal primerljivost na nacionalni ravni.	T. T.
Občina Žalec - VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, obvešča starše otrok, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2013/2014 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče.
V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša (prvi odstavek 48. člena Zakona o osnovni šoli, Ur. list RS 120/07, 87/2011).
Vpis je obvezen za otroke, ki so rojeni v letu 2007.
Osnovne šole GRIŽE, PETROVČE, ŠEMPETER bodo vpisovale otroke v 1. razred februarja oz. aprila 2013 dopoldan. I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bo vpisovala otroke v 1. razred februarja 2013 dopoldan in popoldan.
O točnem datumu in uri vpisa vas bo matična osnovna šola obvestila po pošti.
Informacije o vpisu lahko dobite na matični osnovni šoli, ki pokriva šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče. PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC
OSNOVNA ŠOLA GRIŽE
(tel. 03/620 92 44, svetovalna delavka Biljana Milankovič)
1. matična šola Griže	Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170 a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160 a in hišne številke 169)
2. Podružnična osnovna šola Liboje	Brnica (razen hišnih številk 1, 1 a, 1 b, 2, 3,4, 5), Kasaze (razen hišnih številk 1,1 a, 2,4, 5,5 a, 6,6 a, 7,8, 8 a, 8 b, 8 c, 9, 10,11,12,12 a, 13,14,66,66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67,68,68 a, 68 b, 69,69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70, 70 a, 70b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701, 71, 71 a, 72,72 a, 72 b, 73,74,74 a, 75,77,77 a, 76,78,79,81, 84,86,87,88, 88 a, 89,93,93 a, Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170 a), Zabukoviča (od hišne številke 138 do 160 a in hišne številke 169)
OSNOVNA ŠOLA PETROVČE
(tel. 03/713 22 38, svetovalna delavka Feja Krajnc)
1. matična šola Petrovče	Arja vas, del naselja Brnica (hišne številke 1,1 a, 1 b, 2, 3,4, 5), Dobriša vas, Drešinja vas, del naselja Kasaze (hišne številke 1,1 a, 2,4,5, 5a, 6,6 a, 7,8, 8 a, 8 b, 8 c, 9,10,11,12,12 a, 13,14,66,66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67, 68,68 a, 68 b, 69,69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70, 70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701, 71,71 a, 72, 72 a, 72 b,73,74,74 a, 75, 77,77 a, 76,78, 79,81,84, 86,87,88, 88 a, 89,93,93 a), Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje
2. Podružnična osnovna šola Trje	Galicija, Hramše, Velika Pirešica, Pemovo, Zavrh pri Galiciji, Železno
OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER
(tel. 03/703 20 50, svetovalna delavka Jana Maskalan)
1. matična šola Šempeter	Kale, Grče, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje,
	Zgornje Roje
I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC
(tel. 03/713 24 27, svetovalna delavka Monika Korbar)
1. matična šola Žalec	Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje
2. Podružnična osnovna šola Gotovlje	Gotovlje
3. Podružnična osnovna šola Ponikva	Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence
Srečanje ob koncu leta
Županov humorni odziv na odlično stand-up predstavo
Tik pred najbolj prazničnim tednom prejšnjega leta,
19.	decembra, je žalski župan Janko Kos pripravil sprejem za predstavnike gospodarstva, negospodarstva, podjetnike, predstavnike krajevnih skupnosti, občinske uprave in občinske svetnike...
Prvič je prednovoletno srečanje pripravil za predstavnike vseh omenjenih skupin skupaj, in sicer v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer so se najprej nasmejali iskrivemu radijskemu voditelju in stand--up komiku Denisu Avdiču, ki je brez dlake na jeziku ustvaril prijetno vzdušje za kasnejše druženje v avli kulturnega doma. Še prej je nabito polno dvorano v sproščenem tonu
pozdravil župan Janko Kos. Povedal je, da je občina ponosna na rezultate gospodarstva in negospodarstva. Ponosna je na dosežke svojih občanov na vseh področjih, še posebej na zlato olimpijko Urško Žol-
nir. Janko Kos je vsem zaželel uspešno delo v prihajajočem letu, in to kljub krizi, ob tem pa tudi, da bi se kljub težavam tega časa število zaposlenih v občini v naslednjem obdobju povečalo.	L. K.
Predstavniki gospodarstva in negospodarstva so bili letos prvič skupaj na županovem večeru
Za izboljšanje bivalnih pogojev	Obnova Gradu Žovnek v letu 2012
Stolp Gradu Žovnek bodo letos tudi pokrili
Direktorica Eva Lenko
Dom upokojencev Polzela mora, upoštevajoč določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev, pristopiti k reševanju prostorske neustreznosti tako v novem delu kot tudi v graščinskem.
»Glede na negotovost izgradnje dislocirane enote v Žalcu smo se odločili, da del name-
stitev uredimo s sanacijo obstoječih mest ter nadzidavo obstoječega objekta, kar je v tem trenutku glede na gospodarsko situacijo tudi najsmotrneje,« je o tem povedala direktorica doma Eva Lenko in dodala: »DU Polzela je namreč letos zaključil z energetsko sanacijo in nadzidava objekta, kar je tudi z vidika energetske učinkovitosti naj-smotrnejša odločitev. Idejna zasnova je prostorsko zasnovana kot dom IV. generacije in vsebuje najsodobnejši princip gospodinjskih skupnosti, kar so tudi smernice MDDSZ. Trenutno bi na ta način uredili namestitve za 45 stanovalcev v eno- in dvoposteljnih sobah. Glede na to, da je bivalni standard v DU Polzela kljub sanacijam neustrezen v kar 130 namestitvah, z nadzidavo še vedno ohranimo možnost
dislocirane enote v Žalcu.«
DU Polzela-se nahaja na območju varovanja kulturne dediščine, zato so predhodno poiskali pisno soglasje k nadzidavi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Na podlagi pozitivnega soglasja so pristopili k idejni zasnovi, ki jo je obravnaval tudi novoustanovljeni Svet zavoda DU Polzela in podal pozitivno mnenje. Občino Polzela so zaprosili za oprostitev komunalnega prispevka, kar je občinski svet na svoji zadnji seji tudi odobril. »V DU Polzela se kljub slabi gospodarski situaciji trudimo, da bi dom obdržal skupno kapaciteto za 224 stanovalcev, predvsem zato, ker so na ta mesta vezane tudi zaposlitve in bi bilo kakršno koli znižanje lahko usodno za zaposlene,« je •še dodala Eva Lenko. T. Tavčar
Občini Braslovče je kot investitorju, z veliko pomočjo prostovoljnega dela (okrog dva tisoč ur) članov Kultur-no-zgodovinskega društva Žovnek ter ostalih domačih in tujih ljubiteljev gradu, lani uspel velik podvig obnove gradu.
Gradbena dela so potekala v dveh fazah, in sicer jim je v prvi fazi uspelo nadgraditi zid na stolpu v višini dveh metrov in namestiti pohodni strop in v drugi fazi pa tudi zid v višini 2,5 m s stopniščem in »cinami«. Med sanacijo stolpa so med drugim vgradili več kot 150 kubičnih metrov kamenja in skal, ki so jih izkopali znotraj grajskih ruševin. Dela so potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišči-
ne Celje. Vrednost prve faze sanacije je bila 35.000 evrov, druge pa 40.000 evrov, ki jih je iz proračuna zagotovila občina.
Letos predvidevajo nadaljnjo sanacijo grajskega stolpa,
in sicer postavitev strehe. Tako bi stolp po več kot stotih letih ponovno dobil želeno obliko in sčasoma postal prostor z navdihom zgodovine, razgledišča in avtentičnih gostinskih uslug.	T. Tavčar
Prihodki proračuna nižji
Občina se ne bo zadolžila
Letos naj bi obnovili tudi Dom krajanov Gomilsko
Polzelski svetniki so na 15. redni seji, ki je bila tokrat na Gradu Komenda, med drugim govorili o predlogu Odloka o proračunu Občine Polzela za leto 2013 v prvem branju. O predlogu sta svetnike seznanila župan Jože Kužnik in računovodkinja občinske uprave Tanja Mavrič.
Proračun Občine Polzela za leto 2013 je sestavljen na podlagi varčevalnih ukrepov. Sredstva, ki jih dobi občina v obliki glavarine oziroma povprečnine, so znižana za 15 odstotkov oziroma v znesku za 553.000 evrov, kar predstavlja za proračun kot celoto devet odstotkov manj sredstev.
Prihodki proračuna za leto 2013 znašajo 4.367.720, odhodki pa 4.565.720 evrov. V letu 2013 se namerava občina zadolžiti za pokrivanje primanjkljaja med bilanco prihodkov in odhodkov in računom financiranja v višini
Župan Občine Prebold Vinko Debelak pripravi vsako leto ob koncu leta skupaj z občinsko upravo zaključno srečanje za svetnike, predsednike krajevnih odborov in drugih občanov, ki sodelujejo v javnem življenju občine in tudi širše.
Po navadi so se srečali v Sv. Lovrencu, tokrat pa so se odločili za kulturo obarvan večer. Tega so udejanjali s petjem in igranjem na citre citrarki Karmen in Neli Kos Zidar, knjižničarka Nuša Dvoršek, ki je pripravila veliko zanimivih interpretacij, povezanih z božičem in novim letom, ter podžupanja Emilija Črnila in podžupan Franc Škrabe, ki sta prisotne presenetila kot dobra interpreta pesmi in literarnih besedil. Svoj delež je h kultur-
377.000	evrov. Med pomembne naloge uvrščajo gradnjo kanalizacije v Orovi vasi (če bodo uspeli na javnem razpisu EU), ki predstavlja najvišjo postavko na investicijskem področju proračuna za letos. Med prednostnimi nalogami je tudi izgradnja vodovoda na Gori Oljki. Sledijo rekonstrukcije lokalnih cest, sanacije mostov in plazov. Začeli bodo s projektom poimenovanja ulic v Ločici ob Savinji, na Bregu in Polzeli. Na področju izobraževanja bodo uredili dodatno učilnico in pridobili projekte za novi vrtec.
Investicije v tem letu so tako načrtovane zgolj v okviru prihodkov, ki so trenutno zagotovljeni. Če se bodo pojavili razpisi za investicije, ki jih nameravajo uresničiti v okviru občinskega proračuna, se bodo prijavili nanje in tako zagotovili dodatna sredstva. Po krajši razpravi so podali predlog odloka
nemu dogodku dodal tudi župan Vinko Debelak, ki je nekaj besed najprej namenil minulemu prazniku samostojnosti in enotnosti, nato pa se vsem zahvalil za uspešno delo in sodelovanje pri dejavnostih in delu v lokalni skupnosti.
o proračunu v 20-dnevno javno obravnavo.
V nadaljevanju so svetniki razpravljali o spremembi Statuta Občine Polzela, kjer naj bi svetniki odločali, ali se bodo v prihodnje splošni akti objavljali v poročevalcu Polzelan. Po precej živahni razpravi je župan Jože Kužnik umaknil točko z dnevnega reda, o tem pa naj bi ponovno razpravljali na eni izmed naslednjih sej. Svetniki so nato potrdili štiri predloge odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o javnem redu in miru, o občinskih taksah, o dopolnitvah pravilnika o sprejemu otrok v vrtec in o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Polzela. Svetniki so potrdili tudi sklepa o oprostitvi plačila komunalnega prispevka za nadgradnjo Doma upokojencev Polzela in ceno storitve oskrbe s .pitno vodo v višini 0,4143 za kubični meter in omrežnino v višini 1,6774 evra. T. Tavčar
Prijetno, družabno in veselo je bilo kasneje tudi ob kozarčku in prigrizku. Pri tem seveda ni manjkalo pogovorov, ki so se nanašali na aktualne dogodke v Sloveniji in življenje ter delo v občini v letu 2012.	D. N.
Braslovški svetniki so na
18.	redni seji občinskega sveta med drugim v drugi obravnavi sprejeli Odlok o proračunu Občine Braslovče za leto 2013 in Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA 26 - gospodarska cona Trnava.
Svetniki so najprej obravnavali odstop Draga Turnška s funkcije člana občinskega sveta. Kot je povedal predsednik Občinske volilne komisije Občine Braslovče Mitja Ko-rent, je Drago Turnšek podal pisno odstopno izjavo s funkcije člana občinskega sveta (OS) zaradi opravljanje dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta. Naslednji kandidat za člana OS z liste Slovenske demokratske stranke v volilni enoti št. 2, ki obsega območje naselij Braslovče, Rakovlje, Podvrh, Spodnje Gorče, Zgornje Gorče, Kamenče, Dobrovlje, Glinje, Poljče in Preserje, je Ervin Anzelc. Kandidat je podal pisno izjavo, da sprejme mandat člana OS in je v nadaljevanju že prisostvoval seji. Župan Branimir Strojanšek se je dosedanjemu člana sveta Dragu Turnšku zahvalil za delo v občinskem svetu, novemu pa zaželel dobro in uspešno delo.
V nadaljevanju so svetniki obravnavali in sprejeli tudi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
(OPPN) za območje PA 26 - gospodarska cona Trnava zahod, ki ga je izdelal biro Urbanisti, d. o. o., iz Celja, svetnikom pa podrobneje, obrazložil Gorazd Furman iz omenjenega biroja.
Območje obsega 55.327 kvadratnih metrov in se nahaja v naselju Trnava,-tik ob avtocestnem priključku v Šentrupertu. Na tem območju bo v večjem delu predvidena izgradnja poslovne cone, v manjšem južnem delu pa oblikovanje šolskega kompleksa s športnorekreacijskimi površinami. Predvidena je širitev osnovne šole in izgradnja športnorekreacijskega kompleksa. Hkrati je potrebno na celotnem območju na novo predvideti prometno in komunalno infrastrukturo.
Območje OPPN se deli na pet sklopov: v prvem, severnem delu so dopustne proizvodne dejavnosti (industrijske stavbe, skladišča, garažne stavbe s pripadajočimi parkirnimi površinami), v drugem, osrednjem delu so dopustne obrtno-poslovne dejavnosti, v tretjem, južnem delu gostinske, upravne, pisarniške, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti s pripadajočimi parkirišči, v četrtem, na skrajnem južnem delu je dopustna gradnja za potrebe obstoječe dejavnosti vzgoje in izobraževanja in v petem,
Podžupanja Emilija Črnila med svojim nastopom in ostali ustvarjalci kulturnega programa
Zaključno srečanje tokrat drugačno
jugozahodnem delu pa je dopustna zgolj stanovanjska dejavnost.
Svetniki so v nadaljevanju v drugem branju obravnavali proračun Občine Braslovče za leto 2013, ki pa se glede na prvo branje ni bistveno spremenil. Prihodki so se glede na prvo branje povečali za 89.663 evrov, odhodki pa za 78.781. Na prihodkovni strani izvira povečanje večinoma iz naslova najemnin (najemnina za infrastrukturo JKP Žalec) in predvidenih prihodkov s strani Zavoda za zaposlovanje v primeru, da uspejo na razpisu za izbor programov javnih del za leto 2013. Na strani odhodkov se sredstva dodatno namenjajo za plače javnih delavcev in izgradnjo kanalizacije ter investicijsko vzdrževanje javne infrastrukture. Dodatno se sredstva namenjajo za spremembe in dopolnitve prostorskega reda Občine Braslovče in za pripravo projektne dokumentacije za komunalno opremljanje zemljišč v OPPN Gospodarski coni Trnava. Svetniki so v razpravi menili, da je proračun skrbno in varčno naravnan. Občina se v prihodnjem letu ne namerava zadolžiti, odplačala pa bo 124.000 evrov kredita.
Svetniki so brez pripomb potrdili sklep o določitvi vrednosti točke za odmero NUSZ, Pravilnik o spremembah o plačah občinskih funkcionarjev in nagrad članov delovnih teles, predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Risto Savin Žalec in predlog poslovnika Občinskega sveta Občine Braslovče, ki je bil v drugi obravnavi. Ob koncu seje se je župan Branimir Strojanšek vsem zahvalil za delo v iztekajočem se letu in zaželel vse najlepše v novem letu 2013. T. Tavčar
Varčnejša razsvetljava v Preboldu
V znamenju rebalansa in proračuna
Varčevanje z električno energijo prispeva k zmanjšanju stroškov. Tega se dobro zavedajo tudi v Občini Prebold, ki se je vključila v državni projekt Prenova javne razsvetljave. Preboldsko javno razsvetljavo bodo tako postopoma nadomestili z energetsko učinkovitejšimi in posledično varčnejšimi svetili, ki že oziroma bodo razsvetljevali poti v občini.
Za lanskoletni oziroma zdaj že predlanski razpis projekta Prenova javne razsvetljave v naši dolini ni bilo ravno velikega odziva s strani preostalih spodnjesavinjskih občin. Preboldska se je zato za izvedbo tega projekta pridružila koro-
škim občinam. Poleg Prebolda so k projektu pristopile občine Prevalje, Črna na Koroškem, Vojnik, Mislinja, Mežica, Ravne, Muta, Dravograd in Vuzenica.
Za izvedbo projekta je bilo izbrano podjetje Elektro Celje, ki že opravlja ta dela. Prenova pa pomeni, da se bo nekaj javnih svetil zamenjalo z LED-svetili, predvsem pa se bodo menjale žarnice za energetsko učinkovitejše sijalke, kar naj bi skupno omogočilo več kot 50-odstotni prihranek električne energije.
V letu, ki prihaja, naj bi nadgradili tudi kontrolnike prižiganja, ki naj bi učinkoviteje izrabili razpoložljivo svetilo glede na čas ali na trenutno osvetlitev.
To pomeni, če imajo prenovljena LED-svetila dve svetilni enoti, se trenutno prižgeta obe. Nadgradnja pa bi pomenila, da se takrat, ko je zunaj še malo dnevne svetlobe, prižge le ena svetilka, druga pa šele, ko je osvetlitev samo z eno svetilko preslaba.
K temu velja dodati, da so nekatera stara svetila uporabljala svetilne enote, ki so porabile tudi do 800 W električne energije, medtem ko bodo nove enote na enakih mestih porabile manj kot 250 W. Projekt naj bi se s prihrankom električne energije pokril v roku treh let, če bo prihranek takšen, kot ga zajema prvoten načrt državnega razpisa.	D. N.
Novoletni sprejem na Polzeli
Med nagovorom župana Jožeta Kužnika
Župan Občine Polzela Jože Kužnik je na Gradu Komenda pripravil novoletni sprejem za občinske svetnike in člane vaških svetov. V nagovoru je poudaril, da je bilo iztekajoče se leto za občino kljub težavam uspešno. Pri tem je izpostavil izgradnjo kanalizacije, obnovo cestnih odsekov in vrsto drugih pridobitev.
Tudi v letu 2013 bo prednostna naloga gradnja kanalizacije, vodovoda, za gradnjo novega vrtca pa naj bi uredili projektno dokumentacijo. Vsem je ob koncu zaželel zdravo in uspešno leto 2013. Ob prigrizku so spregovorili tudi o stvareh, ki so na Polzeli še potrebne, glede na dosedanje uspehe
pa je bila družba razpoložena optimistično. »Prizadeval si bom za plodno sodelovanje, ki bo temeljilo na pogovorih in končno na skupnih odločitvah, ki bodo v korist občanom in bodo pogojevale razvoj in napredek cele občine in posameznih zaselkov,« je ob koncu nagovora poudaril župan Jože Kužnik. T. T.
Leto začeli z redno sejo
Preboldski svetniki so se na redni januarski seji občinskega sveta sestali že prvi četrtek v novem letu. Osrednja točka dnevnega reda je bila mnenje o kandidatih za novega ravnatelja osnovne šole. Ker je svet šole na ta dan v jedilnici šole pripravil predstavitev kandidatov, ki sta se prijavila na razpis, je župan Vinko Debelak sejo občinskega sveta sklical po predstavitvi.
Občinski svetniki z županom Vinkom Debelakom so se tako najprej pridružili predstavnikom staršev in zaposlenih v preboldski šoli, ki so v šolski jedilnici prisluhnili predstavitvi programov kandidatov za novega ravnatelja šole. Na razpis sta se prijavila dva kandidata: dosedanji ravnatelj Oton Račečič, ki se mu izteka prvi mandat ravnatelja na preboldski šoli, druga kan-
didatka pa je Sergeja Miklavc, doma z Brega pri Polzeli, zdaj zaposlena na osnovni šoli v Kamniku.
Občinski svetniki so svoje mnenje o najprimernejšem kandidatu oblikovali na seji občinskega sveta, ki je sledila predstavitvi. Po njihovem mnenju je sedanji ravnatelj primeren tudi za drugi mandat, ob tem pa so opozorili, da še ni dosegel obljubljenega izboljšanja povprečnega učnega uspeha učencev ter boljšega sodelovanja učiteljskega kolektiva v društvenem življenju v občini. Svet šole se je sestal čez nekaj dni in za novega ravnatelja imenoval Otona Račečiča.
Poleg razprave o kandidatih za ravnatelja so se preboldski svetniki na januarski seji, ki je imela samo sedem točk dnevnega reda, seznanili s programom priprave območnega in regionalnega razvojnega
programa in izmed občinskih svetnikov imenovali posebno koordinacijsko skupino, katere člani so: Marjan Golavšek, Franc Škrabe, Emilija Črnila, Branko Verk, Matjaž Debelak, Miha Fonda in Borut Podlin-šek. Občino Prebold sicer v Območnem razvojnem svetu Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline zastopata župan Vinko Debelak in kot predstavnik gospodarstva Anton Kisovar.
21.	redna seja se je kot običajno zaključila z vprašanji in pobudami občinskih svetnikov, župan pa je svetnike seznanil tudi z objavo razpisa za oddajo v najem lokala ob preboldskem bazenu. Občinski svetniki so poleg omenjenega potrdili vstop Občine Prebold v družbo Zeleno zlato, ki naj bi skrbela za nadgradnjo turizma v Spodnji Savinjski dolini.	K. R.
Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Tabor so svetniki sprejeli rebalans proračuna za leto 2012 in obravnavali proračun Občine Tabor za leto 2013 in 2014.
K obema točkama je uvodno pojasnilo podal župan Vilko Jaz-binšek. V zvezi z rebalansom je povedal, da je pravzaprav pokazatelj dejanske realizacije v letu 2012, vključno s prenesenimi neplačanimi obveznostmi iz leta
2011.	Določena ekstremna odstopanja indeksov so v naj večji meri ravno zaradi vključitve neplačanih obveznosti na eni ter v veliki meri zaradi neizvedene prodaje občinskih zemljišč oziroma zemljišča Kurnik na drugi strani. Pomemben delež rebalansa predstavljajo sredstva, povezana z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave Tabor. Svetnik in predsednik OGVOGJSK Janko Drča je povedal, daje odbor ugotovil podobna odstopanja, kot jih je podal župan, zato predlaga občinski upravi in županu naj v tem letu namenijo posebno pozornost aktivnostim za prodajo zemljišča Kurnik in tako prispevajo k uravnoteženju proračuna. Določeno odstopanje je tudi posledica dejstva, da je bil proračun za leto 2012 pripravljen leta 2010 in da so bile določene postavke tudi napačno načrtovane. Podobno je tudi s pripombami Odbora za negospodarstvo, kjer so povečani odhodki na postavki POŠ in Vrtec Tabor posledica zakonskih obveznosti, ki jih
mora izvajati oziroma plačevati občina, ter dejstva, da je v vrtcu več otrok, kot se je predvidevalo ob pripravi proračuna. Župan je tudi povedal, da se občinska uprava intenzivno trudi urediti oziroma obvladovati tudi druge odhodke, povezane -s POŠ in Vrtcem Tabor. Ob koncu te točke je še dejal, da je dejansko stanje neplačanih obveznosti Občine Tabor v višini 350.000 do
400.000	evrov, približno toliko je tudi vrednost načrtovane prodaje zemljišča Kurnik.
Pri prvi obravnavi proračuna Občine Tabor za leti 2013 in 2014 je župan Vilko Jazbinšek povedal, da je zdaj precej negotovo obdobje in da je zaradi tega tudi proračun za naslednji dve leti naravnan dokaj nerazvoj-no. Leta 2013 bodo nadaljevali s projekti na področju varovanja okolja torej dokončanja čistilne naprave in kanalizacije, skladno z rezultati na 6. javnem razpisu pa pričakujejo tudi izvedbo kanalizacije Tabor jug. Poleg tega so se prijavili na razpis za energetsko sanacijo objektov, na katerem so kandidirali z domom krajanov in vrtcem, izvajali pa bodo tudi projekte, sofinancirane skladno z ZFO, torej rekonstrukcijo odsekov cest pri Tonu-Konjščica in Loke-Ojstrica. V obravnavi proračuna je svetnik Jože Cestnik podal pripombo na nizko višino sredstev, predvidenih za vzdrževanje cest, ravno tako je podal pripombo, naj se v vzdrževalna dela zajamejo tudi dela na odse-
ku ceste kapela-Pošebal. K temu se je pridružil tudi svetnik Janko Lukman in dodal, naj se upošteva tudi odsek ceste Tabor-Strouhal, ki je prav tako v zelo slabem stanju. Ob koncu razprave so svetniki sprejeli sklep, da je predlog proračuna primeren za javno razpravo.
V nadaljevanju seje so sprejeli še sklep o začasnem financiranju Občine Tabor za obdobje januar-marec 2013, potrdili so tudi predstavnika Občine Tabor v Svet zavoda II. OŠ Žalec. To funkcijo so zaupali pedagoginji Marjeti Rak Jezernik. Poleg tega so svetniki razveljavili usklajevanje cen za programe Vrtca Tabor z rastjo življenjskih stroškov.
Ob koncu seje so obravnavali še okvirni terminski plan rednih sej občinskega sveta za leto 2013 in se seznanili z ustanovitvijo družbe Zeleno zlato, d. o. o. Glede tega je župan pojasnil, da so župani občin SSD sprejeli predlog RAS in Občine Žalec o ustanovitvi družbe, ki bo bolj profesionalno delovala in povezovala občine na področju turizma. RAS je na tem področju zaposlil Gregorja Vovka Petrovskega. Svetnik Janko Drča je podal nekaj pripomb na sestavo pogodbe in predlagal, da se županu posreduje pooblastilo za podpis pogodbe, ki pa jo je potrebno pred tem uskladiti. Svetniki so njegov predlog podprli z vsemi glasovi in s tem tudi zaključili sejo, saj tokrat pobud in vprašanj ni bilo. D. Naraglav
Vrsta jubilejnih prireditev
Marko Slokar, predsednik KUD Polzela, ki združuje moški pevski zbor, mešani pevski zbor, Mešani pevski zbor Oljka, Vokalni kvintet Lastovka, gledališko skupino, tamburaški zbor, likovno skupino, ansambla Jack Band in Brez očal ter kino sekcijo, je na letnem občnem zboru mer drugim povedal:
»Ponovno smo uspeli kljubovati vsesplošni situaciji, ki ljubiteljstvu ni naklonjena.
Denarja res ni nikoli preveč, res pa je tudi, da ni odločilnega pomena. Če se bo kriza vrednot in s tem izgubljanje vrednosti ljubiteljskega udejstvovanja nadaljevala, morda še bolj opazno zajela tudi naše društvo, nam tudi denar ne bo pomagal.« Med pomembnimi prireditvami, ki jih bodo v KUD Polzela pripravili letos, so petnajsto srečanje pevskih zborov na Gori Oljki in vokalnih skupini na Vimperku, 25-letnica likovne
sekcije in 60-letnica moškega pevskega zbora.	T. T.
Utrip za Polzelane še brezplačen?
V Občini Polzela se te dni odločajo o tem, ali bodo še zagotavljali Utrip Savinjske doline brezplačno za svoja gospodinjstva ali ne. Iz občine so namreč že poslali odpoved pogodbe o odkupu časopisa Utrip Savinjske doline za svoja gospodinjstva že z letošnjim januarjem, a so se z vodstvom ZKŠT Žalec, ki je izdajatelj Utripa Savinjske doline, nato dogovorili, da se pogodba prekine z aprilom. To bi za polzelska gospodinjstva pomenilo, da z aprilom ne bodo več dobivala brezplačnega izvoda časopisa.
Občina Polzela je sicer ob odpovedi ponudila tudi možnost 50-odstotnega subvencioniranja nakupa Utripa Savinjske doline za morebitne naročnike iz njihove občine, kot razlog za odpoved pa je navedla izboljšanje komuniciranja v svoji občini, kar bi dosegla s svojim glasilom Pol-zelan. Odpoved je med polzel -skimi občinskimi svetniki že sprožila burne odzive, saj je na mizi tudi sprememba statuta občine, po kateri naj bi občinske javne objave objavljali v Polzelanu, s tem pa dodali še
en razlog za odpoved Utripa. Glede na še aktualna pogajanja med Občino Polzela in ZKŠT Žalec sicer morebiten umik odpovedi še ostaja na mizi. Ker pa polzelski občinski svetniki že na jutrišnji seji občinskega sveta (31.1.) v okviru sprejemanja letošnjega proračuna hkrati potrjujejo tudi znatno znižan znesek za to področje, bi sprejetje takšnega proračuna že lahko pomenilo, da aprila občani Občine Polzela Utripa Savinjske doline ne bodo več prejemali brezplačno.	L. K.
Energetske sanacije objektov
Policijska postaja na kolesih
Prve dni tega leta je ministrstvo za infrastrukturo in prostor objavilo rezultate javnega razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti. Med sto eno vlogo občin, ki so po merilih za ocenjevanje dosegle zadostno število točk in bodo občine pozvane k predložitvi ostale dokumentacije, so tudi vloge občin Vransko, Prebold in Tabor.
Občina Vransko se je na razpis prijavila s projektom energetske sanacije Osnovne šole Vransko - Tabor. Prijavo za razpis je izdelala Energetika Vransko, pridobljeni delež sofinanciranja (85 % upravičenih stroškov iz sredstev Kohezijskega sklada EU) pa zna-
'V'
ša 206.405 evrov. Iz občinskega proračuna bo občina zagotovila 47 tisoč evrov, zato je župan v začetku tega meseca sklical dopisno sejo občinskega sveta, na kateri so s sklepom uvrstili to investicijo v Načrt razvojnih programov 2011-2014. »Celovita energetska sanacija OŠ Vransko obsega prenovo strojnih instalacij, avtomatizacijo vodenja, toplotno podpostajo, izolacijo stropov in fasade na celotni šoli, kar bo prineslo novo kakovost in boljše materialne pogoje za delo šole. V ta sklop sodi tudi zamenjava vseh svetil. Verjamem, da bomo poleg tega uredili še prostor za multimedijsko učilnico in knjižnico, ki je zdaj v neustreznih prostorih. Ocenjujem, da bo skupni strošek
vseh prenov z lastnimi sredstvi občine presegel 300 tisoč evrov,« je povedal župan Franc Sušnik.
Občina Prebold pa bo tudi s pomočjo denarja s tega razpisa izvedla drugo fazo rekonstrukcije in dozidave vrtca in knjižnice. Na razpisu so pridobili 200 tisoč evrov, sam projekt pa se že izvaja in naj bi bil končan prihodnji mesec oziroma zaradi obilnih snežnih padavin ta mesec verjetno nekoliko pozneje.
Občina Braslovče z energetsko sanacijo Doma krajanov Gomil-sko in Občina Žalec s projekti energetske sanacije občinske stavbe, I. in II. OŠ Žalec, stavbe UPI in OŠ Petrovče na razpisu nista zbrali dovolj točk za pridobitev sofinanciranja. K. R.
Se štirinajsti oddelek
preboldski vrtec, kjer se bodo prav gotovo prijetno počutili. Vsi zaposleni strokovni delavci v vrtcu se zavedamo, da je za kakovostno predšolsko vzgojo zelo pomembna sama vsebina, ki se izvaja v določenem prostoru. Prizadevamo si, da so načela in cilji kurikula vpeti v življenje in delo našega vrtca. Izvedbeni kurikul se izraža skozi vizijo vrtca Vrtec - hiša veselja, igre varnosti in znanja, ki nas spremlja že nekaj let. Vizijo uresničujejo otroci, vsi zaposleni, starši naših otrok in predstavniki ustanovitelja v svetu zavoda, ki nas podpirajo pri naših načrtih. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev nam je vodilo kakovostni vzgojni proces z aktivno vlogo otroka, dobro počutje otrok in zadovoljstvo staršev. Preko različnih projektov in s pazljivo načrtovanim učnim okoljem zadovoljujemo specifične potrebe vsakega otroka po učenju, raziskovanju in ustvarjalni igri,« pravi Podgorškova.
Obnovljeni vrtec je skupaj z izgradnjo knjižnice in večnamenske dvorane, ki je sestavni del vrtca, najpomembnejša investicija Občine Prebold v tem mandatu. D. Naraglav
Samopodoba v različnih obdobjih
Pobudnik za ustanovitev medgeneracijskega centra je bila Občina Polzela, najbolj pa se je za ta projekt zavzemal podžupan dr. Jožef Korber.
