IZ CISTE OVČJE VOLNE
kulturno -politično glasilo
kopalna oblaka
šil. 85--
V NAJVECJI IZBIRI
Stuner
Celovec - Klagenfurt, Burggasse
s v e favni h in domačih dogodkov
3. leto / številka 26
V Celovcu, dne 27. junija 1951
Cena 70 grošev
Jlovi dokazi
Okoli 1. junija 1951 so odigrali na Koroškem novo komedijo pod naslovom »Ljudsko štetje11.
Vsakih deset let se ponavlja podobna igra. Letos pa so tej komediji dodali še novo dejanje ..Vindišarji". Uradni organi — torej zastopniki oblasti — so pred štetjem imeli posebne tečaje za števne komisarje. Na teh tečajih so števnim komisarjem dajali navodila o „občevalnem jeziku'1.
Zelo sc čudimo, da se je celo katoliško usmerjeni namestnik okrajnega glavarja udeležil te gonje.
»Jezik, katerega govorijo koroški Slovenci, ni slovenski, vindišarski je. Pismene slovenščine koroški Slovenci ne znajo in ne razumejo. Če boste zapisali »slovenski občevalni jezik", morate računati, da bo posebna komisija ugotovila, če ste zmožni pismene slovenščine."
Po takih in podobnih navodilih', ponekod so celo strašili s spremembo državne meje, so šli števni komisarji na delo. Zvesto so izvajali in vršili poverjene jim naloge.
»Kako govorice 'doma?" »Svovenji", je dil odgovor. »Pa to vendar ni slovenščina, to je vindiš. Kako govorite z g. učiteljem, z orožnikom, na pošti in na 'davkariji, tam pa vendar govorite nemški, — torej je veš občevalni jezik vin-dis-deutsch ali deutsch-vindiš."
To so uradne ugotovitve in kaj dokazujejo?
1. Ves uradniški aparat in vsi uradi v takozvanem jezikovno mešanem ozemlju so nemški ali vsaj slovenskega uradovanja nikjer ni. Ko pa smo Slovenci postavili svoje zahteve, da morajo uradniki v jezikovno mešanem ozemlju znati oba deželna jezika, — nemškega'in slovenskega —, k bila v koroškem časopisju izbruhnila revolucija. Šoviniste, iredentiste in revolucionarje so nas imenovali, očitali so nam, da hočemo posloveniti vso deželo, ^ar mesecev preje pa so na londonski in Pariški konferenci po svojih zastopnikih svetovni javnosti zagotavljali, da so Slo-Vcnci in slovenščina v deželi popolnoma enakopravni.
2- Način ljudskega štetja že sedaj do-kaz.ujc, da merodajni v deželi zavestno nočejo in sc tudi ne bodo držali predpi-^°v člena 7. državne pogodbe za Avstri-J®> ki ne pozna vindišarjev, marveč le ^lovcnce na Koroškem in Štajerskem ter nfrvatc na Gradiščanskem.
3. Nacistična miselnost o iztrebitvi Slovencev v deželi je danes živa, kakor je uua utelešena v koroškem vzdušju v le-tln nemške zasedbe. Ta miselnost pa je
bodoči razvoj dežele in države lahko Usodna. Ta miselnost se izrazito dokumentira v knjigi »Karmen, Dcutschcr Sii-?en", ki se je v zadnjem času zopet po-pvvila v izložbah celovških knjigarn.
4- Trditev, da Slovenci na Koroškem l1e Znajo pismene slovenščine, gotovo do Neke mere drži. To dejstvo pa je naj-°uitnejši dokaz, da pri nas na Koroš-*cni šolske prilike ne odgovarjajo narodnostnim razmeram. Ni in ne more biti n^oga domače hiše, da uči otroke pisme-ncša jezika, te naloge tudi nemški dom ne vrši. Pač pa je naloga šole, da ona Povede mladino od narečja v pismeni je-'k in narodovo kulturo, v Fc svoje naloge pri nas na Koroškem s°la ni vršila in je tudi danes ne vrši. Tu P* leži velika krivda na učiteljstvu. .Uči-c()1 so bili v veliki meri tudi Števni ko--•sarji in oni so zapisovali znameniti ■j^ndiš" in oni so s tem ravno dokazali,
( *. so sami zelo slabo v jeziku, v katerem .1li bi otroke poučevali, izobraženi. Če bi IT!. lc košček jezikovnega čuta, bi mo-j. Pač tudi dognati, da je ta »vindiš", vatci’ega govorimo koroški Slovenci, v
Moskva predlaga premirje
V	političnem tedenskem pregledu poročamo na kratko, da je sovjetski zastopnik pri Združenih narodih, Jakob Malik, predlagal, naj bi Organizacija združenih narodov sklicala posvetovanje vseh onih držav, ki imajo svoje čete na Koreji.
V	zvezi s tem predlogom sovjetskega zastopnika, ki je skoraj enak predlogu ameriškega zunanjega ministra Deana Achesona in pa predlogu glavnega tajnika Združenih narodov,'Try g ve Lie-a, razpravljajo politiki o tem, ali je ta novi predlog sovjetskega zastopnika izraz iskrene volje Sovjetske zveze po miru ali pa je to samo novo sredstvo sovjetske propagande.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Predsednik Truman je k predlogu sovjetskega zastopnika dejal: »Združene države želijo mirno rešitev korejskega spora. Vendar mora biti to resnična rešitev, s katero je vpad na Korejo popolnoma končan in ki naj omogoči mir in varnost na Koreji."
GLAVNI TAJNIK OZN
Trygve Lie, glavni tajnik Organizacije združenih narodov (OZN), zahteva v svojem odgovoru na sovjetski predlog, naj bi se razgovori o prekinitvi sovražnosti na Koreji pričeli čimprej. Po prekinitvi sovražnosti pa naj bi se začeli razgovori o vseh perečih političnih vprašanjih med Vzhodom in Zahodom. Razgovori naj bi bili v okviru Združenih narodov.
BRITANSKI ZUNANJI MINISTER
Zunanji minister Herbert Morrison je pozdravil predlog sovjetskega zastopnika, vendar pa je priporočal veliko previdnost, ker še ni mogoče reči, če ni tudi ta sovjetski predlog zgolj propaganda. Britanska vlada je zahtevala od sovjetskega zastopnika Jakoba Malika z oziroma na njegov predlog še nekatera nujno potreb-pa pojasnila.
FRANCOZI IN JUGOSLOVANI
Francoski zunanji minister Schuman je poudarjal, da pomeni sovjetski predlog napredek napram prejšnjim sovjetskim predlogom, ker ne veže prekinitve sovražnosti na Koreji ob 38. vzporedniku na kake politične pogoje. — Tudi jugoslovansko zunanje ministrstvo v svoji izjavi o sovjetskem predlogu pravi, da je ta mogoče samo zgolj propaganda, ako pa je predlog iskren, pomeni to priznanje nepravilnosti dosedanje sovjetske politike.
IN KOREJCI...
V Scoulu, v glavnem mestu Južne Koreje, so na množičnih zborovanjih sklenili z oziroma na sovjetski predlog resolucije, v katerih je rečeno, da mir na svetu ni mogoč, dokler ni zagotovljena neodvisnost celotne Koreje. Nikakor ni mogoče pripoznati prekinitve sovražnosti na 38. vzporedniku, ker to preprečuje vzpostavitev enotnosti Koreje in bi zato imelo to pozneje težke posledice za svetovni mir.
Modi m mlinar)!
Delavci v živilskih obratih so dobili pred kratkim zvišanje mezd za 12%. Enako zvišanje so zahtevali tudi delavci v mesarskih in mlinarskih obratih. Vendar so se sklicevali mesarji in tudi mlinarji, da jim notranje ministrstvo ne dovoli zahtevanega zvišanja cen mesa in moke in da zato tudi oni ne morejo priznati svojim delavcem zvišanja tedenskega in mesečnega zaslužka.
S tako utemeljitvijo pa delavci niso bili zadovoljni in tudi niso hoteli biti nekako orodje mesarjev in mlinarjev pri
dosegi višjih’ cen za meso in moko. Zato so sklenili delavci, da začnejo v ponedeljek s splošno stavko. Zato od ponedeljka naprej mesnice ne obratujejo več. Pač pa skrbijo delavci, da so v obratu hladilnice, skrbijo za oskrbovanje živine, ki je pri mesarjih, skrbijo za zakolc v sili in pa za preskrbo bolnic z mesom.
Ravno tako so začeli s stavko v ponedeljek tudi delavci v mlinarskih obratih na Dunaju, v torek pa v mlinarskih obratih v ostalih zveznih deželah.
Poplaue in nesreče
Zaradi izredne vročine v preteklem tednu sc je sneg, katerega je letos pozimi zapadlo več kakor navadno, zelo hitro topil. Vsled tega je zlasti Drava v gornjem teku silno narastla. V nedeljo je narasla reka predrla nasip pri Gornjem Dravogradu in voda se je razlila po njivah in travnikih, preplavila je površino okrog 1500 ha. Tudi dravska cesta je na
vseh pogledih podvržen slovenski jezikovni slovnici. Vsak glagol in vsak samostalnik, ki ga v govoru uporabljamo, sklanjamo in spregamo po pravilih slovenske slovnice in celo besede, ki smo si jih izposodili iz nemščine, ker nam šola ni dala potrebne izobrazbe v materinskem jeziku, oblikujemo po slovenski slovnici.
Če trezno premotrimo okoliščine ljudskega štetja, moramo ugotoviti, da ravno to štetje dokazuje dejstva, katera so hoteli prikriti. To štetje nam je ponoven dokaz, da v domovini marsikaj ni v redu in da mora biti naša skrb, da se ti ne-dostatki popravijo. Temu veljaj vse naše delo!
nekaterih mestih do 60 cm preplavljena z vodo.
O večjih poplavah poročajo tudi iz Bc-Ijanskc doline (Mblltal).
Vodovje narasle reke Inn je preplavilo nekatere mestne dele Innsbrucka, v okolišu Schsvaz pa je voda prestopila bregove in poplavila polja, ter vdrla v hleve in nižje ležeče hiše.
V nedeljo je zavozil neki osebni avto preko cestnega zida ob Millstattskem jezeru v jezero. Dva potnika sta sc mogla rešiti, trije pa so utonili v jezeru.
Na poletu iz Južne Afrike v Severno Afriko sc je ponesrečilo veliko potniško letalo, v katerem je bilo poleg pilotov in spremnega osobja okrog 40 potnikov. Razbito letalo so našli v afriški džungli, piloti, spremno osobje in vsi potniki pa so bili mrtvi.
Tekstilije, perilo, delavske obleke najbolj poceni pri
fULIUS SANTER
Celovec - Klagenfurt. Domgasse 19
KRATKE VESTI
Notranji minister Zapadne Nemčije je napovedal nov zakon za zaščito države. Ta postava je v prvi vrsti naperjena proti komunistom in neonacistom.
Na samostanski gimnaziji v Št- Pavlu v Labudski dolini so letos v času od 14. do 17. junija imeli petdesetič maturo in ob tej priliki tudi umetnostno razstavo.
V	zadružni register so vpisali »Zadrugo gozdnih posestnikov" v Beli pri Železni Kapli. Zadruga si je nadela nalogo, da poviša donos gozdnega gospodarstva in omogoči kmetom boljše vnovčevanje lesa. Načelnik zadruge je g. Miha Švegl, p. d. Ižep v Lobniku. “
Ob priliki nastopa mesta državnega predsednika po g. dr. Kornerju pripravljajo veliko pomilostitev političnih pripornikov. Nad 400 oseb naj bi bilo po-miloščenih.
Za letošnje poletje je v načrtu poprava ceste iz Velikovca v Železno Kaplo. Ob tej priliki tudi mnogo govorijo o načrtih, da bi asfaltirali glavni trg v Velikovcu in tako vsaj nekoliko omejili nadlogo prahu v mestu.
V	Bistrici ob Dravi je kavanar Mondre s kuhinjskim nožem zaklal svojo ženo Marijo.
V	Beljak je zopet prispelo 120 volks-dajčerskih otrok iz Jugoslavije. Njih starši živijo že leta v Avstriji ali Nemčiji.
Pri preiskavanju krompirjevih polj so našli v Pogorjah pri Beljaku večje število krompirjevih hroščev in jajčec.
Začetkom julija bodo znani prvi rezultati ljudskega štetja z dne 1. junija t. I. Vse avstrijske občine, in sicer 4120 po številu, bodo javile centralnemu uradu za statistiko na Dunaju število svojih prebivalcev na dan ljudskega štetja.
Nova zračna linija Sušak—Gradec— Linz je bila te dni odprta.
PRESELJEVANJE PREBIVALSTVA Beograjski radio je sporočil, da so odredile rumunjske oblasti množično preseljevanje Srbov iz obmejnega jugoslovan-sko-rumunskega ozemlja. Vsega obmejnega prebivalstva sc je zaradi teh preseljevanj polastil velik strah ker misli, da je to neposredni znak za skorajšnjo vojno med Jugoslavijo in sosednjimi komin-formskimi državami.
FRANCOSKE VOLITVE Francosko notranje ministrstvo je objavilo dokončne rezultate volitev v francosko poslansko zbornico. Po teh podatkih so dobili: Skupina generala de Gaul-lc-a (degolisti) 122 poslancev, komunisti 102, socialisti 101, neodvisni 98, radikalni socialisti 88, krščanski demokrati 82 in razne manjše skupine skupno 6 poslancev.
400 MILIJONOV KATOLIČANOV Po podatkih, ki so jih pred kratkim objavili v Vatikanu, je prebivalstvo sveta po veroizpovedih razdeljeno takole: Katoličanov je 400 milijonov, protestantov 202, pravoslavnih 161, konfucio-nistov in taoistov 393, mohamedancev 296, hindov 252 in budistov 118 milijonov.
PREBIVALSTVO BEOGRADA
Kot poroča »Ljudska Pravica" z dne 31. marca šteje Beograd 492.600 prebivalcev. Število prebivalstva se je od leta 1939 povečalo za 43%. Ker jr bilo po bombardiranju uničenih 30% stanovanj in ker so v vsem času po osvoboditvi zgradili le 4506 novih stanovanj, je stanovanjska stiska huda. Na vsakega prebivalca pride le 8 m2 stanovanjskega prostora. Vsled tega sc MLO v Beogradu peča z vprašanjem, kako preprečiti nadaljnje useljevanjc v že tako prenaseljena mesto.
Politični teden
Končane so volitve v Italiji in Franciji in časopisje sc še vedno izčrpano peča z njih izidom. Dejstvo je, da ni niti zmagovalcev, niti premagancev, pač pa so vsi nezadovoljni. Mnogi opazovalci so prerokovali senzacionalne izide, ki pa so izostali. Kljub temu, da so sredinske stranke ohranile svoj položaj, ali ga po volilni aritmetiki celo utrdile, je vendar ostalo nerešeno veliko vprašanje: zakaj kljub zvišanju življenjskega standarda ni število komunističnih glasov bistveno padlo? Pet milijonov teh glasov pri zadnjih francoskih volitvah je zlasti v ameriški javnosti imelo zelo slab odmev in je povzročilo neko razočaranje, kajti na splošno je bilo pričakovati, da bo tudi tam komunistična stranka doživela težak poraz, kakor na volitvah po severnoevropskih državah. Velika gospodarska pomoč, ki jo je v povojnih letih nudila Amerika Franciji in Italiji, v tem oziru ni prinesla zaželjenih uspehov.
Da je desničarski De Gaulle izšel kot najmočnejša stranka iz teh volitev, ne daje mnogo tolažbe, ker se je to zgodilo na račun Bidault-jeve ljudske stranke, ki je izgubila nad polovico volivcev.
Praktične sprepembe pa do prihodnjih volitev ne bo nobene, ker sredinske stranke, ki stoje v koaliciji, razpolagajo v parlamentu še z večjo večino kot do sedaj. Vendar so tudi med njimi velike razlike v stališčih do raznih vprašanj, ki že več mesecev nadvse zanimajo francosko javnost. Tukaj gre za razne zakone v socialni zakonodaji, kjer bo prišlo med socialisti in republikanci ter MRP do prepira. Ena takih spornih točk je tudi vprašanje podpiranja katoliških šol s strani države. Tudi tukaj se bodo socialisti branili na vse kriplje in bodo hote ali nehote našli v komunistih zaveznike, medtem ko bo De Gaulle nedvomno podprl krščansko-ljudsko MRP. Politično življenje bo vsekakor zelo burno in koalicija vladnih' strank bo morala preživeti težke preizkušnje in posamezni partnerji se marsičesa odreči, če bodo hoteli skupaj vladati.
Neuspeh’ konference namestnikov zunanjih ministrov v Parizu je končnoveljaven
Ta konferenca, ki je trajala v svojimi ncštcvilnimi sejami nad štiri mesece in zadnje tedne s svojimi minutnimi sejami vzbudila tudi mnogo hudomušnih opazk po Časopisju, je vendarle končana. Ker ni bilo mogoče s sovjetskim zastopnikom priti do soglasja, o čem in v katerem vrstnem redu naj razpravljajo, so zastopniki zapadnih sil pretekli četrtek izjavili, da so nadaljni razgovori brez pomena, ker ni izgledov za sporazum. Pustili pa so za seboj vrata odprta z izjavo, da je vsak čas mogoče po običajni diplomatski poti dati pobudo Za nove razgovore. Sovjetski delegat Gromiko je bil videti zelo presenečen. Angleški in ameriški zastopnik sta Pariz že zapustila.
Združene države ameriške bodo Jugoslaviji dale moderno orožje
Šef jugoslovanskega generalnega štaba, Koča Popovič, se že dalje časa mudi v USA in je bil sprejet tudi pri predsedniku Trumanu. Sestal se je tudi z mnogimi vojaškimi in političnimi osebnostmi. Časnikarjem je izjavil, da je svojo misijo uspešno končal. Trenutno je še v Ameriki in obiskuje vojaška letališča.
Istočasno so se v Londonu posvetovali angleški, ameriški in francoski strokovnjaki," kako pomagati Jugoslaviji, ki je v težkem gospodarskem položaju. Rezultat posvetovanj je dovolitev posojila v znesku 150 milijonov dolarjev. Od tega dado Združene države ameriške 65%, Velika Britanija 23% in Francija \2?u-
Glavna tri področja, za katera sc USA zanimajo, so pač Koreja, jugovzhodna Evropa, predvsem Jugoslavija, Grčija in Turčija ter po najnovejših dogodkih Perzija.
Sovjeti predlagajo konferenco za ukinitev sovražnosti na Koreji
Precejšnje presenečenje je povzročila izjava sovjetskega delegata pri UNO, Malika, da Sovjeti žele pomagati pri mirni rešitvi korejskega spora. To je izjavil v svojem govoru o političnih smernicah Sovjetske zveze v ameriškem radiu. Sedaj se kopičijo ugibanja, kaj hoče Sovjetska zveza s to izjavo, ali je mišljena resno in če je, zakaj je tako mišljena ali je samo politični manever. Eni trdijo, da so
zadnji porazi Mao-Tsc-Tungovih' armad privedli Sovjete do spoznanja, da na Koreji v teh okoliščinah ne mere biti uspeha in da je torej pravilno stališče tistih, ki so že od vsega početka trdili, da je nasprotnik pripravljen na mirno rešitev le takrat, ko je napol na kolenih. Drugi spet menijo, da hočejo Sovjeti začeti razgovore, da bi s tem Kitajci, ki ne morejo priti do sape, pridobili na času, da si spet opomorejo.
Kitajci pa so se zaprli v pravi diplomatski molk in ne dado nobenega znaka, da bi bili pripravljeni na mir. Morda je zato Amerika pozvala tudi druge države, ki do sedaj niso poslale čet za UNO na Korejo, naj to nemudoma store. Tudi general Ridgway, MacArthurjev naslednik, zahteva ojačenja.
Spor radi perzijskega petroleja na ostrini Na glavnem sedežu Anglo-Iranian Co. vihra perzijska zastava, pogajanja med zastopniki te družbe in perzijsko vlado so se razbila, ker so Perzijci vztrajali na svojem stališču da more biti samo zakon o podržavljenju petrolejske industrije podlaga za morebitne razgovore. Angleška delegacija je odpotovala domov. Angleški zunanji minister Morisson je imel v parlamentu dolg govor o sporu s Perzijci, konservativna opozicija je zahtevala oboroženo intervencijo za zagotovitev varnosti angleškega premoženja v Perziji. Več tisoč angleških uradnikov je pripravljenih, da zapuste Perzijo, istočasno pa so vse angleške pomorske in letalske enote v bližini Perzije v stanju vojaške pripravljenosti.
Zakon u posojilo 190 mil. doiarjeu Indiji
Predsednik Truman je podpisal zakon za ameriško posojilo Indiji, s katerim bo lahko Indija krila svoje nujne potrebe po hrani. Novi zakon, ki stopi v veljavo takoj, predvideva velike pošiljke ameriškega žita v Indijo in je prva ladja s tem žitom odplula v Indijo že te dni.
Ob podpisu zakona so bili navzoči odlični ameriški funkcionarji in uradništvo indijskega veleposlaništva. Kmalu po podpisu se je sestala gospa Vijaya Lakšmi Pandit, indijski veleposlanik, s Flerber-tom Gastonom, predsednikom ameriške Izvozne in uvozne banke in podpisala dogovor o podrobnostih posojila.
Gospa Pandit je izrazila predsedniku Trumanu hvaležnost indijskega naroda, ki je v zadnjih mesecih prejemal od ameriškega naroda razno velikodušno pomoč v denarju in žitu.
Omembe vredno je, da so pogoji poso-
jila zelo ugodni: Indija mora posojilo vrniti v 35 letih, prvo leto ne plača nobenih obresti, od drugega leta naprej pa
2-5%- ...
Od Trumana podpisani zakon so toplo
pozdravili razni člani kongresa. Senator Benton je izjavil: „Veseli me, da bo Indija zdaj dobila to žito. Žal mi je samo, da tega nismo mogli odobriti preje. Upam, da bo naš korak’ utrdil in izboljšal naše odnošajc z mlado indijsko državo.” Poslanec Kelly je pa izjavil: „Treba je uvaževati dve stvari v zvezi z našo pomočjo Indiji. Indija bo lahko obdržala svojo odporno silo proti nasprotnikom in v večji meri prispevala k politični stalnosti v tistem delu sveta, kjer zavzema nadvse važen položaj. Naš novi zakon pa bo tudi Indiji dokazal, da se Amerika zanima za vsako človeško trpljenje na svetu.
Najtrdnejši branih pred kamunizmnm
General McNarney, ki je med svetovno vojno poveljeval kot namestnik vrhovnega poveljnika ameriškim četam na sredozemskem področju, zdaj v ameriškem obrambnem ministrstvu, je imel govor na univerzi Loyola o vlogi cerkve v obrambi svobode duha pred komunizmom in je dejal:
„Cerkev je največ prispevala k mobilizaciji duhovnih energij civiliziranega sveta v obrambi pred komunizmom, ki zanika Boga in dostojanstvo človeške osebnosti.” V\ duhovni temini, ki je legla nad dežele za železnim zastorom, sveti cerkev kot plamen upanja za duhovno preroje-nje tamošnjih nesrečnih narodov. Versko čustvovanje ljudstev za železno zaveso, na primer v vzhodni Nemčiji, na Češkoslovaškem, na Poljskem, na Madžarskem in drugod ustvarja tako duhovno ozračje, v katerem vsaj za časa naše generacije ne more vzkliti seme brezbožnega komunizma.”	' _
General McNarney je nato govoril o
obrambnih' prizadevanjih' ZN in o miroljubnosti ameriškega ljudstva.
„Ameriško ljudstvo že po svoji tradiciji ljubi mir in ima globok čut moralne odgovornosti. Če pa bomo prisiljeni iti v veliko vojno, smo odločeni, da bomo skušali sovražnika nele zadržati, temveč da bomo takoj uporabili svojo ogromno rušilno silp, kakršne svet še ni poznal, za uničenje središč in temeljev komunistične
V • st
moči.
ZAKON O OBVEZNI VOJAŠKI SLUŽBI V USA
V Beli hiši je v prisotnosti članov vlade in ameriškega kongresa predsednik Truman podpisal zakon o obveznosti vojaške službe. Po novem zakonu je starostna doba za naborne vpoklice znižana od 19 let na 18 let in pol. Po tem novem zakonu je obvezna vojaška služba podaljšana od 21 na 24 mesecev. Novi zakon bo veljal do 30. junija 1955.
Oborožitev Jugoslavije
Poveljnik glavnega stana jugoslovanske vojske, generalni polkovnik Koča Popovič, je zaključil vrsto konferenc z ameriškimi vojaškimi in civilnimi predstavniki o možnostih, ki jih ima Jugoslavija, da dobi ameriško vojaško pomoč.