Uvod v srečanje so z recitacijami in petjem popestrili učenke in učenci Osnovne šole Polzela pod vodstvom mentoric Marije Kronovšek in Mije Novak. Sledilo je predavanje z naslovom Samopodoba v različnih življenjskih obdobjih. Zbranim je predavala Renata Jakob Roban, predsednica Društva za kulturo odnosov SPES. T. T.
Z druženjem v medgene- doma na Polzeli vsak prvi racij skem centru na Polzeli, četrtek v mesecu, bodo na-V mali dvorani kulturnega daljevali tudi v tem letu.
Nekaj utrinkov s četrtkovega druženja
Milica Podgoršek
Preboldski vrtec počasi dobiva svojo dokončno, tako notranjo kot zunanjo podobo. Zaključujejo z obnovitvenimi gradbeni deli v B- in C-traktu. Zdaj bodo imeli skupaj štirinajst sodobno urejenih igralnic.
O celoletnem projektu in delu v vrtcu smo se pogovarjali z vodjo vrtca Milico Podgoršek, ki nam je med drugim povedala: »Na Osnovni šoli Prebold, v enoti vrtec, smo si v zadnjih letih prizadevali predvsem za izboljšanje prostorskih pogojev v vrtcu, ki so ena od osnov za kakovostno vzgojno-izobra-ževalno delo in za zagotavljanje večjih finančnih sredstev za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo igralnic. Občina Prebold ima kot naša ustanoviteljica zelo
naklonjen odnos do vrtca v kraju. Vsa leta je sledila potrebam staršev in tako smo eden redkih slovenskih javnih vrtcev, ki smo vključevali vse vpisane otroke. Februarja 2011 smo začeli s projektom Rekonstrukcija in dozidava vrtca in knjižnice Prebold. Dozidava D-trakta s štirimi igralnicami za otroke I. starostnega obdobja in večnamenske dvorane je bila zaključena konec avgusta 2011. Tako so naši naj mlajši otroci začeli šolsko leto 2011/2012 v novih sodobno urejenih igralnicah, hkrati pa smo dobili prostor za različne kulturne in gibalne aktivnosti. Nadaljevali smo z obnovo posameznih traktov in zdaj zaključujemo z obnovitvenimi gradbenimi deli v B- in C-traktu. Tako bomo imeli štirinajst sodobno urejenih igralnic. Trenutno imamo trinajst oddelkov, v katere je vključenih 230 otrok. Ker imamo zagotovljene prostorske pogoje, imamo možnost odpreti še štirinajsti oddelek, in sicer za otroke I. starostnega obdobja. Nekaj vlog že imamo, so pa še vedno prosta mesta, zato pozivamo starše otrok tudi iz drugih občin, da lahko vključijo svoje otroke v
Vodja projekta Marija Mikulan iz Sektorja za policijska pooblastila in preventivo GPU in Marko Lamovšek iz Sektorja uniformirane policije PU Celje ob mobilni policijski postaji
V začetku leta 2012 so v slovenski policiji začeli izvajati projekt Mobilna policijska postaja. To je nova oblika dela policistov v lokalni skupnosti s pomočjo mobilne policijske postaje oziroma vozila, ki je opremljeno za vse vrste policijskega dela.
Mobilno policijsko postajo so decembra za štiri mesece dobili v uporabo tudi policisti na območju Policijske uprave Celje. Po teden dni jo bo uporabljalo vseh 13 policijskih postaj, na območju žalske policijske postaje bo mobilna policijska postaja delovala od 4. do 11. februarja.
Delo z mobilno policijsko postajo sta nekaj dni pred koncem preteklega leta na tiskovni konferenci v Celju predstavila vodja projekta Marija Mikulan iz Sektorja za policijska pooblastila in preventivo Generalne policijske uprave in Marko Lamovšek iz Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje. V bistvu gre za policijsko pisarno na kolesih, ki je namenjena zlasti odročnejšim krajem in javnim prireditvam, na katerih se zbere večje število ljudi. »Glavni cilj mobilne policijske postaje je, da se približamo ljudem, da smo čim več v okolju, zlasti v tistih krajih, kjer ni policijske postaje. Na ta način bomo zagotovili večjo vidnost in prisotnost policije. Projekt se izvaja že eno leto, za-
čeli smo na PU Kranj in potem Koper, ankete javnega mnenja pa so pokazale, da so ljudje s takšnim načinom in pristopom policijskega dela zelo zadovoljni pa tudi policisti so na ta način učinkovitejši pri delu, saj jim ni potrebno papirnatega dela opravljati na običajni policijski postaji, ampak lahko vse opravijo v vozilu oziroma mobilni policijski postaji,« je povedala Marija Mikulan.
»Policisti z opremo v vozilu lahko opravijo na kraju samem ves postopek, vključujoč pisno poročilo, se pogovorijo z ljudmi, za kar se je bilo potrebno prej odpeljati na policijsko postajo. V mobilni policijski pisarni lahko dela samo en policist, na primer vodja policijskega okoliša se zapelje na odročnejši kraj, če pa je vozilo na neki prireditvi,
v mobilni policijski postaji dela več ljudi,« je pojasnil Marko Lamovšek. Uvajanje mobilnih policijskih postaj ne pomeni kakšnega uvoda v ukinjanje običajnih policijskih postaj, je dodal: »Gre bolj za približanje ljudem, to se pravi v odročnejših krajih, kjer so že bile ukinjene policijske postaje ali oddelki, taka primera sta na Celjskem Radeče in Vojnik, in seveda ravno tem ljudem bi se radi najbolj približali.«
Vodja projekta Marija Mikulan pa: »Glede na to, da so dosedanje izkušnje z mobilno policijsko postajo zelo dobre, bomo skušali v prihodnosti nabaviti še kakšno vozilo, toda glede na trenutno finančno stanje za to leto ne načrtujemo nabave še enega vozila.« Vrednost nakupa mobilne policijske postaje je 48 tisoč evrov, vključno z opremo. K. R.
Napovednik za vsak dan
Dekanija Žalec je tudi letos izdala Napovednik 2013. V knjižici je zbranih mnogo podatkov iz sedmih župnij te dekanije, ki je ena od enajstih v celjski škofiji.
Napovednik je zelo dobrodošel za vse, ki željo biti seznanjeni s celjsko škofijo, z žalsko dekanijo in župnijami, ki spadajo vanjo. Poleg splošnih podatkov,
kot so denimo število vernikov, učencev verouka, organistov, pevcev in drugih sodelavcev, so v njem zbrani podatki o tem, kaj in kdaj se bo v župnijah dogajalo skozi leto.
V uvodniku, ki ga je napisal dekan Mirko Škoflek, župnik iz Šempetra, je med drugim poudaril, da se je zaključilo leto Antona Martina Slomška, ki ga
še vedno priporoča v molitev za beatifikacijo, poudarja pa, da je letošnje leto namenjeno poglabljanju vere, predvsem osebne, ki je osnova za občestveno.
Podatke za Napovednik 2013 je zbral in uredil Janez Zupanc, upokojeni duhovnik, izdale in založile so ga župnije žalske dekanije, zanj pa je odgovoren dekan Mirko Škoflek. T. Tavčar
Tokrat 28 novorojenčkov
V	Občini Prebold dvakrat letno pripravijo sprejem za novorojenčke in njihove starše. Na prvega so povabili najmlajše občane občine, ki so se rodili od
1.	novembra do 30. aprila, na drugega pa novorojenčke, rojene od 1. maja do 31. oktobra.
V	dvorani knjižnice in vrtca so se na povabilo župana Vinka Debelaka decembra zbrali starši
z novorojenčki, rojenimi od 1. maja do 31. oktobra letos. V tem času se je število občanov povečalo za 28 otrok, skupaj s tistimi, ki so bili na sprejemu spomladi, pa je ta številka višja za 21 otrok. V primerjavi z lanskim letom, ko se je v enakem obdobju rodilo rekordnih 65 otrok, je nataliteta upadla. Če je za to kriva recesija, lahko le ugibamo,
kot je bilo bolj v šali rečeno na sprejemu, na katerem so povabljene nagovorili župan Občine Prebold Vinko Debelak, podžupan Franc Škrabe, ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič ter njegova namestnica in vodja vrtca Milica Podgoršek.
Starši novorojenčkov so ob tej priložnosti prejeli vrednostne bone.	D. N.
Starši z novorojenčki in predsednik občine, šole in vrtca
BUMfest je dobro odmeval
mi kot občinstvom.
Čeprav splošne družbene razmere kulturi niso naklonjene, sta se organizatorja edinega mednarodnega festivala tolkal-nih skupin v Sloveniji odločila, da pripravita tudi sedmi BUMfest. Glavni razlogi za to odločitev so bili razprodani zadnji štirje festivali in prepričanje, da festival že ima zvesto občinstvo. Organizatorja - Slovenski tol-kalni projekt (STOP) z umetniškim direktorjem festivala Dejanom Tamšetom in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec sta ob pomoči Občine Žalec kot glavnega pokrovitelja in drugih podpornikov kljub manjšemu proračunu uspešno izvedla letošnji festival, občinstvo pa je ob dodatnem trudu pri promociji dogodka napolnilo dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec na vseh štirih koncertih.
BUMfest 7 je 19. januarja z matinejo začel Slovenski tolkal-ni projekt, na prvem večeru pa je nastopil nemški trio Playmo-beat. V soboto, 20. januarja, se je predstavila madžarska skupina Strokes show group, na nedeljskem zaključku festivala pa Francesca, Claudio in Antonio Santangelo ter velenjska tolkal-na skupina Rhythm Factory. Med nastopajočimi se je tu in tam znašel tudi umetniški direktor Dejan Tamše, ki je o pripravi programa povedal: »Moje načelo vsa ta leta je, da pripravim kar se da širok spekter koncertov. Se pravi, da je vsak večer neka druga zgodba, tako da tisti, ki je bil na prvem večeru, ne more reči, da ga na jutrišnjem ne bo, ker je bil že včeraj. En dan je predvsem bobnarski, drugi je bolj šov, tretji je čisto klasičen, je pa to seveda tudi priložnost za ljudi, da si izberejo, kar jim odgovarja. Tudi to je del naše kulture BUMfesta.«
Prav tako je za žalski tolkalni festival značilno starostno zelo raznoliko občinstvo: »To je spet ena tistih stvari, ki jih imam v mislih, ko sestavljam program. Vsakemu izvajalcu povem, da so v občinstvu ljudje, stari med 6 in 80 let, in temu primeren mora biti program, se pravi zanimiv, zabaven, sproščen, ne preveč resen. To je ključ do uspeha.«
Trije večeri z vsebinsko povsem različnimi koncerti so navdušili gledalce, ki so ob koncu nedeljskega koncerta celo vstali s svojih sedežev in stoje pospremili glasbenike z odra. Matinejo in tri koncerte je skupno obiskalo okoli 1800 gledalcev, kar je za tovrstne dogodke še vedno velika številka, je povedal Dejan Tamše: »Publika je prišla z vseh koncev Slovenije, simbolično darilce festivala BUMfest je prejel obiskovalec iz Murske Sobote.« Prav tako so tudi letos izvedli tekmovanje v številu udarcev v pol minute in s skoraj nepredstavljivimi 516 udarci v 30 sekundah je zmagal Nejc Pogačar iz Šempetra.
Poleg koncertov so v okviru BUMfesta pripravili delavnice, na katerih se je zbralo še okoli
Vasilj Vaško Polič
Prejšnji torek je bil gost Medobčinske splošne knjižnice Žalec vrhovni sodnik, svetnik v pokoju, glasbenik, humorist, pisatelj s poudarjeno erotično noto, predvsem pa človek, ki ima rad življenje, Vasilij Vaško Polič. Z njim se je pogovarjal založnik Anton Koščak.
Ves večer se je Polič spretno izmikal vprašanju, kdaj je začel pisati erotične, pravzaprav pornografske zgodbe. Kljub temu da sta ga k temu izzvala tako Irena Štusej, ki je pripravila uvod v večer, in sogovornik Anton Koščak, ga je v odgovo-
ru vselej zaneslo v razglabljanje o sodobnem političnem in družbenem dogajanju. Čeprav je v njegovem bogatem naboru izdaj kar nekaj takšnih, ki govorijo o nevsakdanjih zgodbah nenavadnih ljudi iz njegove sodniške prakse, pa je nekaj zadnjih knjig predvsem erotičnih zgodb. Prav te so povod, da tudi letos nadaljuje svoja gostovanja po Sloveniji, na katerih z iskrivim humorjem in s prijetno duhovitostjo pripoveduje o svojem življenju in svojih pogledih na družbeno dogajanje, človeške odnose, glasbo, šport in nenazadnje na erotiko. T. Tavčar
Piše tudi erotične zgodbe
BUMfest vedno znova dokazuje, da lahko vsak predmet postane tolkalo (Dejan Tamše ob pisalnem stroju in Claudio Santangelo)
Strokes show group z Madžarske Januarja je v Žalcu najodmevnejši kulturni dogodek BUMfest. Mednarodni festival tolkalnih skupin je festival
močnih, a pozitivnih vibracij, izmenjave zanimivih idej in znanj, sprostitve ter odličnega vzdušja tako med nastopajoči-
Ne le v dvorani, živahno in povsem v znamenju tolkal je bilo tudi v avli
Francesca Santangelo z velenjskimi tolkalci
STOP je letos nastopil samo na matineji in ponovno navdušil mlade
200 ljubiteljev bobnov in tolkal. Udeležba na delavnicah z mednarodno zasedbo mentorjev je bila tudi letos brezplačna, poleg tega pa so pripravili okroglo mizo o uporabi strokovne tol-kalne terminologije v slovenskem jeziku. BUMfest tako ni le festival glasbe in zabave, ampak tudi strokovno podprt projekt.
BUMfest je postal povsem primerljiv s podobnimi festivali
v tujini, vedno znova pa poleg občinstva navduši tudi nastopajoče. Akoš Horvath iz madžarske skupine Strokes show group je povedal: »Z odra je bilo vzdušje neverjetno, fantastično. Za nami je bil dolg dan in ko nam je Dejan povedal, da je dvorana razprodana, smo bili ves dan na trnih. Upam, da smo bili všeč občinstvu, kajti če oni niso zadovoljni, tudi
mi ne uživamo na odru. Odziv je pomemben in še enkrat ponavljam, da je bilo občinstvo neverjetno od prve do zadnje skladbe. Smeh, ploskanje, vse to se je dogajalo v dvorani. Nikoli še nismo nastopili v Sloveniji, sam pa imam tu nekaj prijateljev. Za skupino Strokes je bila to odlična izkušnja in upam, da se lahko še kdaj vrnemo.«
K. R., foto: T. T.
Razstava dveh ustvarjalcev
V razstavno-prireditvenem prostoru Doma kulture Svoboda Griže sta zadnja v preteklem letu postavila na ogled svoja dela akademska slikarka Ivana Andrič Todič in profesor zgodovine, etnolog, slikar, kipar in lončar Rok Komel.
Ivana Andrič Todič se je rodila leta 1968 v Slavonskem Brodu. Leta 1987 se je vpisala na ALU v Zagrebu, kjer je diplomirala pri prof. Eugenu Kokotu. Ustvarja v oljni tehniki, akrilu, akvarelu, mešani tehniki, nemalokrat pa v nje-
nih opusih najdemo tudi risbe. Znana je po svojem raziskovanju osamljenih ženskih figur, pri čemer vse njene cikle kot rdeča nit povezuje rahli občutek otožnosti in navdih melanholije. Doslej je imela že kar nekaj samostojnih in skupinskih razstav. Leta 2010 je razstavljala tudi v Savinovem likovnem salonu v Žalcu.
Rok Komel je po izobrazbi zgodovinar in etnolog, od otroštva dalje pa je ves čas zapisan tudi umetnosti. Izobraževal se je pri različnih mentorjih, med
drugim pri Emeriku Bernardu. Več let zaporedoma je obiskoval poletno slikarsko šolo v Novem Celju Chiaroscuro, ki jo vodi Rudi Španzel. Ustvarja v oljni tehniki, zadnje čase pa večinoma v mešani tehniki. Znan je tudi kot odličen lončar, kipar in pesnik. S svojimi deli je sodeloval že na več samostojnih in skupinskih razstavah.
Odprtje razstave, ki jo je povezovala Danica Vončina Veli-gošek, je z igranjem na čembalo polepšala mlada glasbenica Kirn Pavlič.	D. N.
Koncert v braslovški cerkvi
Mešani pevski zbor Marije vnebovzete Braslovče, ki ga vodi Mija Novak, je tretjo januarsko soboto pripravil bo-žično-novoletni koncert.
Tokrat so v goste povabili Mešani pevski zbor Skala iz Župnije Šempeter v Savinjski dolini, ki ga vodi Anica Randl, in harmonikarja Miho Plevčaka.
Pred polno cerkvijo ljubiteljev cerkvenega petja so nastopili s pesmimi, ki častijo božični čas in izražajo veselje in upanje ob Jezusovem rojstvu. T. T.
Ob nastopu MPZ Marije vnebovzete Braslovče
Predlagana in umaknjena trasa F3b
Po krajšem-zatišju v javnosti o načrtovanju hitre ceste na tako imenovani
3.	razvojni osi je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pretekli december javno razgrnilo študijo variant s predlogom izvedljive variante za gradnjo državne ceste med avtocesto Šentilj-Koper in mejo z Republiko Avstrijo. Novi predlog trase je presenetil Savinjčane, saj kot izvedljivo predlaga decembra lani dopolnjeno varianto F iz študije variant, izdelane leta 2008, imenovano F3b. Javno je bilo razgrnjeno tudi okoljsko poročilo. Za včeraj sta bili napovedani javni obravnavi na Polzeli in v Žalcu, že prejšnji teden pa tudi v Velenju.
A še bolj presenetljivo je prejšnjo sredo, dan pred javno obravnavo v Velenju, ministrstvo z direktoratoma za prostor in infrastrukturo z javnim naznanilom in brez vsake dodatne obrazložitve obvestilo javnost o preklicu javne razgrnitve študije variant s predlogom izvedljive rešitve ter okoljskega poročila. V skopem obvestilu je do-
dano samo, da bo javnost o ponovni javni razgrnitvi in času javnih obravnav obveščena pravočasno. In kje naj bi potekala F3b trasa?
Na osnovi sprejete pobude za izdelavo državnega lokacijskega načrta (DPN) za gradnjo državne ceste med avtocesto Al Šentilj-Koper (avtocestni priključek Šentrupert-avtocestni priključek Arja vas) in Velenjem, Slovenj Gradcem in Dravogradom je bil leta 2006 sprejet program priprave DPN. Izdelana je bila študija variant, v kateri je bil za nadaljnjo obravnavo in izdelavo DPN predlagan optimiziran predlog najustreznejše variantne rešitve, ki ga je obravnavala vlada in sprejela sklep, da se postopek in s tem nadaljnje načrtovanje DPN nadaljuje v skladu z optimiziranim predlogom najustreznejše variante na odsekih A, C, D, E, F in N, na odseku B pa se izdelajo in proučijo nove variantne rešitve. Ta sklep je bil podlaga za pobudo ministra za promet leta 2008, da se postopek priprave državnega prostorskega načrta za gradnjo državne ceste na
območju severnega dela tretje razvojne osi deli na štiri ločene odseke:	pododsek
od priključka Šentrupert na AC Al do priključka Velenje jug, pododsek od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, pododsek od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda z obvoznicami in pododsek Holmec-Otiški vrh do meje z Republiko Avstrijo.
Kmetijsko ministrstvo proti F2-2
V prvi fazi priprave DPN je bila izdelana in leta 2008 predstavljena študija variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve (izdelovalec podjetje Urbis iz Maribora). Izbrani predlog trase s priključkom na avtocesto v Šentrupertu je tudi po manjših popravkih (F2-2) naletel na silovit odpor Civilne iniciative v Občini Braslovče, ki je s podrobno analizo omenjene študije dokazovala, da izbrana trasa zagotovo ni najbolj optimalna pa tudi ne cenejša ali bolj ekonomična, predvsem pa bi z njo uničili veliko najboljših kmetijskih zemljišč. Načrtovanemu po-
teku trase tega odseka nasprotuje tudi ministrstvo za kmetijstvo in okolje, zato je julija lani to ministrstvo oziroma direktorat za okolje izdal že tretje negativno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila za državno cesto na odseku od Šentruperta do Velenja z navedbo, da gre za preveliko izgubo kmetijskih zemljišč in da je potrebno preveriti dodatno alternativno rešitev.
V letu in pol intenzivnega usklajevanja z ministrstvom za kmetijstvo po navedbah koordinatorja izdelave DPN (to je po reorganizaciji ministrstvo za infrastrukturo in prostor oziroma direktorat za prostor) ni bilo mogoče pridobiti pozitivnega mnenja na okoljsko poročilo in ker je bil potek trase slabo sprejet tudi v lokalnem okolju, je Vlada RS na seji
25.	oktobra preteklega leta obravnavala poročilo o realizaciji aktivnosti pri pripravi državnih prostorskih načrtov in sprejela tudi naslednji sklep: Glede na to, da so bile v študiji variant preverjene še variante v sredinskem in vzhodnem koridorju, za nadaljevanje priprave DPN
DARS (naročnik dokumenta) zagotovi dopolnitev študije variant in okoljskega poročila, v katerem se oblikuje nov predlog izvedljive variante, ki upošteva naslednja izhodišča:	uporabijo
se podatki, pripravljeni ob izdelavi študije variant leta 2007; načrtuje se štiripasovna hitra cesta, morebitna etapnost gradnje se določi po sprejemu odločitev o varianti, pred pripravo na gradnjo; varianta mora biti ustrezno navezana na varianto E2, za katero je že bil izdelan predlog DPN; varianta mora izkazovati naj večjo možno prometno-ekonom-sko učinkovitost in mora biti prostorsko ter okoljsko sprejemljiva.
Prišla je F3b
Iz analize sklepnih ocen študije variant (iz leta 2008) izhaja, da so s prostorskega, okoljskega in funkcionalnega vidika sprejemljive vse obravnavane variante, pri čemer se na obvezno izhodiščno točko pri predvidenem priključku Velenje jug poleg variante F2 oziroma F2-2, katere sprejemljivost je bila v postopku priprave DPN in okoljskega poročila zavrnjena, navezujeta še varianti F3a (mimo Polzele in Brega jugozahodno
mimo Zgornjih Grušovelj do novega avtocestnega priključka severno od Spodnjih Grušovelj) in F3b (z novim priključkom pri sedanjem nadvozu ceste proti Jami Pekel). Varianta F6 (priključek na avtocesto v Arji vasi), ki ga je zagovarjala tudi civilna iniciativa, za pripravljavce DPN ni najustreznejša.
Na podlagi vrednotenja v študiji variant in novih izhodišč je bila kot izvedljiva varianta, ki izkazuje največjo prometno-ekonomsko učinkovitost in je sprejemljiva po vseh vidikih obravnave, predlagana varianta trase F3b, ki pa ima tudi svoje pomanjkljivosti. To so zlasti geološke razmere, je najmanj primerna glede na izgubljene višine, bistveni pa bi bili tudi negativni vplivi na potoka Ložnica in Trnava. V potoka cesta sicer ne bi posegala, zagotovo pa bi vplivala na favno in floro. Ložnico kot naravno vrednoto predlagana trasa avtoceste seka v dolžini približno 4,3 km, v bližini pa se nahaja še pet podzemeljskih geomorfolo-ških naravnih vrednot. Zaradi tega se je za nadaljnjo fazo načrtovanja predlagala optimizacija trase, da bi se izognili naravno ohranjenim in zavarovanim območjem, predvsem bi bil potreben
Naslov projekta:
2. faza:
Naročnik:
Generalni naročnik; Izvajalec:
Št. projekta: Projektna skupina:
Ljubljana, 2007
K16_Variante in priključki po naseljih
Cesta ne sodi v Tiho dolino
Od leve proti desni: Borut Sitar, višji svetovalec na Občini Žalec, Jernej Cetina, Matjaž Štarkel, župan Janko Kos in Mitja Cetina
umik z območja Ložnice in Trnave, ugotavljajo sami pripravljavci DPN.
Trasa odseka F3b se od odseka E2 na šaleškem koncu začne po izhodu iz pokritega vkopa na zahodnem delu Velenja ob priključku Velenje jug in se usmeri v dolino potoka Veriželj južno od Velenjskega jezera. Mimo pokopališča poteka v nasipu oziroma je podprta s podpornim zidom in se vzpenja pod Maravšnikom do Podkraja, kjer se trasa obrne proti jugu v dolino potoka Ložnica, ki jo večkrat prečka vkopano ali v nasipu, s podporno ali oporno konstrukcijo. Do vasi Ložnica pri Velenju večkrat prehaja regionalno cesto Velenje-Pol-zela pa tudi potok Ložnica. Nato poteka skozi Andraž nad Polzelo, kjer je načrtovan priključek Andraž, in se usmeri jugovzhodno proti Prelogam. Ložnico tik pred Prelogam prečka s 120 metrov dolgim viaduktom, se spusti v 520 metrov dolg predor Preloge in nato v dolino Trnave, od koder po njeni dolini pride do severovzhodnega obrobja RTP Podlog. Na tem območju bi bilo potrebno na dolžni 250 metrov prestaviti oziroma regulirati strugo Trnave, sicer bi bilo potrebno zgraditi dva mosta. V prehodu na ravninsko
Prejšnjo sredo je po vsej Sloveniji potekala vsesplošna stavka zaposlenih v javnem sektorju. Stavkali so tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu (razen zdravnikov, članov Fides) ter v drugih državnih službah in ustanovah, del policistov pa stavka že več dni. Na upravni enoti se za stavko niso odločili.
Zaradi trenutnih političnih razmer je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk ustavil postopke za spremembo standardov in normativov za vrtce in šole, ni pa odpravil znižanja mase za plače,
Pojasnilo
ministrstva
Po preklicu javne razgrnitve trase hitre ceste Fb3 od Velenja do avtoceste Al je služba za odnose z javnostmi ministrstva za infrastrukturo in prostor sporočila: »Trase, ki je že v fazi razgrnitve sprožila tako buren odziv lokalnih skupnosti in ki je bila že v fazi razgrnitve deležna tolikšnega nasprotovanja javnosti, ni mogoče umestiti v prostor. Iz tega razloga bodo ponovno preverjene strokovne podlage in popravljeno predhodno usklajevanje rešitev z zainteresiranimi občinami. Šele nato pa bo mogoče obravnavati najbolj optimalno varianto.«
območje v Podlogu trasa poteka neposredno ob vzhodnem robu RTP Podlog in se po 25 metrov dolgem mostu čez Ložnico priključi na obstoječo avtocesto Al z nadvozom, dolgim 60 metrov.
Dolžina tega odseka je približno 13 km, največji vzdolžni nagib trase pa znaša pod 0,5 %.	K. R.
zato se je večina zaposlenih tudi v savinjskih šolah in vrtcih opredelila za stavko, katere prva zahteva je bila ohranitev delovnih mest v javnem sektorju.
V žalskih vrtcih so v vseh enotah organizirali varstvo za otroke, ki jim starši niso mogli zagotoviti drugega varstva. Po besedah ravnateljice JZ Vrtci Občine Žalec Natalije Starič Ži-kič so na dan stavke poskrbeli za 103 otroke (skupaj je vpisanih 960), od tega v enoti na Ponikvi ni bilo nikogar, v dveh enotah pa sta bila le eden oziroma dva. Zaposleni so stavkali na delovnih mestih. Tudi na vseh šolah
Na dan, ko je ministrstvo preklicalo javno razgrnitev trase hitre ceste F3b, ki naj bi se na avtocesto priključila v Podlogu, je župan Janko Kos sprejel predstavnike Civilne iniciative Ponikovski kras.
Ustanovni sestanek Civilne iniciative Ponikovski kras (ČIPK) je bil 13. tega meseca v Zalogu pri Šempetru, kjer so se zbrani krajani najprej seznanili s predlogom državnega prostorskega načrta za .3. razvojno os oziroma traso F3b, ki na severozahodnem območju žalske občine posega na zaščiten Ponikovski kras ter na območje potokov Ložnica in Trnava, ki je predlagano za razširitev varovanega območja Nature 2000. Soglasno so sprejeli odločitev in s podpisi potrdili ustanovitev civilne iniciative, v ožjo delovno skupino pa imenovali Martina Vrbnjaka, Jerneja Četino, Mitja Četino, Branko Ožir, Stanislava Grabnarja in Matjaža Štarkla, ki je bil imenovan tudi za uradnega zastopnika ČIPK.
Kot so zapisali, je namen ustanovitve civilne iniciative opozoriti in aktivirati zainteresirano laično ter strokovno javnost o neustrezni umeščenosti trase variante F3b
so bili kljub stavki pripravljeni poskrbeti za nujno varstvo in prehrano učencev do petega razreda, vendar od vseh učencev I. osnovne šole Žalec nihče ni potreboval varstva.
Od kulturnih ustanov so bila v sredo za obiskovalce zaprta vrata Medobčinske knjižnice Žalec.
V JZ Zdravstveni döm Jože Potrata Žalec je približno 60 zaposlenih, in sicer v Žalcu in na Vranskem, ostale ambulante so koncesijske. Kot je povedal direktor Marjan Golob, so stavko podprli in se od 9. do 11. ure zbrali na sestanku, sicer pa je delo potekalo normalno.
Že 11. januarja je s stavko pričel Policijski sindikat Slovenije (ne pa tudi Sindikat policistov Slovenije) in v skladu s tem stavka del policistov Policijske postaje Žalec. Po besedah komandirja Gorazda Trbovška so delo policistov organizirali tako, daje usklajeno s tistimi, ki stavkajo in ki so sicer v skladu z zakonom dolžni izvajati določene naloge.	K. R.
v zaščiten naravni prostor nacionalnega pomena ter o njeni nesmiselnosti glede na dejstvo, da v njeni neposredni bližini že poteka prometni koridor. Navaja več kot 16 bistvenih razlogov, zakaj trasa ni primerna.
F3b trasa v študijah primernosti nastopa enakovredno z variantami F4a, F4b in F5, ki so po primernosti za najboljše ocenjenima variantama F6 in F2. Izmed vseh variant samo F3b (poleg F5) poteka skozi krajinski park ter tako posredno in neposredno degradira zaščiteno območje narave nacionalnega pomena. Kot edina poteka skozi območje Natura 2000 in zavarovano območje narave potoka Ložnica, ki predstavlja biotop nacionalnega pomena. Neposredno posega v povirje ter strugo v krajinskem parku ležečega in naravno izredno ohranjenega potoka Trnava, ki ga ljudje zdaj upravičeno imenujejo celo Tiha dolina. Izmed vseh variant je F3b najmanj primerna zaradi velikih višinskih razlik, manj primerna je zaradi pestre geološke sestave terena, ne povezuje občinskih središč, zavira in degradira turistično-rekreacijski pomen Krajinskega parka Ponikovski kras. Predstavlja veliko tveganje za vodne vire, saj v spodnji polovici poteka po območju kraških vodonosnikov oz. osamelega krasa, kar bi zahtevalo izgradnjo zaprtega sistema odvodnjavanja ceste, s tem pa podražitev gradnje. Predlagana trasa poteka tudi v neposredni bližini črpališča pitne vode Podlog ter v neposredni bližini ene največjih transformatorskih postaj v državi, kar po besedah civilne iniciative predstavlja povečano okoljsko tveganje v primeru večjih nezgod.
Trasa ob vstopu na avtocesto prečka tudi dva daljinska plinovoda, v spodnjem delu pa poteka celo po poplavnem območju. Prav tako poteka v neposredni bližini že ustaljenega prometnega koridorja, ki ga je stroka ocenila kot najprimernejšo varianto. Med argumenti proti F3b civilna iniciativa navaja tudi dejstvo, da s predvidenim zgolj enim uvozom na razpršenem poselitvenem območju ne predstavlja nikakršne prometne ali gospodarske koristi lokalnemu prebivalstvu. Poleg tega ugotavlja, da mnogi objekti, ki so oddalje-
V sredo, 23. januarja, je poleg javnega sektorja stavko pripravil tudi Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI). Zahteva dvig najnižjih osnovnih plač in najnižje izplačane plače v dejavnosti, regres za letni dopust in izplačilo enkratnega zneska, pogajanja pa se bodo nadaljevala danes.
Na območju Spodnje Savinjske doline so se stavki z zborom delavcev ob koncu dopoldanske izmene pridružili v Sipu. Podprli so jo tudi v podjetju Novem Car Interior Design, kjer so člani sindikata sicer opravljali dela, povezana z nujnimi obveznostmi do kupcev, ostali pa so v skladu z
ni od trase sto ali manj metrov, sploh niso upoštevani in kategorizirani kot stanovanjski objekti.
Ali so ti in še drugi argumenti prepričali pripravljavce državnega prostorskega načrta, da so javno razgrnitev trase F3b preklicali? Civilna iniciativa Ponikovski kras o tem ni prepričana, zato bo pozorno spremljala nadaljnje postopke v zvezi z umeščanjem državne ceste med Velenjem in avtocesto, je povedal Matjaž Štarkel. ČIPK podira in sodeluje tudi z istega dne ustanovljeno Civilno iniciativo Ložnica (KS Šentilj).	K. R.
navodili stavkovnega odbora ostali doma.