Popovič je obiskal tudi zunanjega ministra Achesona. Po tem obisku je na vprašanje časnikarjev, če bo uspeh njegovega obiska ta, da bo Jugoslavija lahko nakupila orožje v Združenih državah, odgovoril naslednje:
„Upamo, da bomo lahko dobili oborožitev, ki je potrebna, da branimo neodvisnost naše države in da prispevamo^ k ohranitvi miru na tistem področju sveta.”
Popovič je dodal, da so razpravljali tudi o vprašanju, ali ima Jugoslavija potrebne pogoje, da prejme brezplačno pomoč v okviru načrta za vojaško obrambno pomoč. Dodal je, da ga v zvezi s tem navdaja občutek, da so bili ti razgovori zadovoljujoči. Med drugim je izjavil, da je govoril tudi s predsednikom odbora ameriških glavnih stanov, generalom
Bradleyem. Na vprašanje, če je mnenja, da bodo Združene države pomagale Jugoslaviji v primeru napada, je odvrnil, da bi morala dati podrobnosti o tem ameriška vlada.
V odgovor na neko vprašanje, ki je zadevalo sedanje stanje jugoslovanske vojske, je Popovič dejali
..Sposobnost naše vojske je zelo visoka in pripravljenost našega moštva je zajela tudi najmanjše cdinicc. Naše ljudstvo je trdno odločeno, da brani neodvisnost naše države. Edina ovira je pomanjkanje oborožitve in to je eden razlogov, zaradi katerih sem prišel v Ameriko.”
LADJE NA REAKCIJSKI POGON
Na mednarodni konferenci strokovnjakov za ladjedelništvo, ki je bila prejšnji teden v Veliki Britaniji, so se udeleženci seznanili z važnimi poskusi o pogonu ladij z reakcijsko silo, ki so jih naredili na reki Clyde. Za poskuse so uporabili star parnik na kolesa, na katerem so namestili reakcijske motorje.
PRORAČUN OZN
Letošnji proračun za delovanje svetov* ne Organizacije združ. narodov (OZN) in njenih posebnih agencij znaša vcc kot 40,000.000 dolarjev. Ta denar je prispevalo vseh 60 držav clanic, katerih predstavniki v OZN skrbno nadzirajo sestavo proračuna za novo proračunsko leto. ^ Vsaki državi j_c naložen prispevek, iz1 razen v odstotkih od celokupnega pr®' računa. Odstotki prispevkov ^seveda ustrezajo plačilni zmogljivosti držav.
Združene države prispevajo 38,92 odstotka celotnega proračuna, kar v sedanjem proračunu pomeni 16,394.244 dolarjev. Na Veliko Britanijo odpade v novem proračunskem letu 11,73 %, pa Sovjetsko zvezo 6,98% in na Francijo 6 % • Organizacija združenih narodov zaposluje 4000 uradnikov, ki pripadajo 57 državam članicam. Poleg tega je zaposle-nih v OZN tudi mnogo pripadnikov držav, ki niso članice OZN: Avstrijcev, Bolgarov, Fincev, Madžarov, Italijanov, Špancev in Švicarjev.
ORGANIZACIJA AMERIŠKIH DRŽAV
Predsednik Truman je ob priliki ratifi' kacijc ustanovne listine Organizacije ameriških držav, ki so jo leta 1948 zunanji ministri južnoameriških držav in Združenih držav podpisali v Bogoti v državi Kolumbija, izrazil svoje zadovoljstvo o trajnem sodelovanju med državami obeh ameriških celin. Ob tej priliki je predsednik Truman naglasil, da ta listina pred' stavlja ustavo za združitev zahodne poj' oble in je poudaril, da je pri sedanji mednarodni napetosti enotnost ameriških držav vedno večje važnosti. Več kot stoletno prijateljsko sodelovanje med narj' * di zahodne poloble lahko služi svobod; nim narodom po vsem svetu za svetli vzgled, je dejal Truman.	_
Doslej je od 20 južnoameriških' republik 12 položilo svoje ratifikacijske listine) in sicer: Bolivija, Brazilija, Kostarika, Dominikanska republika, El Salvador, Ekvador, Haiti, Honduras, Mehika, Ni* karagua, Panama in Paragvaj.
MANJ ŽITA — VEČ VOLNE
Ameriško kmetijsko ministrstvo ceni, da bo letošnji pridelek krušnih žitaric nekoliko manjši od lanskoletnega, svetovna proizvodnja volne pa se bo po cenit' vi ministrstva poycčala letos za 120 mi' lijonov funtov proti lanskoletni.
Po poročilu kmet. ministrstva ne bo bistvenih sprememb letošnjega pridclk* krušnih žitaric v severni Ameriki in Azi' ji, v primeri z lanskim letom; vendar p* sc zdi, da bo letošnji pridelek v Evrop1 in Afriki mnogo manjši od lanskoletnega-Prekomerno deževje v prvih mesecih tega leta je škodovalo pridelku v večini eV' ropskih držav, razen na sredozemskem področju. Izgledi za letošnji pridelek v Italiji so tudi slabši od lanskoletnega-Cenitev pridelka na južni polobli je še prezgodnja, ker tam sedaj šele sejejo pšf nico. Vendar pa ne pričakujejo povečanja letošnjega pridelka napram nizkemu lanskoletnemu.
Svetovno proizvodujft volne cenijo n* 4,1 milijardo funtov neoprane volne. je 120.000 funtov več kot leta'T950. Cenijo, da bo letošnji pridelek za 210 mik' jonov funtov ali 6 odstotkov večji 0“ povprečja let 1936—40 in samo 60 mik' jonov funtov manjši od dosedanjega r®' kordnega leta 1941.
TONAŽA PETROLEJSKIH LADIJ
Zaradi vedno večjega svetovnega pOv' praševanja po petrolejskih izdelkih od le; ta 1939 dalje, se je zelo povečala tudi proizvodnja petrolejskih ladij.
Iz pregleda o svetovni ladijski tonaži, ki ga je izdalo ameriško združenje ladij' skih lastnikov, je razvidno, da se je svetovna tonaža petrolejskih ladij povečala od 16,912.000 ton v letu 1939 na 25 milijonov 261 tisoč ton v letu 1950. Sye' lovna tonaža celotne trgovske mornaric® pa se je povečala od 79,138.000 tisoč tort v letu 1939 na 81,812.000 ton v 1. 1950-
Od trgovskih ladij, ki so sedaj v gradnji, jih odpade nad 40 (o na petrolejsk® ladje. Leta 1950 so na vsem svetu zgc-j' dili 178 petrolejskih ladij s tonažo pribb' žno 3,000.000 ton. Da zadosti svojim P°' trebam, pa potrebuje trgovska mornaric* še vedno okrog 100 novih petrolejski'1 ladij.
Maši novomašniki
z odliko. Prostost pa je bila le kratka. Kajti že majnika je moral v državno delovno službo (RAD) na Solnograško in potem še v Belgijo. Ko je dobil v jeseni študijski dopust, se je vpisal v bogoslovje, ki se je tedaj nahajalo v Št- Jurju ob jezeru. Pa že februarja 1941 je prejel vpoklic k vojakom v Celovec. Vojaška služba ga je klicala v Grčijo in še istega leta preko Nemčije na Norveško in Finsko, kjer je preživel na fronti ob Ledenem morju štiri dolge hude zime.
Leta 1945 je bil ujet. A žc jeseni istega leta se je smel vrniti spet med svoje domače in je študiral potem na graški univerzi državoznanstvo. Pa ta študij ga ni mogel zadovoljiti, zato sc je vrnil v jeseni leta 1946 nazaj v bogoslovje na Krko.
Prvo sv. mašo bo daroval 15. julija pri sv. Miklavžu v Gorcnčah. Slovo od doma iz Srednje vasi bo ob pol devetih, nato nova sv. maša pri farni cerkvi v Šmiklavžu. — Pridigar:	č. g. France
Brumnik, brat novomašnika.
DRAGAŠNIK JANEZ
se je rodil leta 1923 v Vabernji vasi pri Kostanjah. V Kostanjah je obiskoval tri-razredno ljudsko šolo in je leta 1934 zaprosil za sprejem v 'Marijaniščc. Ko je bil sprejet, je v Celovcu obiskoval štiri leta gimnazijo in se nato leta 1938 preselil z Marijaniščem v Št. Pavel v^ Labudski dolini. Toda tudi tam ni več imelo mesta Marijaniščc, kajti nekaj mesecev, po začetku šolskega leta so Marijanisce v St. Pavlu razpustili.	,	v
Janez je dobil po posredovanju preč. patrov jezuitov stanovanjc v Št. Andražu. Tam je tudi stanoval pri kmetih, dokler ni leta 1942 dokončal gimnazije. Nato je zaprosil za sprejem v bogoslovje v Št. Juriju. Toda ni prišlo do tega. Po 14 dneh je moral zapustiti on z vsemi člani družine svojo domovino in svoj dom.	ss
V takozvanem „Beobachtungslager v Frauenaurach-u so po nekaj mesecih izvedeli izseljenci, da so razlaščeni vsega imetja na Koroškem. Janez je prevzel y taborišču mesto učitelja in poučeval je otroke izseljencev. To službo je vršil do jeseni leta 1944; samo za nekaj tednov je bil vmes nastavljen kot pisar v neki pivovarni v Ncustadt/Aisch.
Jeseni leta 1944 je bil vpoklican k vojakom. Garnizonsko dobo je odslužil v Coburg-u in nato je bil poslan na fronto v Kurland. Začetkom leta 1945 je bil ranjen in se je vrnil v Avstrijo. Njegovi starši, oziroma oče, teta, brata in sestre so bili medtem premeščeni v taborišče Aichstatt in od tam v Freistadt v Zgor. Avstriji. On sam je prišel v lazaret Wcisscnbach/Tr., kjer je našel kmalu^ne-kaj izseljeniških družin, ki so mu v času
razpada „Reich-a" in nemške vojske z vso silo pomagale in mu tako morda rešile življenje. Pri njih je tudi ostal do povratka v domovino meseca junija.
Vračali so se preko Jugoslavije. Čakali so v Bukovju pri Dravogradu, da so se zbrali vsi izseljenci in sc potem vrnili preko Ljubljane in Podrožčicc na Koroško.
V Bukovju se je Janez zopet znašel s svojci. Ves čas razsula Nemčije pa niso vedeli drug za drugega. Prišedši domov še ni mogel z družino takoj na svoj dom. Šele po nekaj dnevih so smeli prestopiti prag svoje hiše.
Akoravno bi bil Janez rad žc takrat ponovno zaprosil za sprejem v bogoslovje, je vendar moral počakati, da sc je doma položaj nekoliko uravnal in si je on popravil zdravje. Jeseni leta 1946 je vstopil v bogoslovje v Krki. Komaj je bil tam dve leti, mu je umrl oče, pred njim pa še teta, ki je nadomeščala vsem otro-
kom mater od leta 1936 naprej, katero so takrat, še vsi zelo majhni otroci, izgubili.
Po petih letih študija in priprave na svoj veliki cilj, je danes dospel tja, ka-' mor si je že kot otrok želel: do oltarja. V nedeljo, 8. julija bo v krški stolnici posvečen v mašnika. 14 dni nato bo 22. julija daroval svojo prvo daritev. Na kratko bo spored sledeči:	V soboto bo
zvečer ob pol 7. sprejem pri Kovaču. Nato bodo pete litanije v farni cerkvi. V nedeljo bo ob pol 9. slovo od doma, nato procesija k oltarju; tam ob 9. prva sv. maša. Nato bo novomašnik delil novo-mašniški blagoslov. Pridigal bo preč. g. Čebul, župnik na Dravi. Zvečer bo ob 7. zahvalna božja služba.
JOŽEF ŠKOF
Rodil sc je 13. julija 1923 v Srčah v škocijanski fari. Tam je preživel svoja otroška leta v sredi krščanske družine in začel obiskovati ljudsko šolo v Škocijanu. Rajni preč. g. Poljanec so v brihtnem fantu kmalu videli sposobnost za študij
Skoro bojazljivo se stiskajo tihe vasi lepe gorenške fare k raztegnjeni Višnjar-ski gori. Tam, v Srednji vasi, se je rodil 31- marca 1921
MIRKO BRUMNIK.