Dve veliki podjetji v tej dejavnosti sta tudi Odelo Slovenija v Preboldu in Omco Feniks v Žalcu, v katerih je sicer sindikat organiziran, za stavko pa se niso odločili.
SKEI ima na svoji spletni strani objavljeno tudi črno in belo listo delodajalcev. Na črno listo so uvrstili podjetja, ki niso izplačala regresa za letni dopust (tudi za leto 2010) v skladu s 55. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije ter tarifno prilogo oziroma ki v odnosu do sindikata in zaposlenih izvajajo slabo prakso. Z našega območja je na tej listi KIV Vransko.	K. R.
Tudi v žalskih vrtcih stavka ni povzročila težav
Simona KODRIN, s Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 7. 2., in četrtek, 21. 2.
£	n		I Pri nas že velika izbira sončnih očal
Z	vami že 20 let		Obiščite nas in ** videli boste bolje!
OBČINA BRASLOVČE
Občina Braslovče objavlja
javni poziv za javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov in zunanjih površin v najem. Predmet oddaje v najem so nepremičnine pare. št. 287/2, 287/8 in *142, k. o. Braslovče, v skupni izmeri 4600 m2. Nepremičnine predstavljajo v naravi Športni center »Partizan« (poslovno stavbo z zunanjimi igrišči)
Javni poziv k oddaji ponudb za izgradnjo MHE v Letušu na zemljišču pare. št. 634/2, k. o. Letuš.
Javni poziv k oddaji ponudb za izdelavo monografije o Občini Braslovče.
Več informacij o pogojih pozivov lahko najdete na spletni strani www.braslovce.si.
OBČINA BRASLOVČE Branimir Strojanšek, župan
Stavkovna sreda brez težav
Stavkali tudi SKEI
Pri Matjažu kupili defibrilator
Savinjska TV tudi na Polzeli
pomoči za vse zaposlene, saj se lahko vsak trenutek kdo od nas sooči z nesrečo. Vodstvo podjetja želi poskrbeti, da so naši zaposleni vedno pripravljeni in usposobljeni za nudenje osnovne nujne prve pomoči pred prihodom reševalcev. Glede na to, da nam je zdravnik med izobraževanjem predstavil in večkrat poudaril, kako lahko defibrilator reši življenje ali omogoči, da ne pride do hujše invalidnosti zaradi zastoja srca in posledično nedelovanja možganov, je bila odločitev za nakup lahka,« je nakup v vrednosti dva tisoč evrov pojasnil direktor podjetja Matjaž iz Petrovč Primož Oset in ob tem dodal, da k sreči defibrilator j a v podjetju še ni bilo potrebno uporabiti in upajo, da jim ga tudi v prihodnje ne bo potrebno. So se pa ob prejemu naprave vsi sodelavci seznanili z njeno uporabo, ki je zelo enostavna. »Če pa bi se kdaj zgodilo kaj takšnega, da bi morali uporabiti defibrilator, sem prepričan, da bo aparat upravičil svoj namen in nakup. In rešil življenje,« je še povedal Primož Oset.	L. K.
Razvojna agencija Savinja
f	<	9	f tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70
Gospodarsko interesno združenje	e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
Eßl____________________________________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - FEBRUAR 2013
Razvojna agencija Savinja Žalec POZIVA K ODDAJI PROJEKTNIH PREDLOGOV
Vse subjekte na območju občin SSD pozivamo k prijavi projektnih predlogov za pripravo Območnega razvojnega programa
doline za obdobje 2014-2020.
Ta bo del Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije. Umeščeni projekti bodo osnova za sofinanciranje iz skladov EU. Projektne predloge oddajte na prijavnem obrazcu, dostopnem na spletni strani www.ra-savinja.si/projekti/orp_ssd.html, ali
osebno na RA Savinja do 15. marca 2013.
Prijazno vabljeni k sodelovanju, saj skupaj z vami ustvarjamo prihodnost te doline!
JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS najavlja objavo javnih razpisov - že januarja in februarja bo objavljenih 23 novih razpisov, do junija bo v okviru 40-ih razpisov na voljo 457 milijonov evrov. Več informacij: www.mgrt.gov.si.
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis Mikrokrediti za mikro in mala podjetja - P7 2012 (UL RS, št. 101/12). Rok: do 31.12. 2013. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 - 142. javni razpis (UL RS, št. 67/12). Rok: 29. 3.2013. Informacije: tel. 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si.
Sofinanciranje šolnin - izobraževanje odraslih 2007-2013 - 107. JP (UL RS, št. 6/11).
Rok: 15. 7. 2013. Informacije: tel. 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si.
Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 470B12 (UL RS, št. 24/12). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 28. 2. 2013. Informacije: tel. 01/241 48 20.
Zavod RS za zaposlovanje
Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči 2012 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 30. 10. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. »Zaposli me« - subvencija za zaposlitev brezposelnih oseb za najmanj eno leto za polni delovni čas (spletna stran ZRSZ).
Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 6. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo.
V	okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V	okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti. Več na www.upi.si in www.ra-savinja.si. IMAŠIDEJO/PROJEKT?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec,
Tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si._
Primož Oset
Tudi v podjetju Matjaž iz Petrovč so se odločili za nakup defibrilator j a za hitro oživljanje v primerih zastoja srca. Namestili so ga v svojem poslovnem prostoru v Petrovčah, da bi ga lahko uporabili v primeru, če bi ga kdo od zaposlenih ali njihovih strank v podjetju potreboval.
»Vsaki dve leti v podjetju Matjaž organiziramo obnovitveni tečaj nujne prve
aumeo stste*
Defibrilator rešuje življenja
Samo Sadnik
Ob svoji 20-letnici je Savinjska TV začela z oddajanjem tudi v kabelsko razdelilnem sistemu Polzela. Trenutno še poteka poskusno oddajanje "živih videostrani", februarja pa bodo začeli z oddajanjem v polni programski shemi.
Prvi začetki oddajanja lokalnega programa Savinjske televizije segajo v leto 1993, z rednim oddajanjem pa so začeli leta 1996, pri čemer so že kmalu uvedli redno tedensko informativno oddajo. Sledile so razne kontaktne oddaje, v katerih so gostili številne znane goste iz lokalnega in državnega glasbenega, političnega, športnega, gospodarskega in kulturnega področja ter podelili veliko nagrad zvestim gledalkam in gledalcem.
“Skozi 20-letno delovanje smo razvijali tako program kot tudi tehniko, ki danes omogoča, da nas gledalci v KRS Žalec lahko spremljajo tudi v digitalni obliki. Pred leti smo uvedli novo tehnologijo, ki omogoča predvajanje video vsebin ves dan preko t. i. "živih videostrani". Tako lahko gledalci spremljajo video novice večkrat na dan. Ostalo produkcijo (pogovorne oddaje, Občinski mozaik, S kuhalnico po Savinjski, posnetki občinskih, društvenih in šolskih prireditev, športnih tekem, izobraževalnih in glasbenih oddaj...) pa predva-
jamo ob sredah, petkih in nedeljah med 18. in 23. uro, razen posnetkov sej občinskega sveta Žalec, ki so na sporedu še isti dan ob 19. uri,” je o programu edine spodnjesavinjske televizije povedal direktor Samo Sadnik.
Danes lahko STV, katere program ustvarjajo dva redno
zaposlena in štirje zunanji sodelavci, spremlja več kot 17 tisoč gledalcev na območju občin Žalec in Polzela. “V prihodnosti imamo še nekaj načrtov, ki so finančno velik zalogaj, in sicer, da bi s signalom pokrili tudi ostale občine v Upravni enoti Žalec,” je še povedal Samo Sadnik. L. K.
Savinjska TV
378,00 MHz in S02 v KRS Žalec lor CH 06 v KRS Polzela STUDIO FORMA. Samo Sadnik s.p.. Pečnikova dl. 3,3310 Žalec
Sedaj tudi v kabelskem sistemu Polzela na kanalu CH 06 (analogna shema)
V KRS Žalec nas lahko spremljate tudi v odprtem digitalnem paketu na frekvenci 378,00 Mhz
VIDLD NOVICE • OBVESTILA - GLASBA - POSNETKI PRIREDITEV • ŠPORT - ODDAJE....
JUTE KS* Jjjjj
JUTEKS,
proizvodnja talnih oblog, d.d.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 700, Faks: 03/ 71 20 755 e-pošta:	iuteks.zalec&iuteks.si
Internet:	www.juteks.si
OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU:
JUTEKS,
Industrijska prodajalna
Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03/71 20 757, 03/71 20 759 e-pošta:	branko.ursic&iuteks.si
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
■ TjPrv.
'£ IV 1
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si
Lani za 22 odstotkov več
Tradicionalno z gospodarstveniki
Dr. Uroš Merc
Skupina BISOL Group je lani proizvedla 22 odstotkov več fotonapetostnih modulov kot leta 2011 in v Sloveniji postavila več kot 50 srednje velikih sončnih elektrarn. Leto je zaključila z načrti za dokončanje avtomatizacije svojega proizvodnega obrata in širitvijo na nove trge.
Med projekti na ključ izstopa mednarodna pogodba v vrednosti 8 milijonov evrov za postavitev sončne elektrarne v Kazahstanu. Doma pa je sku-
pina BISOL Group postavila več kot 50 srednje velikih fotonapetostnih sistemov.
V preteklem letu je skupina začela z obsežnimi investicijami v avtomatizacijo proizvodnje, ki jo bo zaključila v začetku letošnjega leta. Z njo bo za slabih 10 odstotkov povečala svojo proizvodno kapaciteto in optimizirala delovni proces. Leta 2012 je lansirala več novih izdelkov, med njimi otočne sončne elektrarne za energetsko samooskrbo, polietilenske nosilne podloge BISOL EasyMount 200, storitev nadzor in vzdrževanje sončnih elektrarn ter module iz serije PeakPerformance z antirefle-ksnim steklom.
Predsednik uprave dr. Uroš Merc poudarja, da bo »za skupino BISOL Group v letu 2013 bistvenega pomena odločitev Evropske komisije glede kitajskih dampinških cen ter še večja konkurenčnost fotovoltaike
konvencionalnim energetskim virom. Skupina bo nadaljevala z notranjo stroškovno konsolidacijo ter implementacijo novih izdelkov in tehnoloških rešitev za celostno ponudbo visokokakovostnih fotovol-taičnih rešitev.« V preteklem letu je skupina povečala svoje aktivnosti v državah nekdanje Jugoslavije in v drugih državah jugovzhodne Evrope ter s pridobitvijo potrebnih certifikatov začela postopke za vstop na trge Združenih držav Amerike, Kanade in Avstralije.
V letu 2013 bo še večji poudarek na trajnostnem razvoju, na obnovljivih virih ter cenovno dostopni in do okolja prijazni energiji. »Poglaviten bo miselni prehod javnosti v zeleno prihodnost, zato bo ključno ozave-ščanje o dejstvih glede sončnih elektrarn in njihovem vplivu na nižanje cene električne energije za končne porabnike,« dodaja Merc.	T. Tavčar
Iz proizvodnje Bisol Group
Sofinancirali šolo v naravi
Menedžerji so s humanitarnim dejanjem pomagali k sofinanciranju šole v naravi za učence, ki jim starši tega ne morejo omogočiti.
POHIŠTVO PETROVCE
AKCIJA
Sedežne garniture www.sedezne.si mize, stoli tel.: 041 638 389
Člani Kluba menedžerjev in strokovnjakov Golding klub iz Žalca so ob koncu leta že tradicionalno izvedli akcijo zbiranja denarnih prispevkov v humanitarne namene. Letos so zbirali prispevke za učence
I.	osnovne šole Žalec, ki jim starši zaradi slabih socialnih razmer ne morejo plačati šole v naravi.
Zbrani denar članov in prispevek kluba znaša 1000 evrov, bon v tej vrednosti pa sta ravnateljici I. osnovne šole Žalec Tatjani Žgank Meža 17. decembra predala predsednik Golding kluba Matjaž Goršek in namestnica predsednika Nataša Gaber Sivka.	L. K.
Sašo Hribernik s.p., PE Pohištvo HIS Petrovče
Župan Vilko Jazbinšek med nagovorom
Župan Vilko Jazbinšek je v sejni sobi Občine Tabor v četrtek, 3. januarja, pripravil tradicionalno srečanje za nosilce javnih, gospodarskih in kmetijskih dejavnosti. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi sodelovanja v novem poslovnem letu.
Poleg domačih podjetnikov in kmetov se je srečanja tudi letos udeležilo kar nekaj gostov, med njimi v. d. direktorja Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik, sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle, predsednik zbornice Marko Učakar, vršilka dolžnosti načelnika UE Žalec Melanija Žvikart in direktorica UPI - ljudske univerze Žalec Franja Centrih.
Po glasbenem uvodu mladih domačih kitaristov je župan Vilko Jazbinšek pozdravil vse prisotne, v nadaljevanju pa predstavil delo in rezultate občine v preteklem obdobju. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je bilo kljub težkim časom preteklo leto za občino zelo uspešno, saj so končali z obsežno naložbo dela kanalizacije in centralne čistilne naprave. V nadaljevanju je za prihodnost občine nakazal več projektov. V zvezi s tem je povedal: »Med te projekte sodi energetska sanacija javnih zgradb (vrtca, šole, doma krajanov), za katere bomo dobili znaten delež sredstev. S tem bomo vzpostavili alternativni vir ogrevanja in nadomestili veliko porabo kurilnega olja, ki povzroča velik strošek. Velike priložnosti se nam ponujajo na področju kmetijstva in turizma, saj je že zdaj nekaj takšnih kmetij, ki se poleg svoje osnovne kmetijske dejavnosti uveljavljajo s podjetniškimi idejami in turističnimi prijemi. Na občini se zavedamo tega potenciala, hkrati pa želimo, da bi vse skupaj dobilo še večje razsežnosti in pomen. S tem namenom tudi sodelujemo v novonastajajoči družbi Zeleno zlato, ki naj bi vzpostavila neko blagovno znamko, pod katero bodo lahko mali kmetje, mali proizvajalci, turistični delavci ... uspešneje tržili in prodajali svoje proizvode. Ta integracija naj bi se pri nas izražala preko ureditve tako imenovane kmetijske poslovne cone. Občina ima namreč kar precej svojega stavbnega zemljišča, na njem naj bi zgradili rastlinjake,
ki bi jih ogrevali z alternativnimi viri energije, kot sta sončna s fotovoltaikami in geoteremal. Zraven bi zgradili trgovinski in distribucijski sistem, ki bi omogočal, da bi ta center lahko deloval v nekem smislu zadrug, v katerega bi bili vključeni tudi kmetje, ki doma nekaj pridelujejo in ustvarjajo blago za prodajo po standardih, ki naj bi jih uveljavila blagovna znamka Zeleno zlato. Kdor se bo držal teh navodil ali standardov in pridobil certifikat, bo lahko prodajal svoje tržne viške preko omenjenega distribucijskega centra. S tem bi ustvarjali nova delovna mesta doma na kmetiji, kar je v teih času velike brezposelnosti še kako pomembno. Povečala se bo tudi samooskrba prebivalcev s hrano, ki je tudi eden od strateških ciljev naše države in Evrope. Ta projekt bom kot enega izmed projektov, za katerega naj bi v finančni perspek-
tivi 2014-2020 uspeli pridobiti evropska sredstva, prihodnji teden predstavil tudi županom Spodnje Savinjske doline na območnem razvojnem svetu. Na začetku bomo poiskali domače vlagatelje, tudi banke, če se bo dalo z njimi kaj pogovarjati, sicer pa bomo zadevo poskušali postopoma spravljati v življenje.«
Zbranim so nato spregovorili tudi gostje. Vsi so poudarili dobro sodelovanje z občino in jim čestitali za uspešno delo v preteklem obdobju. Predstavili so delovanje agencije, zbornice, ljudske univerze... Poudarili so tudi, da je potrebno biti optimističen in si ne glede na trenutne gospodarske in politične razmere prizadevati ostati močan, odločen in razvojno naravnan, saj je to zagotovilo, da bo znova posijalo sonce.
Uradnemu delu je sledilo prijetno druženje. D. Naraglav
Črevomat v Gotovljah
Podjetje Vija iz Gotovelj, katerega lastnik je Janez Vipotnik, je bilo eno prvih, ki je začelo proizvajati opremo za mesarje in sirarne ter izdelke iz pločevine po naročilu.
Vsako leto ustvarijo kakšen nov stroj, ki olajša delo zapo-
slenim na teh področjih. Ker pa najnujnejših pripomočkov za koline po navadi zmanjka ponoči ali za praznike, so ob svoji trgovini postavili črevomat, kjer je mogoče vse te pripomočke dobiti 24 ur na dan.	T. Tavčar
Hčerka Maja Vipotnik, zaposlena pri očetu, ob črevomatu
Konec sezone z božično zgodbo
Turizem in prosti čas

Marija z Jožefom in Jezusom
Turistično društvo Šempeter je 25. in 26. decembra organiziralo Božično skrivnost
v Jami Pekel in s tem zaokrožilo svojo turistično sezono. V dveh popoldnevih se je
Ob izhodu iz jame še dimnikarčka za srečo v novem letu
Letos tudi lajnar
skozi jamo in mimo prizorov božične zgodbe sprehodilo okrog 3000 obiskovalcev. Sicer pa si je jamo lani ogledalo 13.176, Rimsko nekropolo pa 7.894 obiskovalcev.
Na letošnji prireditvi so se v lepem podzemnem svetu ob glasbi vrstili prizori božične zgodbe, od 15. do 18. ure pa je pred jamo igrala Vokalno-in-strumentalna skupina Akordi. V jami so božično zgodbo in pevsko-glasbeno vzdušje ustvarjale različne glasbene in pevske skupine.
Dogajanje predjamo so popestrili Božiček in razne živali, od majhnih konjičkov do vietnamskih prašičkov, ki so bile v veselje zlasti otrokom, na stojnicah pa je bilo mogoče kupiti topel čaj, kuhano vino in druge napitke, brezplačno pa so delili okusne rogljičke. Za čarobno vzdušje so poskrbeli tudi z razsvetljavo ob poti. Kot je dejala predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik, so zelo veseli, da so tako uspešno spravili pod streho še eno Božično skrivnost v Jami Pekel. D. N.
Lajnar in Božiček razveselila najmlajše
M'D *
Sreda,
13. februar,
ob 20. uri
Dom II. slov. tabora Žalec
Vstopnice:
TIC Žalec,
710 04 34
'Hw«'.spas»ea<et.com
Turistično društvo Občine Polzela je na parkirišču ob občinski stavbi v prazničnih dneh pripravilo 14. božični sejem. Poleg domačih dobrot, ročno izdelanih voščilnic in božičnih dekoracij so obiskovalci lahko prisluhnili harmonikarjem Glasbenega društva Cecilija in učenkam Osnovne šole Polzela, ki so z lepimi melodijami pričarali vzdušje prihajajočih praznikov.
Člani Gobarsko miko-loškega društva Polzela so skuhali gobovo juho in pripravili gobovo pašteto, mrzle roke pa so si obiskovalci lahko ogreli s toplim čajem in kuhanim vinom. Novost letošnjega sejma je bil lajnar, ki je z igranjem na lajno pričaral čar nekdanjih božičnih praznikov. Najmlajše obiskovalce sejma pa je razveselil Božiček, ki jim je razdelil sladke dobrote in jim zaželel bel božič ter zdravo in razigrano leto 2013.	T. T.
Na sejmu Turizem in prosti čas, ki je od četrtka do nedelje potekal na Gospodarskem raztavišču v Ljubljani, se je v okviru projekta RDO Dežela Celjska predstavila tudi Spodnja Savinjska dolina.
Turistično ponudbo Spodnje Savinjske doline so obiskovalcem približali ZKŠT Žalec s ponudbo Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Savinove hiše, Ribnika Vrbje in ostalih žalskih zanimivosti", Etnološko društvo Hmeljarska vas s svojo kulinarično ponudbo, Turistično društvo Šempeter s predstavitvijo Jame Pekel in Rimske nekropole ter hmeljarski starešina in princesa. Posebej so izpostavili promocijo savinjskega piva Kukec.
Ostale občine Spodnje Savinjske doline so na sejmu sodelovale s promocijskim materialom. T. Tavčar
Aktualni hmeljarski starešina in princesa ob predstavitvi savinjskega piva Kukec
Promocija Spodnje Savinjske doline v okviru Dežele Celjske se kaže kot dobra
Veselo in pestro na praznični tržnici
Decembrske sobote so bile v Občini Prebold v znamenju praznične kmečke tržnice, ki je od 15. decembra dalje začela delovati na novi lokaciji, in sicer na kmetiji Režaj v Dolenji vasi, kjer sta zdaj tudi muzejska zbirka Prebold skozi čas in turističnoinformacijski center.
Predbožična in prednovoletna sobota sta bili v znamenju dobrih decembrskih mož - Božička in Dedka Mraza, ki sta razveseljevala otroke, za starše, babice in dedke pa je bil ta čas priložnost za nakup suhomesnatih in drugih dobrot, hkrati pa tudi za prijeten pogovor z znanci in s prijatelji ob kuhanem vinu ali čaju. Za praznično dogajanje v občini so poskrbeli člani novoustanovljenega Turističnega društva
Prebold, KD Svoboda Prebold in ponudniki kmečkih dobrot. Na praznični tržnici so pekli tudi palačinke.
Tržnica, ki deluje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, popestri dogajanje v Preboldu.	D. N.
Med obiskom Božička
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
Vabljeni na
predavanja mag. Alenke Domjan iz cikla Prelomnica: Pot k moderni,
ki bodo v Savinovi hiši 30.1., 13. 2. in 27. 2. 2013 ob 17. uri.
ZKšT Žalec, www.zkst-zalec.si
Četrtek, 21. 2. 2013, ob 20.00
Dom II. slov.tabora Žalec
ANSAMBEL MIRA KLINCA, NAPEV in ADI SMOLAR
~ v #►«.*.
ič ■
.-*,v
k ' i4 I
H.
f
» I p»
Dedek Mraz je najprej nagovoril občinstvo, nato pa obdaril otroke
Nedelja, 3. februar 2013, ob 17. uri
Grad Komenda na Polzeli
Koncert za citrarski abonma in izven
Koncert za narodno zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
Državljanska lista v Braslovčah
Polzelski župan profesionalno
Mag. Anton Travner med nagovorom
V Kulturnem domu Letuš so sredi januarja pripravili ustanovni zbor Državljanske liste v braslovški občini.
Z uvodnim pozdravom je zbor odprl pobudnik ustanovitve Branko Cimperman, nato pa je zbrane nagovoril dr. Gregor Virant. Predsednik Državljanske liste je braslovškim članicam in članom ter ostalim povabljenim opisal aktualno politično dogajanje po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije. Povedal je, da se ob tako obremenjujočih ugotovitvah komisije stvar ne more končati drugače kot s prečiščenjem. »Janez Janša ne bo več predsednik Vlade Republike Slovenije,« je bil odločen. Najmlajšemu
občinskemu odboru Državljanske liste je zaželel dobro delo v teh turbulentnih časih in izrazil prepričanje, da bodo skupna prizadevanja na koncu obrodila sadove. Navzoče sta na kratko pozdravila in nagovorila tudi vodja poslanske skupine Rihard Braniselj in njegova namestnica mag. Katarina Hočevar.
Sledil je formalni del ustanovnega zbora, na katerem so člani sprejeli statut občinskega odbora in izvolili svoje predstavnike. Predsednik braslovškega občinskega odbora je postal mag. Anton Travner, petčlanski svet odbora pa so dopolnili Branko Cimperman, Zoran Rodič, Tomaž Hočevar in Danilo
Arčan, prav tako izvoljeni soglasno.
Ustanovni zbor je kot zadnji govorec zaključil novoizvoljeni predsednik občinskega odbora, ki se je članom zahvalil za izkazano podporo in vse navzoče pozval k aktivnemu državljanstvu. Izrazil je trdno prepričanje, da bodo tudi v Braslovčah s skupnimi močmi in pod okriljem Državljanske liste vplivali na sprejem odločitev na lokalni in državni ravni. »Ne sprašuj, kaj lahko država stori zate. Vprašaj se, kaj ti lahko narediš za svojo državo,« je z znamenitimi besedami nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja svoj govor sklenil predsednik Travner.	T. Tavčar
Bob leta 2012
Iskrene čestitke, gospa Jelka, pa tudi hvala vam, da ste se spomnili v imenu nas, tisočev Slovenk in Slovencev, in napisali parolo, ki nam je tako skupna, in ste bili zanjo celo nagrajeni. Niste sama, res nas je preveč takih, ki, ne da ne gledamo, kaj piše na izdelku, je zdravo, ni zdravo, mi srni tisti, ki sploh ne smemo gledati, kaj na izdelku piše. In teh nas je veliko, peščica pa je tistih, ki jih to, kaj mi gledamo, predvsem pa, kaj mi jemo, sploh ne briga.
Res je, da zadnje čase trgovci pod pretvezo, da jim je mar za potrošnike, na kakšen dan priznavajo 10 % popust na celoten nakup. Pa kaj nam to pomaga?! Kratko spet potegnemo tisti, ki na tak dan kupimo za 5 ali največ 7 0 evrov, pozna pa se tisti manjšini, ki si lahko privošči košarico za 50 in več evrov. Pa smo spet tam, kjer ne bi radi bili, oziroma smo tam, kjer nismo po svoji krivdi. Seveda imajo trgovci še druge »finte«, da nas pridobijo. Na primer akcija »Plačaš enega, vzameš dva«. Pa kupujemo! Tudi tisto, kar sploh ne potrebujemo. No, moj Franček pa je tak nakup razumel malo po svoje in je vzel dva različna izdelka, saj dveh enakih v tistem trenutku ni potreboval, plačal pa je samo enega. Pa so tisti, ki so ponujali dva izdelka za vrednost enega, čisto ponoreli in niso hoteli razumeti, da vsi potrošniki pač ne potrebujejo dva enaka izdelka.
Pa pustimo nakupovanje in se vrnimo k sami prireditvi BOB leta 2012. Kar je res, je res, Tadej Toš je odlično opravil svojo nalogo. Krasna je bila njegova pogruntavščina za obutev - »SDS--ke«. Tako domače, naše. Ne pa »ADIdaske«, ADI je kratica za Adolf. In glej ga zlomka, kakšna ideja se mi je porodila. Ti copati bi lahko simbolno še bolj povezali dva slovenska liderja, ki imata po, spregledanju slovenskega naroda, kar nekaj skupnega. In po novem skupno ne bi bilo samo mnenje KPK-ja, povezuje ju lahko celo šport. Za enega bi lahko bile značilne SDS-ke, za drugega pa že znane trenirke. In to novo kolekcijo športne opreme bi v teh kriznih časih lahko celo tržili pod skupnim domačim imenom »ŠPORTNA OPREMA JANŠEVIČ«. Iz krize nam ne bo pomagal nek INTERSPORT, ki, vsaj po imenu sodeč, ni slovenski.
Lahko bi še kaj napisala, pa naj bo za danes dovolj. Mi je pa ravno zdajle, ko sem mislila, da sem gotova, na um prišla še ena dobra ideja. Si lahko zamislite, da bi imeli akcijo BOG leta? Nedvomno bi bila konkurenca izjemno velika, vendar pa bi izmed obeh, ta hip najboljših kandidatov, težko izbrali zmagovalca, ko pa imata oba tako močno bazo.
Zdaj sem pa res »gotova«. Se mogoče še slišimo...
Ola Mar
Župan Občine Polzela Jože Kužnik je s 1. januarjem začel opravljati funkcijo župana profesionalno. Kužnik je bil za župana Občine Polzela izvoljen na nadomestnih županskih volitvah 11. marca lani, saj je prejšnjemu županu Ljubu Žnidarju prenehala funkcija zaradi izvolitve za poslanca v državni zbor na predčasnih volitvah 2011.
V času do nadomestnih volitev je Jože Kužnik začasno vodil polzelsko občino, na volitvah pa je s prepričljivo večino (60,29
odstotka) že v prvem krogu premagal vse tri protikandidate. Od takrat dalje je opravljal funkcijo župana nepoklicno. Jože Kužnik je bil ves čas zaposlen na Pošti Slovenije, PE Celje, opravljal je različna dela in naloge, nazadnje je bil zaposlen kot vodja pošte v Velenju.
Za profesionalno opravljanje županske funkcije se je odločil zato, ker meni, da bo tako bližje občanom, lažje se bo soočal z njihovimi problemi, poleg tega pa bo tudi sam razbremenjen, saj je do zdaj pravzaprav opra-
Jože Kužnik
vljal dve službi, ki zahtevata celega človeka, zdaj pa bo imel več časa tudi za družino. T. Tavčar
počitniške
Ponedeljek- Skrinjica za zaklad Torek - Uporabne rolice papirja
POVORKA PO
Prijave za vozove in skupine mask sprejemamoTlo četrtka, 7. februarja 2013 v TIC-u Žalec, tel.: 710 04 34, faks: 712 12 62 ali e-pošta: zkst.tic@siol.net.
Prijavnica in druge informacije so objavljene na www.zkst-zalec.si.
PO POVORKI OTROŠKO PUSTOVANJE
z ANDREJO ZUPANČIČ !
PRED SAVINOVO HIŠO
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a Žalec - www.zkst-zalec.si
Velik Utrip za mala srca
Nasmehi otrok ob obisku Dedka Mraza ...
Fundacija Utrip humanosti si je kot zaključek uspešnega dobrodelnega leta zadala velik cilj - velikoutripno praznično dobrodelno akcijo Velik Utrip za Mala srca, v kateri je s pomočjo Centra za socialno delo Žalec, podjetij in posameznikov v manj kot mesecu dni zbrala lepa, uporabna in bogata darila za več kot 160 otrok, ki jih je Dedek Mraz obdaril na zaključnem dobrodelnem rajanju pred dvorcem Mega v Novem Celju.
Tovrstna akcija je bila ena največjih v širši regiji. Otro-
kom so v Novem Celju pripravili tudi zabaven program: animirali sta jih krava Sisa in kokoška Joška, lika iz gledališke skupine Do zvezd iz Letuša, ki sta se z njimi pogovarjali, smejali, peli in plesali. Zabavala sta jih monokolesarja, ki sta poleg trikov na enem kolesu tudi žonglirala in bruhala ogenj. Vsem obiskovalcem pa je čaroben večer s pesmima Perfect in Jingle Bells pričarala Ana Golavšek. Med razigrano množico so se pomešali tudi ambasadorji Fundacije Utrip humanosti, rokometaši RK Ce-
lje Pivovarna Laško, ki so delili kartice z avtogrami in vstopnice za ogled tekem v dvorani Zlatorog. Otroci in starši so se lahko vse popoldne sladkali s čajem, z bomboni, rogljički in drugim pecivom.
Vrhunec poznega popoldneva je bil obisk Dedka Mraza, ki je s pomočjo svojih pomočnic iz Fundacije Utrip humanosti in CSD Žalec nagovoril in obdaril otroke. Otrokom, ki se prireditve niso udeležili, pa bodo darila posredovale strokovne delavke žalskega centra za socialno delo. T. Tavčar
V novo leto s tombolo
Stanovalce Zavoda sv. Rafaela sta na Silvestrovo obiskala in jim voščila zdravja in sreče v letu 2013 direktorica Mojca Hrastnik in župan Občine Vransko Franc Sušnik, čas do polnoči pa so si krajšali z igranjem novoletne tombole.
Bilo je napeto, vroče, vsak je z zanimanjem zrl v svoj listič s številkami. Skupaj so odštevali, koliko številk še imajo do zmagoslavja. Prvo in drugo nagrado sta si razdelila Jožef Kropivšek in Franc Gorišek, tretjo pa je prejela Alojzija Pirnat. Ostali sodelujoči v igri so v dar dobili drobno pozornost. Ker je bilo žrebanje pre-
cej napeto, so se dogovorili, da bodo z igranjem tombole nadaljevali vsak drugi četrtek. Sledil je ples ob domači glas-
bi, vmes pa so se posladkali z domačimi slaščicami in nazdravili s kuhanim vinom ali prazničnim čajem. T. T.
Med nagovorom župana Franca Sušnika
Na Štefanovo blagoslovili konje
Zaljubljeni v novo leto
Pod tem naslovom so v soboto, 12. januarja, v Aninem domu v Preboldu organizirali 4. koncert z dobrodelnim značajem. Zbrani denar so v preteklosti namenili za dokončanje Aninega doma, zdaj pa ga bodo porabili za obnovo župnišča.
Na koncertu, ki ga je organiziral komorni pevski zbor Glas srca, so se predstavili pevski zbori in glasbene skupine, ki delujejo v občini. Koncertni program sò začeli ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč, v nadaljevanju večera pa so na odru Aninega doma nastopili Reški slavčki, župnijska otroška zbora Šempavske iskrice in Sončki, Ansambel Vrh, Mešani cerkveni zbor Prebold, Mešani pevski zbor Šešče, Moški pevski
Šempavske iskrice
zbor Svobode Prebold, Savinjski kvintet, župnijski komorni pevski zbor Glas srca in Pihalni orkester Prebold. Ob koncu so združeni pevski zbori zapeli pesem Al me boš kaj rada mela.
Anin dom je bil zgrajen kot obsežen petletni projekt pre-
boldske župnije in preboldskega župnika Damjana Ratajca, s tem koncertom pa so ponovno dokazali, da je bila odločitev za gradnjo doma prava, saj so s tem pridobili objekt, ki služi župniji in občanom za najrazličnejše namene in potrebe. D. N.
Starejši Braslovčam na srečanju
Na povabilo KO Braslovče in Parižlje - Topovlje so se v dvorani Kulturnega doma Braslovče zbrali krajani, stari 70 in več let.
Uvodoma je zbrane nagovoril župan Branimir Strojanšek, nato pa so udeležnce srečanja pozdravili tudi predsednik DU Braslovče Tone Repnik, pred-
sednica KO Parižlje Sabina Žolger in predsednica KO RK Braslovče Nika Udrih. V svojih nagovorih so se starejšim zahvalili za njihov prispevek k razvoju občine in jim zaželeli lepe praznike, v novem letu pa zdravja in zadovoljstva.
Sledil je kulturni progam, ki
so ga pripravili učenci OŠ Braslovče in braslovški oktet. Naj-starejšima, 98-letni Tereziji Rojnik in 96-letnemu Karlu Gluku, so ob tej priložnosti izročili darilo. Po kosilu so se v vedrem razpoloženju zadržali še v pozno popoldne in se razšli z željo po ponovnem snidenju. T. T.
Polepšali so jim dan
Krajevna organizacije RK Polzela je ob novem letu obiskala kar 81 občanov, starih 85 in več let, in jih razveselila s priložnostnimi dàrili. Skupaj z Župnijsko Karitas Polzela so obiskali tudi 30 stanovalcev iz polzelske občine in zaposlene v Domu upokojencev Polzela.
Predsednik Župnijske Karitas Polzela Blaž Jelen jim je v krajšem nagovoru zaželel vse dobro v letu 2013, predvsem pa zdravja in zadovoljstva, prijaznosti in solidarnosti.
Ob nastopu kvinteta Lastovka
Najbolj pa so bili stanovalci doma veseli razvedrilnega
prazničnega programa Kvinteta Lastovka.	T. T.
Zimska glasbena pravljica
V Galiciji in Braslovčah so na god sv. Štefana, zavetnika konj, že tradicionalno blagoslovili konje.
Na Gomilskem slavijo na ta dan tudi župnijski praznik. Že šestnajsti blagoslov konj
v organizaciji Konjeniškega društva Mustang Gomilsko in Turističnega društva Gomilsko so zaradi slabega vremena pripravili tri dni kasneje, to je na nedeljo, 30. decembra. Zbrane sta nagovorila predsednica
TD Gomilsko Božena Kosu in podžupan Občine Braslovče Anton Repnik, ki je nekaj besed namenil tudi državnemu prazniku samostojnosti in enotnosti. Okoli petdeset konj in njihovih jezdecev oziroma kočijažev, pretežno članov KD Mustang Gomilsko, je blagoslovil domači župnik Martin Cirar.
Člani konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija pa so v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo pripravili blagoslov konj prav na god sv. Štefana. Konje je blagoslovil župnik Janko Cigala, številne obiskovalce je nagovorila predsednica TD Galicija Ana Grobelnik, dogodek pa je popestrila godba s Svetine. T. Tavčar
Takšen naslov je imela decembrska prireditev v preboldski knjižnici. Ob tej priložnosti so prvič tudi javno predstavili obnovljene marionetne lutke, ki so pred več desetletji razveseljevale otroke v nekdanji dvorani Doma Svobode Prebold.
Program tokratnega druženja v preboldski knjižnici so pripravili predvsem učenci moderne glasbene šole C3--center iz Gotovelj. Nastopili so klaviaturisti, kitaristi in pevke pod vodstvom znane pevke Alye. Slednja je na željo občinstva tudi sama zapela. Njen nastop je obogatil Viki Stergar z marionetno lutko v podobi glasbenika s kitaro. Ta večer je predstavil še nekaj
lutk, ki jih je s kupa podrtega Doma Svobode Prebold leta 1998 rešil sosed Janez Korber in jih obnovil.
Sicer pa so ta večer izvajalci programa zapeli in zaigrali
najlepše božične skladbe in, kljub temu da zunaj ni bilo snega, pričarali pravo praznično vzdušje, ki se je po končani prireditvi nadaljevalo ob prijetnem druženju.	D. N.
Ob blagoslovu so konji na Gomilskem dobili tudi žemljico
Trikraljevski koncert
Žive in posebne jaslice po dolini
Vokalno-instrumentalna skupina Marpole deluje tretje leto
Prvo januarsko nedeljo koncertu zbrali pevci vseh so se na Polzeli v tamkajšnji župnijski cerkvi na že tradicionalnem trikraljevskem
zborov in vokalnih skupin ter pričarali pravi praznik prepevanja božičnih pesmi.
Nastopili so župnijski otroški pevski zbor Cekinčki, mladinski pevski zbor Osnovne šole Polzela, Vokalno-instrumentalna skupina Marpole, župnijski mešani pevski zbor, Vokalno-instrumentalna skupina Margareta, moški pevski zbor, Mešani pevski zbor Oljka ter pevka Sonja Kolšek, ki jo je na klavirju spremljala Mija Novak. Župnik Jože Ko-vačec se je vsem zahvalil za prijeten koncert. Za konec pa so vsi skupaj zapeli pesmi Sveti trije kralji, Dete prihaja iz svojega raja, Gori, glej, večne luči plamen in Najlepši letni čas.	T. T.
Nastop MePZ Oljka, ki ga vodi Marko Slokar
Naše veselje za srečo drugih
Polzelski koledniki pri županu Jožetu Kužniku
Gotoveljski koledniki so se ustavili na kmetiji Mlinar
©limObiJe
Prodaja novih in rabljenih vozil z garancijo Za vsa vozila uredimo ugoden kredit in leasing Možnost menjave staro za novo in staro za staro Gotovinski odkup vozil Izposoja osebnih vozil in kombijev
Olimobile, d. o. o., Cesta na Vrbje 7,3310 Žalec 041 776 776 www.olimobile.com
Številnim slovenskim krajem, kjer uprizarjajo žive jaslice, sta se na božični večer pridružila tudi Andraž nad Polzelo (prvič) in Vransko (že drugič). Prav posebne pa so bile letos prvič tudi jaslice na sv. Jederti (KS Gotovlje).
Krajani iz zaselka Sevčnik v Andražu nad Polzelo so pripravili žive jaslice na pobudo domačega župnika Janeza Furmana. Na božični dan so si jih prišli ogledat številni krajani in drugi, z božičnim nagovorom pa jih je pospremil župnik Janez Furman.
Na Vranskem je prizore pričevanja o Jezusovem rojstvu prikazala mladinska skupina Folklornega društva Mihting Vransko. Predstavi na sveti večer so prisluhnili številni obiskovalci, ob 18. uri predvsem otroci in mlade družine, ob 23. uri pa tudi udeleženci polnočnice. Božični skrivnosti so poseben čar dodale božične pesmi
Z uprizoritve živih jaslic na Vranskem
v izvedbi dekliške skupine Solo, ki deluje v okviru Kulturnega društva Vransko. Žive jaslice je blagoslovil domači župnik Jože Turinek.
Za posebno izvirnost jaslic velike razsežnosti so tokrat poskrbeli mladi s Sv. Jedrti nad Gotovljami. Takšnih jaslic doslej še ni bilo videti ne v Sloveniji in tudi nikjer na svetu ne. Jaslične podobe, od pastirjev, krav, ovac, koz ... do Marije,
Jožefa, njunega deteta Jezusa in treh kraljev, so izdelane v naravni velikosti iz plošče za izdelavo stenskih oblog v gradbeništvu. Mladi na čelu z idejnim vodjem projekta Aleksandrom Gisin-gerjem Korbarjem so jih izdelovali dva meseca. Dva dni pred božično nočjo pa so jih postavili na hribu pod cerkvijo in jih tudi primerno osvetlili. Ljudje so jih lahko občudovali vse do nedelje, 6. januarja. T. T., D. N.
Koledovanje ali trikraljevska akcija postaja na slovenskih tleh tradicionalna, v njej pa že nekaj let sodelujejo tudi Polzelani in Gotovljani. Trikraljevska akcija vse bolj postaja vesela in učinkovita pomoč za reševanje največjih stisk v misijonskih deželah. Letos je potekala pod geslom Naše veselje za srečo drugih.
Z akcijo so začeli na Štefanovo. Koledniki so najprej sodelovali pri dopoldanski sv. maši in poleg blagoslova za svoje poslanstvo prejeli tudi blagoslov krede in kadila. Polzelski so svoje delovanje začeli pri domačem župniku Jožetu Ko-vačecu, zaključili pa pri županu Občine Polzela Jožetu Kužniku. Koledniki so zbirali tudi darove za misijonarje, obiskali so več kot sto družin in zbrali 1.272 evrov. Koledovanje so pripravili tudi v gotoveljski župniji in v nekaterih drugih krajih v Spodnji Savinjski dolini.
Lani so v akciji po vsej Sloveniji zbrali 314.500 evrov, največ, kar sto tisoč evrov pa so porabili za vrtec in šolo v Angoli. T. Tavčar
Jaslice so ožarile ves hrib pod cerkvijo sv. Jedert
Z roko v roki do miru
Taborniki Rodu bistre Savinje iz Šempetra v Savinjski
na Dunaj in prinesli Luči miru iz Betlehema, v Slovenijo pa jo
dolini so se že osmič odpravili prinašajo že dvaindvajseto leto.
Ob predaji Luči miru iz Betlehema žalskemu županu Janku Kosu
Tokratno geslo je bilo Z roko v roki. Svoje vtise so strnili na prednovoletni čajanki, kjer so predali poslanico ostalim članom in skupaj ponesli plamen iz rok v roke.
Luč miru so predali krajanom Šempetra in Gotovelj, zaposlenim na OŠ Šempeter in OŠ Griže, Gostišču Štorman, Petki v Žalcu ter županu Občine Žalec Janku Kosu, ki se je šempetrskim tabornikom Juretu Vrenku, Nevi Šeško, Timu Polavdru in Urbanu Hajnšku zahvalil za Luč miru iz Betlehema. Gre za mednarodno dobrodelno akcijo, razširjeno po vsej Evropi.	T. T.
Štirje pohodi za praznike
			-J	~ - *73$;		
f f * ] ,	%	•T/ A - ■ * j .	- - . ' ’♦ j h		
					
S pohoda braslovških
Planinska društva Spodnje Savinjske doline so tudi letos v počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila pohode.
Vranski planinci so se podali na tradicionalni pohod na Čreto. Kot je povedal predsednik društva Anton Sitar, se je pohoda udeležilo kakih dvesto pohodnikov. Na cilju so vsem postregli z enolončnico in čajem, za kar je poskrbela Občina Vransko.
Na polnočni silvestrski pohod iz Žalca na Bukovico so se odpravili člani Planinske-
ga društva Žalec. Na pot so se odpravili ob pol enih zjutraj na novega leta dan, v dolino pa so se vrnili zgodaj zjutraj.
Planinci Planinskega društva Liboje se na 15. zimski pohod tokrat niso podali 2. januarja, kot po navadi, temveč v nedeljo, 6. januarja, saj je po novem 2. januar delovni dan. Franc Čretnik, predsednik libojskih planincev, je povedal, da so se tudi tokrat pohodniki zbrali pri mostu čez Savinjo v Kasazah, nato pa krenili proti celjskemu Homu in na kočo na Brnici.
Člani Planinskega društva
Dobrovlje - Braslovče so svoj pohod, ki so ga do zdaj prav tako organizirali 2. januarja, prestavili na prvo januarsko soboto. Vodja pohoda Jože Marovt je povedal, da je bil dogodek štiriindvajseti po vrsti, udeležilo pa se ga je kakih sedemdeset planincev. Pohod je trajal dobri dve uri, na Bezovcu, kjer je bil cilj, pa jih je čakalo okrepčilo. Letošnje pohode je zaznamovalo lepo in dokaj toplo vreme za ta letni čas, saj je bilo ob sončnem vzhodu, ko so krenili na pot, kar 11 stopinj Celzija.	T. Tavčar
... in libojskih planincev
Predstavitev vasi in krajevnih odborov
V delovanje preboldske stično društvo Prebold. Kot kmečke tržnice se je vključilo vse kaže, pa temu sledijo tudi tudi novoustanovljeno Turi- posamezni krajevni odbori
< - ' -f-WtJ f' 1 ' -

Del krajanov soseske Na zelenici z Mirkom Stojničem (v sredini), ki so tokrat poskrbeli za sladke in druge dobrote
■ digitalni tisk
vezava diplom
■offset tisk
knjigoveštvo
■ poslovna darila
•sitotisk
grafično oblikovanje
Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopTse, kuverte...
tiskarna
PESTROST BARV, OBLIK IN DIMENZIJI
Tiskarna Golc d.o.o.
Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 26 60 gsm: 051/667 560 info@tisk-golc.si www.tiskarna.eu.com
oziroma vasi.
Ob začetku delovanja tržnice na novi lokaciji, na nekdanji domačiji Režaj v Dolenji vasi so se izkazale vaščanke in napekle pecivo ter poskrbele za sladke in druge dobrote. Temu dogodku je v soboto,
19.	januarja, sledil Krajevni odbor Prebold Na zelenici s predsednikom Mirkom Stojničem na čelu. Predstavniki omenjenega odbora so prav tako napekli veliko peciva, skuhali klobase in poskrbeli za dovolj kuhanega čaja in vina. Njihova sostanovalka Majda pa je z igranjem na harmoniko poskrbela za veselo razpoloženje. Ob vseh brezplačnih dobrotah je bilo druženje na tržnici še toliko prijetnejše.
Kot pravijo v TD Prebold, naj bi temu zgledu sledili tudi drugi krajevni odbori. To pa je tudi priložnost, da se pokaže pripravljenost posameznih vasi pri sodelovanju v lokalni skupnosti in pri razvoju turizma. D. N.
700 pohodnikov zdravju naproti
Pohod s pridihom zimskega vzdušja
Planinsko društvo Polzela je tretjo januarsko soboto pripravilo 31. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. To je eden izmed številčnejših zimskih pohodov pri nas. Tudi tokrat je posebni vlak pohodnike pripeljal iz Celja do Polzele ali naprej proti Velenju, od koder so krenili na Goro Oljko.
Nanjo so se lahko povzpeli tudi iz šmarske, šoštanjske in andraške smeri. Pohodnike je v dolini pričakalo megleno in hladno jutro, na Gori Oljki pa jih je pozdravilo sonce. Kot je povedal predsednik PD Polzela Zoran Štok, se je pohoda letos udeležilo okrog 700 udeležencev iz raznih slovenskih krajev.
S pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko
Že po tradiciji so se pohodniki pri planinskem domu okrepčali s trdo kuhanim jajcem in čajem, podelili pa so tudi priznanja. Za 10-kratno udeležbo na pohodu so priznanje prejeli Anita Marovt, Franci Kumer, Vili Drno-
všek, Marija Verdenik, Danica Vodovnik in Ivo Kotar, za 20-kra-tno udeležbo Vera Radi, Darinka Kocbek, Matej Bertelovič, Drago in Milena Videtič in Zoran Štok, vseh 31 pohodov pa se je udeležil Ferdo Glavnik s Polzele. T. T.
Broadwayski zimski Trianglov večer
Drugo januarsko nedeljo se je nekaj sto udeležencev podalo na 36. tradicionalni množični pohod občanov Občine Prebold v Marijo Reko, v planinski Dom pod Reško planino.
Tokratni pohod bo v kroniki PD Prebold nedvomno zapisan kot eden lepših, saj so pohodnike na poti spremljale snežinke. Tudi letos so se udeleženci podali na pot iz različnih smeri, glavnina pa je za izhodišče izbrala Prebold in pot preko Žvajge, mimo Lobnikarjeve domačije, kjer domači vedno poskrbijo za »prvo pomoč«, ki požene kri po žilah. Na cilju so jih pričakali s čajem, kuhanim vinom
Pohodnike je na cilju čakala stojnica s toplim čajem, kuhanim vinom ...
in z dobro hrano, ki se prileže po prehojeni poti.
Predsednik PD Prebold Jani Zagožen, tudi glavni organizator vsakoletnega pohoda, nam je povedal, da udeležba
na tem pohodu ni vprašljiva, saj je občanom preboldske občine pohod že v krvi in tudi številnim drugim pohodnikom iz Spodnje Savinjske doline.	D. Naraglav
Tudi letos so Trianglo-vi zimski večeri namenjeni muzikalom, trendovski glasbeni zvrsti, ki si počasi, a zanesljivo utira pot na slovenske odre.
Tokrat so člani regionalne kulturne naveze, ki je pred dvema letoma povezala Festival Velenje, Hišo kulture Celje in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, gostili britanskega pevca in igralca Simona Donovana
ter njegovo mlajšo kolegico, pevko Tanjo Ravljen, ki je študij muzikala zaključila v Newcastlu in Londonu. V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu sta se predstavila prejšnji četrtek. Pevca sta ob spremljavi komorne zasedbe Orkestra Hiše kulture Celje pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka nastopila z uspešnicami iz muzikalov West Side Story, Les miserables, Love Never Dies, Com-
pany in Martin Guerre.
Tudi sicer bo leto 2013 v Trianglu pestro. Ob velikem mednarodnem plesnem projektu He, he, helium, v katerem sta moči združila Festival Velenje in Hiša kulture Celje, se občinstvo lahko veseli že Trianglovih pomladnih večerov, ki bodo ponovno gledališki, in sicer z uprizoritvijo Ionescove Učne ure, ter poletnih koncertov z orkestri iz Velike Britanije. T. Tavčar
Med nastopom pevca Simona Donovana s komorno zasedbo Orkestra Hiše kulture Celje
OBČINA ŽALEC
Petek, 1. februar 2013, ob 18. uri
nastop staršev z učenci;
dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec;
vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Petek, 1. februar, ob 20. uri
64. kavarniški večer - skupinsko branje v okviru kulturnega praznika;
Dom kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 2. februar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami; 10.00 postavitev panoja s predstavitvijo Pustnega festivala 2013;
Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 2. februar, med 9. in 12. uro
podeželska tržnica Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 3. februar, ob 17. uri Neli Zidar Kos, koncert za citrarski abonma in izven;
Grad Komenda na Polzeli (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 4. februar, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 4. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
slavnostni govornik Mitja Brvar; Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
Sreda, 6. februar, ob 11. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku za OŠ;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 6. februar 2013, ob 18.30
7. javna produkcija;
dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 6. februar, ob 19. uri
osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 7. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
dvorana KZ Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 892 788).
Četrtek, 7. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Hmeljarski dom Šempeter
(KUD Grifon Šempeter, 031 431 816).
Četrtek, 7. februar, ob 19. uri
proslava ob kulturnem prazniku in redni letni občni zbor KD;
Zadružni dom Ponikva (KD Ponikva, 031 709 405).
Petek, 8. februar, ob 9. uri
14. pohod na Šmohor v spomin na Franceta Prešerna; zborno mesto pri Frece v Libojah (PD Liboje, 031 881 726).
Sobota, 9. februar, ob 7. uri
Valentinov pohod: Kozje; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 9. februar, med 9. in 12. uro
podeželska tržnica Žalec -izdelava mask, pustno rajanje, živa glasba
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 9. februar, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097).
Sobota, 9. februar, ob 17. uri
pustno rajanje za malčke; dvorana GD Levec (TKD Levec, 041 504 981).
Sobota, 9. februar, ob 19. uri
prireditev ob 15-letnici Ljudskih pevk s Ponikve pri Žalcu s prijatelji;
Zadružni dom Ponikva pri Žalcu (Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu,
070 851 115).
Nedelja, 10. februar, ob 10.39
obisk krajanov ob letošnjem pustu;
območje KS Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 040 736 350).
Nedelja, 10. februar, ob 14. uri
otroška maškarada;
POŠ Trje
(TD Galicija, 040 185 086).
Torek, 12. februar, ob 16. uri
pustni karneval v Žalcu, po končanem karnevalu veselo pustno rajanje za najmlajše,
osrednje dogajanje na Šlandrovem trgu (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 12. februar 2013, ob 17. uri
pustni nastop;
Glasbena šola Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 13. februar, ob 16. uri
pokop pusta,
parkirišče pri trgovini v Vrbju (TD Vrba Vrbje, 041 507 546).
Sreda, 13. februar, ob 17. uri
predavanje o sodobni likovni umetnosti mag. Alenke Domjan iz cikla Prelomnica: Pot k moderni slovenski umetnosti;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 13. februar, ob 20. uri
Vid Valič & Denis Avdič, Udar po moško, komedija;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 14. februar, ob 15.30
v Brgmanovi vili Žalec; kultura pitja čaja pri nas in v svetu z zeliščarko Faniko Bur j an (Zimzelen/A.Šteiner 031 637 788).
Četrtek, 14. februar, ob 16. uri
predavanje Mirana Orožima;
OŠ Šempeter
(PD Šempeter, 031 501 244).
Četrtek, 14. februar, ob 19.30
Valentinov koncert Tanje Žagar z gosti; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 15. februar, ob 17. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Kulturni dom Liboje
(KD Svoboda Liboje in Etnološko
društvo Srečno, 041 709 183).
Petek, 15. februar, ob 19.30
TV Griže 9, komedija;
KUD Griže;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (KUD Svoboda Griže, 041 663 202).
Sobota, 16. februar, med 9. in 12. uro
podeželska tržnica Žalec - živa glasba (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 16. februar, ob 14. uri
državno prvenstvo v karateju za člane in
veterane;
ob 18. uri finale;
telovadnica I. OŠ Žalec
(Karate klub Žalec, 051 428 421).
Sobota, 16. februar, ob 19. uri
»Na eks!«, gledališka komedija, igrata Strašna Jožeta;
Dom krajanov Galicija (KD Galicija, 041 882 970).
Nedelja, 17. februar, ob 20. uri
Slovenska muška od A do Ž, komedija z Ladom Bizovičarjem;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 18. februar, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalnice v Ekomuzeju -Skrinjica za zaklad; prispevek za material 1 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 19. februar, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalnice v Ekomuzeju -Uporabne rolice papirja; prispevek za material 1 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 20. februar, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalnice v Ekomuzeju -Živalice iz kartona za jajčka; prispevek za material 1 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 21. februar, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalnice v Ekomuzeju -Ptičje hišice;
prispevek za material 1 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 21. februar, ob 20. uri
Ansambel Mira Klinca, Napev, gost Adi Smolar;
koncert za narodno-zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
„ Petek, 22. februar, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalnice v Ekomuzeju -Pika, pikica, nastaja slikica; prispevek za material 1 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 22. februar, ob 17. uri
volilni občni zbor;
gostilna Pri vaški lipi
(PD Zabukovica, 041 740 753).
Sobota, 23. februar, med 9. in 12. uro
podeželska tržnica Žalec - domala osmica, kmetija Salobir (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 23. februar, ob 7. uri
Zasavska pot 3. del;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Torek, 26. februar, ob 10. uri
zbor članov;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (Medobčinsko društvo invalidov Žalec, 571 68 16,710 06 13).
Sreda, 27. februar, ob 17. uri
predavanje o sodobni likovni umetnosti mag. Alenke Domjan iz cikla Prelomnica: Pot k moderni slovenski umetnosti;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 28. februar, ob 17.30
Glavko in Zbrk, Zgodba o (ne tako) strašnem zmaju, igrana predstava za cici abonma in izven;
Bimbo teater in KUD France Prešeren; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 28. februar, ob 19. uri
monodrama Moje življenje z Almo Karlin, režija Michael Green Alujevič, igra Barbara Vidovič;
Savinova hiša; vstop prost
(TIC Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, 712 12 52).
OBČINA PREBOLD
Četrtek, 31. januar, ob 16.30
razgovor s častno občanko in evroposlanko Dr. Romano Jordan; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 2. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Režajeva domačija,
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Torek, 5. februar, ob 19. uri
osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dvorana Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Torek, 5. februar, ob 17. uri
prva pomoč in temeljni postopki oživljanja s prikazom defibrilatorja; Režajeva domačija (KO Rdeči križ Prebold).
Sreda, 6. februar, ob 18. uri
večer s Stanetom Venigerjem, direktorjem slovenske policije; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 8. februar
11. zimski pohod na Mrzlico;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Sobota, 9. februar
zimski pohod na Peco;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Sobota, 9. februar, od 8. do 12. ure
Ob slovenskem kulturnem prazniku -maraton slovenske poezije, bukvama; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Nedelja, 10. februar
4. Petrin memorial;
Športna dvorana Prebold,
OK Prebold
(Igor Uranjek, 041 264 221).
Torek, 12. februar
otroška maškarada; gasilski dom Latkova vas,
PGD Latkova vas.
Četrtek, 14. februar, ob 18. uri
Športnik leta Občine Prebold;
Športna dvorana Prebold .
Športna zveza Prebold (Monika Brglez, 041 600 680).
Petek, 15. februar, ob 17. uri
otroški abonma: Eko pöd smreko, gledališče Kukuc;
Dvorana Prebold KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 16. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Režajeva domačija TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 17. februar
6. pustni pohod na Hom;
Športna sekcija PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400).
Od ponedeljka do nedelje, od 18. do 24. februar
smučarski tečaj za otroke;
Rogla,
Športna zveza Prebold (Monika Brglez, 041 600 680).
Torek, 19. februar, ob 17. uri
meritve krvnega sladkorja, holesterola,
triglie., krvnega tlaka;
prostori RK Prebold
KO RK Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Torek, 19. februar, ob 18. uri
Večer na zofi, gost Damjan Damjanovič; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 23. februar, ob 18. uri
območno srečanje ljudskih pevcev in godcev;
dvorana knjižnice Prebold,
KD Marija Reka, JSKD Žalec (Monika Lobnikar, 041 241 203).
OBČINA POLZELA
Petek, 1. februar, ob 18. uri
predstavitev knjige Od prvega tona do nastopa, avtor Primož Mavrič; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - VIT Polzela na Gradu Komenda
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 2. februar, ob 5.30
enodnevni smučarski izlet - Nassfeld; odhod izpred občinske stavbe (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Nedelja, 3. februar, ob 7. uri
pohod na Ramšakov vrh; zbor pri igrišču v Andražu (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Nedelja, 3. februar, ob 7.30
zimski pohod na Ramšakov vrh; odhod izpred občinske stavbe (Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 3. februar, od 9.30 do 12.30
polfinale savinjske košarkarske lige brglez.com 2012/13;
Športna dvorana Polzela;
ŠKD Koš Polzela
(Danilo Turnšek, 041 381 463).
Nedelja, 3. februar, ob 17. uri
koncert za citrarski abonma in izven -
Neli Kos Zidar;
avla Gradu Komenda;
ZKŠT Žalec
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Torek, 5. februar, ob 18. uri
delavnica ličenja - »Lepa za Valentinovo«;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - VIT Polzela na Gradu Komenda
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Četrtek, 7. februar, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje;
mala dvorana Kulturnega doma Polzela
(Občina Polzela, 703 32 00).
Petek, 8. februar, ob 8. uri
pohod ob kulturnem prazniku; kraj zbiranja: glej oglasno desko (Rudi Divjak, 031 525 790).
Petek, 8. februar 2013, ob 18. uri
občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju;
Dom krajanov Andraž
(Občina Polzela, KD Andraž in ZKTŠ
Polzela, 703 32 28).
Sobota, 9. februar 2013, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica;
Tuš Polzela
(Alenka Žnidar, 031 795 685).
Nedelja, 10. februar 2013, ob 15. uri
velika maškarada za vse generacije;
Športna dvorana Polzela
(TD Polzela, ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Torek, 12. februar 2013,
Pustovanje;
kraj zbiranja: glej oglasno desko (Gertruda Terčak, 572 01 58).
Sreda, 13. februar 2013, ob 18. uri
Valentinov koncert z GŠ Risto Savin Žalec;
Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Petek, 15. februar 2013, ob 17. uri
delavnica polstenja volne (filcanja)
Dom krajanov Andraž (Ida Jevšnik, 031 624 679).
Od petka, 15. februarja 2013, do nedelje, 17. februarja 2013,
tridnevno zimovanje na planinskem domu na Gori Oljki za mlade planince od 2. do 9. razreda; odhod za OŠ Polzela ob 15. uri
(Zoran Štok, 041 754 778,
Marija Basti, 041 793 849).
Nedelja, 17. februar 2013, ob 15. uri
komedija T. Partljiča Silvestrska sprava; Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Nedelja, 17. februar 2013, od 16.30 do 20. ure
finalni dan savinjske košarkarske lige brglez.com 2012/13 Športna dvorana Polzela;
ŠKD Koš Polzela
(Danilo Turnšek, 041 381 463,
703 32 28).
Petek, 22. februar 2013, ob 19. uri
izbor županovega vina;
Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 23. februar 2013, ob 7. uri
pohod po haloški planinski poti 4. del; odhod izpred občinske stavbe na Polzeli (Jožica Jegrišnik, 031 840 387).
Sobota, 23. februar 2013, ob 19. uri
gledališko-glasbeni abonma in izven (PD Štandrež) - Cvetje hvaležno odklanjamo;
Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Ponedeljek, 25. februar 2013,
179. lunahod Vimperk - jug; kraj zbiranja: glej oglasno desko (Rudi Divjak, 031 525 790).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 3. februar,
pohod na Ramšakov vrh;
Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Četrtek, 7. februar, ob 19. uri
osrednja prireditev ob kulturnem prazniku;
Dom krajanov Gomilsko;
Občina Braslovče in KD Gomilsko (Občina Braslovče, 703 84 12).
Četrtek, 7. februar, ob 16. uri
krajevna prireditev ob kulturnem prazniku;
telovadnica POŠ Trnava;
POŠ in Vrtec Trnava (POŠ Trnava, 572 62 00).
Nedelja, 17. februar,
pohod na Peč - tromeja;
Planinsko društvo Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Od petka, 22., do nedelje, 24. februarja,
Trem;
Planinsko društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
OBČINA TABOR
Torek, 5. februar, ob 19. uri
predavanje mag. Boštjana Štrajharja Otroštvo in vulgarni kapitalizem; sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990).
Četrtek, 7. februar, ob 19. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom krajanov Tabor
(Pevsko društvo Tabor, 031 872 814).
Sobota, 9. februar, ob 20. uri
Valentinov ples;
Dom krajanov Tabor
(Društvo podeželske mladine Tabor, 031
437 715).
Nedelja, 10. februar, od 15. do 16. ure
otroška maškarada;
Dom krajanov Tabor
(Turistično društvo Tabor, 041 515 988).
Torek, 12. februar, ob 9. uri
neposredna plačila 2013 in osnovno izobraževanje iz
navzkrižne skladnosti (velja za KOP); sejna soba Občine Tabor (Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Izpostava Žalec, 710 17 80).
Torek, 12. februar, ob 19. uri
predavanje Majde Temnik Zelišča in tridelnost rastlin in človeka; sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990).
Sobota, 23. februar, ob 10. uri
predavanje Mete Vrhunc Kozmični ritmi in setveni koledar Dom krajanov Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990).
Nedelja, 24. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Četrtek, 7. 2. 2013, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Torek, 26.2. 2013, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična urajz Ireno Verbič.
Četrtek, 28. 2. 2013, ob 19. uri v Savinovi hiši
monodrama Moje življenje z Almo Karlin, režija Michael Green
Alujevič, igra Barbara Vidovič.
Vabita Medobčinska splošna knjižnica Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Vstopnine ne bo.
Praznične zgodbe navdušile
Tradicionalni koncerti pihalnih godb
Med nastopom sopranistke Elvire Hasanagić in tenorista Matjaža Stopinška
Triangel, regionalna kulturna naveza, ki je pred dvema letoma povezala Festival Velenje, Zavod za kulturo šport in turizem Žalec in Hišo kulture Celje, je leto 2012 končal z velikim predprazničnim koncertnim
projektom, ki so ga poimenovali Praznične zgodbe. Plesno-glasbeno prireditev Praznične zgodbe so pripravili tudi v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec.
V polni dvorani je poslušalce in nastopajoče pozdra-
vil direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek. Na programu je bil jagodni izbor točk iz opere La Boheme G Puccinja, baleta Hrestač P. I. Čajkovskega, operete Netopir J. Straussa in uspešnic iz Boroadwaya in West Enda - Kismet, Elisabeth, Fantom iz opere in My Fair Lady. Solistično izvedbo mednarodnih priznanih vokalnih solistov - sopranistke Elvire Hasanagić, prvakinje nemških opernih odrov, celjskega tenorista Matjaža Stopinška in mlade Andreje Zidarič, diplomantke muzikala na Dunaju je skupaj z baletniki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Orkestrom Hiše kulture Celje vodil maestro Simon Dvoršak.	T. Tavčar
Praznični koncert pevskega društva
Nastop Mešanega pevskega zbora Pevskega
Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor, ki sodi med najuspešnejše pevske zbore v Celjski regiji in širše, je svoj zadnji celovečerni koncert v letu 2012 pripravil v domači dvorani Doma krajanov Tabor.