Skupno z vaškimi otroki je doživljal vesela otroška leta. Ljudje pravijo, da je bil zelo živ. Mnogo veselih in poučljivih ur je preživel v družbi preč. g. župnika Muri-ja, kateremu je vedno tudi stregel pri sv. maši. Župnik so ga jemali seboj, ko so hodili v Št. Pavel ali Velikovec ali kamorkoli že.
Koliko doživetje je bilo to za mladega fanta, ko so mu preč. g. župnik odpirali pot v neznani svet. Kmalu so spoznali fantovo sposobnost za uk in ga pripravili za sprejemni izpit v gimnazijo. Radodarni g. župnik so mu pomagali vsa leta preko vseh skrbi in težav. Vedno je študent komaj dočakal trenutka, ko so se Začele počitnice in sc je smel za nekaj časa vrniti med svoje drage domače. Šc danes se z veseljem spominja onih dni, ko sta z materjo romala na Sveto mcstoi k Sv. Luciji, k Božjemu grobu in na Li-sno goro. Tudi sam je kaj rad pogledal v počitnicah po lepi Koroški, pil njeno lepoto in si nabral lepih spominov za dolgo šolsko leto v mestu.
Že v prvih počitnicah se je podal peš z veselimi prijatelji preko Podjune v Rožno dolino, od tam na Ziljo in sv. Višar-je> obiskoval je grede sošolce in trkal po stari študentovski navadi na vrata farov-ška. Začel je spoznavati čiste globine slovenske duše, ki mu je razkrila vso svojo toplo ljubezen.
Še eno doživetje mu je neizbrisno v spominu: ko je namreč sprejel leta^ 1938 njegov brat France na Krki sv. mašniško posvečenje. To leto je prineslo tudi mnogo grenkega. Marijaniščc se je moralo preseliti v Št. Pavel v Labudsko dolino in se istega leta je prevzela država vodstvo
Zavoda, ki je dobil ime „Schulerhcim . ycČina študentov je izstopila. Dobri ljudje iz okolice so jih z veseljem sprejeli Pod svojo streho. Kljub temu pa so bila ta leta za študente — marijanisčnike jako trda, ko sc niso hoteli vdati ^duhu, ki je z vso silo zavel po državnih šolah.
Marca 1940 je Mirko napravil maturo
Spisal: ). ŠIMON BAAR
Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC ROMAN	21. nadaljevanje
Šum ni predpust in zlasti njegovi pogubni zadnji dnevi so žc minuli in Ho-loubek sc je veselil svetega postnega časa. Otroke je poznal žc vsaj površno, okoh-t-o je tudi žc križem kražem prehodil, v župnijskem vrtu je poznal vsako drevo ut grm, ves župnijski arhiv je natančno Prebral, uredil, le z odraslimi župljani sc )c poznal samo na pogled, po redkih srečanjih v župnijski pisarni, ko so priha-jali po svojih uradnih opravkih: po kak-Sc't krstni list, ob krstu, ob pogrebu ali pa zastran poroke. A vsega tega v razmero-uta majhni župniji ni bilo mnogo; revnej-51 so prihajali sami, premožnejši ^pa so Pošiljali posle ali cerkovnika ali občinskega stražnika, često tudi le služkinjo. Ho-'oubek je čutil, da leži med njimi in žup-ttisčem neka tuja senca nezaupanja, da se obnašajo zadržano, oblastno, ošabno. Veroval in upal je, da ga bo postni cas zbližal z župljani. Pripravljal se je na postne Pridige, križev pot bo molil vsak petek Popoldne, žalostni del rožnega venca bo Ulolil v nedeljo popoldne, uvedel bo 5rcanski nauk za posamezne stanove, sc-del po v spovednico, in pri angelski mizi
sc zvrstijo vsi, otroci in odrasli, stari in mladi, revni in bogati. Zginile bodo vse razlike in nasprotstva, spoznali in razumeli bodo, da jim hoče dobro ...
Z vnemo sc je vrgel na delo.
„Tega tu nikdar ni bilo,‘‘ ga je svaril cerkovnik, ko je prebral v oznanilih^ kaj vse namerava novi župnik uvesti v župnijo. „To se vam ne posreči, gospod župnik,“ ga je opominjal šolski upravitelj, ko je čul na koru na prvo postno nedeljo ves delovni načrt, kakor ga jc župnik v pridigi napovedal začudenim starkam, nekaj starcem, peščici deklet in fantov, ki so sedeli in stali v cerkvi.
„Z božjo pomočjo sc posreči," jc upal župnik, „oznanil bom še otrokom, ti povedo doma, stvar sc razve in prišli bodo, saj so vendar kristjani." Sam je pridno vadil otroke pesmi križevega pota, kajti gospod upravitelj se jc izgovoril, da nima časa orglati, ker ima od treh do štirih zasebno šolo v gradu, kjer uči uradniške otroke nemščine in igranja na pianino.
V petek ob treh je cerkovnik zazvonil, prižgal sveče pri poedinih postajah križevega pota in Holoubck jc s strežniki in pevčki prišel iz zakristije. Radovedno se je ozrl po cerkvi, toda kakor bi ga kaj užgalo, je. vztrepetal in zaprl oči. Svetišče je bilo prazno. Niti starke niso prišle, ki so dnevno hodile k rani maši, le Bariča sama, čisto sama jc lezla v zadnji klopi pod korom v dve gube.. •
„Naj!" jc trmasto vrgel Holoubck glavo nazaj, ..začetek ne more biti druga-
čen. Se bodo že navadili. Ne odneham!" in opravljal je pobožnost z navdušenjem, kakor bi bila cerkev nabito polna ljudi.. — Toda zvečer jc tudi Bariča opazila, da je žalostnejši, da mu večerja ne diši in da se je prej kakor navadno umaknil v svojo sobo.
Mrzlote v 'duši je ta 'dan čutil župnik več kakor kdaj prej — in to je raslo iz dneva v dan, od tedna do tedna. Zaman je pridigal, zaman imel krščanski nauk, zastonj vse pobožnosti, obisk v cerkvi sc ni pomnožil, spovednice in obhajilna miza so ostale zapuščene. „Nc odneham," si je zabičeval župnik, „zlu se ne dam premagati. Boril sc bom, dokler ga končno ne premagam." Nikomur ni tožil, ni tarnal, ni se jezil, le na velikega poznavalca človeških src se je pogosto spomnil, na gospoda spirituala...
Da, gospod Holubck še nikdar ni tako goreče molil kakor tu v Trešticah. Bil je celo precej mlačen, bolj goreče jc vrtnaril, tekal v šole, delal razne igračke, uganjal jc nepotrebne, ničcmurnc stvari in niti na um mu ni prišlo, da bi izven svetega opravila vzel cerkvene ključe s klina in bi z brevirjem v roki obiskal cerkev.
Ko je zdaj začutil v duši mraz, težo zapuščenosti, bolestno razočaranje, jc zahrepenel po prijatelju, po toploti in družbi, po spodbudi in okrepčilu... V Markov h gospodu župniku jc tako daleč ... In za nič na svetu mu ne bi hotel bojazljivo tožiti... „Barica? Oče? Mati?"
in so se o tem pomenili tudi z njegovimi starši. Radevolje so sc starši odzvali župnikovemu predlogu in nasvetu ter izrazili svojo voljo, češ ker ima veselje k učenju, pa naj gre v gimnazijo.
Ko jc dopolnil svoje dvanajsto leto, so starši zaprosili po posredovanju rajnega g. župnika, da bi bil sprejet v Marijani-šče v Celovcu. Prošnji so ugodili. Tako jc leta 1935 mogel začeti Jože s študijem.
Z veseljem jc začel novo dobo svojega mladega življenja, da se v mestni šoli pripravi za svoj zaželjeni poklic, h kateremu ga jc klicala milost in ljubezen božja. Ko jc dokončal tretji razred gimnazije, sc jc moralo Marijaniščc leta 1938 preseliti v Št. Pavel; žal so Marijaniščc radi tedanjih razmer še isto leto razpustili. Torej so prišle že v prvih letih študija težave, ki jih je mirno prenesel in se vdal božji volji.
Marsikoga jc bolelo srce ob misli, kaj bo z dijaki in kaj bo prinesla bodočnost. Na zunaj sicer v temni negotovosti, je vendar vezala marijaniške dijake ista notranja misel, isti ideali in cilji. Za duhovne potrebe št. pavclskih dijakov je tedaj skrbel rajni preč. g. Bousellot, ki je v svojem požrtvovalnem delovanju pridobival in navduševal študente za lepe mladinske in verske ideale.
Še kot študent je bil Jože leta 1942 vpoklican k vojakom in je moral tako prekiniti študij. Med vojno je prišel leta 1943 pred Leningrad in pozneje na južno fronto v Italijo. Leta 1945 se jc po kratkem ujetništvu mogel vrniti v svojo domovino. Naslednjo leto jc vstopil v krško bogoslovje.
Dolga je bila pot, po kateri ga je vodila božja previdnost od začetka gimnazije preko vojaščine do nadaljevanja študija in bližnje priprave na vzvišeni pok-klic. Res čudna so božja pota, ki jih marsikdaj ne razumemo, ki morda preko ovinkov, a vendar gotovo peljejo do cilja.
S hvaležnim srcem za milost in varstvo božje in vsem, ki so ga pri študiju bodisi duhovno ali materialno podpirali, bo daroval svojo prvo sv. mašo dne 22. junija ob 1410. uri v Škocijanu. Pri novi sv. maši bo pridigoval preč. g. Kristo Srienc, župnik v Št. Lipšu.
Zamahnil jc z roko in sc zazrl v zaklenjena vrata pri pokopališču in cerkvi.
„Pridi, pridi!” mu jc migal še zvečer rumeni plamenček, ki se jc vil nad večno lučjo pred tabernakljem. Prisluhnil je in šeh
Spet čisto sam, toda tam ni čutil samote, nasprotno, brž ko jc pokleknil, sklenil roke in sklonil glavo, žc je začul: ,,Pozdravljam te! Čakal sem nate. Rad bi ti povedal to in to..." In Holoubck je poslušal. Tu je molil brevir, z evangelijem v roki sc je pripravljal na pridige, pa ni čutil, da moli, da sc pripravlja, samo poslušal jc in, kar je slišal, je potem v nedeljo pošteno in odkritosrčno povedal tisti peščici župljanov, ki se jim je zdelo primerno iti v cerkev.
Holoubck niti vedel ni, da ne govori več medlo, zaspano, kot je govoril prej, ampak mu vznesenost zaradi notranjega, gorečega prepričanja daje nekaj nadzemeljskega, preroškega. Ko je stal na prižnici vzravnan in v vzhičenosti dvignil bele. roke in jc njegov bronasti glas zagrmel, tedaj se je zdelo, da se vsa cerkev v temeljih trese in da okna žvenketajo. Toda čez trenutek se je postava zlomila in se sklonila navzdol proti poslušalcem, nasmeh jc pozlatil bledo lice, mirni in tihi Holoubck je stal pred ljudmi in je z otroško čistimi očmi gledal nanje. Prameni svetlobe so lili iz oči, tako da so se iskrile kakor zvezde, in žarele v ognju — pa tudi v solzah so znale zablesteti. Bilc so verno zrcalo njegove duše...
Ne čudite se, res, nov narod so odkrili, a ne v pragozdovih Amerike, ali v sončnih džunglah Afrike in tudi ne v nedostopnih planotah tajnega tibetanskega ozemlja, pač pa v osrčju Evrope in to prav na našem ozemlju.
2e zmirom smo v#deli in se tudi v šoli učili, da sta na Koroškem dva naroda in sicer Slovenci in Nemci ali nemško povedano: Slowenen und Deutsche.
pak tudi velikemu nemškemu narodu voditelje. Omenimo tu le sedanje vodilne može kot so Šumi, Ferlič, \Vcdenig i. dr.
Ko so bili naši izseljenci med vojno v taboriščih v Nemčiji, se je zgodilo večkrat, da se s preprostim nemškim ljudstvom niso mogli razumeti, in so mislili, da govorijo ti ljudje kak drug jezik, in so rekli: »Govorite z nami nemško, ker vas ne razumemo.14 Govorili so pač v
svojem narečju, kateri pa obstojajo pn vseh narodih. Resnica je,v da večina preprostega ljudstva v Nemčiji ne obvlada pismene nemščine, kar pa ne štejemo v zlo. Vidite, to ljudstvo, ti Nemci so hodili le v nemške šole, a navzlic temu ne obvladajo pismene nemščine, da bi se mogli do dobra zgovoriti z Nemci iz druge pokrajine in drugim dialektom.