Koncertni program je bil zelo pester in raznolik. Po nastopu Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor je najprej nastopil pevski zbor POŠ Ta-
društva Tabor pod vodstvom Spele Kasesnik
bor. Za njim so na oder stopile članice ženskega pevskega zbora pod vodstvom Sonje Kasesnik, nato pa je občinstvu zapel še moški pevski zbor, ki ga vodi Milan Kasesnik. Zbora tvorita mešani pevski zbor, ki od leta 2010 deluje pod vodstvom Špele Kasesnik.
V najlepši luči je izzvenel tudi tokratni praznični koncert, občinstvo pa je uživalo v kulturno obarvanem večeru.
S petjem počastili praznik
Med nastopom Andraškega okteta
Občina Polzela, ZKŠT Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija so v cerkvi svete Marjete na Polzeli na božični dan pripravili že enajsti božično-novoletni koncert, ki je bil posvečen
tudi dnevu samostojnosti in enotnosti.
Na koncertu so nastopili Karmen Zidar Kos in Neli Zidar Kos, ki sta zaigrali na orgle, citre in peli, Andraški oktet, sopranistka Mojca Bedenik,
Godba Prebold je muzicirala prav na božični dan
Tudi tokrat smo prebivalci naše doline ob koncu leta prisluhnili raznim pevskim in glasbenim skupinam. Svoj koncert so pripravile tudi vse tri pihalne godbe, ki delujejo v Libojah, Grižah in Preboldu.
Preboldska pihalna godba, ki deluje pod vodstvom Marka Repnika, je imela svoj koncert na božični dan. Na ta dan so v svojem kraju koncertirali tudi godbeniki Godbe Liboje pod vodstvom Andreja Žganka, dan pozneje pa so se občinstvu predstavili še godbeniki Godbe Zabukovica pod taktirko Bo-
štjana Mesarca. Godba Liboje je, kot je že v navadi, nastopila tudi po novem letu. Polnoštevilnemu občinstvu so zaigrali v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec v soboto, 5. januarja. Tako v Libojah kot v Žalcu je bil njihov gost izjemen glasbenik in pevec Uroš Perič, slovenski Ray Charles. Sicer pa sta gostili svoje goste tudi preboldska in zabukovška godba. V Preboldu so poleg izjemnega nastopa preboldskih godbenikov prijetno vzdušje pričarali tudi člani narodno--zabavnega ansambla Za'ka pa ne iz Tabora. V Grižah, kjer so
Godba Liboje je medse povabila Uroša Periča
tokrat prvič pripravili koncert v telovadnici nove OŠ Griže, pa je Godba Zabukovica gostila Folklorno skupino Grifon Šempeter.	D. Naraglav
Pevci in tolkalci navdušili
Sicer pa je zbor navdušil občinstvo tudi dan kasneje na dobrodelnem koncertu v Braslovčah, kjer je nastopil skupaj z Ansamblom Robija Zupana. Z vso zagnanostjo pa so po krajšem počitku začeli že takoj po novem letu. Drugi januarski vikend so se namreč odpravili na intenzivne vaje na slovensko obalo, kjer so se pripravljali in utrjevali program za nastope v letu 2013.	D. Naraglav
Pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom in skupina Slovenski tolkalni projekt so v sklopu mini slovenske turneje gostovali v petrovški baziliki. Potem ko so oktobra posneli božično zgoščenko z najbolj znanimi slovenskimi božič-
nimi pesmimi in nekaterimi priredbami, so omenjene skladbe predstavili tudi v živo, in sicer v Ljubljani, Petrovčah in Mariboru.
Številne poslušalce je najprej pozdravil Dejan Tamše, ob koncu pa se je pevcem in obiskovalcem za obisk zahvalil pater Ivan Arzenšek. Božični koncert je poslušalce preko
zanimive in harmonične kombinacije barv tolkal in zbora spoznaval s skladbami, ki jih ob božičnih in novoletnih, praznikih poslušajo različne kulture. V ospredju sodelovanja s Slovenskim tolkalnim projektom so bile slovenske božične pesmi, ki so s svojo spevnostjo in toplino poslušalcem pričarale čarobni božični čas. T. Tavčar
tenorist Sebastjan Podbregar, pianist Primož Mavrič in godalni sekstet iz Celja. Številni poslušalci so z navdušenjem spremljali nastope vseh sodelujočih, ki so izvajali skladbe domačih in tujih avtorjev ter jih nagrajevali z bučnim ploskanjem. Za uspešno izpeljavo dogodka je poskrbela vrsta sodelavcev, med njimi idejni vodja Stanko Podbregar, Matjaž Jeršič, Ferdinand Glavnik, Marija Kronovšek, Olga Hočevar in povezovalka Majda Pur.
Polzelski župan Jože Kužnik se je zahvalil vsem, ki so bili zaslužni za lep večer, in vsem čestital ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter jim zaželel lepe praznike in srečo v novem letu.	T. Tavčar
Del zbora je nastopil pred glavnim oltarjem petrovske bazilike, sicer pa je bilo vseh pevcev kar 72; v ospredju Dejan Tamše
Božične melodije v žalski cerkvi
Cerkev sv. Nikolaja v Žalcu je bila konec decembra ponovno ovita v božične melodije, ki so jih iz svojih instrumentov izvabili učitelji in učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Do zadnjih kotičkov napolnjeno cerkev je najprej pozdravil pevski zbor Savinček, ki je nastal šele pred mesecem dni. V nadaljevanju programa je bilo moč slišati različne glasbene zasedbe, ki so se predstavile z raznovrstnim prazničnim programom. Tudi letos je množico navdušil oddelek plesne pripravnice in baleta. Ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus se je v uvodnem
nagovoru zahvalil vsem nastopajočim in ostalim, ki so na kakršen koli način pripomogli k izvedbi letošnjega božičnega koncerta.
Obljubil je podoben koncert tudi naslednje leto. Prijeten večer so zaključili najmlajši člani pevskega zbora Savinček.	T. T.
Najmlajši člani pevskega zbora Savinček, ki ga vodi Sanja Poljšak Pesan, so se predstavili prvič.
KULTURA
januar 2013
Seminar za pianiste
Razstavljalo 21 likovnikov
Julija Gubaidullina in Ruben Dalbaltayan
Glasbena šola Risto Savin Žalec je od 18. do 20. januarja organizirala klavirski seminar za pianiste vseh starostnih stopenj. Vodila sta ga znana svetovna umetnika in pedagoga Ruben Dalibal-tayan in Julija Gubaidullina, ki svoje znanje posredujeta
mladim pianistom po vsem svetu. Seminarja se je udeležilo štirideset udeležencev iz vse Slovenije in tujine, pripravili pa so tudi tri koncerte.
V petek so se na samostojnem koncertu predstavili dijaki Rubena Dalibaltayana iz
Zagreba in s svojim znanjem, tehnično perfekcijo in z dovršeno muzikalnostjo navdušili polno dvorano, v soboto sta se predstavila predavatelja, v nedeljo pa je ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec mag. Gorazd Kozmus na zaključnem koncertu udeležencem seminarja podelil priznanja za udeležbo.
S samostojnimi predavanji sta se v soboto predstavila tudi učitelja glasbene šole mag. Primož Mavrič (Od prvega tona do nastopa) in Irena Kralj (Poučevanje otrok s posebnimi potrebami), v petek pa je Julija Gubaidullina predstavila Metodo Artobole-vskaye in delo z najmlajšimi. Glasbena šola je z odlično organizacijo in timskim delom izpeljala projekt, ki ga je zastavil ravnatelj. Seminar je bil razprodan, udeleženci pa so pridobili dragoceno znanje, izkušnje in motivacijo za nadaljnje delo.	T. T.
Gostovanje GM Odra v Braslovčah
Med nastopom Tjaše Čerič
Prosvetno društvo Braslovče je v glasbeni učilnici OŠ Braslovče pripravilo koncert mlade virtuozinje na klavirski harmoniki Tjaše Čerič. Koncert sodi v ciklus koncertov Glasbene mladi-
ne Slovenije, ki jih slednja pripravlja v sodelovanju z različnimi slovenskimi institucijami.
Tako se bo Ciklus GM oder s koncerti najuspešnejših slovenskih mladih glasbenikov, ki so bili za svoje nastope izbrani v sodelovanju s strokovno žirijo Glasbene mladine Slovenije, drugo leto zapored predstavil tudi braslovškemu občinstvu. Gostovanja GM Odra v Braslovčah so plod odličnega partnerskega sodelovanja med Prosvetnim društvom Braslovče in Glasbeno mladino Slovenije, ki bosta v tem letu organizirala še en koncert.
Harmonikarica Tjaša Čerič (1988) je začela svojo glasbeno pot na nižji glasbeni šoli v Mariboru pri Marjeti Minič in nadaljevala pri prof. Andreju Lorberju. Leta 2007 je končala šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor z diplomo iz harmonike in saksofona. Med šolanjem je prejela številne nagrade na državnih tekmovanjih. Leta 2011 je z odliko končala dodiplomski študij harmonike pri prof. Janneju Rättyäju na Univerzi v Gradcu. Podiplomski študij nadaljuje v okviru mednarodne študijske izmenjave Erasmus v Essnu pri prof. Mie Miki..	T. Tavčar
Še so tiste poti
Zanimiva razstava Petre Pižmoht
Na Gradu Komenda je bila še prvi teden v januarja odprta pregledna razstava likovnih del likovne sekcije KUD Polzela.
Ob odprtju sta številne razstavljavce in zbrane nagovorila predsednik KUD Polzela Marko Slokar in direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič. Na razstavi je na ogled 60 likovnih del v različnih tehnikah in zvrsteh slikarstva, kot so realizem, abstrakcija, ekspresionizem, kolaž, risba, keramika in fotografija, s pestrimi motivi, kot so krajina, objekti, tihožitja itd. Skupaj je razstavljalo 21 likovnikov.
Razstavo je odprl župan Občine Polzela Jože Kužnik in
Razstavo je odprl župan Občine Polzela Jože Kužnik
izrazil veselje nad tem, da se cije KUD Polzela. Dogodek so s to zvrstijo kulture na Polže- popestrili člani Kvinteta Lastov-li ukvarja toliko Polzelanov in	ka in učenci Glasbene šole Risto
drugih, ki so člani likovne sek-	Savin Žalec.	T. Tavčar
Razstavo je odprl podžupan dr. Jožef Korber
Na Gradu Komenda na Polzeli bo do 1. februarja odprta razstava likovnih del likovne pedagoginje in magistrice ekonomije Petre Pižmoht, po rodu Celjanke, ki že šest let živi in ustvarja na Polzeli, natančneje v Ločici ob Savinji.
O avtorici razstave je ob odprtju spregovorila direktorica ZKŠT Polzela Klavdija Tomažič, ki je povedala, da je Petra Pižmoht že skoraj 20 let zaposlena na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju kot učiteljica različnih strokovnih predmetov s področja likovnega ustvarjanja in na Srednji zdravstveni šoli Celje, kjer poučuje umetnost. Ob poučevanju se je kar nekaj let uspešno
ukvarjala tudi z oblikovanjem in poslikavo keramike - kot oblikovalka v Kili Liboje in v okviru samostojne umetnostne obrti.
V letih 2011 in 2012 je sodelovala na skupinskih slikarskih razstavah Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti z naslovom »Tekst v podobi« - novembra 2011 v Galeriji Mozirje in januarja 2012 v Galeriji Mercator centra v Celju. Prav tam je skupaj s slikarko Neno Bedek junija 2012 priredila razstavo slik z naslovom »Sosledja«, ki ji je oktobra sledila razstava »Sosledja II.« v Anini galeriji v Rogaški Slatini.
Umetnostna zgodovinarka Karmen Volavšek je o umetniči-
nih delih zapisala:
»V slikah Petre Pižmoht so vselej prisotne (večinoma ženske ali otroške) figure. Otroci so upodobljeni v brezskrbni igri na travniku ali tekanju za zmajem. Ženski liki imajo večpomensko vlogo - od »izgubljene«, vklenjene, sanjave ženske do femme fatale. Močan vpliv metafizičnega slikarstva lahko opazimo ravno pri delih, kjer ima ženska figura ključno vlogo. Avtorica skuša onstran zunanjega videza figur razkrivati dušo človeka v razredčenem in brezčasnem prostoru. Pižmohtova se v svojih delih spogleduje tudi s pop artom, kjer gledalca nagovarja z likovnim jezikom kričečih barv in ironično ter sarkastično vsebino. V triptihu Ruska pravljica je prisotna poetičnost, pravljičnost in fantazija. Magični realizem in bleščeči dekorativni elementi zaključujejo slikarsko zgodbo in nas popeljejo v lastni svet sanjavosti, onkraj resničnega sveta.«
Odprtje razstave je popestril Bor Kračun Pižmoht na violončelu ob klavirski spremljavi profesorice Simone Moškotevc Guzej, razstavo pa je odprl podžupan Občine Polzela dr. Jožef Korber.	T. T.
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so predstavili knjigo Še so tiste poti Branka Zupanca. Po knjigah Noč pada na Dobrovlje in Rdeči sneg na Igrišah je to že tretja njegova knjiga.
Branko Zupanc spada med najboljše pisce besedil za na-rodno-zabavno glasbo. Ustvaril jih je več kot dvesto, med njimi so uspešnice Jesen ihti,
Mamina ruta, Za češnjevo mizo. Za svoje izjemno delo na področju besedil za domačo glasbo je leta 2006 prejel Souvanovo nagrado za življenjsko delo, dve leti pozneje pa tudi nagrado Marjana Stareta za dolgoletno kakovostno ustvarjanje besedil. Po izobrazbi je sicer pravnik, odkar pa se je pred dvema letoma upokojil še več časa namenja
ustvarjanju. Knjiga Še so tiste poti pripoveduje o dogodkih iz druge svetovne vojne in po njej. Nastala je po pripovedovanju domačinov, gre za dokumentarno spominsko prozo. Vsako poglavje uvajajo ali končujejo haikuji.
V pogovoru, ki ga je vodila Lea Felicijan, je plodovit vsestranski ustvarjalec predstavil doživetja pripovedovalcev, prisluhnili smo avtorjevim pesmim in odlomkom iz knjige, ki jih je brala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. Večer je glasbeno popestril harmonikar Franc Žerdoner. T. Tavčar
Prelomnica: pot k moderni
Letos bo ZKŠT Žalec pripravil več predavanj o slovenski likovni umetnosti od zadnje četrtine 19. stoletja do konca prvega četrtletja 20. stoletja. Naslov predavanj je Prelomnica: pot k moderni. Pri obravnavi posameznih obdobij bodo sledili tudi glasovom sočasne evropske umetnosti. Tudi letos bo predavala mag. Alenka Domjan.
Na prvem predavanju so razpravljali o tem, kdaj in kako se v slovenskem prostoru pojavi globlje razumevanje in opredeljevanje umetnine kot samostojne estetske podobe. Pri tem so časovno drseli od Wolfove oporoke (nasledstvo tradicionalnega slikarstva) preko obrata v sistemu naročništva (od institucionalnega k prostemu
trgu), ki je v novih družbenih pogojih narekoval svobodno ustvarjalno raven, do novih razmer umetnostnega trga, ki so na prelomu stoletja tudi pod težo eksistencialnih umetniških razmer terjale potrebo po galerijah.
Poudarek predavanja je bil na času zadnje četrtine 19. stoletja do leta 1900, kjer se hkrati dotikajo različne slikarske smeri: tradicionalno nasledstvo, moč realizma (razvija se pod vplivom evropskih umetnostnih središč, predvsem Münchna in Pariza, kasneje tudi Dunaja in Prage) in začetki modernizma. Pogledali so dela Janeza in Jurija Šubica, Antona Ažbeta, Ivane Kobilce, Ferda Vesela in Jožefa Petkovška; nekatera med njimi so po-
Alenka Domjan
stavili v dialog z deli evropskih umetnikov, analizirali tista, ki so vodila v »moderno« likovno razmišljanje, in poudarili primere, ki so ohranjali pridih realizma vse do druge vojne.
Drugo predavanje Pot k moderni slovenski umetnosti bo danes, 30. januarja, ob 17. uri v Savinovi hiši.	T. T.
Polfinale in finale v Šempetru
Športnica leta Sabina Bec
Ekipa Braslovčank po porazu z Mariborom in med spremljanjem tekme med Šempetrankami in Kamničankami
Ekipa Alianse med pozdravom občinstva
S tekme med Šempetrankami in Kamničankami
Polfinalni tekmi in finalni obračun odbojkaric v tekmovanju za slovenski pokal so pred božičnimi prazniki potekali v Šempetru.
V polfinalnih obračunih so se med sabo pomerile prve tri najboljše ekipe I. odbojkarske lige, in sicer Aliansa Šempeter, Nova KBM Branik Maribor in Calcit Voleyball
Kamnik, ter najboljša ekipa II. odbojkarske lige ekipa OK Braslovče, ki je prijetno presenečenje te odbojkarske sezone. Na finalni tekmi, na kateri sta se med seboj pomerili ekipi Calcit Voleyball Kamnik in Nova KBM Branik Maribor, so slavile prve, potem ko so v polfinalnih obračunih premagale vsaka
Košarkarski turnir trojk
S košarkarskega turnirja trojk v Taboru
Športno društvo Partizan Tabor je tudi letos v prazničnih decembrskih dneh organiziralo že 14. košarkarski turnir trojk.
Tekmovanje je potekalo v dvorani tamkajšnjega doma krajanov, med sabo pa se je pomerilo nekoliko manj ekip kot zadnjih nekaj let. Zma-
»svojo« spodnjesavinjsko ekipo.
Na parketu šempetrske dvorane so se najprej med sabo pomerile Braslovčanke in Mariborčanke. Slednje so se brez posebnih težav uvrstile v finale slovenskega pokala, ki so ga osvojile že trinajstkrat. Kljub premoči pa so Braslovčanke, ki so imele veliko podporo s tribun, pokazale na trenutke izvrstno prvoligaško odbojko, a se z državnimi prvakinjami seveda niso mogle enakovredno boriti. Izgubile so z rezultatom 3 : 0.
Na drugi polfinalni tekmi so se domačinke, odbojkarice Alianse, pomerile s Kamničankami, ki so v tej tekmovalni sezoni nedvomno najboljša ekipa. V začetku so si sicer privoščile nekaj nezbranosti pri sprejemu, tako da so Šempetranke vodile s 4 : 0, a na koncu so Kamničan-ke s trenerjem Olegom Gorbačovom sicer odlično borbo Šempetrank znale zaustaviti in zmagale z rezultatom 3:0.
Kamničanke, v ekipi igra tudi Šempetranka Tjaša Turnšek, so bile naslednji dan z rezultatom 3 : 1 boljše tudi v finalnem obračunu z Mariborčankami in tako osvojile slovenski pokal. Najboljša igralka zaključnega turnirja za pokal Slovenije je bila iz zmagovalne ekipe. To je postala Petra Kramolc, njeni soigralki Ana Starčevič in Maja Guštin pa sta bili izbrani za najboljši sprejemalki oziroma bloker-ki. Šempetranke pa se lahko pohvalijo, da so imele v svojih vrstah najboljšo organizatorko igre, za katero so razglasili Mojco Božič. D. Naraglav
Kickboxing zveza Slovenije je ob koncu lanske sezone razglasila najboljše športnike v tej disciplini v letu 2012. Med članicami so za športnico leta imenovali Taborčanko Sabino Bec iz Taekwondo kluba Sun Braslovče.
Kickboxing zveza Slovenije je lansko sezono zaključila uspešno. Članice in člani zveze so v članskih in mlajših selekcijah na največjih tekmovanjih svetovne organizacije WAKO osvojili kar 26 kolajn. Priznanja najboljšim sta podelila predsednik Vladimir Sitar in generalni sekretar Ivo Vodopivec.
Predsednik zveze Vladimir Sitar, Sabina Bec in predsednik braslovškega kluba Simon Jan, oba iz Tabora
Ob prejemu priznanja je Sabina Bec povedala: »Vesela sem naslo-
va, hkrati pa mi je to velika spodbuda za nadaljnje delo.« T. T.
Tekli na Silvestrovo
Osmi
Zmagovalca Darko Kralj in Manja Kavčič
Atletski klub Žalec je v Športnem centru Žalec že peto leto zapored na zadnji dan leta organiziral silvestrski tek. Na stezah atletskega stadiona so morali udeleženci preteči 5000 metrov oziroma 12 in pol krogov.
Na startu se je tudi letos zbralo kar lepo število rekreativnih tekačev, ki so nastopili v ženski in moški kategoriji, vremenske razmere pa so jim bile tokrat pisane na kožo, saj
Tradicionalna tekma
je dogodek potekal v razmeroma toplem in sončnem vremenu. V moški kategoriji je letos slavil Darko Kralj iz Griž s časom 20 minut in 15 sekund, pri ženskah pa je s časom 23 minut in 17 sekund zmagala Manja Kavčič iz Petrovč, sicer članica AK Žalec.
Naj mlajši udeleženec teka je bil 11-letni Janez Kitak iz Žalca, najstarejši tekmovalec pa Venčeslav Satler iz AK Žalec (74 let), ki se silvestrskega teka udeležuje redno že od vsega začetka.	T. Tavčar
Braslovčan Niko Goršek je v Budimpešti na Madžarskem na tekmovanju IFBB World Juniors & Masters Championships v fitnesu in bodybuil-dingu osvojil odlično 8. mesto v kategoriji »over 40 Bodycla-sic« nad 175 centimetri.
Gre za najmočnejše fitnes tekmovanje na svetu, ki ga je priznal tudi olimpijski komite in kjer tekmovalce nadzoruje WADA - protidopinška organizacija. Tekmovanja se je udeležilo približno petsto tekmovalcev iz petdesetih držav. T. T.
Niko Goršek
Laščani še brez poraza
Športno društvo Partizan Tabor organizira vsako leto na novega leta dan nogometno tekmo med starejšimi in mlajšimi nogometaši v občini.
Prvi dan v koledarskem letu 2013 so tako tudi letos na nogometnem igrišču »Razgan« v Ojstriški vasi odigrali tradicionalno novoletno nogometno tekmo stari in mladi. Tekmo so s 3 : 2 dobili starejši po strelih z bele točke, redni del tekme se je namreč končal z rezultatom 1:1. Tekmo, na kateri ni manjkalo dobrih akcij, izvrstnih
obramb obeh vratarjev, Vojka Vraniča pri starejših in Mitja Vrenka pri mlajših, je z odločilnim strelom z bele točke odločil legendarni veteran Viktor Urankar, ki je že vse življenje predan športu, še posebej nogometu.
Vsakoletna tekma je seveda priložnost za prijetno novoletno druženje in hkrati dobra sprostitev in rekreacija po napornemu praznovanju. Z druženjem pa so taborski nogometaši nadaljevali v prostorih PGD Ojstriška vas. D. N.
Tekmovanje v savinjski košarkarski ligi Brglez.com 2012 se bliža koncu.
V 10. krogu so se srečanja končala z naslednjimi izidi: River Kings : Lev zavarovanje 53 : 85, BSB Otok Celje : Tiferija Laško 59 : 68, Brglez.com : Gradnje Tojnko 61 : 50, Vrtina Palir : Veterani Zlatorog Laško 77: 79, Gradia Celje : Ključavničarstvu Urankar 83 : 58, ŠK Žalec : Ka-Lestvica po 10. krogu
mnoseštvo Vogrinec 82:71.
Na lestvici strelcev vodi Dejan Dunović (ŠK Žalec) s 337 točkami, ki je prvi tudi na lestvici prostih metov, saj je od 98 metov zadel kar 87-krat ali 88,9 odstotka. Na lestvici metov za tri točke pa vodi Denis Čater (Gradnje Tojnko Šentjur), ki je od 37 metov za tri točke zadel 21 -krat ali 56,8 odstotka. Prvi krog končnice bo 3. februarja. ■	T. Tavčar
govalka turnirja je bila tokrat domača ekipa Športnega društva Partizan. Ostale ekipe so bile precej izenačene. Drugo mesto si je priigrala ekipa Abraham plus, tretje ekipa Šotori Stori Boys, ekipa Gamsov in druga ekipa ŠD Partizan Tabor pa sta zasedli četrto oziroma peto mesto. D. N.
Novoletna tekma obsijana s soncem.
VETERANI ZLATOROG LAŠKO	10	10	0	802	666	136	20
BSB OTOK CELJ	10	8	2	699	622	77	18
LEV ZAVAROVANJA LOČICA	10	7	3	710	626	84	17
ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC	10	6	4	800	713	87	16
KAMN. VOGRINEC PARIŽUE	10	6	4	834	775	59	16
VRTINE PALIR POLZELA	10	6	4	719	697	22	16
GRADIA CELJE	10	5	5	645	647	-2	15
STR. KLJUČ. URANKAR G0MILSK0	10	4	6	642	706	-64	14
GRADNJE TOJNKO ŠENTJUR	10	3	7	679	692	-13	13
TIFERJI LAŠKO	10	2	8	586	662	-76	12
BRGLEZ. COM POLZELA	10	2	8	659	737	-78	12
RIVER KINGS CELJE	10	1	9	504	809	-236	11
Sedemnajst naslovov
Zmaga Ine Rojnik v Splitu
Taras Terjašek na stopničkah za državnega
Konec leta 2012 je bilo v TKD klubu Sun Braslovče zelo sproščeno in veselo. Najmlajše člane braslov-škega kluba je obiskal in obdaril Božiček, nato pa so
prvaka
si vsi skupaj privoščili počitnice. Zadnje tekmovanje v preteklem letu je bilo posamezno in ekipno državno prvenstvo, na katerem so braslovški taekwondoisti
Tana Sutaj v akciji
Po seriji zmag so rokometašice RK Zelene Doline Žalec januarja pred domačim občinstvom v Žalcu v tekmah
13.	in 14. kroga I. ADRL doživele dva poraza, in sicer proti prvo- in drugouvrščenima ekipama na lestvici, RK Krim Mercator in RK GEN-1 Zagorje.
Najprej so z rezultatom 22 : 34 (13 : 12) 12. januarja klonile proti RK Krim Mercator, prejšnjo soboto pa tudi proti RK GEN-1 Zagorje z rezultatom 24 : 31 (10 : 16). Gre za najkakovostnejši slovenski ekipi, ki sta v letošnji sezoni praktično nepremagljivi. Pravzaprav je popolnoma nepremagana do zdaj le še ekipa
osvojili 17 prvih, 9 drugih in 13 tretjih mest.
Prvo mesto in naslove državnega prvaka so v formah osvojili Anja Krosi, Nadja Les, Gašper Cajhen, Sašo Goubar, Peter Kolar, Andrej Bezjak, David Katalenič in Luka Hribernik. V borbah so se naslova državnega prvaka veselili Sergeja Bec, Marko Liubimirescu Pečar, Aljaž Vodovnik, Gašper Cajhen, Taras Terjašek in David Katalenič. V specialni tehniki so se prvega mesta veselili Sašo Goubar in člani mladinske ekipe, v testu moči pa je bil najboljši Miha Kos. Posebno presenečenje je braslovški klub čakalo prav ob koncu leta, saj je Kickboxing zveza Slovenije za najuspešnejšo članico v letu 2012 razglasila Sabino Bec iz bra-slovškega kluba.	D. N.
Dvakrat priznale premoč
Letos petintrideset let delovanja

Simon Ograjenšek
Simon Ograjenšek, predsednik Športnega društva Andraž nad Polzelo, ki šteje 215 članov, občank in občanov iz Andraža in Dobrič, praznuje letos 35 let svojega delovanja, je povedal:
»Društvo nudi interesno
vadbo za šoloobvezne otroke, mladino in študente, rekreacijo za vse starostne skupine in odprta tekmovanja. Skrbi za izobrazbo kadrov. Veliko denarja in prostega dela vloži v vzdrževanje in posodobitev igrišč z okolico. Lani smo izvedli vse načrtovane dejavnosti, razen rekreativnih tekmovanj na snegu. Na področju investicij smo za potrebe rekreacije upokojencev zgradili še eno »rusko kegljišče«, obnovili dovod električne
03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Zadnji ligaški rezultati:
Lige Telemah 13 krog: Zlatorog Laško : Hopsi Polzela 70 : 63
I.	DOL ženske 14. krog: Aliansa : Formis 3 : 0
II.	DOL moški 11. krog: Kekooprema Žuženberg : SIP Šempeter 0 : 3
II.	DOL ženske 11. krog vzhod: Kostman Slovenj Gradec : Braslovče 1:3
III.	DOL ženske 14. krog vzhod: Braslovče II : Vuzenica 1 : 3
III. DOL moški 14. krog vzhod: Ljubljana volley : Braslovče 1 : 3, Astec Triglav II : SIP Šempeter II. 3 : 0.
Zbral: T. T.
Ina Rojnik, mlada atletinja iz Ločice ob Savinji, ki nastopa za AD Kladivar iz Celja, je na tradicionalnem 18. božičnem mitingu v Splitu slavila zmago. Mitinga so se na stadionu Poljud udeležili atleti s Hrvaške, iz Italije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Slovenije.
Ina je nastopila v teku na 600 m (v kategoriji mladink - letnik 1993 in mlajše) in zmagala s časom 1:38,04. Omeniti velja, da so bile na startu tudi tri najhitrejše hr-
Ina Rojnik v sredini
vaške mladinke v letu 2012 na 600 m, Ina pa jih je pre-
hitela s silovitim finišem v zadnjih stotih metrih. T. T.
Odlični nastopi s pištolo
Zagorjank, pred katerimi so klonile tudi Krimovke. Tako na lestvici zdaj vodi ekipa RK GEN-1 Zagorje pred RK Krim Mercator, rokometašice RK Zelene Doline Žalec pod trenerskim vodstvom Milana Ramšaka pa so s tretjega po zadnji tekmi zdrsnile na
4.	mesto. Na 3. mestu je trenutno ekipa ŽRK Krka Novo mesto, ki so jo žalske rokometašice letos že premagale. Priložnost za novo zmago pa bo že ta petek, ko se bodo Žalčanke na Ptuju pomerile z osmouvrščeno ekipo na lestvici I. ADRL ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, ki so jo v tej sezoni že enkrat premagale, in sicer v domači dvorani. L. K.
Katja Vodeb na najvišji stopnički
Članica Strelskega društva Liboje in članica mladinske državne reprezentance z zračno pištolo Katja Vodeb je decembra in januarja ponovno nizala uspeh za uspehom.
Na 3. odprtem kontrolnem tekmovanju na Ptuju je z rezultatom 372 krogov od 400 možnih zmagala v kategoriji mladink in osvojila prvo kvoto za nastop na mednarodnem turnirju v Nemčiji. V Ljubljani
je sodelovala na tekmovanju za mladinski pokal Slovenije in v svoji konkurenci premagala vse tekmice, saj je osvojila 1. mesto ter tako še povečala prednost pred zasledovalkami. Januarja je začela z nastopi v Trzinu, kjer je na zelo močnem mednarodnem turnirju nastopila v članski konkurenci in zmagala ter postavila nov državni rekord finala. S to zmago je pridobila kvoto za nastop na evropskem prvenstvu na Danskem, ki bo od 25. 2. do 3. 3., in prejela povabilo za nastop na mednarodnem turnirju v Rušah, kjer je Katja osvojila 11. mesto in si priborila še drugo kvoto za nastop na mednarodnem tekmovanju v Nemčiji, ki je bilo od 23. do 26. januarja.	L. K.
Uspešni atletski veterani
energije na igrišče in v društvene prostore ter izdelali umetno zaletišče na 16-me-trski skakalnici pri Turnško-vih v Andražu. Med letošnjimi prednostnimi nalogami je izvajanje redne dejavnosti, na področju investicij pa nakup zemljišča na vzhodni strani igrišč in nadaljevanje urejanja društvenih prostorov. Društvo letos praznuje 35 let delovanja, zato bo od 25. do 29. junija pripravilo teden športa z družabnim srečanjem.«	T. T.
Adi Vidmajer in Darko Orožim na tekmovanju na Češkem
Savinjski atleti veterani Pražnikar je na odprtem pr-
so v sezoni 2012 nizali lepe uspehe.
Adi Vidmajer in Darko Orožim iz Atletskega kluba Žalec sta na svetovni veteranski lestvici na zelo visokem desetem mestu. Adi je po rezultatu deseti najboljši na svetu v metu kladiva z rezultatom 46,58, Darko pa deseti na svetu v metalskem peteroboju z doseženimi 3783 točkami.
Adi je bil razglašen tudi za najboljšega veterana metalca v sezoni 2012, saj je osvojil 1. mesto v metalskem peteroboju v vseh starostnih kategorijah in osvojil 3106 točk.
Prav tako ne gre prezreti rezultatov še treh savinjskih atletov iz AK Žalec. Nikolaj
venstvu v Celju v kategoriji 60 let zmagal v metu krogle (10,77 m) in bil drugi v skoku v višino (1,27 m). Srečko Ka-
valar je v kategoriji 65 let prav tako v Celju zmagal v metu kladiva (27,14m) in bil drugi v metu kopja (25,80 m) in krogle (10,68 m). Nadvse uspešen pa je v kategoriji 45 let Mitja Svet, ki je v dvoranskem peteroboju (60 m ovire, daljina, krogla, višina in tek 1000 m) v Ljubljani osvojil 2. mesto. Na dvoranskem državnem prvenstvu za veterane v Ljubljani je zmagal v skoku v višino (174 cm) in v metu krogle (10,02 m). Na državnem prvenstvu v Celju je bil prav tako nepremagljiv v skoku v višino (180 cm), 2. mesto pa je dosegel v metu krogle in kot član ekipe 4 x 100 m.	D. Naraglav
SMUČARSKI KLUB
GOZDNIK
organizira mod zimskimi počitnicami TEČAJ SMUČANJA na Rogli
Inf.:	Smučarski klub
Gozdnik Žalec Aškerčeva 1 5
tel.:	051 631 170
03 710 01 71
U I RI PO V I iO ROSICO P
OVEN V poslovnem smislu boste imeli zlasti rojeni v prvi dekadi Ovna kar nekaj zanimivih idej, vendar čas za njihovo uresničitev ne bo najprimernejši. Zglavni planet Mars bo že od prvih februarskih dni potoval po vodnem znaku, v katerem se ne počuti.najboljkzato ne boste imeli pravega zagona. Za nameček se retrogradno obrneta Saturn in Merkur, ki se p|aVjà|c>fch^ata v vodnih znamenjih. Imeli boste občutek, da se je čas zavrtel nazaj, še zlasti v času polne jLunejjp bo nastopila 25. v mesecu. Na čustvenem področju boste situacije zaradi velikega števila planetov v žodnih znardènjìh doživljali zelo intenzivno in ponotranjeno. Venera bo večji del meseca v Vodnarju, zato «rpomembnost družabnega in prijateljskega druženja pridobila na svojem pomenu.
BIK Februarja vas bo vodila na poslovnem področju želja po uspehu, vaši cilji so jasni, ambicioznost prebujena. Vendar to vse skupaj ni dovolj, če re^fostfjlripradjeni spreminjati dosedanjih pristopov in lastnih principov. Novosti, ki se nakazujejo, najlažje uvajali po mlaju, ki bo nastopil 10. v mesecu, čas zanje bo ugoden. Če boste dobro razmislili, oa šib za hekcnogično nadaljevanje zamisli, ki ste jih imeli že novembra lani. Če boste partnerju dovolili vsaMÀlj vpogled v svojo dušo, boste zelo prijetno presenečeni. Za spremembo bo vaša prebujena čustvenost\jesk^Jjajm odnos neko novo kakovost, ki jo boste želeli ohraniti tudi kasneje.
♦	DVOJČKA Še pred koncem prvega tedna februarja bo vaš glavni planet Merkur vstopil v vodno zname-
nje Ribi, zato bo vaša intuicija izostrena. Čudsj/tA idejjfeNm^delovati v poslovnem smislu, ne bo primanjkovalo, vendar velja skrajna previdnost zaraffiVpJfka	ki lahko povzroči zmotno presojo. Modro
se bo držati ustaljenih pravil delovanja! Opozorili jahadirÄTo tudi na začetek retrogradnega gibanja vašega glavnega planeta 23. februarja tik pred polnostma 'k j bo ndstepila 25. v mesecu. Po tem datumu ni primerno uvajati novosti, pretijo zastoji, zamude, zrrajnUwe. v jU>n»nkaciji, tudi v prometu, bodite zelo previdni! Naklonjena Venera, ki potuje po vam sorocf^mžmkiZtorajves mesec, vam bo pričarala veliko prijetnih trenutkov v čustvenem življenju.
♦	RAK Večje število planetov v vodnih znamenjih vam je izjemno naklonjeno, zato se boste v tem času dobro počutili, ustvarili boste lahko dober poslojpgjwprecWžJftdlično boste kombinirali koristno s prijetnim. Vaši čuti bodo izostreni, zato jim zaupajte, sappas^ododdfNrvodili. Merkur vas bo nezmotljivo usmerjal, da boste v pravem trenutku na pravem me«u^MŽfn^r^pnvaEal vašo energijo, zato boste kos tudi večjim zahtevam, ki se lahko postavijo pred vas. DoiNpfein dfatžflraro življenje ne boste puščali vnemar. Kar nekaj načrtov boste imeli, kako izboljšati kakovost obstoječega; rahko se vam utrnejo zanimive ideje. Če boste občutili presežek energije, jo izkoristite za koristna fizično zahtevnejša opravila, šport in rekreacijo.
♦	LEV Vladavina Vodnarja, znamenja, ki leži naproti vašega Sonca, vam na splošno ni najbolj naklonjena. Ker bo tokrat večina planetov v vodnih znanjfnph/^ejja za vas v poslovnem smislu velika previdnost pri financah. Investicije, nakupi in ostale finančra transajcd}j~§ev tem času odsvetujejo! V zadnji tretjini meseca boste soočeni z določenimi situacijami, ki jiRjaAo.^swšim>u)remenite in zastavite malce drugače. Ta čas je lahko za vas pravcati izziv, da se dokažete, kar>qìì£niR>p težkbSjjubezni naj februarja za vas velja pravilo, daje bistvo v dajanju, ne v prejemanju. Manj kotlffiH feaSEjaaji, več lahko dobite. To sicer ne pomeni, da morate svoja pričakovanja in želje znižati na minimum, drugačen naj bo le vaš osnovni koncept.
♦	DEVICA Februarja vam večina planetov, ki potujejo po znaku Rib, nasprotuje. Znamenje Rib je namreč prav nasprotno vašemu. To pomeni, da boste moleli povečati svoja prizadevanja in trud. Velikokrat boste občutili pritiske okolice, vsi bodo v tem času hoteli Verapd vas. Občasno vas bo to spravljalo v stres, zato je nujnost sprostitve velikega pomena. V zadnji treümi^meteca, to je 23. februarja, se vaš glavni planet Merkur obrne retrogradno, zato ne uvajajte v tem času nV|fedffi|foremernb. Osredotočite se na zaostanke ali odpravljanje morebitnih napak iz preteklosti. Na zasebgjmpJfKičju bo prevladovalo zatišje. V prvih treh tednih boste manj zaupljivi, v zadnjem pa se lahko v vašem življenju pojavi oseba iz vaše preteklosti.
TEHTNICA V poslovnem delu vašega življenja boste morali vlagati v delo več energije kot januarja, če boste želeli doseči enake rezultate. Obeta se vam pcfòran stres, zato je izjemnega pomena, da se umirite in delujete postopno. Pozitivna komunikacija bn«tiiijnrMi lin ha-tr čas preživeli kakovostno! Nobena bližnjica ne bo dobra izbira, ravno nasprotno. Pripravitó'se tudi na^amude in zastoje, mogoče je tudi, da vam bodo nagajala tehnična sredstva ali da bo prišlo caaJdwakšm»4l«ar, kar boste najbolj občutili v zadnjem delu meseca. Bistveno prijaznejši bo položaj na za§ebjjfem pcMročju, kajti Venera v naldonjenem znamenju vas bo prijetno grela. Prijateljstva in partnerstvo bodo tisto področje, iz katerega boste črpali moč za vse ostalo.
♦	ŠKORPIJON Pred vami je mesec, v katerem lahko odlično napredujete, saj vas planeti v vodnih zname-
njih dobro podpirajo. Predvsem izkoristite prve tri tednej^teterih boste ustvarjalni in polni dobre energije. Čas po luninem mlaju bo tudi čas nacrtovtujjä~hoyosti, «rurar pazljivost v zadnji tretjini meseca, ko boste morali biti zaradi retrogradnega Merkurja	odveč. Tedaj boste verjetno spreminjali ka-
terega od svojih načrtov, mogoče z njegovo ure^iOtvijoAc&Jfočakali na ugodnejši trenutek. Tudi zasebno boste blesteli in se ne boste mogli pritožera^^3A-«^|btonijo. Izžarevali boste posebno privlačnost, na katero nasprotni spol ne bo imun. Zato larf^s^msB v tem času najdete nove ljubezni, vezani pa utrdite vajino vez.
• STRELEC Vaš glavni planet Jupiter je po daljšem času končno stopil v direktno smer, kar bo za vas pomenilo pravo olajšane in prenehanje upočasnjevanja dblòlenih projektov. Poslovno boste uspešni, energije in zanosa vam ne bo primanjkovalo. Nujnost je,/à.iajrQvte svoj nemirni duh in si ne dovolite početi vse hkrati, saj vam v tem primeru preti povečan strel Nekaj zaletov je pričakovati v zadnji tretjini meseca zaradi retrogradnega Merkurja. Ta čas izkoristMct^^M^e sostimi zadevami, ki so ostale nekje na pol poti, in jih dokončajte. Na zasebnem področju bo prisotna ppjetna energija, prijateljstva bodo cvetela. Izmenjava § mnenj in druženja s podobno mislečimi ljudmi im^drizglfÄkozitiven predznak. S partnerjem ne boste \ vedno ujeli pravega ritma, zato bo bistvo razumevanja v prilagajanju.
♦	KOZOROG Pred vami je zelo dober mesec, v katerem se boste lahko izkazali na poslovnem področju.
Pomembno je, da ujamete dober ritem v prvih treh/^Ežv v zadnjem pa opravite z zaostanki in zamudami, ki se vam bodo nabrali. Retrogradni Merkur namtóS&e33|dpìra novih projektov! Čas po mlaju, ki bo nastopil 10. v mesecu, je zelo ugoden, da začnete uMSffičevashkakšnega od svojih novih načrtov; uspešno ga boste izpeljali. Finančni položaj bo zadovoljiv iu/rav v nobenim primeru vam ne bo primanjkovalo zanosa. ; Na zasebnem področju se kaže pestro družabnc»žrclj§rf e,J^jjga boste okušah vsak po svojih željah. V družbi s; boste zaželeni, zato nikar ne ostajajte doma! Mogoče fceboste manj ukvarjali z romantiko, bo pa toliko bolj | veselo drugače.	§
VODNAR Čas vladavine vašega znamenja bo za vas izjemno zanimiv, tudi produktiven. Po mlaju, ki | nastopi 10. v mesecu v vašem znaku, imate čudovito priložnost, da se znebite morebitnega nezadovoljstva in § uvedete kakšne novosti ter spremembe v poslovnem živtjenjSVionce v vašem znaku vam daje dovolj vitalne energije, da boste zmogli tisto, kar si boste zamislih.$ojayi)aJe lahko nova, zanimiva interesna področja, zato vložite energijo v to, da vsaj raziščete, kaj bi ponfiMè^flse dejavno vključevanje vanje. Venera, kraljica ljubezni, bo pravzaprav ves mesec potovala poG&Mhid^Jmto bo na zasebnem področju prelepo. Veliko pri- j: jetnih dogodkov ki vam bodo božali dušo in(Qa^SteAoziveli. Zato boste ob koncu februarja ugotavljali, j da je bil ta čas res lep.	______ I
♦	RIBI Izjemno dober mesec je pred vami, kajti planeti, Id potujejo v vašem znamenju, so letos nekoliko j pohiteli in vas spremljajo že v tem času. Merkur, ki bo od 5. dalje potoval po vašem znamenju, vas bo obo-rožil z visoko intelektualno energijo, zato boste veščj^sdlfogovarjanju, v komunikaciji, študiju itd. Mars, ki bo ves februar v vašem znaku, vam prinaša izdajfne,vire ehergije, notranje moči in znali ter zmogli boste uveljaviti svoje interese. Po drugi strani je lahk®<|iš35eiTeigijp tudi destruktiven in se lahko obrne proti vam, zato pazljivost, kam in kako boste vl^^i svojo Jtfti^o! Zadnji del meseca zaustavite svoj tempo, kajti retrogradni Merkur ne bo podpiral novo\^OlmfjS)le se s starimi zadevami in rutinskimi opravili. Na čustvenem področju vas bo položaj Marsa zelobàsgppfato boste partnerju brez zadržkov pokazali, kaj si želite. O kakšni pasivnosti ne bo ne duha ne sluhaTDejaven pristop se bo lepo obrestoval, pazite le, da ne boste preveč zahtevni.
NIKI VEDEŽEVANJE, s. p.,
Arja vas 66, Petrovče, 090 t i 33, 090 64 35
ne harmonike v okviru tamkajšnje univerze za tretje življenjsko obdobje.
Gospod Jože Šumah, dolgoletni priznani glasbenik in zadnja leta tudi pedagog, mentor in učitelj, poučuje mlade harmonikarje v Braslovčah in v glasbeni šoli na Polzeli.
Harmonikarji so s svojo prisotnostjo, z energijo, dobro voljo in polni smeha vnesli v naš vsakdan veselje, srečo in vzbudili željo po ponovnem srečanju. Le tisti, ki vidijo odsev zadovoljstva v očeh naših stanovalcev, lahko razumejo, kaj jim te urice pomenijo ...
Projektna skupina za roj-stnodnevne čajanke se v imenu stanovalcev in svojcev iskreno zahvaljuje harmonikarjem gospoda Šumaha za njihovo sodelovanje z željo, da se v letu 2013 zopet vidimo.
Jelka Weber, Dom Nine Pokorn Grmovje
Javno opravičilo Kulturno glasbenemu društvu Cecilija
»V imenu Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela se javno opravičujemo, da je bilo pri promociji božično-novoletnega koncerta pomotoma izpuščeno imenovanje soorganizatorja koncerta - Kulturno glasbenega društva CECILIJA. Društvo je namreč kot pomemben akter sodelovalo pri izvedbi božičnega koncerta 25. 12. 2012 ob 18. uri v cerkvi sv. Marjete na Polzeli.«
ZKTŠ Polzela
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport iri turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Pisma bralcev
V domu
razveseljevali
harmonikarji
V Domu Nine Pokorn Grmovje vsaka dva meseca priredimo zabavo za naše stanovalce, ki so praznovali rojstni dan. Medse povabimo njihove svojce in prijatelje, da skupaj preživimo nekaj prijetnih uric.
Naši stanovalci pripravijo kratek kulturni program, zaposleni pa se po svojih močeh trudimo, da k temu pritegnemo še kakšne zunanje goste, ki so pripravljeni z glasbo polepšati praznovanje.
Leta 2012 je skupina harmonikarjev Jožeta Šumaha sodelovala na treh rojstno-dnevnih čajankah. Skupina prihaja iz Velenja, kjer se člani učijo igranja diatonič-

Tableta nesmrtnosti
\
Na tem svetu mogotec je živel, ki si življenje večno je želel. Strah pred smrtjo mučil ga je noč in dan,
zaradi tega zbujal se je neprespan. Zdravilo pravo je iskal, tako se odločil je, da bo zadevo raziskal.
V lekarno zavijemo po navadi, kadar zdravilo bi kupili radi.
In kaj drugega nesrečnež bi naredil,
kot da po najlažji poti nesmrtnost bi pridobil.
Tja pot ga je odnesla, a želenega zdravila mu ni prinesla.
Farmacevta je ure in ure spraševal,
a le-ta mu odgovoriti ni znal. Nesreča je nad njegovo raziskavo bdela,
zakaj zadal si ni najlažjega dela.
A odnehati ni hotel, čeprav težav imel je poln kotel. Izvedel je celo, da leta 2012 konec sveta bo. Zato znanstvenika je najel, da bi se namesto njega s problemom spoprijel. Znanstvenik ni našel njegovega izhoda iz našega sveta, zato mogotec je odpustil ga Cilji mogotca bili so nedosegljivi in načrti bi se mu skoraj izjalovili.
Zato časa ni izgubljal, s politikom pri kosilu je razpravljal.
Pa mu le-ta je svetoval, da z oblasti žezlom tudi smrti bo gospodoval.
In mogotec je tako ravnal in še z iskanjem žezla ubadal, da smrti bi zavladal.
Zopet naletel je na težavo, saj se je najti to svetinjo za nemogoče izkazalo.
Spet pričel je na začetku, tokrat z duhovne plati pogledoval je k večnemu počitku.
Pa modrec mu je svetoval, da življenje je prekratko, da bi si ga z mislijo na smrt, ki je kot hlad, uničeval.
Mogotec končno je dognal, da modrec imel je prav.
Zakaj bi življenje z mislimi na smrt uničeval,
če bo ob smrtni uri vseeno zaspal.
\
Urban Plaskan, 8. b OŠ Polzela
/
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 8,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so-obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net
J
Braslovški planinci državni prvaki
Odprta in iskrena razprava
Zmagovalna ekipa Nepredvidljivi z OŠ Braslovče (Miha Kralj, Lucijan Semprimožnik, Klemen Jerneje, Valentina Dreščak) z mentorico Ireno Kumer
Na OŠ Vransko - Tabor je potekalo že 24. državno tekmovanje Mladina in gore za osnovnošolce. Največ znanja so pokazali tekmovalci ekipe Nepredvidljivi iz Braslovč (OŠ Braslovče, PD Braslovče) in prepričljivo zmagali. Jubilejno, 25. tekmovanje Mladina in gore bo tako drugo leto v Braslovčah v Savinjski dolini.
Na Vranskem se je na tokratnem državnem tekmovanju Mladina in gore drugo januarsko soboto pomerilo 25 od 26 najboljših skupin mladih planincev, ki so se na regijskih tekmovanjih novembra 2012 najbolje uvrstile. Tekmovanje Mladina in gore je organizirano pod okriljem Mladinske komisije PZS, soorganizatorja zaključnega, torej državnega
tekmovanja pa sta planinsko društvo in osnovna šola, od koder prihajajo lanskoletni zmagovalci, tokrat prvič PD Vransko in OŠ Vransko - Tabor. Soorganizatorja sta bila tudi Zavod za šport RS Planica in Planinska zveza Slovenije. Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali učenci OŠ Vransko - Tabor, njihov zbor in nekdanji učenec, harmonikar Alen Premk, sp mlade v imenu organizatorjev pozdravili predsednik PD Vransko Anton Sitar, predsednik Mladinske komisije PZS Matej Ogorevc in ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Piki. Uspešno tekmovanje, sproščeno druženje in varen korak tudi v prihodnje so jim zaželeli tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik, vod-
ja interesnih programov Uroš Vidmajer in Brigita Čeh, koordinatorica tekmovanja Mladina in gore, ki je sodelujočem prebrala pravila tekmovanja.
Državno tekmovanje Mladina in gore je bilo tokrat v znamenju 100-letnice organiziranega gorskega reševanja na Slovenskem, ki stajo Gorska reševalna zveza Slovenije in Planinska zveza Slovenije praznovali skupaj. Ob 100-letnici sta spregovorila gorska reševalca Dušan Polajnar in Ljubo Hansel, vsi tekmovalci z mentorji pa so si v družabnem delu ogledali tudi film Klic z gora. Finale je bilo res napeto, mladi planinci (od 6. do 9. razreda) so morali pokazati veliko gorniškega znanja, tudi praktičnega, kar pa nobenemu ni delalo preglavic. Zmaga je odšla v Braslovče, kjer bo naslednje leto že 25. državno tekmovanje Mladina in gore. Zmagovalci se bodo udeležili planinskega tabora v organizaciji Mladinske komisije PZS, vse najboljše skupine so prejele pokale in medalje, ostali pa praktične nagrade. Gostitelja, OŠ Vransko - Tabor in PD Vransko, sta se skupaj s številnimi prostovoljci odlično izkazala in mladim ter njihovim mentorjem pripravila prijeten dan.	T. Tavčar
Zadnje dni leta veselo tudi za otroke
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec v prazničnih dneh pred novim letom pripravil več prireditev za najmlajše, od otroškega programa Mance Špik, igrane predstave Lutkovnega gledališča
Ljubljana Žužkerada, glasbene predstave Čarobna smrečica do igrane lutkovne predstave Troglavi zmaj in princeska v izvedbi Miniteatra iz Ljubljane.
Zelo veselo je bilo na Silvestrovo, ko so v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec že dopoldne
pripravili posebno silvestrovanje za otroke, zaključili pa so ga ob dvanajstih, ko so si nazdravili z otroško penino in si zaželeli vse najlepše. Otroke so zabavali številni animatorji in pevka Alenka Kolman. Vse prireditve so bile brezplačne.	T. Tavčar
Nekaj utrinkov z otroškega silvestrovanja v Žalcu in pevka Alenka Kolman
S parlamenta na OŠ Polzela
Na OŠ Polzela so prejšnji četrtek pripravili občinski šolski otroški parlament z naslovom Radosti in stiske odraščanja. Srečanje je bilo nadaljevanje in nadgradnja pestrih dejavnosti, ki so na šoli potekale ob tednu otroka.
Predstavniki oddelčnih skupnosti so pod mentorstvom učiteljice Nataše Jesenko in ravnateljice Valerije Pukl razpravljali o odraščanju. Pogovor sta vodila učenca Martin Gulin in Maša Krajnc. Razmišljali so o pred-
nostih in slabostih odraščanja, o težavah, s katerimi se srečujejo doma, v šoli in širšem okolju, ter poskušali predlagati rešitve. Ugotavljali so, daje odraščanje hkrati lepo in težavno obdobje zanje in za odrasle okrog njih. Izrazili so željo po skupnem reševanju težav in jasno postavljenih pravilih ter poudarili pomen iskrenosti in zaupanja v medsebojnih odnosih. Izvolili so tudi šest delegatov za medobčinski šolski parlament.
Srečanja so se udeležili povabljeni gostje: podžupan Občine
Polzela dr. Jožef Korber, predavateljica zdravstvene vzgoje Da-liborka Novakovič, upokojena predavateljica zdravstvene vzgoje Marjana Jager, šolska psihologinja Tatjana Kroflič in socialna pedagoginja Sanja Kolšek, ki so s svojim razmišljanjem obogatili razpravo. Na OŠ Polzela so pripravili tudi literarni natečaj Radosti in stiske odraščanja, ravnateljica Valerija Pukl pa je podelila knjižne nagrade in pohvale učencem za najboljše literarne prispevke.	T. Tavčar
Na muzikal Deček iz džungle
Slikovit muzikal je navdušil osnovnošolce
V petek, 14. 12. 2012, smo se učenci tretjega vzgojno-izobra-ževalnega obdobja OŠ Vransko--Tabor odpravili v Maribor na ogled predstave The Jungle Boy. Ob petih popoldne smo sedli na avtobus in se odpeljali. Na avtobusu so se med učenci dogajale različne stvari - ljubezen ... Na II. gimnazijo Maribor smo prispeli čez približno eno uro. Šli smo v dvorano, ki je bila polna učencev in dijakov. Predstava je bila zelo zanimiva, saj so nastopajoči izredno veliko peli in plesali. Trajala je dve uri, vmes smo imeli desetminutni odmor.
Zgodba govori o sinu človeka, ki ga živali džungle najdejo v čolnu, in ga vzamejo za svojega. Čez petnajst deževnih obdobij se v njihov del džungle vrne strašni tiger. V nevarnosti, da bi le-ta napadel trop živali in tudi Narayana, sina človeka, le-tega s panterjem pošljejo v človeško vas. Na poti tja se Narayan in panter spopadeta z mnogimi ovirami in se celo spreta. Na koncu Narayan, panter in panda prispejo v človeško vas, kjer Narayan ob deklici diandri spozna občutek ljubezni. Tigra ljudje ulovijo in zaprejo
v kletko, tako da ne more več nikomur škodovati. Na poroki diandre in Narayana se spoznata ter spoprijateljita človeški in živalski rod.
Po predstavi smo bili vsi zelo neučakani, saj smo vedeli, da gremo v Mc Donalds. Najedli smo se, da so nas trebuščki že skoraj boleh. Domov smo prispeli okrog desetih zvečer. Predstava nam je bila zelo všeč, zato smo si pri naših dveh mentoricah že kar »rezervirali« vstopnico za drugo leto.
Brina Lend, Zala Felicijan
7.	razred OŠ Vransko-Tabor
Veseli december na OS Polzela
Šesti dobrodelni božični koncert
Učenci 1. in 2. triletja OŠ Polzela so zadnje dni preteklega leta doživljali čarobni predpraznični teden, ki ga je obogatil pester kulturni program z gledališko, lutkovno in filmsko vzgojo.
Vsak dan so obiskali svoj kotiček ob smrečici in ustvarjali skupaj z razredničarkami. Tudi letos jim je vesele trenutke ob smrečici pričarala ravnateljica Valerija Pukl z branjem pravljice in s pogovorom.	T. T.
Ravnateljica Valerija Pukl med branjem pravljice
Učenci in kolektiv OŠ Prebold so ob koncu leta pripravili že šesti dobrodelni božični koncert. Pred tem so v šolskih prostorih potekale ustvarjalne delavnice, na katerih so učenci in učitelji ustvarjali skupaj s starši, z babicami in dedki.
V razredih in na hodniku, ki so ga poimenovali Praznična ulica, so nastajali vsemogoči izdelki, povezani s prazničnim decembrom. Svoje delo so zavzeto opravljali tudi šolski
novinarji, snemalci in fotografi, ki so imeli tudi svoj studio. Zelo prijetno je dišalo iz gospodinjske učilnice, kjer so učenci skupaj z mentorjem pekli kekse in jih že pred koncem delavnic ponudili tudi ostalim udeležencem.
Prijetno vzdušje se je nadaljevalo v veliki športni dvorani, kjer je potekal dobrodelni koncert, na katerem so nastopali vsi trije zbori OŠ Prebold, mlajši otroški pevski zbor, otroški
pevski zbor in mladinski pevski zbor, Orfova skupina iz 7. in 9. razreda, plesni skupini učencev in plesalca plesne šole Fredi iz Ljubljane, Zala in Savin Kotnik, nekdanja učenca OŠ Prebold.
Dobrodelnega koncerta se je udeležilo veliko staršev, babic in dedkov ter drugih občanov, ki so povsem napolnili tribune. Z vstopnino so zbrali 1360 evrov, zbrana sredstva pa so namenili za pomoč socialno šibkim družinam.	D. N.
januar 2013
SAVINJSKE ZGODBE
Zdaj v topli hiški
Mitja je invalid brez nog, ki pa jih dobro nadomešča s pomočjo protez
V Petrovčah že sedem let živita mlada invalida, 32-letna Marjeta Planinšek in 37-letni Mitja Senožetnik. Pet let jima veselje dela tudi sin Matic. Marjetino in Mitjevo dolgoletno skupno življenje ni bilo nikoli postlano z rožicami.
Velika svetla zvezda v njunem življenju je posijala prav v zadnjih mesecih preteklega leta, saj sta s pomočjo dobrih ljudi, ki so preko tv-oddaje Tednik in elektronskih sporočil prijateljice Anite spoznali njuno žalostno življenjsko zgodbo in stisko, preobrnila obup v neizmerno srečo. Prazniki so bili za mlado družinico nedvomno najlepši do zdaj, saj so jih po dolgih in mrzlih zimah v preteklih letih tokrat preživeli v toplem stanovanju in se jim ni bilo potrebno stiskati le v eni sobici. Maticu se je s tem uresničila tudi velika želja v njegovem malem srčku, da bi imel toplo hiško in svojo sobico.
Dobrodelnost osrečila mlado družino
Za Marjetino in Mitjevo življenjsko zgodbo smo izvedeli na Območnem združenju RK Žalec. Prav ta dan so imeli namreč prostovoljci OZ RK Žalec in društva SAI IZZIV Ljubljana glavno delovno akcijo, v kateri so prepleskali vse sobe v hiši in jih pripravili za položitev novih podov, ki so jih položili nekaj dni zatem, tik pred božičem pa je hiša dobila še novo streho. Sicer pa je v preteklih mesecih več kot štirideset let stara, z opeko zidana hiša brez fasade, ki nikoli ni bila povsem dokončana,
dobila povsem drugo podobo. Z zbranim denarjem in brezplačnim delom ter z vsem, kar so prispevali dobri ljudje po razkritju njune žalostne življenjske zgodbe, je hiša, ki jo je Marjeta polovico podedovala od starega očeta, dobila nova okna, izolacijo in fasado, novo streho, nova garažna vrata ... in centralno kurjavo. Da bo vse tako, kot bi bilo potrebno, in da toplota ne bo uhajala v nič, pa bo treba še kaj postoriti. Zlasti hladno je stopnišče, saj streha nad njim nima drugega kot le kritino, potrebno bo zamenjati tudi še nekaj vrat, urediti kopalnico, namestiti ograjo na balkon ... A to za zdaj ostaja v drugem planu, pomembno je, da so ria toplem in da se imajo radi. Življenje je zdaj lepše, še lepše pa bi bilo, ko bi bil njihov družinski proračun vsaj malo bolj debel. Z dvesto evri, kolikor jima jih ostane od šeststo, ko plačata stroške, skorajda ni mogoče živeti, če ne bi prejemala še kaj hrane in oblačil pri Rdečem križu, Karitasu in še od koga. Marjeta prejema le 33 evrov socialne pomoči in 114 evrov otroškega dodatka, Mitja pa 450 evrov invalidnine in nadomestila za štiriurno upokojitev.
Marjetina življenjska zgodba
Marjeta je živela v družini, kjer je domovalo tudi nasilje. Pri štirih letih je doživela možgansko kap. Zamašila se ji je žila v glavi in prizadela center za fino motoriko. Na desni roki tako ne more premikati prstov. S težavo je zaključila osnovno šolo, nato pa se je vpisala v srednjo cvetličarsko šolo, ki pa je ni dokončala, saj so jo preganjali pomisleki, ali bo sploh lahko opravljala ta poklic.
»Vpisala sem se v šolo na Zavodu za usposabljanje invalidske mladine Kamnik, smer poslovni tajnik. Živela sem pri svojem fantu in partnerju Mitju, s katerim sva se spoznala v Soči, kamor je prihajal zaradi protez nog, jaz pa zaradi roke. Med mojim šolanjem sva se preselila v Ljubljano, kjer sva ' dobila invalidsko stanovanje. V istem mesecu, ko sva dobila stanovanje, pa je Mitja izgubil službo. Ne on in ne jaz se nisva mogla ponovno zapo-
Hišapo ureditvi izolacije in fasade
siiti. Položnice so se kopičile, dolgovi nastajali. Ni nama preostalo drugega, kot da sva se preselila v Petrovče, saj bi drugače ostala brez strehe nad glavo. Dolgovi pa so seveda kljub temu ostali. Medtem so mi zdravniki, poleg posledic, ki mi jih je pustila možganska kap, ugotovili še epileptične napade, kolepsijo, sklepno revmo (revmatični artritis) in močno dioptrijo. S temi zdravstvenimi težavami se je nemogoče zaposliti. Ob tem pa nisem upravičena ne do invalidnine ne do invalidske pokojnine, saj nisem bila nikoli zaposlena,« še potoži Marjeta in doda, da ne najde dovolj besed zahvale za vse, ki so spoznali njihovo stisko in jim tako velikodušno pomagali polepšati njihovo sedanjost in prihodnost.
Pri sedemnajstih ostal brez nog
Tudi 37-letni Mitja je poln zahval, saj se mu spomladi, ko sta bila z Marjeto že na robu obupa, še sanjalo ni, da se bo njuna zgodba dotaknila toliko ljudi in da bodo letošnjo zimo lahko na toplem dočakali božično-novoletne praznike.
»Z Marjeto sva tako srečna, da težko poveva, saj sva si zelo želela svojemu sinu in tudi sebi zagotoviti lepše življenje. V veliki meri nam je to uspelo, če bi dobil še službo in plačo, s katero bi lažje živeli tudi iz meseca v mesec, pa bi bilo sploh enkratno,« nam je uvodoma povedal Mitja in nam zaupal del svoje življenjske zgodbe.
»Rodil sem se v Ljubljani, živeli pa smo v Kamniku. Po osnovni šoli sem se kmalu zaposlil. Delal sem v Arboretumu Volčji Potok. Ko sem se vračal z dela domov, sem ubral bližnjico skozi železniški tunel. Padel sem na tire in vlak, ki je peljal skozi tunel, mi je odrezal obe nogi, eno pod kolenom, na drugi pa stopalo. Kar nekaj časa je bilo potrebno, da sem lahko ponovno začel hoditi, seveda ne s svojimi nogami, ampak s protezama, ki mi omogočata, da lahko sam hodim in opravljam fizično manj zahtevna dela. Zaposlen sem bil v invalidskih delavnicah v Kamniku, nato so me prestavili k enemu obrtniku, ta pa nas je kmalu poslal na Zavod za zaposlovanje. Službo sem izgubil prav v času, ko sva se z Marjeto preselila v Ljubljano, kjer sva ostala devet let. Ker nisem dobil redne službe, sem delal le priložnostno, denarja za plačevanje položnic pa je vedno zmanjkovalo. Na koncu sva se odločila preseliti v hišo Marjetinega starega očeta in strica v Petrovče. Hiša je bila pravzaprav v razsulu in vse je bilo zaraščeno. Počasi sva jo popravljala, a denarja za kakšno večjo investicijo nikoli ni bilo. Ko je pred slabimi petimi leti prišel na svet Matic, sva se zavedala, da morava nekaj storiti. Letos januarja, ko je v hiši zagorelo zaradi slabe električne napeljave in hudega mraza, pa sva se dokončno odločila,
Ekipa OZ RK Žalec in društva SAI IZZIV skupaj z Marjeto in Mitjem na dan beljenja stanovanja
Za konec Golarjev pekel
Udeleženci po končanem spustu na dnu velike dvorane Golarjevega pekla na globini 130 metrov
da svojo nemoč in obup raz-krijeva tudi širši javnosti. Odziv je bil res izjemen in naše življenje je dobilo nov smisel. Če tega ne bi storila, ne vem, kako bi preživeli še to zimo,« poudari Mitja in nam z veseljem pokaže peč, ki zdaj greje vse prostore v hiši. Grelnik pa daje tudi toplo vodo, ki je prej niso imeli, če že, pa so si jo morali pogreti na štedilniku.