Dajte našemu ljudstvu vendar enkrat že desetletja zahtevane slovenske šole. Potem bo kar čez noč izginil na Koroškem vaš „sfabricirani“ tretji narod. Ostala bosta samo dva, katera bosta živela v miru in slogi eden ob drugem, ako bo imel tudi mali narod enake pravice.
Qiril~~)1tetodoui
kresovi
Lipica
O, rajajte, rajajte ptičice v zraku, veseli se modro večerno nebo; svetlikajte lučke-kresnicice v mraku, ^ ti hribček pod gozdom, zavriskaj srčno.
Bregovi slovenski so zdaj zagoreli... kresove zažigajo fantje, povsod, kjerkoli živijo Slovenci veseli in koder častita se Ciril, Metod.
Glej, zgodilo se je pa čudo, da sc je pokazal še nek tretji narod, za katerega še Slovenci nimamo imena. Nemci so ga že tudi uradno krstili z „'Windische“. Ako je pa res tako, da je nastal pri nas tretji narod, tedaj naprošamo slovensko inteligenco, v prvi vrsti jezikoslovce, zgodovinarje, modroslovce i. dr., da dado temu narodu tudi slovensko ime, da ga torej krstijo.
Pisca teh vrstic sta bila že v letih 1900 oz. 1910 števna komisarja več občin na našem ozemlju, a nista slišala kot uradne osebe o kakem tretjem jeziku, bili so tu le Slovenci in Nemci — Slovencu und Deutsche, kar edino se je v števne pole tudi vpisovalo. Slišal si sicer tu in tam v kakem gostilniškem prepiru, da je kak tujec označil domačina z ,AVin-discher“, kar pa so imeli za psovko in je bilo, ako je imela o tem govoriti sodnija, kaznivo.
A kaj pa danes? Kri tl zastane v glavi in sapo ti vzame, ako slišiš in bereš, da števni komisarji našemu ljudstvu vsiljujejo, da se, če že nočejo biti „tajč‘', puste vpisati za „windisch“; torej ne za „slo-wenisch“, kar v resnici so. Res je, da posebno naša mladina večkrat ne zna našega knjižnega jezika. A ljudje božji, kje bi se ga pa naj naučila? Pod Hitlerjem je bila vsaka slovenska beseda prepovedana. V šolah in lahko rečemo v večini šol pa se sliši tudi še danes bore malo slovenskega. Radovedni smo le, kako bi govorili Nemci, ako ne bi imeli nemških šol, katere obiskuje vsak Nemec najmanj 8 let.
Akoravno naš narod umsko gotovo ne zaostaja za nemškim, in ga celo večkrat v marsičem prekaša, vendar ne zahtevajte, da bi bil brez vsake šole vešč naše pismene slovenščine. Saj še nikdo ni padel učen iz nebes. Da je ta naša trditev resnična, potrjuje dejstvo, da naš mali narod ni le dal samo nam učenjakov, am-
Kdo bi ga ne poznal?! Kmečki šolar-čki ga menda vsi poznajo, saj si v zimskem času delajo iz debelejših vej svoje znamenite pokalice! Kakor kostni mozeg, tako izgleda notranjost veje, ki je votla kot cevka in ki služi otrokom kot pokalica, saj sc da ta mozeg z lahkoto odstraniti.
Imamo dve vrsti bezga in sicer črni bezeg, ki mu pravijo tudi bazovina ali zovina (latinski: sambucus nigra, nemški: der Hollunder) in pa smrdljivi bezeg ali steničnik, habat in hebat (lat-: sambucus ebulus, nem.: der Zvverghollunder).
Seveda poznamo najbolj črni bezeg, ne samo radi šolarskih pokalic, temveč zaradi njegove velike zdravilne vrednosti. Črn pa je zaradi tega, ker ima v jeseni črne jagode, medtem ko je pomladi prepoln belega in zelo prijetnega cvetja. Najrajši raste po grmovju, med ograjami, ob robu gozda, pa tudi ob vrtovih.
Črni bezeg vsebuje mnogo hlapljivih olj, čreslovino, smolnate snovi, sladkor, saponine ter razne kisline. Zaradi teh, za . človeški organizem tako potrebnih snovi, ga uporabljajo povsod tam, kjer je treba odstraniti vodo iz telesnih votlin, bodisi s potenjem, bodisi po sečnih ceveh.
Franc Mihelčič omenja v svoji knjigi »Zdravilne rastline” velikansko zdravilno moč bezga, o čemur pišejo stare zdravilne knjige, češ »voda, v kateri si kuhal bezgove liste, ki naj jo pije bolnik zvečer in zjutraj” tri lote »kot zdravilo, prežene stare otekline, odpre zaprta jetra, vranico in ledvice, prežene tridnevno mrzlico, izčisti telo, okrepi želodec” itd. Potem nadaljuje takole: „... izčisti čreve-
sje in napravi človeka lahkega. Na vinu kuhane habatove korenine preženejo vo^ dcnico iz človeka... Na vinu kuhani bezgovi listi, še zeleni, odstranijo vodenico in otekline... na kozjem loju kuhane bezgove liste deni na ude, v katerih te trga... s sokom iz zelenih bezgovih listov, ki si jih zmečkal, namaži glavo. To odstrani kraste, uši in gnide na glavi,” tako končujejo stare slovenske zdravniške knjige poglavje o bezgu. Zanimivo je, da te stare knjige ničesar ne pišejo o bezgovem cvetju, ki ga pa mi najbolj cenimo. Tudi črnih jagod ne omenjajo, kb je vendar znano, da so bezgove jagode zelo imenitne, posebno ako jih kuhamo pol ure v enaki količini vode in jim dodamo sladkorja. Ravno tako priporočajo sok iz jagod, ker veljajo jagode kot lahko odvajalno sredstvo. Brez sladkorja dajejo izvlečke iz jagod bolnikom s sladkorno boleznijo in slabokrvnim ljudem.
Iz cvetja skuhani čaj pospešuje ..potenje, zato ga ne morejo prehvaliti pri kašlju, bronhialnem katarju in pri prehladu; sploh, kjer pride potenje v poštev. Ravnotako ga predpisujejo pri revmi, pri vseh vrstah vodenice ter pri obolelem mehurju, ker žene na vodo. Čaja od bezga ne smemo dolgo kuhati, temveč ga moramo samo popariti in takoj odstaviti ter pokriti, da »dobro vleče”, kakor pravijo! Tako ravnanje pri kuhanju velja za vsako cvetje! Mnogo zdravilnih snovi ima tudi lubje in listje, Jd ga pa moramo že dalje časa kuhati! Čaj iz listja je enakovreden čaju iz cvetja, mogoče še uspešnejši pri vseK ravnokar omenjenih boleznih. V lubju je poleg smole in čreslovine še neki alkaloid. Čaj
Ob ognjih zarajajte brhka dekleta ^ in fantje, prepevajte, ^vriskajte v noc; ta ura je lepa, ta noč nam je sveta. Svetnika slovanska nam dajta pomoč.
Kresovi, gorite v čast Ciril-Metodu, oznanjajte ljudstvu teptanemu dni, ko bratom razklanim na jugu in vzhodu luč vere, ljubezni in bratstva vzplamti!
iz lubja, zavžit v majhnih količinah, odvaja, v večjih količinah pa povzroča drisko ali celo bruhanje. Radi tega ga smemo piti le v malih količinah, 1 do 2 male skodelice na dan. _	_	, v.
Smrdljivi bezeg je nizke rasti, kvečjemu pol do dva metra visok grm. Njegovi listi so spodaj dlakasti, cvetje pa rdečkasto-belo in diši po grenkih man-deljih ter ima škrlatno-rdcče prašnike. Ja; goda je črna in svetlikava, včasih pa tudi bela ali pa zelenkasta in kislosladka.
Sestavine smrdljivega bezga so podobne onim črnega bezga in pospešujejo ravno tako močno izločanje vode iz telesa. V večjih količinah povzročajo_ močno drisko in bruhanje, zato veljajo v kot strupene.
Vsled tega se najrajši držimo našega črnega bezga, ki ima dovolj zdravilnih snovi ter sc nam ni bati nobenega za-strupljenja! Ne le kot zdravilna rastlina uživa bezeg stari sloves pri našem ljudstvu, temveč tudi kot prijetni in v cvetju omamljivo duhteči grm ali drevesce, ki ga pač vsi v pomladno-poletnem razkošju njegovega cvetja veselo pozdravljamo in mu kličemo:
Oj, bezeg, beli in dišeči!
Ko sonca žar ti greje cvet in vetrič boža te ljubeči, ti glasnik si —- pomladi spet!
Dr. K.
WIA\IL POLOŽI DAR MOHORJEVI TISKARNI NA OLTAR f
»Župnik je socialist,” se je naglo razneslo po župniji, ko je govoril o tem, da je delavec vreden svojega plačila. »Delavce ščuva nad gospodo, govori proti branju, je osvražnik napredka in izobrazbe.” Toda Holoubek je dalje razlagal o dolžnosti lačne nahraniti, žejne napojiti, bolne obiskovati, zatirati nevero in vse njene vrelce, iz kateri izvira. »Ni gospodarjev in ne sužnjev. Vsi smo bratje. Narod brez vere žalostno pogine. Izobrazba brez vere je kakor zastrupljena jed, sprevrže se ljudem v pogibel. — Župnija brez Boga je topla greda za sebičnost, razuzdanost, za zakonsko in državno nezvestobo, je poguba in grob vseh idealov, taka župnija postane pekel na zemlji.”
„Oho!“ je glasno ^ zadonelo od kora sem.
»Da, — postane pekel na zemlji, amen —“ je zaključil župnik.
»Daj nam ga nebeški Oče!” je iz navade, ne da bi pomislili, odgovorilo nekaj glasov in Holoubek sc je moral nasmejati. Veselil ga je tisti „oh’o”, zelo ga je veselilo, da so njegove besede vendarle vzbudile zanimanje in da je število poslušalcev, zlasti mož, naraslo vsaj za nekaj glav._ Stari Jina je bahavo sedel v prvi klopi, mladi pa, ki sc je zunaj župnika ogibal, je vedno stal ob stebru, dokler se ni vrnil na Dunaj, rožnejši in bolj rdeč, kot je bil tedaj, ko ga je župnik privedel s postaje. Sam gospod župan je kdaj pa kdaj zašel v cerkev, da bi vendar na lastna ušesa slišal, kaj tam novi župnik uganja. On je bil tisti, ki je oporekal. Tudi k popoldanski pobožnosti je prihajalo obilo otrok in žensk, da je cerkovnik
majal z glavo in govoril:	»Tega tu ni
bilo. odkar pomnim, kaj takega tu ni bilo. Toliko ljudi, kdo bi si bil mislil!" — Toda več Holoubek ni dosegel. Spovedal je komaj dve sto župljanov, skoraj samih žensk, sneg pa je že kopnel na okopih in pomlad je trkala na duri — cerkev pa sc je naglo spraznila.
Na cvetno nedeljo zjutraj je stopal Holoubek proti cerkvi. Glavo je imel sklonjeno, polno težkih misli. Danes bo blagoslovil butare v spomin Jezusovega vhoda v Jeruzalem. Sive, srebrne mačice se motno leskečejo na vrbovih šibah. Pomlad stopi najprej v cerkev, od tod pa se razlije po vsej prirodi. V Markovem je krojač Sima pel z visokim, tresočim tenorjem evangelista, grajščinski kovač Perlih pa je z globokim, preudarnim basom pel Kristusove besede po sv. Mateju. V cerkvi je bila glava pri glavi, nihče niti dihal ni in, ko je zadonelo po svetišču: »Moj Bog,moj Booog, zakaj si me zapustil?" je bilo treba napraviti dolg odmor, da se je ginjenje poleglo, in prav tako ginjeni in utrujeni Sima je z nekoliko mečjim glasom skončal opisovanje te strašne tragedije na Golgati. Da — veliki teden se začenja s trpljenjem — toda konča z vstajenjem. Očka je že pisal, da bo prišel za praznike, naj Hanzi medtem povlači, da se takoj po praznikih lotijo setve. Holoubek je v teh mislih prišel že skoraj do pokopališča, še nekaj korakov je manjkalo, ko mu je udaril na uho ropot voza...
»Kdo pa niti danes nima miru?” je pomislil župnik, se ustavil, pogledal na cesto in čakal, kdo vozi. Zdajci pa je zagledal konjske glave, za njimi z gnojem na-
ložen voz, videl je, kako zavija na cesto, ki pelje okrog cerkve in župnišča na polje.