Epilog
Pomoč mladi družini iz Petrovč je še en dokaz več človeške solidarnosti, humanosti, dobrodelnosti in pripravljenosti pomagati ljudem v stiski. Poleg posameznikov, ki so jim pomagali, pa se mali Matic s starši še posebej zahvaljuje Rdečemu križu Slovenije, ki je prispeval denar za centralno, in podjetjem, ki so pomagali z materialom in storitvami, da so nemogoče stanovanjske razmere spremenili skorajda v »rajske«. Vsaj zanje, ki so bili vajeni vsega hudega in skromnega. Sicer pa se skromnosti ne bo dalo izogniti tudi v prihodnje, saj z nekaj sto evri danes ni lahko živeti, še manj v kaj investirati. Ostalo je še kar veliko nedokončanega in zato je vsakršna pomoč še kako dobrodošla in zaželena. D. N.
Preboldski jamarji so tudi svoje jamarsko - raziskovalno delo v letu 2012 zaključili s tradicionalnim spustom v preko 300 m globok Golarjev pekel nad Solčavo. V tem delu njihovega raziskovalnega območja je še lepo število drugih jam oz. brezen z nadvse mogočnim Klemenškovim peklom, ki so ga obiskali lani jeseni.
Zadnjega lanskega spusta v Golarjev pekel se je udeležilo osem mlajših članov kluba na čelu s predsednico Andrejo Kladnik, ki sedaj večinoma tvorijo jedro raziskovalne eki-
pe za raziskovanje zahtevnejših jamskih objektov.
Tudi tokrat se jamarji niso spustili povsem do dna brezna, ampak le do velike dvorane na globini 130 m. Spust so sklenili s prijetnim druženjem ob ognju in dobrotah iz nahrbtnika ter tako zaokrožili leto 2012.
Takoj po novem letu so obiskali Snežno jamo na Raduhi, kjer sedaj raziskujejo še enega od kaminov. Ob obisku so ugotavljali, kako zamrzuje vhodni del jame in kako nastajajo ledene skulpture, ki so za obiskovalce med turistično sezono še posebej zanimive.	D. N.
Križnikovih petdeset zlatih
Zlata poroka je vsekakor dogodek, ki ga je vredno posebej slovesno proslaviti. Tako praznovanje so prejšnjo soboto pripravili tudi zakoncema Slavi in Francu Križniku s Prapreč pri Vranskem.
Cerkveni obred je v župnijski cerkvi opravil domači župnik Jože Turinek, civilnega pa v posebni sobi Gostišča Slovan župan Občine Vransko Franc Sušnik in matičarka Marjana Štrajhar. Franc se je rodil 1937 v Jeronimu kot prvi od štirih otrok staršema Luki in Mariji. Po končani osnovni in poklicni šoli se je odločil za vojaško šolo za podčastnika v Zadru in se nato zaposlil v JLA v Varaždinu, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Slavo. Po dveh letih prijateljevanja sta se leta 1960 poročila in še isto leto dobila sina Rajka. Leta 1965 sta se preselila v Prapreče na Francovo
Zakonca Križnik sta nazdravila svoji obletnici
domačijo, kjer se jima je rodil sin Zdenko. Po preselitvi se je Franc zaposlil v podjetju Inde Vransko, kjer se je pozneje zaposlila tudi Slava. Otroka sta odraščala, žal pa se je leta 1978 smrtno ponesrečil sin Rajko. Po upokojitvi sta se zlatopo-ročenca posvetila kmetiji, zdaj pa jima pri delu pomaga sin z družino.
Med najsrečnejšimi dogodki je bilo rojstvo vnukinje Zale, ki je dedku in babici ob njunem prazniku prebrala svojo pesmico. Ob svojem prazniku sta se še posebej zahvalila Francovi sestri Anici in njenemu možu Cirilu, ki sta jima v veliko pomoč. Za voščila in lepe želje je bilo dovolj priložnosti tudi na slavju. T. Tavčar
SAVINJSKE ZGODBE
januar 2013
25
Pred Urško še veliko ciljev
Urška Žolnir z olimpijskim zlatom
Uživata v malih stvareh
Vsako leto mnoge medijske hiše pripravijo izbor osebnosti leta. Najstarejšega med njimi pripravlja revija Jana, ki je pred dnevi že 25. leto zapored razglasila Slovenko leta. Slovenka leta 2012 je postala Savinjčanka Urška Žolnir in tako številnim naslovom judoistke leta in športnice leta dodala tistega, o katerem odločajo bralke in bralci. Urška je lani postala tudi častna občanka Občine Žalec in dobila celo svojo poštno znamko. Njen doslej daleč največji športni uspeh je seveda zlata medalja na lanskih olimpijskih igrah v Londonu, ki je prvo slovensko zlato za ženske v individualnih športih.
Revija Jana s svojim izborom izpostavlja Slovenke, ki dosegajo izjemne uspehe na zelo različnih področjih, mnoge med njimi
Natanko po petdesetih letih sta svojo zakonsko zvezo z zlato poroko ponovno potrdila Helena in Jožef Breznik iz Arje vasi. Civilni in cerkveni obred so ob prisotnosti številnih svatov v Dvorcu Novo Celje opravili matičar Henrik Krajnc, petrovški župnik pater Ivan Arzenšek in njegov pomočnik Jože Brilej. K slovesnem vzdušju sta s posebnim izborom slovenskih narodnih in umetnih pesmi prispevala baritonist Andrej Bremec in harmonikar Viki Ašič, ki so ju kot presenečenje zlatoporo-čencema na svečanost povabili Helenini sestri Marjana in Marjeta ter brat Franci s partnerji.
Zlatoporočenca izhajata iz kmečkih družin, Jožef iz Brežni-kove družine iz Kasaz in Helena (za sorodnike Helenca) iz družine Žužej iz Arje vasi. Po poroki v začetku šestdesetih let sta nekaj časa živela na Brežnikovi kmetiji v Kasazah, leta 1965 pa sta se preselila v hišo v Arji vasi, kjer živita še danes. V zakonu sta se jima rodila hči Mateja in sin Andrej, ki imata zdaj že vsak svojo družino, podarila pa sta jima tudi dve vnukinji, Ano in Urško, ter tri vnuke, Dejana, Marka in Žana. Jožef, po poklicu univerzitetni dipl. inž. agronomije, je pravzaprav vse službovanje posvetil hmeljarstvu. Naprej se je zaposlil
na Kmetijskem kombinatu Žalec kot vodja proizvodnje v obratu Založe Šempeter, nato je postal upravnik, pa vodja tehnološkega oddelka in glavni tehnolog za hmeljarstvo v obratu Vrbje. Bil je podpredsednik SOZD Hmezad Žalec in direktor Hmezadovega poslovnega sistema. Upokojil se je leta 1996 kot direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Poleg tega je bil neprofesionalno tudi predsednik Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije in predsednik Zajednice hmeljarja Jugoslavije ter predsednik mednarodne hmeljarske zveze in bil aktiven v domačem okolju. Za svoj bogat prispevek k razvoju hmeljarstva je prejel številna priznanja, plakete in medalje, med drugim naziv Vitez hmeljarskega reda in Offizier hmeljarskega reda, ki ju podeljuje mednarodna organizacija za hmeljarstvo, zlato plaketo Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije ...
Helena je po poroki nekaj časa delala na Brežnikovi kmetiji, po preselitvi v Arjo vas pa se je zaposlila kot kuharica, pozneje kot vodja kuhinje na OŠ Petrovče, kjer se je leta 1991 tudi upokojila/ Kar dvaindvajset let je skrbela za želodčke osnovnošolcev in mnogi med njimi se še danes spominjajo, kako rada je poskrbela tudi za vsak »repete«, če je le
bilo dovolj. S svojimi kuharskimi dobrotami zdaj razveseljuje družino in znance, njen štedilnik pa je velikokrat poln z dobrotami, ki zadostujejo za več kot le dvoje ust. Ves čas je vso svojo skrb in ljubezen posvečala družini, vedno jim je bila na voljo, z veseljem pa je pestovala svoje vnuke, ki so zdaj stari od 20 do 28 let. Helena in Jože sta danes dejavna v Društvu upokojencev Petrovče. Še vedno sta dobrega zdravja, v veliko veselje jima je urejanje okolice doma in vrta, njuna strast pa so sprehodi v naravo, nabiranje zdravilnih zelišč in gobarjenje. Poznata več kot šestdeset vrst gob, ki jih zna Helena pripraviti na številne načine. Tudi druge domače dobrote po njenih receptih bogatijo jedilnik družine in znancev. Odličen domači »je-germajster« pa je znana zdravica, ki jo pripravljata iz 35 zdravilnih rož - zelišč, ki jih sama natrgata. Jože in Helena pravita, da sta vedno najbolj uživala v malih stvareh, najbolj v izletih v naravo in v skupnih trenutkih z družino, Takega mnenja pa so tudi vnuki, ki so se ob jubileju babici in dediju posebej zahvalili za vse počitnice, izlete, taborjenja ter skupno bivanje v toplicah in na morju. Še mnogo skupnih zlatih let so Heleni in Jožetu zaželeli tudi vsi ostali svatje.	T. T.
Zlatoporočenca Helena in Jožef Breznik s svojo družino
pa niso medijsko izpostavljene, kar je posebnost tega izbora. Po posebnih kriterijih v uredništvu izberejo in predstavijo deset kandidatk, zanje pa potem glasujejo bralke in bralci. Urška Žolnir je seveda med najbolj znanimi Slovenkami in Slovenci, poleg nje pa so bile kandidatke za naziv Slovenke leta: specialna pedagoginja dr. Branka D. Jurišič, študentka in sekretarka na oddelku za socialna in zdravstvena vprašanja Študentske organizacije Univerze v Mariboru Špela Lipošek, najboljša slovenska pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, specialistka klinične psihologije doc. dr. Valerija Bužan, zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših doc. dr. Dušana Findeisen, slovenska oblikovalka in članica projekta Vzhajajoče zvezde nove Evrope Nika Zupanc, svetovalka za zelenjadarstvo v KGZ Maribor Miša Pušenjak, sociologinja in kulturologinja Marta Gregorčič in predsednica Združenja L&L (limfom&levkemija) Kristina Modic.
Urška Žolnir je zdaj seveda ponovno v središču zanimanja javnosti. Kljub temu je na kratko odgovorila na nekaj naših vprašanj.
Je bila razglasitev za Slovenko leta za vas presenečenje?
»Niti ni bilo veliko presenečenje. Je pa res, da smo vse, ki smo bile nominirane, uspešne vsaka na svojem področju in v bistvu smo vse zmagovalke.«
»Njeno življenje je ta čas norišnica,« so zapisali v Jani. Vse medijske hiše hočejo intervju z vami. Je ta naval primerljiv s tistim po osvojenem zlatu v Londonu?
»Moram povedati, da ni primerljiv s tistim v Londonu. Moraš dajati tudi malim in ne samo velikim.«
Ali res ne zamudite na račun obveznosti do javnosti in sponzorjev nobenega treninga?
»Res ne, ker imam že celoten urnik sestavljen za leto naprej.«
Uspete prebrati vse, kar je objavljeno o vas? Ste prebrali tudi kaj negativnega, kaj neresničnega?
»Pričakujem tudi kakšno negativno stvar, ampak do zdaj je še nisem zasledila.«
Kdaj so za vas najtežji trenutki ali kateri je bil do zdaj za vas najtežji trenutek?
»Najtežji trenutki so, ko se moram na hitro odločati.«
Ljudje ocenjujejo tudi vaš značaj, cenijo, da ste tudi po osvojenem olimpijskem zlatu
Urška Žolnir (1981) s Pernovega se z judom ukvarja že 19 let, je članica Judo kluba Z'dežele Sankaku Celje, njen trener pa je Marjan Fabjan. Pri Olimpijskem komiteju Slovenije ima kategorizacijo športnice svetovnega razreda, opravljen ima tudi izpit za inštruktorico juda pri Judo zvezi Slovenije. Je študentka Fakultete za logistiko v Celju in zaposlena v Slovenski vojski.
Leta 1998 je osvojila prvo mesto na kadetski olimpijadi mladih v Moskvi, leto prej je pri 16-ih letih postala mladinska evropska prvakinja, prav tako leta 1999. Na evropskem članskem prvenstvu je leta 2007 osvojila srebro, leta 2008 bron, leta 2009 pa v Tbilisiju zlato. Na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Kairu je bila bronasta. Večkrat je zmagala na svetovnem vojaškem prvenstvu (2003,2004, 2005). Na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah je osvojila bronasto, leta 2012 v Londonu pa zlato medaljo. Seveda je spisek Urškinih uspehov in medalj z ostalih tekmovanj še veliko daljši. Je tudi prejemnica Bloudkovega priznanja in nagrade.
Urška, kakršno so poznali prej. Kaj vas varuje pred slabimi vplivi slave in uspeha?
»Zakaj bi se spremenila?«
Kaj vas žene, da poleg rednih treningov opravite še dodaten trening, kakšen tek?
»Delam, kar čutim in kadar čutim.«
Imate v strokovnem timu tudi kakšnega psihologa?
»Dostikrat nas to vprašajo, ampak zakaj bi ga pa potrebovali?«
Pravite, daje počitek med treningi izjemno pomemben - to pomeni samo spanje?
»To ni samo spanje. Potreben je kakovosten počitek ob pravem
času.«
Ste si že zadali nove tekmovalne cilje?
»Še ne. Urejam osebne stvari.«
Ste pomočnica Marjana Fabjana. Pa se vaše delo in pristop do mladih judoistov kaj razlikujeta od njegovega?
»Se mora razlikovati.«
Ta čas imate mojstrski pas 5. dan. Ali oziroma če - kdaj in kako do 8. dneva?
»Pred slabim mesecem mi je evropska judo zveza dodelila 6. dan, tako da o 7. in 8. še ne razmišljam.«
Od leta 2002 ste zaposleni v športni enoti Slovenske vojske. Ste zadovoljni z njihovim odno-
som do vas?
»O tem lahko rečem samo vse najlepše. Ponosna sem, da sem del Slovenske vojske.«
Kaj bi še radi dosegli v življenju, ko ste že v mladosti osvojili tako visok cilj, kot je za športnika olimpijsko zlato?
»To je bil samo eden izmed ciljev v mojem življenju. Jih je pa še veliko.«
Imate kakšen življenjski moto, kakšnega vzornika?
»Vzornik mi je že od malih nog trener Fabjan (odločnost, vztrajnost ...). Moj moto pa je: Popusti, da boš kasneje zmagal.«
Katero novinarsko vprašanje doslej vas je morda najbolj razjezilo, katero začudilo?
»Ali že končujem kariero in vedno isto vprašanje v zvezi z mojim partnerjem.«
Česa vas morda niso vprašali, pa bi si želeli povedati?
»Nikoh me niso vprašali, koliko kilometrov sem v zadnjih šestih mesecih naredila in koliko časa sem porabila. Želela pa bi ljudem sporočiti, naj v teh težkih časih ne obupajo in naj jim bo moja zgodba, ko sem zaradi operacije obeh kolen pred tremi leti skoraj končala kariero in se zaradi tega skoraj nisem udeležila olimpijskih iger v Londonu, v POGUM!«	K. R.
V uredništvu Jane so v obrazložitvi predloga za Slovenko leta zapisah:
»Urška Žolnirje ena od petih športnikov, ki so za Slovenijo osvojili zlato olimpijsko medaljo in edina ženska med njimi. Vrhunska judoistka, ki si je s svojim uspehom prislužila tudi čisto svojo poštno znamko, je športu posvetila in podredila življenje že v rosnih letih. Disciplinirana, vztrajna, delavna, ob tem pa še skromna in prijazna, je navdih tako za aktivne športnike kot tiste, ki šport raje spremljajo s kavča. Talent in trud sta se poplačala z osmimi medaljami na tekmovanjih najvišjega ranga, več deset medaljami z različnih pokalov, Bloudkovo nagrado in mnogimi drugimi priznanji. Ob napornih vsakodnevnih treningih pa Urška vedno najde čas za pomoč trenerju pri pripravi drugih tekmovalk. V časih, ko ljudje nimajo prav veliko razlogov za veselje in ponos, so njeni uspehi za nas še toliko dragocenejši. Urška Žolnir se je odločila, da na olimpijskih igrah ne bo več tekmovala, na drugih tekmovanjih pa bomo še vedno od srca navijali zanjo.«
prodaja peietov - smrekovi peleti, BELI PELETI s certifikatom • prodaja lesnih briketov • prodaja drv • prodaja trsk
80 let operete v Žalcu
Namesto simpozija večer
Avtorica razstave Karmen Jezernik
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Medobčinska splošna knjižnica Žalec sta pripravila pregledno razstavo z naslovom 80 let operete v Žalcu ter tako počastila
visok jubilej te glasbeno-gle-dališke zvrsti. Kot je ob odprtju razstave 18. decembra povedala avtorica Karmen Jezernik, sicer vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec, je ravno na ta dan pred osemdesetimi leti (leta 1932) v Roblekovi dvorani svojo krstno uprizoritev dočakala opereta Radovana Gobca Beg iz Harema.
Pobudnica dogodka Lidija Koceli je povedala, da je opereta v Žalcu v letih, ki so sledila, postala stalna spremljevalka kulturnega življenja v dolini. Dosegla je visoko kakovostno
raven ter postala prepoznavna v širšem slovenskem prostoru. S pesmimi iz operet sta dogodek obogatila tenorist Matjaž Stopinšek in dirigent Simon Dvoršak, ki je pevca spremljal na klavirju.
Avtorica razstave je poleg operete vanjo vključila tudi spevoigre, saj pravi, da je ločnica med tema zvrstema zelo majhna in prepoznavna bolj ali manj samo med strokovnjaki. V Savinjski dolini in med Žalčani pa sta (bili) najbolj priljubljeni opereti Hmelj ska princesa in Planinska roža, deli nekoč griškega učitelja Radovana Gobca. Hmeljsko princeso so v Žalcu premierno predstavili v Roblekovi dvorani 7. oktobra 1933. V novi sestavi in drugačni postavitvi je doživela ponovni vzpon leta 2005. Planinsko rožo je Radovan Gobec napisal za svojo ženo leta 1937. V Žalcu so jo odigrali in odpeli leta 1951, z novo postavitvijo tudi 1962, 1982 in 1994. Razstava je bila na ogled v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec do 29. januarja.	T. Tavčar
Namesto mednarodnega simpozija o ljudski pesmi, ki so ga kar nekaj let organizirali v Preboldu, so že drugo leto zapored pripravili le večer ljudske pesmi. Prireditev je našla svoj domicil v novi preboldski knjižnici, ki je postala pravi kulturni hram in prostor za številne prireditve.
Na tokratni je bila osrednja gostja dolgo časa skrita literarna ustvarjalka Marija Ana Petek iz Latkove vasi, ki je svoje pesmi pod psevdonimom objavila šele pred kakšnimi dvanajstimi leti v občinskem glasilu Pod Žvajgo. Takrat so se ljudje spraševali, kdo je avtor lepih pesmi, povezanih z naravo, kraji, ljudmi, otroki, rožami... pa tudi kritičnim pogledom na svet. Danes je Marija Ana Petek v svojem okolju in tudi širše poznana ljudska pesnica, ki pa, kot pravi, piše predvsem za svojo dušo, zadnjih nekaj let tudi kakšno po želji.
Zaslugo za to, da je svoje pesmi tudi izdala, ima mož Viljem, ki je pozneje vse njene pesmi tudi računalniško obdelal. Zbir-
ke pesmi, ki nastajajo ob vsakem času in ob različnih priložnostih, so izdane v petih knjigah. V knjigi Da ne pozabimo je veliko etnografske note in je v bistvu nadaljevanje del njenega strica, pisatelja in padarja Janka Kača. Veliko pesmi je napisala za različne priložnosti v vasi in občini. Prav tako piše besedila pesmi za domače ustvarjalce (ljudske pevce Prijatelji 6 Še, Reške slavčke), skoraj ob vsakem dogodku napiše pesem, v kateri je skrita dobra misel ali velikokrat delček zgodovine. Glede na
to, da skoraj v vseh delih opisuje Savinjsko dolino, hmeljarje, posebnosti domačega kraja in prebivalcev, zagotovo pripomore k ohranjanju ljudske in kulturne dediščine. Ob svoji 80-letnici je lani prejela priznanje Občine Prebold. Veliko pesmi je namenila svojim trem vnukom in otrokoma, ki so ji pomagali pri ilustraciji nekaterih knjig. Kar deset njenih pesmi je našlo svoje mesto tudi na novi zgoščenki ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še iz Šešč, ki so bili tudi gostje tega večera.	D. Naraglav
Z razstave
Večer v znamenju škofa Slomška
Z ljudsko pesmijo in novo zgoščenko	V preboldski knjižnici so tre-
_____________________________________________________________________________________________________ tji torek v januarju pripravili
Prijatelji 6 Se skupaj z otroki iz vrtca
V preboldski občini je že več kot desetletje tretji januarski vikend v znamenju ljudske pesmi in glasbe, za kar so zaslužni ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč, ki so tudi letos v Dvorani Prebold organizirali prireditev Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto.
Že dvanajsto prireditev so okronali z novo zgoščenko, na kateri so skladbe, za katere je tekste napisala domačinka Ana Marija Petek. Uglasbili so jih sami, glasbeno spremljavo pa so v desetih skladbah prispevali harmonikarji Društva upokojencev Vrbje:	Fonzi
Lesjak, Stanko Bertelovič, Milan Žolnir in Leon Perdan.
Na odru preboldske dvorane so tudi letos poleg organizatorjev, ljudskih pevcev Prijateljev 6 Še, nastopili otroci iz preboldskega vrtca, ki skupaj z ljudskimi pevci že kar nekaj časa sodelujejo v projektu medgeneracijskega sodelovanja. S pesmijo in z glasbo so prireditev popestrili tudi
MePZ KPD Šešče, družina Miklavž s Pohorja, skupina Reber iz Vinske Gore, ljudski pevci iz Tepanja, domači pevci iz Lokovca na Notranjskem, ljudske pevke Kresnice in tamburaši KD Božo Račič iz Adlešičev v Beli krajini ter glasbena skupina Stari znanci.
Za prijetno vzdušje po koncertu so poskrbele gospodinje iz Šešč, ki so mize v dvorani in avli obložile z domačimi dobrotami. Ob prijetnem druženju se je ponovno slišala tudi pesem.
In kaj je ob predstavitvi nove zgoščenke povedal duhovni vodja skupine Prijateljev 6 Še Zvone Babič? »V obdobju 12-letnega delovanja skupine smo se trudili ohraniti pesmi, katerih pisci niso znani in so del ljudskega izročila, prepevamo pa tudi pesmi znanih piscev in so ponarodele. Želeli smo in bili hkrati prepričani, da zmoremo še več. Odločili smo se za izdajo pete zgoščenke z lastnimi skladbami, česar pa brez tekstov Ane Marije
Petek ne bi mogli izpeljati. Mislim, da nam je projekt dobro uspel in da še nismo rekli zadnje besede, saj idej in izzivov ne manjka.« D. Naraglav
zanimivo prireditev, na kateri so oživljali misli slovenskega rimskokatoliškega duhovnika, pisatelja, pesnika, pedagoga in škofa blaženega Antona Martina Slomška (roj. 1800), ki je dal neprecenljiv pečat slovenstvu in slovenskemu jeziku. Njegove misli so še kako aktualne v današnjem času.
O zdravju je denimo napisal, da so zanj potrebne štiri reči, in sicer zdrava sapa, zdrava jed, zdrava pijača in zdravo spanje. Počitek je človeku najpotrebnejši užitek, da po sladkem spanju truplo novo moč zadobi. Le ponoči je zdravo spati, podnevi le bolniki počivajo, ki ponoči spanca nimajo...
Kot nekakšno izhodišče tega dogodka je bila razstava fotografa Cirila Velkovrha iz Ljubljane, ki
Ciril Velkovrh med predstavitvijo svoje razstave
je fotografiral cerkve, znamenja in druge sakralne objekte, povezane s Slomškom in z njegovim delovanjem. Udeležencem večera je spregovoril tudi preboldski župnik Damjan Ratajc ter predstavil delo blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki je obiskal tudi nekdanjo preboldsko tekstilno tovarno in ob tem spoznal
težko delo otrok, ki so delali v tovarni. Ob tem je nastala tudi pesem Ubogi otrok v fabrkah.
Tokratni večer so poleg zanimivih Slomškovih besed, ki jih je občinstvu prebirala knjižničarka, polepšali župnijski otroški pevski zbor Šempavelske iskrice in ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč. D. Naraglav
Novoletni obiski družin, ki so čuvale orožje
Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline že vse od osamosvojitvene vojne ohranja stike z družinami, ki so v
prelomnem času skrivale orožje Teritorialne obrambe in Sekretariata za ljudsko obrambo.
Najpomembnejše je vsakoletno srečanje teh družin in ve-
teranov, po navadi oktobra ali novembra. Nekaj posebnega pa so obiski posameznih družin ob novoletnih praznikih. S tem dejanjem se veteransko združe-
Lobnikarjevo družino v Mariji Reki je letos skupaj z veterani Območnega združenja zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline obiskal tudi žalski župan Janko Kos
nje zahvali družinam za njihov prispevek v osamosvojitveni vojni in jim zaželi vse najlepše v novem letu. Ob tem obudijo spomine na tisti čas, si nazdravijo in tudi veselo zapojejo. Po navadi te družine obiščejo veterani, ki so vodili takratni štab TO Žalec.
Lobnikarjevo družino v Mariji Reki je letos skupaj z Adijem Vidmajerjem, Emilom Pižornom, Zdenkom Terpinom, nekdanjimi zaposlenimi v TO, obiskal tudi žalski župan Janko Kos. Že dan poprej so veterani obiskali domačije, ki so skrivale orožje na severnem delu doline. Povsod je bilo lepo in prijetno, vsi pa so bili tudi odločeni, da te tradicije ne bodo opustili.	D. N.
OPUŠČANJE KONČNEGA GLASU ALI ZLOGA V VERZU
DOLINA NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM. ROSENTAL
PRISTANIŠČE V FRANCIJI
DANSKI
JEZIKOSLO.
(RASMUS
CHRISTIAN)
ORIS,
OČRT,
BESEDNI
PRIKAZ
IME APOSTOLA PAVLA PRED SPREOBRNJENJEM
KOSOVSKI
ALBANOLOG
(IDRIZ)
A
T

NAUK,
NASVET
(STAR.)
PRIPOVEDNO
PESNIŠTVO
PREIZKUS
ZNANJA
PHYSICIAN
EXECUTIVE
JOURNAL
DEL MARIBORA
MERA ZA RITEM (GLASB.)
NEMŠKA
TOVARNA
AVTOMO-
BILOV
DOMINIKA
IVANČIČ
ANTON
NANUT
TRIK,
PREVARA
PEVEC V SINAGOGI
J'
19.CRKA
ABECEDE
STRUPENA
PUŠČAVSKA
KAČA,
PURSA
NEUGODEN
TELESNI
ALI
DUŠEVNI
OBČUTEK
SPANSKI
KOLESAR
(LUIS)
MESTECE V MONGOLIJI
M
O
*8
o
<
U
'S
GO
cd
>
£
P
*
PQ
2
H
O
JD
.1
32
(Z)
0
O
1
o
cd
M
>co
<L>
O
Ö
Ö
◄
Q
cd
>o
cd
M
P*
OKROŽJE V JUŽNI ROMUNIJI
MORSKA
RIBA,
GRUJ
SLO.
IGRALKA
(VERA)
R
DEL
KNJIGE
SOCVETJE
PRI
KORUZI
I
DAN V TEDNU
ANTON
OCVIRK
REKA V ŠVICI (AAR)
ANGLEŠKI
PEVEC
(JOHN)
SPOJINA DUŠIKA IN VODIKA
N
EGIPTOVSKI
FARAON
OZEK
USNJEN
TRAK
A
GA BONSKI POLITIK, (LEON)
PLADENJ
(NAR.)
ZENSKO
IME
(RAFAEL)
MESTO V ITALIJI
UDAREC PTICE S KLJUNOM
A
GOSJA BOMBAŽNA TKANINA V KEPROVI VEZAVI
NADUHA
CLAN
ANGLEŠKE
POLITIČNE
STRANKE
ZADNJA
OKONČINA
PRI
ŽABI
PREBIVALEC
MADŽARSKE
OKRASEK NA VRHU KAPE
R
SOL ALI ESTER DUŠIKOVE, SOLITRNE KISLINE
JAPONSKI
PISATELJ
(ABE)
OD LETA 1979 IME ZA OTOK FERNANDO POP
K
TALNA ALI ZIDNA OBLOGA
JEZERO V ETIOPIJI
RDECE-
RUMENO
BARVILO
GRMA
HENA
A
RIMSKI
POZDRAV
IZRASTEK
V
USTIH
ORGANSKO
VEČANJE
NARKOTIČNO
SREDSTVO,
MAMILO
GROFIJA V JZ
ANGLIJI
DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE,
ERA,
EPOHA
GROBO
DOMAČE
SUKNO
SLO.
PISATELJ
(CANKAR)
ANGLEŠKA IGRA Z 52 KARTAMI
PESNIK
TEZA . EMBALAŽE „ SLO. ŠPORTNI REPORTER (ANDREJ)
ZAHTEVEK
ZA
DOSTAVO
N
SIMBOL
MOČI
EGIPTOVSKIH
FARAONOV
ZAREBRNICA
MOGOČNA
GORA
ANTON
CEBEJ
SAMOSTAN.
NAMESTNIK
OPATA
GRŠKI FILOZOF IZ ATEN
BIBLIJSKI
KNEZ
UNIČEVALEC
AMERIŠKA
IGRALKA
(ČEM)
GLAVNO
MESTO
JEMNA
MNOŽINA
(SLOVN.)
OVIRA,
ZAPREKA
(ZAST.)
G
O
G
EGIPTOVSKI
KRISTJAN
ANTON
ŠIRCA
REKA V NEMČIJI, LEVI PRITOK INNA
OREL V NEMŠKIH GRBIH
KAREL
OŠTIR
HUDIČ,
VRAG
FRANCOSKI
IGRALEC
(JEAN)
ZGALEC
OGLJA
KESANJE,
OBŽALO-
VANJE
(KNJTŽ.)
KLEPARSKO
ORODJE
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM PHOENIX

PES,
KI LAJA PO SLEDI, KI NE VODI K DIVJADI
K
R
E
A
v
C
UŽIVALEC
OPIJA
AMERIŠKA
IGRALKA
[(MAUREEN)
DARKO
SLAVEC
USNJE NA ZADNJEM DELU ČEVLJA, PETA NA ČEVLJU
RIMSKA
BOGINJA
ZARJE
TEG
VRVI
SILA NA ENOTO POVRŠINE, PRITISK
ZIVLJENSKO
POMEMBNA
TEKOČINA
JAPONSKA
OBLIKA
BUDIZMA
N
POSODA ZA KEMIČNE POIZKUSE
NEKDANJI
SMUČAR
(JOŽE)
ANTON
INGOLIČ
VREDNOST,
KISE
ODČIT
PASJA
KOŽA
RUDNIŠKA
PRIPRAVA
ZENSKO
IME,
ENICA
VODNI
VRTINEC
(NAR.)
RESJE
(OKRAJŠ.)
MESTO NA JAPONSKEM OTO(CU HONSU
IGRALKA
(RINA)
A
GLAVNO
MESTO
GRUZIJE
VERIGA
(ZAST.)
VISOKA
TEMPERA-
TURA
ZACINJENA
PARADIŽ.
OMAKA
TVORNI
NAČIN
PRI
GLAGOLU
VITAMIN
(H)
P
IZABELA
(KRAJŠE)
POSLADEK PO OBEDU
DOMAČA
PERNATA
ŽIVAL
NINO
MANFREDI
PRVO MLEKO PO TELITVI (NAR.)
O
◄
cd
M
"čd
• SP
cd
M
>CZ)
•a
<D
H
c»
Ü
KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL
MADŽARSKO
MOŠKO
IME
BAKREN
ITALIJANSKI
NOVEC
O
PRAVNI
AKT,
UREDBA
MESTO V NIGERIJI
REKA V IRANU
ISLAMSKI
NASLOV
ZA
PRINCE
M
PREBIVALKA
IRANA
SAMOTNA
KMETIJA
ČOLN. NAREJEN IZ ENEGA DEBLA
N
DNINAR V JUŽNI AMERIKI
GRŠKI
OTOK
PRIPADNIK INDIJAN. PLEMENA V ZDA
NJIVSKI
PLEVEL
KOS
SUKANCA
AMERIŠKI
IGRALEC
(BRIAN)
L
UMETNI
MEDNARODNI
JEZIK,
PREDELANI
ESPERANTO
IVAN
OGRIN
MESTO V ITALIJI, ZAHODNO OD ANCONE
NAJSTAREJŠA FORMACIJA JURE V GEOLOŠKI ZGODOVINI
STAR
SLOVAN
MAJHEN
DIRKALNI
AVTO
AMERIŠKI
IGRALEC
(CLARK)
POKRAJINA V VIETNAMU
E
OSTANEK
IZ
PREJŠNJIH
ČASOV
DAN V TEDNU
BIZANTINSKI CESAR OD 408- 450
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
TEKOČA SESTAVINA KRVI IN LIMF
BONBON, V KATEREM JE KOT DODATEK MELISINO OLJE
PAPEŽEV
LETNI
DOHODEK
GOfeÄ V GRČIJI
ZABITEZ,
OMEJENEC,
OZKOSRČEN
ČLOVEK
(EKSPR.)
A
B
D
R
I
ABRAHAMOVA ŽENA (ST)
NAJSTAREJ.
PREBIVALCI
SRBIJE
NASLOV
CESARJA
NA
JAPONSKEM
SOSEDA
IRAKA
SMUCISCE NA
KOROŠKEM, NAD
RAVNAMI
V
NATAŠA
UČEN
LIRSKA
PESNIŠKA
OBLIKA
LIDIJA
IVANOV
E
SOVJETSKI
LJUDSKI
KOMISAR,
MINISTER
GLAVNI
ŠTEVNIK
CIMA,
POGANJEK
NAOČNIKI
ORGANSKE
SPOJINE
DRISKA,
DIAREJA
(EKSPR.)
MESTO V FRANCIJI
A
ČASTNI
NASLOV
TURŠKIH
SULTANOV
REKA V FRANCIJI. LEVI PRITOK MOZELE
NUŠA
DOBNIK
O
TRSNO
STEBLO
ROMAN
PISATELJA
(CHATEAU-
BRIANDA!
LETOVIŠČE
NA
FLORIDI
IGOR
TORKAR
VNETJE ŽIVCA V KRIZU
AMERIŠKI
IGRALEC
(ALAN)
ALPSKE
REŠEVALNE
SANI
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
INDIANA-
POLIS
D
VZDEVEK
GRŠKEGA
BOGATAŠA
ONASSISA
MARJAN
LOMBAR
ČETRTA
DIMENZIJA
VZDEVEK
EZAVA
VELIKA
PRIPOVEDNA
PESEM
NEMŠKI
GRAFIK
(MAX)
MUSLIMAN.
MOŠKO
IME
Pred vrati sta vesela praznika dva, pri Brglez poskrbimo, da sta sladka oba.
PUSTNA PONUDBA KROFOV
od 2. 2. do 13. 2. 2013 5 + 1 = 3,50 €, 12 + 3 = 8,40 €
VALENTINOVI SRČKI RAZLIČNIH OKUSOV 1 kos 2,50 €
►
O
A
ZBIRKA
DRAGOCE-
NOSTI
PRISTANIŠKO MESTO NA FILIPINSKEM OTOKU PANAY
I
IGRALEC
(CARREY)
ANDREJ
MLAKAR
INTEGRI-
RANO
VEZJE
NEKDANJI
LIBANONSKI
PREDSEDNIK
(ELIAS)
POPOLNA
ZMEDA,
NERED
MESTO V SZ
ITALIJI
SONJA
OKORN
ODTOK
PLANINSKEGA
POLJA
MUSLIMAN.
MOŠKO
IME
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v novembrski številki Utripa Savinjske doline: TORTE-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI-IN-OKUSE-BOGATA-IZBIRA-PECIVA-DIŠEČ-KRUH-IZ-PEKARNE-BRGLEZ. Izžrebani nagrajenci: 1. Herta Naraks, Breg 49 g, Polzela ; 2. Valerija Zupan, Vransko 38 a, Vransko; 3. Marjeta Skale, Spodnje Grušovlje 8, Šempeter.
Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti s strani Brglez, d.o.o.,Vransko.
Pokrovitelj križanke v tej številki je BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah, v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 19.2.2013.
Hmelj še zeleno zlato
Dan konoplje v Preboldu
Predsednik Čebelarske družine Tabor Darko Nemivkk in tajnica društva Mira Pepel
O delu v sezoni 2011/2012 sta poročala hmeljarski starešina Ignac Novak in hmeljarska princesa Zala Povše
V dvorani hmeljarskega doma v Petrovčah je bil pretekli petek 9. občni zbor Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Zbor so začeli s krajšim kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci OŠ Petrovče s pesmijo Savinjska dolina ob spremljavi harmonike, program pa je popestrila tudi pesem o hmelju, avtorice Milke Povše.
Poročilo predsednika društva Antona Rožiča je zajelo celotno izvedbo programa dela preteklega leta. Poudaril je, da brez dobrih članov upravnega odbora, odbora za hmeljarstvo, odbora za priznanja in nadzornega odbora ne bi mogli izvesti tako zahtevnega programa. Med številnimi nalogami je bila izvedba 50-letnice dneva hmeljarjev.
V sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče, Podeželsko mladino, Ireno Friškovec, specialistko za hmeljarstvo pri KGZS, IO Žalec, in upravnim odborom društva so prireditev v Braslovčah uspešno izpeljali. Prav tako uspešen je bil Hmeljarski likof v Petrovčah, ki ga je društvo izvedlo v sodelovanju z ZKŠT Žalec. Na zboru so pozivali, da morajo hmeljarji nastopiti enotno, ko se odloča pri pristojnih organih o njihovih pravicah, kar je v razpravi poudaril tudi podpredsednik KGZS in podžupan Občine Prebold Marjan Golavšek, v. d. načelnica Upravne enote Žalec Melanija Žvikart pa je navzoče seznanila s predvidenimi spremembami na področju kmetijske zakonodaje. Zbor so pozdravili tudi predsednik Zadružne zveze
Slovenije Peter Vrisk, direktor KGZS Celje Stanko Jamnik ter podžupana občin Braslovče in Tabor Anton Repnik in Anton Grobler.
O nalogah, ki so jih izvajali za promocijo hmeljarstva, so poročali hmeljarski starešina Ignac Novak, hmeljarska princesa Zala Povše za leti 2011/12 in aktualna hmeljarski starešina Slavko Šalej in princesa Monika Jelen, ki so v celotnem mandatu opravili veliko poslanstvo in promovirali zeleno zlato tako v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, v pobratenem mestu Žatec na Češkem, na sejmu MOS v Celju, na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani...
Sprejeli pa so tudi program dela s finančnim ovrednotenjem za letos.	T. Tavčar

Z 9. zbora v Petrovčah
Slaba bera medu
Čebelarji čebelarskega društva Tabor pod vodstvom predsednika Darka Nemiv-ška so na letnem zboru pregledali uspešnost društva.
Kot je v poročilu povedal predsednik, je bila bera medu slaba, so se pa udeležili več čebelarskih srečanj. Organizirali so ogled čebelarskega muzeja Pepel, se udeležili
vseslovenske akcije Medeni zajtrk v šolah in vrtcih, organizirali čebelarsko sveto mašo in srečanje svojih članov, enkrat mesečno so sodelovali na kmečki tržnici v Taboru, med pa so darovali tudi Karitas. Na zboru so v društvo sprejeli pet novih članov, kar je za tako malo čebelarsko društvo velik uspeh in
spodbuda za nadaljnjo delo. Na zboru sta zbrane pozdravila podžupan Občine Tabor Anton Grobler in tajnik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Žalec Jani Puckmeister. Grobler je med drugim povedal, da bo občina kljub zmanjšanju sredstev še naprej podpirala čebelarje, Puckmeister pa je predstavil načrte zveze za to leto in pohvalil dobro delo društva, ki je eno izmed osmih v Čebelarski zvezi Spodnje Savinjske doline Žalec.	T. T.
Po vedno večjem zanimanju za najsodobnejše trende kmetovanja, s hkratnim vračanjem gojenja rastlin iz preteklosti in uvajanjem bi-odinamičnega kmetovanja, so v četrtek, 24. januarja, v Dvorani Prebold pripravili Dan konoplje.
Na programu so bila tri predavanja predavateljev, ki se ukvarjajo z gojenjem te rastline ali se kako drugače ukvarjajo s prizadevanji za njeno ponovno razširitev v kmetijstvu. Dejan Rengeo, kmetovalec in dolgoletni borec za ponovno gojenje industrijske konoplje, ki je tudi diplomiral s tega področja, je predstavil svoje izkušnje s to rastlino, ki jo v njihovi družini trenutno gojijo na 60 hektarjih polj. Nekaj besed je namenil tudi ostalim rastlinam, kot so lan, divji lan, proso, pira ... Predavatelj Tomaž Sušnik iz podjetja Hananah biz, kjer lahko bodoči kmetovalci kupijo razna semena in ki posreduje pri prodaji konoplje, pa je spregovoril o semenih, možnostih nakupa in načinu prodaje. Vsa semena so iz uvoza in morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo.
Na začetku je zbrane nagovorila Maja Klemen Cokan iz Javne kmetijske svetovalne službe Žalec in predstavila razloge, zaradi katerih se velja vračati nazaj h koreninam in pozabljenim rastlinam. Ob tem je dejala, da je vsaka kmetija zgodba zase, vsaka ima svojo zgodovino in tradicijo, svoj namen in v koreninah zametke s trajno rodnostjo. V nadaljevanju je nanizala še nekaj dejstev: »Splet alternativnih pristo-
pov h kmetovanju čaka na svoje udejanjenje. Trajna rodnost, domače seme, domače živali in pripomočki so, če jih skrbno uporabljamo, tista večnost, ki nas povezuje. Industrijska konoplja čaka na svoj razcvet z vsemi rastlinskimi deli v fazah pridelave. Bakreno orodje nam bo vrnilo odgovornost za celjenje ran, povzročenih Zemlji in naši koži. Varčevanje z gorivom v teku obdelovanja tal skriva premnogo zamolčanih skrivnosti. Ekološko kmetovanje, podkrepljeno z bio-dinamiko, je svet čudovitih možnosti, da kmetije postanejo neodvisne od multinacionalk. Pridelovanje lastnega semena je bila temeljna vrednota še pretekle generacije kmetov, prepričana sem, da ni pozabljena in da je genetska pestrost v vrstah in sortah še izvirno prisotna, kar velja skrbno čuvati. Ali vemo, da so rogovi pri kravi ravno tako pomembni kot palec na nogi pri človeku? Ali vemo, da je mlečna beljakovina krave brez rogov spremenjena? Korak Mlekarne Celeia s certificiranjem po standardu Brez gensko spremenjenih organizmov je novost na slo-
venskem trgu in jo želimo uveljaviti tudi pri ostalih proizvodih živalskega porekla, kot so jajca, perutninsko in prašičje meso ... V nas sta veselje in radost do dela in pridelovanja hrane, obstajajo le začasne ovire, ki nam preprečujejo, da bi se razcveteli ... Čaka nas veliko strpnosti v povezovanju in kooperativnega dela v sodelovanju s potrošniki, da bomo zmogli lokalno prehransko ponudbo, lokalno energetsko ponudbo in lokalno industrijsko ponudbo. Hkrati pa se moramo vsak v sebi prepričati, da kupujemo lokalno ali vsaj od slovenskega trgovca, ki prodaja blago s slovenskim poreklom. Zanj pa smo odgovorni prav kmetovalci, da bomo zagotavljali dovolj količin in tako na trgovskih policah, tržnicah, v mobilnih trgovinah ter na kmetijah res prodajali pridelke domače pridelave. Enako velja tudi za številne proizvode, proizvedene v industriji.«
Številni udeleženci predavanj so lahko ta dan pokušali konopljino hladno stiskano olje, ki ga prideluje Tomaž Škorjanc, domačin iz Dolenje vasi.	D. Naraglav
NOVO! AKTUALNO!
GORILNIKI NA PELETNO BIOMASO
• enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje)
• elektronski krmilni sistem • transporter za pelete
MONTAŽA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.plkl@triera.net
S 03/712 12 80 IS] zkst.utrip@siol.net
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO
SUKOPLESKARSTVO ANDRÒ TERGLAV, s. p,
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
OBČINA ŽALEC
URAD ZA NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec (z dne 21. 6. 2012) Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC, KI JO BO V LETU 2013 SOFINANCIRALA OBČINA ŽALEC IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
Razpis je v celoti objavljen na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si, kjer so na voljo tudi obrazci za prijavo. Predlagatelji lahko obrazce dvignejo tudi na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure, ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po elektronski pošti. Vse informacije o razpisu, prijavah in pogojih zanj lahko dobite tudi pri Urošu Goveku, tel.: 03/712 12 66, e-pošta: zkst.kultura@siol.net.
Prijave pošljite po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec - ne odpiraj« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec do vključno 5. marca 2013.
OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO - HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2013
Predmet razpisa je sofinanciranje programov s področja socialno - humanitarnih dejavnosti v Občini Žalec za leto 2013.
Razpis je v celoti objavljen na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si, kjer je na voljo tudi razpisna dokumentacija. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Uradu za negospodarske javne službe, tel: 03 713 64 38 (Bojan Jereb) ali osebno (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 30).
Rok za predložitev vlog, ki jih lahko oddate osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, je 1. marec 2013.
OBČINA ŽALEC
URAD ZA NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (ZSpo), Ur. list RS, št. 22/98, 72/02, 110/2 in 15/3, Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 2013
Razpis je v celoti objavljen na spletnih straneh Občine Žalec (www.zalec.si) in ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si), kjer so na voljo tudi obrazci za prijavo. Obrazce lahko dvignete tudi na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec ali na Občini Žalec (I. nadstropje, soba št. 36 - ga. Nataša Vasle). Več informacij o razpisu, prijavah in pogojih zanje lahko dobite na ZKŠT Žalec, OE Šport, tel: 712 12 67.
Prijave pošljite po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Ne odpiraj - ŠPORT 2013« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 5. marca 2013.
OBČINA ŽALEC Ul.Savinjske čete 5 3310 ŽALEC
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN PROGRAMOV DRUGIH POSEBNIH SKUPIN V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2013
Predmet razpisa je sofinanciranje in vrednotenje programov: veteranskih organizacij (Društvo izgnancev Slovenije Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Žalec, Veteransko društvo Sever in Združenje borcev za vrednote NOB Žalec) in drugih posebnih skupin (Upokojenska društva Občine Žalec, Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec, Filatelistično društvo Žalec in ostala društva) v Občini Žalec za leto 2013.
Razpis je v celoti objavljen na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si, kjer je na voljo tudi razpisna dokumentacija. Vse informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Uradu za negospodarske javne službe, tel: 03 713 64 38 (Bojan Jereb) ali osebno (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 30).
Rok za predložitev vlog, ki jih lahko oddate osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, je 1. marec 2013.
OBČINA ŽALEC
URAD ZA PROSTOR IN GOSPODARSTVO Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov, projektov in prireditev na področju turizma v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 31/2012) Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV, PROJEKTOV IN PRIREDITEV NA PODROČJU TURIZMA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2013
Razpis je v celoti objavljen na spletnih straneh Občine Žalec (www.zalec. si) in zavoda ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si), kjer je na voljo tudi razpisna dokumentacija. Več informacij o razpisu, prijavi in pogojih zanj lahko dobite tudi pri Sabini Palir (zkst.turizem@siol.net), tel.: 03/714 03 90.
Prijave morajo prosilci poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali oddati osebno na naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, najkasneje do 5. 3. 2013.
MALI OGLASI
Privoščite si TERAPEVTSKO MASAŽO ALI PEDIKURO pri vas doma. Lahko pa tudi podarite darlini bon. Cena obeh storitev 20 €.
Info.: 031 877 484
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info.: 041 645 555
NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO, za osnovne in srednje šole, v okolici Polzele.
Info.: 031 490 824 (Ana)
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
Socialna oskrba starejših in invalidnih oseb ter varstvo otrok NA VAŠEM DOMU.
Info: 070 211356
Iščem delo, pomoč na domu in urejanje okolice doma. Žalec z okolico.
Info.: 031 684 312

m
BELA TEHNIKA | KUHINJE | POSODA | OSEBNA NEGA GOSPODINJSKI APARATI | GRELNA TEHNIKA RAČUNALNIŠTVO! AKUSTIKA | TELEVIZORJI

■■■■■■H
■
■ « ^	"■.m n -

6430
Ponev za palačinke 27 cm
FULL HD
DVB-T/C
40LE340E
LED TV SHARP
LED zaslon z diagonalo 102 cm (40”) I Ločljivost FULL HD 1920 x 1080p I Pametni TV AQU0S NET z številnimi aplikacijami: YouTube, Facebook, Twitter,... I Digitalni sprejemnik DVB-T in DVB-C MPEG4 I USB multimedijski predvajalnik za video/fotografijo/glasbo I USB snemalnik I DNLA povezava z računalnikom ! 4 x HDMI, 2 x Scart, VGA, LAN, Optični izhod,... I Slovenski meni I Garancija 2 leti
NA VARNI
STRANI
www.aliansa.si
Polna zaščita za dobo 3 ali 5 LET
Zaščita proti izlitju
Evropska kvaliteta
SSP 105 A
Pralni stroj STARK
1000 obratov na minuto I 5 kg polnitev I Elektronski programator 115 programov pranja i ECO - Logic sistem (prilagaja cikel pranja glede na umazanost perila) I Kontrola penjenja I Sistem za uravnoteženost perila pri centrifugi I Otroška ključavnica I Zaščita proti izlitju I Energijski razred AI Učinek pranja A I Evropska kvaliteta I Garancija 2 leti
..	tki
• "-m j jr-*
Posoda je primerna * s ^ za vsa kiihališča	j***Wpf\
- tudi indukcijo.
65105
5 delni set PROFI CRISTAL Sestava:
Kozica visoka s pokrovom 1B, 20 in 24 cm Kozica nizka s pokrovom 20 cm Kozica z ročajem in pokrovom 16 cm
i BREZPLAČNA 1	BREZPLAČEN j
I DOSTAVA	j ODVOZ starega j
i do objekta	1 aparata od objekta
KREDIT
DO 36 MESECEV
Aliansa d.o.o., Gotovlje 31,3310 Žalec, Tel.: 03-713-34-50, Delovni čas: PON - PET (8-19h), SOB (8-13h)

Na nebu milijone zvezd žari in ena med njimi si, draga mama, ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tašče
MILKE ČADEJ
iz Kasaz 48
(17. 1. 1923-7. 1.2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in denar, namenjen pokojnici.
Hvala sodelavcem Celjskih mesnin, Godbi Liboje, pevcem za lepo odpete žalostinke, gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Ropotar, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, gospodu župniku Planincu za lepo opravljen cerkveni obred.
Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: sin Lado z družino in hčerka Majda z Lojzetom
ZAHVALA
Za vedno se je v 86. letu starosti poslovila
DOBRILA ZADEL
iz Levca 52, Petrovče
Ob boleči izgubi naše Dobrile se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki ste s prisotnostjo, dobro mislijo, cvetjem in položenim vencem sočustvovali z nami. Hvala ZB Petrovče, predsedniku Marijanu Turičniku za besede, izrečene v vežici in članom za njihovo prisotnost. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma ob Savinji v Celju za skrbno strokovno nego v času njenega bivanja v domu in posebno požrtvovalnost osebja v času zadnjih ur njenega življenja.
Zahvaljujemo se primariju dr. Ivanu Mozerju za izrečene besede, duhovniku patru Vančiju za opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete pesmi.
Ohranili te bomo v trajnem spominu.
Mož Marijan in hčerka Lidia z družino
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
Nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel...
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek
BRUNO MLAKAR
iz Šempetra, Šolska ulica 29
V najtežjih trenutkih nismo bili sami. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izraze sožalja. Hvaležni smo g. župniku za opravljen obred in za sveto mašo, pevkam, citrarki in predstavnikom Društva Upokojencev Šempeter, Društva invalidov Žalec, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti do groba. Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: žena Lida, sin Milan z ženo, vnuka Andreja in Damjan z družinama
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
23. januarja 2013 je minilo četrto leto, odkar nas je za vedno zapustila
TEREZIJA ŽAGAČ
iz Kasaz
(3. 10. 1931-23. 1.2009)
Iskrena hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče.
Vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Na moji poti ni več postaj, le ena je in tam ostanem.
Tako daleč je in tako na samem ...
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
IVANA STRNIŠNIKA
iz Matk 2
(6. 7.1935-9. 1.2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali, nam stali ob strani in nas tolažili, njega pa pospremili na zadnji poti do groba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: sin Franjo z družino
Nasmej se roži, v ptičkah mi zapoj in me poljubi v zlatem žarku sonca.
Vezi med nama nikdar ne bo konca, saj nosim v sebi tvojo kri s seboj.
(Severin Šali)
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
MARIJE KO CELI
rojene Rizmal iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo patronažni službi Zdravstvenega doma Žalec, ki je v času bolezni skrbela za našo mamo, sorodnikom in prijateljem pa za dejanja sočutja in tolažbe ob njeni smrti.
Hči Bojana in sin Uroš z družinama
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ni ure, ne dneva in ne noči, povsod si v srcu z nami ti.
V SPOMIN
27. decembra je minilo leto, odkar si nas zapustil
ALOJZ ZAGOŽEN
iz Matk 73
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Sinova Boštjan in Davor ter hči Bernarda z družinami
NAQROBM SPOMBMKi
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Vsi, kijih radi imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo.
ZAHVALA
Decembra nas je doletela velika žalost ob izgubi dragega moža, očeta in starega ata
ANTONA LEŠNIKA
iz Ločice 71, Polzela (11. 11.1939-13.12. 2012)
Kruta usoda nas je ponovno doletela nekaj dni kasneje, ko smo izgubili ljubo ženo, mamico, hči in snaho
MARTINO LEŠNIK
iz Ločice 71, Polzela (3.1.1971-20. 12. 2012)
Ob boleči izgubi obeh se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Tovarne nogavic Polzela za izkazano sočutje, tolažbo in pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem in vsakomur posebej. Neizmerno ju bomo pogrešali.
Žalujoči: vsi njuni
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči.
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila
ALOJZIJA HRUSTL, roj. KOS
iz Podkraja pri Šentilju (6. 5.1919-15.12. 2012)
Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, ko je bila še z nami. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala osebju ZD Žalec, patronažni sestri gospe Poloni Polavder, gospodu župniku Andreju za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem za petje, praporščakom in pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim.
Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahel dež jeseni.
Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamah ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu.
Zvezda sem, njena blaga luč v noči, ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj!
V SPOMIN
Jutri bo minilo štiri leta neizmerne bolečine in žalosti, odkar si za vedno zatisnil trudne oči in sklenil svoje delovne roke, naš dragi mož in ati
IGNAC VINDIŠ
iz Zg. Grušovelj 14, Šempeter
Nisi hodil po uhojeni poti, raje si šel tja, kjer ni poti, in za sabo pustil globoke sledi v lepoti spominov in smislu prihodnosti.
Njegovi najbližji, ki ga nosimo v srcu
@ 03/712 12 80
zkst.utrip@siol.net
V SPOMIN
24. decembra sta minili dve leti hude žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
MIŠO HORVAT
{29. 5.1934-24.12.2010)
Vsem, ki se ga spominjate in ga tudi obiščete ob njegovem grobu ter mu prižigate svečko, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Vsi, kijih radi imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka
FRANCA ŠEBJANA
iz Braslovč
(29. 11. 1943-12. 12. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku iz Braslovč za opravljen obred in za sveto mašo. Neizmerno ga bomo pogrešali.
Žalujoči: vsi njegovi
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Tiho je od nas odšla draga mama
ANA LAZNIK
iz Grajske vasi
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih čutili z nami. Hvala za ljubeč stisk roke, za tople in sočutne objeme in vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala tistim, ki ste mami v spomin prinesli sveče, cvetje, darovali za cerkev in za svete maše. Iskrena hvala dr. Pavli Rode Zalokar, pevcem, govorniku za ganljive besede in duhovniku za opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste se udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami bolečino ob izgubi naše mame.
Žalujoči: sinovi Tone, Marjan in Darko ter hčerka Danica z družinami
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
V objemu najdražjih je za vedno zaspal
IVAN SVET
iz Šempetra
(20. 12.1934-15.1. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala dekanu gospodu Škofleku za opravljen obred, pevcem, vsem gasilcem, družini Marko, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremmili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Cvetka, hčeri Cvetka in Sabina z družinama
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269,041 748 904 Na voljo	in PE CVETLIČARNA FLORA
smo vam ob in DARILNI BUTIK katerikoli uri Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
Zvezde na nebu in ptice pod nebom, pokažite ji še kdaj pot do nas, pa če tudi samo v sanjah ... Angele poprosimo, imejte jo radi, da ne bo nikoli sama ...
V SPOMIN
V tihi žalosti in z ljubeznijo čuvamo zaklad spominov, ko je 1. februarja 2010 za vedno odšla od nas ljubljena
MARIJA ŠTORMAN
iz Šempetra
Zlata mami, v času, ki je minil,	'
in po poteh življenja, ki so pred nami, te bomo večno pogrešali...
O, kolikokrat bi ti imeli kaj povedati, kajti ti si nas znala razumeti...
Bili smo čisto tvoji in ti samo naša!
Solze pa bodo za vedno ostale in naj ti bodo zibelka večnosti.
Mi pa ostajamo tvoji...
Sin Zvone z Milico, Elizabeto, Anamarijo in sin Janez z Manico, Iztokom in Gregorjem
Naš dom postal sedaj je prazen ob misli, da se nikdar več ne vrneš, vendar v naših srcih boš vedno z nami, nasmejan in dobre volje, kot si bil le ti.
ZAHVALA
Za vedno se je od nas poslovil naš dragi ati, brat in dedek
VIKTOR KOZO VINC
s Pernovega 37, Velika Pirešica (23. 7,1938-10.12. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, denarno pomoč in za svete maše.
Iskrena hvala zdravstvenemu in negovalnemu osebju Doma starejših Polzela. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljeno sveto mašo in lep obred.
Hvala pogrebni službi Ropotar in govornici za ganljive poslovilne besede.
Hvala pevkam Mjav-Mjav za čustveno odigrane in zapete atiju najljubše pesmi. Hvala trobentaču za odigrano Tišino, Slavku in sosedom za molitve.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinovi Viki z Anico, Martin s Stanko, Matjaž z Natašo, Janko s Klavdijo, vnučki Špela, Denis, David in Maja, sestra Ana z možem in brat Franci
Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 19. februarja 2013 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, ati in tati
VLADO SVET po domače Korandov Vlado
iz Kaplje vasi (15. 7. 1932-19.12. 2012)
Ob nenadni izgubi se zahvaljujemo vsem za pomoč in izkazano sočustvovanje.
Hvala vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zamen te išče, ostala je praznina in huda bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice, sestre in tete
FANIKE ČULK
iz Tabora
(4. 2.1924-20.12. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavkam, da ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrekli sožalja in darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala osebju ZD Vransko, hvala gospodu župniku Daniju za opravljen obred, pevcem z Gomilskega in pogrebni službi Ropotar.
Najlepša hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njeni
Ni gora visoka, le hrib je naš Hom in spodaj pod njim, bo vedno tvoj dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očeta, tasta, starega ata, pradedka
KONRADA DROBNETA
iz Pongraca 40, Griže (26. 9.1928-20. 12. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Hvala g. župniku Jožetu Planincu za opravljen cerkveni obred, Godbi na pihala Zabukovica, pogrebni službi Ropotar, cvetličarni Boža za lepe aranžmaje, lovcem LD Gozdnik Griže in rogistom. v Posebno se zahvaljujemo družini Cestnik iz Matk, Dušanu Pungartniku za poslovilni govor in zaposlenim na JKP Žalec. Hvaležni smo vsem, ki ste ga skupaj z nami tako množično pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Ostala je bolečina,
tiha solza večnega spomina.
V SPOMIN
Mineva deset let, odkar si nas zapustil
OTO LESJAK
iz Levca 65
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Lenka in ostalo sorodstvo
Teloh prelisičil zimo
Snežaka velikana
Da je tudi letošnja zima nekoliko nagajiva, bi se pravzaprav morali naučiti iz lekcij letošnje zimske sezone in nekaj let nazaj.
Sneg namreč zapade konec
novembra ali v začetku decembra, potem pa imamo zelene in tople božične in novoletne praznike, ko bi si snega vsi najbolj želeli. Zato pa je toplota prvih januarskih dni, ko bi morala
biti zima na vrhuncu, že zvabila na plan prve pomladanske cvetove. Ti pa, kakor da so zimo ponovno spomnili, da je "na vrsti", so ponovno priklicali sneg. In kako bo februarja? L. K.
Teloh prvih dni novega leta je kmalu pokril novi sneg
Avto prezimuje pred TIC-em
Medtem ko so se mnogi Savinjčani ob zadnjem obilnem sneženju trudili z odmetavanjem snega izpred svojih hiš in avtomobilov, delavci komunale pa s pluženjem obilice snega, so si nekateri delo nekoliko "poenostavili".
Lastnik osebnega avtomobila, ki je že več kot tri tedne
parkiran pred žalskim TIC-em, seje odločil, da avtomobilu privošči zimsko spanje pod "toplo" snežno odejo. Tako pridobita oba: lastnik, ki seje tako izognil napornemu odmetavanju snega in jekleni konjiček, ki lahko počiva, medtem ko se njegovi jekleni prijatelji mučijo po cestah. Ali se nevestni lastnik ne
zaveda, da zaseda javno površino pred javnim lokalom, ki bi morala biti na voljo tudi drugim? In da ovira tudi delo javnih služb, ki ne morejo normalno plužiti snega? Najbrž ne, drugače bi to sramoto vendarle že počistil v nekaj dneh. Najbrž pričakuje, da bo to namesto njega storil kdo drugi. L. K.
Pred Savinovo hišo v Žalcu že več tednov stoji avto, ki je zasut s snegom. Je morda lastnik nanj pozabil?
Medtem, ko so se nekateri odločili za pasiven odnos do snega, pa se drugi aktivno spopadajo z njim
Dan pred svetovnim dnevom snega, ki naj bi ljudi osredotočil na ustvarjanje posebnih, zabavnih trenutkov na snegu, so se v zaselku Hotunje v Andražu nad Polzelo vaščani odločili izdelati sneženega moža velikana.
Organizirali so vaško snežno zabavo, na kateri se je veselilo staro in mlado. S skupnimi močmi je nastal snežni velikan, visok 5,30 metra. Uspelo
jim je in tako so 20. januarja na svetovni dan snega ob pogledu na svojega velikana s ponosom rekli: »To je sad naših snežnih zabavnih trenutkov, ki so bili prvi, a zagotovo na zadnji. Z veseljem in pozitivno naravnanostjo pričakujemo prihodnjo zimo z novimi snežnimi in zabavnimi trenutki.«
Sneženega moža velikana so naredili otroci s pomočjo odraslih tudi na mini ranču
v Šempetru. V višino je meril kar 5,2 metra.
Ker so vanj skopali tudi luknjo, so se lahko igrali v sneženih nedrjih in se vsaj malo počutili kot Eskimi. V veliko veselje so jim bile tudi razne živali na ranču, še najbolj nepozabna je bila vožnja s sanmi in mini konjički po dvorišču in okrog snežnega velikana, ki je z viška gledal nanje in opazoval dogajanje okrog sebe. D. N., T. T.
Snežni velikan in vaščani v Andražu
V veliko veselje je bila otrokom v Šempetru vožnja s sanmi in konjički
Na odru z Razvalino življenja
Polzelski gledališčniki, ki delujejo kot sekcija Kul-turno-umetniškega društva Polzela, so se domačemu občinstvu premierno predstavili z uprizoritvijo drame Frana Šaleškega Finžgarja, Razvalina življenja. Po premieri in ponovitvi na domačem odru so gostovali v Andražu nad Polzelo in številne gledalce navdušili s svojo igro.
Predstavo je režiral Matjaž Jeršič, v njej pa nastopajo Vlado Marjetič, Andreja Lesjak, Vlasta Pšaker, Igor Pungartnik, Dani Pfeifer in Jaka Jeršič, ki je poskrbel tudi za sceno in kostume, za glasbo
pa Zmago Štih. Da je polzel- zala. Tudi tokrat je ekipa zelo ska gledališka skupina zelo doživeto odigrala Finžgarjeve uigrana, je že večkrat doka- like.	T. T.
Sodelujoči v drami Razvalina življenja