»Moj Bog! Cvetna nedelja! Danes, pa gnoj vozi!” je zavzdihnil in čutil, da mu je ledeni piš zavel skozi dušo, ki je raznežena in ginjena od spominov. In za prvim — glej — gre drugi in tretji voz. Vsi so Bohačevi. Pozna jih. Holoubek ve, da peljejo gnoj na Červenico, kjer župan pripravlja njive za peso in kjer mu manjka še ena vrsta gnoja. Pa čemu sc mu tako mudi? Ko bi bil na njivi oral, vlačil, že to bi bil greh. Toda gnoj voziti! Gnoj! In med službo božjo! V nedeljo, in to na cvetno nedeljo!"
»Za Boga milega, ljudje božji, kaj pa delate?” je zdajci zavpil s pokopališčnih stopnic, da je prevpil ropot vozov. Vsi, ki st) šli v cerkev, so se presenečeni ustavili.
»Gnoj vozimo, kakor vidite,” se je posmehljivo zarežal hlapec in divje počil z bičem.
»Kdo vam je naročil? Kdo vam je dovolil?” je vprašal Holoubek.
»Jaz!” sc je oglasilo za vozom. In ko je voz odšel mimo, je naprej stopil župan Bohač v visokih škornjah s puško na rami in s palico v roki ter se postavil pred župnika.
»Danes je vendar cvetna nedelja.”
»Že mogoče. In kaj za to?1'
»Sedmi dan počivaj... ne delaj ne ti .. ne tvoj služabnik niti tvoje govedo ne.”
»Oprostite, vi se motite. Midva se ne tikava. Ta pot je javna. Nimate pravice na njej nikogar ustavljati. Doba suženjstva je že minula. Če hočete pridigati, ne stojte tu, ampak pojdite v cerkev.” Bo-
hač se je okrenil in šel dalje, da bi dohj' tel svoje voznike. Tudi Holoubek se J* zasukal in stopil na pokopališče. _
»Ali mu jih je dal! Ali jih je dobil! Ta dva sta si zasolila!” so se škodoželjno ob' lizovali očividci tega kratkega nastopa-Bohač je res odhajal z glavo pokonci, kakor bi zapustil bojišče s slavo in junaštvom. Holoubek pa je sklopil oči in se ves sključil sam vase in se pripognil kot pod težkim udarcem. Župan ga je v resnici ranil, zadel ga je morda na najobčut; Ijivejšcm mestu, ne s svojimi besedami niti s svojim ošabnim obnašanjem, ampak s svojim dejanjem, z grobim motenjem nedeljskega počitka. Kakor mrtev je sel župnik v zakristijo in nič več ga ni veselilo, zgubil je svoj mir, ugasnilo je v njem veselje in mislil je samo, kaj naj stori, kaj naj začne, kako naj to napravi. Mimo takega pohujšanja vendar ne sme moke mimo, to je treba obsoditi! Bog tako ukazuje! In on — Holoubek — je tu, da čuva nad božjimi zakoni. Take misli so ga obhajale pri blagoslavljanju oljčnih vejic in med sveto mašo. Ob koncu maše se je obrnil od oltarja, prebral evangelij, oznanil red za veliki teden, pozval žup' Ijane k božjemu grobu, jih prosil, naj ob vstajenju razsvetlijo okna, in, ko je bil z vsem pri kraju, je dejal z neizmerno žalostnim glasom: »In zdaj vsi pokleknimo in pobožno molimo za našega župao* Vaclava Bohača, ki danes da gnoj voziti in tako oskrunja Gospodov dan, naj nm Bog ta greh odpusti.”
Ko bi se bila v trcšticki cerkvi razpočila bomba, ne bi tako učinkovala, kakor nekaj teh preprostih Holoubkovih besed-(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob JA9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse. -
GORENCE
(Blagoslovitev motorne brizgalne in voza)-
Že je pritiskalo sonce z vso žgočo silo, ko se je v nedeljo, 17. junija popoldne ob 2. uri zbrala, odeta v svoje nove uniforme, celokupna četa »Prostovoljnega gasilskega društva na Gorenčah“ k svojemu gasilskemu prazniku. Za*pol tretjo uro je bila namreč napovedana slovesna blagoslovitev gas. motorne brizgalne in voza.
Kmalu za gasilci so pričeli prihajati pred ponosni gasilski dom najprej domačini in za temi še drugi prijatelji gasilstva iz bližnje in daljnje okolice.
Malo pred tretjo uro je stopil na lepo okrašeni gasilski voz, katerega so okusno okrasila dekleta z Leda, načelnik tuk. gas. čete, g. Škorjanc Lojze in je pozdravil vse došle prijatelje gasilstva, posebno še oba botra novega gasilskega voza, zakonca Sadjak-a Jurija in Kristino, ki sta s svojim visokim darom pripomogla, da se je mogel novi gas. voz nabaviti.
Po teh uvodnih besedah je domači dušni pastir spregovoril besedo o pomenu in namenu gasilstva. Dejal je, da gasilska organizacija temelji na krščanski ljubezni do Boga in do bližnjega. V tej organizaciji se morajo združiti vsi in delati v
Novost!
„SPEZI-COLA‘‘ osvežilna pijača tovarne
Atotiatket
Celovec-KIageniurt, Pischeldorferstrasse 16
božjo čast in bližnjemu v korist in sicer po načelu: „Vsi za enega in eden za vse!“ Zakaj, kadar doleti nesreča soseda, se nič ne vpraša, kdo je ta sosed in kdo mu bo šel pomagat.
V	nadaljnjem izvajanju je govornik poudarjal, kakšno je načelo gasilstva.* To pa je: pomagati svojemu bližnjemu v vsaki nesreči, pa naj bo ne samo požar, ampak vsaka druga nesreča, ki lahko doleti človeka, na pr. povodenj, po*tres, zemeljski udor, snežni plazovi, kakor smo jih morali letos doživeti po nekaterih gorskih krajih. Seveda glavna in najbolj pogosta nesreča, ki nas zadeva, je pa nesreča po ognju.
Nato je govornik omenjal pomen ognja. Ogenj je eden naših največjih dobrotnikov, ker greje, žge in sveti. Brez ognja ne bi bilo življenja na svetu. Treba pa je seveda ogenj držati v pravih mejah in ga varovati: ako ne pazimo na ogenj, je nesreča že tu. Z ognjem je tako kakor z majhnim otrokom, katerega je treba stalno imeti pod nadzorstvom ali pa kakor mlade konjiče, ki jih moraš neprestano imeti na vajetih, sicer je katastrofa neizbežna. Govornik je prosil gasilce, naj bodo, kakor doslej, tudi za naprej zanesljivi in goreči čuvarji ognja.
V	drugem delu pa je govornik poudaril važno misel, da morajo biti gasilci, če naj bodo pravi popolni in celi gasilci, čuvarji tudi onega drugega ognja, ki izvira v naši notranjosti, ki je še neprimerno bolj nevaren, kakor zunanji ogenj, to je ogenj strasti. Ta ogenj nosi človeštvo že od izvirnega greha sem in ta ogenj, ki ni nič drugega, kakor poželjenje oči, požc-Ijenjc mesa in napuh življenja, je treba stalno krotiti in imeti na vajetih, sicer ntegne uničiti človeško telo in dušo pahniti v večno pogubljenje.
Ob koncu sc je govornik še zahvalil gasilcem, vsem članom in faranom, ki so s svojimi darovi in podporami že veliko Pripomogli, da si je tuk. gasilsko društvo moglo nabaviti že toliko potrebnega orodja. Zahvalil se je posebno vsem tistim, ki so imeli pred 25 leti toliko poguma, da so .sredi fare na najlepšem kraju postavili ponosen gasilski dom. Vzpodbujal Je vse, gasilec v prvi vrsti in potem pa tudi vse ostale, da naj vsepovsod podpi-rajo, kolikor je v njihovih močeh gasilstvo, da bo le to vedno na višku in da bo tako kos svoji težki nalogi.
Po blagoslovitvi se je predstavnik tuk. gasilske organizacije, g. Opetnik Johan, Nahvalil vsem udeležencem za lep obisk, nadalje vsem, ki so na ta ali oni način Pripomogli, da sc je mogla gasilska slovesnost izvršiti v tako lepem redu.
n nas na
foškem
RUDA
Ponovno slišimo besedo napredek in naprednost. Tudi pri nas se ta naprednost kaže vse naokrog.
Občinski svet je pred nedavnim sklenil soglasno, da pozida novo enonadstropno hišo v Dolinji vasi na Škofičevem travniku. Tako bo občinska hiša bolj v sredini med obema cestama.
Tudi Peter Pirker je svojo hišo zvišal za eno nadstropje. Sicer pa tudi gospodarstvo v ruškem župnišču kar dobro in vidno napreduje.
G. Preis je menda prodal svojo živino, drugo gospodarstvo pa je oddal g. župniku v najem. Fasthvirt pa je sezidal novo kino-dvorano in tako na svoj način dp; prinaša, da je kar dovolj nemške zabave. Starši verjetno ne bi bili posebno navdušeni nad to novotarijo. Na eni strani vidimo, da se Nemci učijo slovenskega jezika, na drugi strani pa moramo na žalost ugotoviti, da Slovenci zapravljajo to, kar je njihovega.
Pred nekaj dnevi je tod rajžal nek raj-hovec, ki se je prvovrstno naučil slovenskega jezika, da tako lažje opravlja svoj kupčijski posel pri prodajanju aparatov.
Na Koroškem pa so kar mnenja, da je treba Slovence poriniti nekam v kot, kakor smo to tudi videli na binkoštni ponedeljek na Lisni gori, ko so izrinili slovensko petje.
ŽELEZNA KAPLA
Že zopet nesreča! Nesreč z granatami kar noče biti konca. Dva šolarja iz Miklavčevega sta našla granato, s katero sta se potem igrala ob Beli blizu našega kolodvora. Verjetno je granato prinesla voda. Učenec 'Wdlfgang Hohcnau je ranjen na očeh in na vsem telesu, odtrgalo mu je spodnji del roke. Fanta so takoj z rešilnim vozom prepeljali v celovško bolnico. Jurij Burkhard je odnesel manjše poškodbe in se nahaja v domači oskrbi.
ROŽEK
Otroci naše ljudske šole so na krompi-rišču našli enega krompirjevega hrošča in 20 ličink. Prizadeto polje so potem takoj razkužili. Na tem slučaju zopet vidimo, kako je važno, da se držimo vsepovsod predpisanih dni pregleda krompirišč, ker se le na ta način pravočasno zavarujemo proti še večji škodi.
Kakor poročajo listi, -se je hrošč na Koroškem že v več krajih pojavil.
"	.	kopalne
strokovne trgovine	pnevmnl
Gummihaus Wiedner sumijas
Klaatnturt, Bahnholitufte 33 Slimijas'
BELA
Ker sc Belani malokdaj oglasimo v »Našem tedniku", sc moramo pa sedaj, ko je pred nami žegnanje. Lepo so obnovili našo kapelico, da bomo lahko na žegnanje obesili naš novi zvon. Večji del naše mladine se že veseli na ta dan in če bo še vreme ugodno, bo posebno sijajno.
Ker vsako nedeljo pri nas promet vedno bolj narašča, bi vozače motornih koles prosili, naj ne divjajo tako in se naj ozirajo na predpise in na prometne znake. Daleč so znane naše serpentine in vsak, kdor se pelje z odprtimi očmi po tej cesti, lahko vidi in ve, kako se mora zadržati in voziti, da se ne bi zgodila kakšna večja nesreča.
Ker pa je pri Skalarju ob nedeljah zelo luštno in se zbere tam največ mladine, sem pustil cestni promet in pogledal Še malo v to hišo.
Kakor že večkrat, smo sedeli tudi zadnjo nedeljo tam in se pogovarjali o tem in onem. Žalostno je samo to, da neki fantje, ki niso Belani, hočejo prepričevati naše stare ljudi po svoje o veri, o Kristusu in o duši. Žalostno je samo tudi še to, da jih nekateri belski fantje v tem podpirajo in da se še sami norčujejo iz duhovnikov in vere.
Slaba mora biti vzgoja takih ljudi že iz mladih let in mi ne potrebujemo od njih nobenih moralnih pridig in nobenega pouka.
VELIKOVEC
Minuli petek smo - na pokopališču v St. Rupertu spremili k zadnjemu počitku gospo Marijo Maklin, pokojno soprogo g. okrajnega nadzornika Walterja Maklina. Pogrebne obrede je ob večji asistenci duhovnikov opravil pliberški dekan g. prošt Trabesinger. Na grobu je med drugimi govoril tudi velikovški dekan g. Ze-bedin. Izredno veliko število žalujočih je spremilo pok. ženo na zadnji poti. Dež. šolski svet in okrajno glavarstvo sta bila pri pogrebu po svojih predstavnikih zastopana.
G. nadzorniku Maklinu naše prisrčno sožalje.
UKVE
v Kanalski dolini
Dne 22. maja letos je bila obletnica smrti trgovke Terezije Prešern. Pred letom dni nas je tako nenadoma zapustila, ko je preje iskala zdravja v bolnici v Vidmu, kjer je bila tudi operirana. Ni bilo pomoči in v cvetu mladosti — stara je bila šele 27 let — je v lanski spomladi odšla od nas.
Že kot otrok je bila pokojna Terezija zelo inteligentna, ljudsko šolo je končala že z 11. letom. Kmalu pa je že morala začeti s težjim delom v trgovini, kjer je kmalu prevzela tudi vodstvo, dokler jo ni zahrbtna bolezen prisilila, da je odšla iskat zdravja. Vsi smo pričakovali, da se vrne zdrava in nasmejana, kakor je bila, toda božja volja je hotela drugače.
Vsi jo pogrešamo, občudovali smo njen krepostni značaj, veliko delavnost in izredno prijaznost. Za vse naj ji bodi Bog obilni plačnik!
ŠKOCIJAN
V nedeljo 10. junija je bila pri nas lepa farna slovesnost prvega svetega obhajila. Lepo je bilo gledati dolgo vrsto nedolžnih otrok, dečkov s šopki in deklic v belih oblekcah, ki so v dolgi vrsti, spremljani od g. župnika in banderi stopali v hišo božjo, kjer je nad vrati stal napis: »Pustite male k meni priti!"
Med sveto mašo je prepeval otroški pevski zbor ljubke pesmice, ki so vsem segale do srca. Najlepša sta bila pač trenutka _ slovesne skupne krstne obljube in pa prihod Jezusa Boga v nedolžna otroška srca pod podobo kruha. Kakor je bila krstna obljuba odločna tako je bil pristop k obhajilni mizi plah in negotov. Za okrepčilo po sveti maši jc bilo tudi dobro preskrbljeno.
Popoldan je bila v veži v župnišču izvcncerkvena slovesnost na čast prvoob-jancem. Dečki in deklice iz višjih razredov so svojim mlajšim sošolcem zapeli nekaj narodnih pesmi in jim v deklamacijah povedali svoje veselje. Nato je sledila^ verska igra: »Strežnika iz Santare-ma". Igralci so dobro igrali. Jezuščka se nekateri kar nagledati niso mogli. Sicer je res, da smo si ga sposodili v kamenski fari pri Ukmarju. Pa Vili hodi k nam v šolo^ in se je pri nas kar dobro počutil. Zvečer so igro ponovili še za odrastle, ki jih je tokrat precej odvrnila nevihta, da se niso predstave udeležili.
Vzrok pa je bila tudi poroka Ožmov-
Oftozatiic Hammkmt!
Zaradi zvišanja cen rotacijskemu papirju, barvam, kovinam in drugim tiskarskim potrebščinam ter radi zvišanja delavskih plač je bilo vse avstrijsko časopisje prisiljeno, da zviša naročnino s prvim majem in sicer do 50% sedanje naročnine.
Tudi uprava našega lista je zaradi gor* njih razlogov prisiljena, da zviša naročnino »Našemu tedniku”.
Od 1. julija naprej je naročnina za „Naš tednik" mesečno t r i šilinge. Kdor pa plača naročnino do konca junija t. 1. za celo letošnje leto, plača samo po dva šilinga na mesec.
Za inozemstvo je naročnina s poštnino vred določena od 1. maja t. 1. na tri USA dolarje letno za vse one, ki naročnine še niso plačali. Za one inozemske naročnike, ki so letos plačali že naročnino do konca leta, se cena ne spremeni.
Vse naročnike opozarjamo, da plačajo naročnino po položnici, katero smo priložili binkoštni številki.
čeve Celestine iz Žamenj. Ko so jo isti popoldan v naši župni cerkvi gospod župnik vprašali: »Ali ste resne volje skje-niti zakonsko zvezo s tu pričujočim ženinom?" je glasno in razločno rekla pred dvema pričama: „Da“, in ženin prav tako. Ženin je doma iz Drveše vasi pri Pliberku. Ob taki izjavi so g. župnik hitro ovili s štolo roki in ju zvezali za večno! Seveda po poroki pa je vedno »ojset". To pot so zavili svatje s poročencema k Vižarju v Grabaljo vas, kjer je goste čakalo polno zemeljskih dobrot in pa okrašeno plesišče hitrih in nabrušenih pet. Pa nam je ta šmentani dež vse prekrižal; smo se pa notri zavrteli. Še kar fletno je bilo, samo nekateri pobje iz Št. Vida so bili malo preveč »elektriš".
Celestini želimo vse najboljše v novem stanu in novem domu. Pridna, poštena in verna dekle je bila, da takih malo v fari, vedela je tudi, kedaj je dekliška nedelja.
Dne 22. julija bo pri nas nova maša. Že sedaj malo mislite na to in si tisto nedeljo rezervirajte ter pridite k nam v Škocijan. Ste vsi povabljeni od daleč in blizu. Za novo mašo se splača ene podplate na čevljih izrabiti, tako pravi stari pregovor. Če bo komu vroče, se bo lahko v jezeru ohladil. Mašo bo bral preč. g. Škof Jože, po domače Jernejev Pepi iz Srč.
Med sveto mašo bo zborno in ljudsko petje. Da bo šlo vse v najlepšem redu, že sedaj vadite znane pesmi, ki jih bomo peli. Peli pa bomo:
1.	Marija, pomagaj nam sleherni čas.
2.	Hvali svet Odrešenika.
3.	Mogočno se dvigni nam spev iz srca.
4.	Hvala večnemu Bogu.
5.	Marija, skoz življenje.
6.	Na nebu in na zemlji.
7.	Za Bogom najrajši Marijo častim.
Vsi od blizu in daleč prav lepo vabljeni! Na svidenje!
SELE
»Slavčke" poznamo v Selah že od lanskega leta, ko so s svojim petjem prireditev koroških dijakov še bolj poživili. Zato smo tudi letos z veseljem sprejeli vest, da prirede »Slavčki" v nedeljo, 17. junija, pri nas koncert.
„Tč pa pojdem poslušat," je rekel marsikdo in ob določeni uri je polna dvorana napeto pričakovala nastopa znanih pevcev. Ne bomo popisovali, kako dovršeno so pevci podali pesmi bogatega sporeda,^ saj je naš list o njih že tolikokrat poročal. V odmoru jc nastopil tudi doi mači moški zbor z dvema pesmima, za dobro voljo med posameznimi točkami pa je poskrbel pevovodja g. dr. Inzko z ugankami in šaljivim pripovedovanjem. Vse priznanje kvintetu »Slavček", zahvaljujemo sc mu za prijetni urici.
LOČE
Že lansko leto so začeli z izboljšavami in popravili na naši šoli. Letos s popravili nadaljujejo in so pred kratkim temeljito popravili streho. Ob enem so uredili tudi strelovod ter strešne žlebove, ki so jih zavarovali proti rji.
Tako bo tudi prenovljeno šolsko poslopje ^spet v okras našemu kraju, ko je preje ze izgledalo, da sc za to, poleg cerkve najvažnejšo ustanovo, nihče ne briga.
Pravične cene - ludi v kntelijslva
Ena prvih' nalog in ena najvažnejših nalog nove vlade (najbrž v stari izdaji) bo, da pravično uredi cene in določi v zvezi s temi cenami mezde delavcev ter plače nameščencem ter uradnikom.^ Ako bi pri tem določanju cen in plač ter mezd bila vlada pravična, bi morala seveda skrbno paziti, da pri tem določanju cen in plač ne bi bil prikrajšan nobeden stan in se seveda tudi ne bi smelo opaziti, da ima kak stan v državi kako posebno izjemno ugodno stalisce. ^
Ko so v zadnjih letih že^ večkrat z uredbami določali cene in plače ter mezde, so se pri tem spomnili — kar je seveda pravilno — na delavce. Spomnili so sc tudi na obrtnike in trgovec, pozabili tudi niso industrialcev, ter so določili pri tem posameznim izdelkom take cene, kakor je pokazal račun, da znašajo poleg priznanega dobička proizvodni stroški. Bol) pozno in v manjši meri so se^ spomnili pri tem določanju mezd končno tudi kmečkih delavcev, pozabili so pa skoraj popolnoma na kmeta in to predvsem na srednjega in malega kmeta. . v. .
Nimamo namena na dolgo m široko pripovedovati in dokazovati, da je bilo in da je tako stališče napram kmečkemu prebivalstvu nepravilno, hočemo samo na primeru od zunaj pokazati, kako bi merodajni tudi pri nas morali_ pravično urediti razmerje cen kmetijskih pridelkov s cenami potrebščin, ki jih kmet potrebuje in z delavskimi plačami.
ZA MOČEN KMEČKI STAN
Dežela, ki je bila v zadnjih dveh vojnah v Evropi skoraj najmanj prizadeta in je zato v miru mogla napredovati in urejevati svoje ’ gospodarske razmere, jc Švedska. Seveda ne smemo misliti, da zato tam nimajo nobenih skrbi. Tudi tam se mora kmečko prebivalstvo ^boriti za primerne in proizvodnim stroškom odgovarjajoče cene. I oda zanimivo je,, da na Švedskem, kjer ima večino v vladi in zato tam odloča socialistična stranka,^ kaže vlada več razumevanje za upravičene zahteve kmetijstva kakor pa v marsikateri drugi deželi in tudi v Avstriji. \ sc tako izgieda* da sc na Švedskem odločilni krogi zavedajo vehkcga_ pomena pregovora, ki pravi: ..Kadar ima kmet denar, ima denar ves svet." Z drugimi besedami bi mogli to povedati takole: Brez zdravega in trdnega kmečkega stanu ni mogoče pravilno in zadovoljivo urediti narodnega gospodarstva v državi.
V zvezi z upoštevanjem prednjega načela jc švedska vlada odobrila pred pol leta znatno zvišanje cen kmetijskih pridelkov in to predvsem za mleko, maslo
in sir.	_	...
Sedaj pa pride pri vsej^tej ^zadevi najzanimivejše in tudi najvažnejše. To zvišanje cen kmetijskim proizvodom je bilo dovoljeno zato, ker mora dobiti kmetijstvo kritje za šele nameravano zvišanje mezd delavcem in šele nameravano zvišanje cen kmetijskim potrebščinam.
Kmetijstvo na Švedskem jc torci_ dobilo zvišane cene za svoje kmečke pridelke, ’da bo moglo plačevati zvišane mezde in zvišane cene za kmetijske potrebščine, kadar bodo ta zvišanja prišla. Pri nas pa so bile mezde in cene za kmetijske potrebščine že večkrat zvišane, vse doslej pa Še ni bilo priznano zvišanje, cen kmetijskim pridelkom v odgovarjajoči višini.
PRIZNANJE KMEČKEMU DELU
Pri tem pa, ko so na Švedskem priznali kmetom zvišane cene za kmetijske pridelke, niso teh cen zvišaH samo za toliko, za kolikor bodo zvišane plače poslom in delavcem. Pri tem so. upoštevali še nekaj drugega, na kar pri nas tako radi pozabljamo. Tudi kmet sam in tudi kmečka gospodinja in vsa domača družina ima pravico do primerne odškodnine za svoje delo. Na Švedskem torej cisto pravilno pravijo: Ne zasluži in ne potrebuje višje plače samo kmečki delavec, zvišati je treba primerno tudi dohodke kmečki družini, ki na posestvu dela. To zvišanje pa je treba upoštevati v določitvi višjih cen za kmetijske pridelke.
Kadar in ako določa država nove cene za kmetijske pridelke, je njena dolžnost, tla pri tem določanju cen ne upošteva samo tega, kako bo mogel nove cene plačati uradnik, delavec in nameščenec; dr-
žava mora pri določanju cen skrbeti tudi za primerne dohodke kmečke družine. Po pa jc mogoče samo tako, da določi država take cene za kmetijske pridelke kakor so v skladu s proizvodnimi stroški.
Avstrija mora danes uvoziti približno polovico krušnega žita, ker zadostuje domači pridelek komaj za polovico potrošnje. Za to uvoženo žito je treba plačati ceno kakor jc na svetovnem trgu. Ta cepa pa jc približno še enkrat tako visoka kakor pa je določena cena za krušno žito pri nas. Zato jc tudi danes žito za krmo dražje kakor pa je cena krušnemu žitu. Ker pa je cena za moko in za kruh pri nas določena po cenah za naše krušno žito, mora država iz posebnega sklada doplačevati velike vsote pri vsem uvoženem žitu in pri uvoženi krušni moki. V to izravnavo cen plačuje vsako leto država stomilijonske zneske. Tako stanje pa mora enkrat prenehati.
V zdravem narodnem gospodarstvu mora potrošnik imeti možnost, mora imeti tak zaslužek, da more plačati za obrtne in industrijske proizvode dejanske proizvodne stroške in pa pravični trgovski dobiček. Zato ni pravilno, da skuša država s posebnimi prispevki zniževati ceno najvažnejšim življenjskim potrebščinam, zato pa določa na eni strani nizke
plače, na drugi strani pa nizke cene kmetijskim pridelkom.
PRAVA AGRARNA POLITIKA
Na Švedskem so tako stanje odpravili s posebnim zakonom že leta 1947. Takrat so popolnoma izenačili kmečko prebivalstvo z drugimi delovnimi sloji. Niso pa pri tem izenačili le samo kmečkih delavcev v prejemkih z delavci v obrti in v industriji, izenačili so celotno kmečko prebivalstvo z ozirom na dohodke z drugimi delovnimi sloli. V omenjenem zakonu švedskega državnega zbora je rečeno, da mora biti kmečko prebivalstvo tudi v bodoče v enaki meri deležno vsakega izboljšanja življenjskih razmer kakor drugi sloji švedskega prebivalstva.
Pri določanju cen kmetijskim pridelkom se na Švedskem niso ravnali po tem, kaj in koliko potrošnik more plačati za kmetijske proizvode, ampak po tem, koliko mora kmet za svoje proizvode dobiti, da bo končno zaslužil toliko, kakor zasluži delavec v obrti, trgovini in industriji. Kmetijske proizvodnje torej na Švedskem ne usmerjajo tako kakor pri nas, ko predpisujejo, koliko površine naj bi kmet preoral, koliko zasejal in koliko pridelal enih in drugih pridelkov. Vsi pa iz lastne skušnje zadnjih let dobro vemo,
kakšni so končni uspehi takih’ predpisov*
Posledica take agrarne politike ni Švedskem jc bila, da je v zadnjih letih švedsko kmetijstvo znatno napredovalo* Povišala sc je proizvodnja, povišala se jc torej količina pridelkov, istočasno pa so sc znižali tudi pridelovalni stroški. Zato je mogoče, da je danes proizvodnja kmetijstva na Švedskem za približno 12^« nad proizvodnjo iz leta 1938/39, četudi se jc od takrat do danes znižalo število delavcev v kmetijstvu za približno 14%.
Z zvišano proizvodnjo je bilo tako mogoče na Švedskem preprečiti zvišanje cen kmetijskih pridelkov. Ves napredek v kmetijstvu je tako v veliki meri koristil ne samo kmečkemu prebivalstvu, ampak v veliki meri tudi potrošnikom kmetijskih pridelkov v obrti in industriji.
Iz vsega prejšnjega vidimo, da pri nas pri določanju cen postopajo večkrat nepravilno, skoraj tako, kakor bi napravil kmet, ki bi nadel konju uzdo na rep namesto na glavo. Tak konj nato seveda ne more dobro vleči. Zato ni pravilno prisilno določati čim nižje cene kmetijskim pridelkom, saj more le izenačenje dohodkov vseh slojev prebivalstva zagotoviti splošno blagostanje vsega prebivalstva.
V	ZADRUŽNIŠTVU — REŠITEV
IN MOČ
Danes se tako radi oziramo v Združene države Severne Amerike in se čudimo, od kod tako blagostanje med tamkajšnjim prebivalstvom in od kod velikanski zneski, s katerimi Združene države podpirajo cel svet. Da tudi pri nas dosežemo vsaj deloma tako blagostanje, bi se morali večkrat ravnati tudi po načinu dela v Združenih državah.
V	Združenih državah je danes več kot polovica vseh kmetov članov kmetijskih zadrug, ki vnovčujejo kmetijske pridelke svojih članov in za svoje člane kupujejo vse kmetijske in gospodinjske potrebščine. Samo v preteklem letu je naraslo število članov kmetijskih zadrug — katerih je v Združenih državah 10.075 — za nadalj-nih 500.000 in jc doseglo Štev. 6,384.000.
V	preteklem letu je znašal promet kmetijskih zadrug v Združenih državah' nad *10 milijard dolarjev. Na vsakega člana jc prišlo torej prometa okrog 2.000 dolarjev (= 50.000 šilingov).
Iz prednjega moremo zaključiti dvoje:
Ako hočemo pri nas skrbeti za zdravo kmetijstvo, jc treba pri določanju cen kmetijskih proizvodov vpoŠtevati proizvodne stroške. In drugo: Kmetje ne smejo pričakovati vse pomoči od države, pomagajo naj si sami; njihova edina samopomoč pa je v močnih in pravilno, na demokratski podlagi urejenih zadrugah-
Hubert TUMPOLD
STEKLO IN PORCELAN Bcljak-Villach, Gerbergasse 2Ia
Sedaj brusimo z modernimi
brusilnimi stroji
OPEKA — IZ SLADKORJA
Neki industrialec severne Karoline je odkril novo plastično snov, ki sc pridobiva iz melase, znanega stranskega proizvoda pri proizvajanju sladkorja iz sladkornega trsa. Melaso v Združenih državah v veliki meri uporabljajo.
Z dodatkom drugih primesi pridobi melasa razne lastnosti, zaradi katerih se nov proizvod na primer uspešno uporablja pri cestnem tlakovanju in v stavbarstvu.
Če primešajo melasi, določeno količino peska in ilovice, dobijo surovino za izdelovanje stavbne opeke; če pa primešajo lesovino, dobijo material za izdelovanje ploščic za zunanjo oblogo sten.
Iznajditelj trdi, da bo s tem novim materialom postavljena stavba stala samo polovico ali kvečjemu dve tretjini zneska, kot stanc stavba, sezidana z navadno opeko.
KONFERENCA ŽIVINOREJCEV
V Herefordu sc bodo 9. julija sestali rejci goveje živine herefordske vrste iz vsega syeta. Na konferenci bodo razpravljali o mednarodnih predpisih glede uvoza in izvoza goveda in o drugih stvareh, ki zanimajo živinorejce. Udeleženci konference si bodo še pred pričetkom konference ogledali kraljevsko razstavo v Cambridge-u, ki bo 4. julija. Med konferenco, ki sc bo zaključila 13. julija, si bodo udeleženci ogledali tudi zelo znane pasme goveje živine na tradicionalnih go-
••v v • 1
jiscih.
Za hiiHTliO izobrazbo
Po statističnih' podatkih je približno 20% mladih kmečkih gospodarjev in mladih kmečkih gospodinj na Koroškem obiskovalo kmetijsko ali pa kmetijsko-gospodinjsko šolo. Saj je danes na Koroškem že 11 kmetijskih in kmetijsko-gos-podinjskih šol.
Vsako leto priredi v Celovcu kmetijska zbornica ,,Kmečki izobraževalni teden4*, ki naj bi nudil udeležencem tega tedna najnovejše pridobitve kmetijske znanosti in kmetijskega praktičnega življenja.
Za omogočenje večjega števila tečajev in predavanj bo uredila deželna kmetijska zbornica v Celovcu posebno poslopje, za kar bo dobila iz Marshallovega sklada 600.000 šilingov, 300.000 šilingov bo prispevala dežela in 150.000 šilingov deželna kmetijska zbornica. Tako upajo, da bo stavba do novega leta gotova.
S pomočjo sredstev Marshallovega načrta bodo uredili na gradu Pitzelstiitten pri Celovcu ..Višji učni in poskusni zar vod za kmečko gospodinjstvo". Pouk na tej šoli bo trajal tri leta. Za sprejem pa jc potrebna predizobrazba, ki jo daje nižja srednja šola, enoletna gospodinjska Šola in dvoletna praksa.
Poslopje za to šolo bo dokončano začetkom leta 1952 in sc bo mogel pouk na tej šoli že pričeti z novim letom. Celotni stroški za to šolo so preračunani na 5.2 milijonov šilingov.
Ko tako vidimo, kako skrbi država,
t kako skrbi 'dežela in kako skrbi tudi deželna kmetijska zbornica za izobrazbo kmečke mladine, se moramo vprašati, kako morejo vse te ustanove od države pa preko dežele do kmetijske zbornice zagovarjati pred domačo, pred avstrijsko in pred svetovno javnostjo, da slovenska kmečka mladina nima niti ene kmetijske šole, da nima niti ene javne kmetijsko-gospodinjske šole in da niti država niti dežela in tudi ne kmetijska zbornica niso priredile za slovensko kmečko mladino niti enega strokovnega ali stanovskega teoretičnega ali praktičnega tečaja v slovenščini, o kateri drugače pripovedujejo na vseh mednarodnih konferencah, da jc v koroški deželi enakopravna.
Kako zgleda ta enakopravnost v resnici, o tem pač ni treba govoriti, to nam med drugim povedo v zelo jasni besedi gornji podatki.
ČEVLJI ZA NAJMRZLEJŠE PODNEBJE
Po naročilu ameriške mornarice so začeli na veliko izdelovati novo vrsto čevljev, ki so določeni za vojake na službi v posebno mrzlih področjih. Novi čevlji so iz dveh gumijevih plasti, med katerima je plast volne ali klobučevine. Ti čevlji tehtajo mnogo manj kot navadni gorski čevlji in preprečujejo izparivanje ter odpade s tem potreba čestega menjavanja nogavic zaradi preprečenja zmrznjen)'.
Kje je skril krompirjev krose?
Pri pregledu krompirišč na Koroškem o našli na nekaterih njivah krompirjeve-a hrošča. Res da jc število hroŠČcv na Loroškem po dosedanjih pregledih še raz-a e roma malo. Ako pa pomislimo, kako e hrošč hitro razmnožuje, bomo tudi že poznali nevarnost, ki grozi našemu rompirju.
Večje število hroščev so našli v Italiji ia meji med Italijo in Jugoslavijo, v Go-iški pokrajini. Ravno tako pa so našli udi večje število gnezdišč krompirjevega irošča v obmejnih okrajih Slovenije na Jorenjskcm in Štajerskem. Ob ugodnem
vremenu in ob ugodnem južnem vetru more prelctiti krompirjev hrošč 50 pa tudi do 150 km in se more tako kar naenkrat v večji meri pojaviti tudi pri nas. Zato ne smemo misliti: saj hrošča pri nas ni, od kod pa naj se vzame? — Hrošč jc že v sosednjih pokrajinah in od tem nima daleč do nas!
Zato vestno in skrbno preglejmo vsa krompirišča na dan prihodnjega pregleda, to je dne 4. julija. Za dan 11. julija je odrejen pregled za okraja Beljak (z mestom) in Šmohor, na dan 18. julija pa spet za celo Koroško.
Koroška deželna razslava
Pripravljalni odbor za razstavo ima >olne roke dela. Tedenske seje odbora 'eljajo pripravam, razdelitvi prostorov in >dobritvi tvrdk, katere naj svoje, blago azstavijo. Razstavne prostore bodo povečali s tem, da bodo pokrili tudi dvo-išče v Hasncrschule. Zaenkrat obstojajo c težave, kje dobiti potrebne devize za azstavljalcc iz Italije in Zapadnc Ncm-:ijc. Italijani zahtevajo 133 milijonov lir.
Letošnja razstava bo, ako sodimo po vseh pripravah, večja po obsegu in tudi večja po mednarodnem pomenu. Tudi Jugoslavija bo na razstavi zopet zasto-
pana.
Ob priliki koroške deželne razstave priredi ..Društvo za olepševanje mesta Celovec44 tombolo, ki bo 15. avgusta 1951 v Celovcu na Kardinalsplatz-u. Za to tombolo bo društvo pobiralo darove.,

SIBIEIBIBNII JUBILEJ
NA AMERIŠKIH BREZJAH
Med velikim ameriškim mestom Chicagom in med mestom Joliet (nekako 2/3 oddaljenosti od Chicaga in V* oddaljenosti od Jolieta) leži v ameriški državi Illinois mestece Lemont. Malo pred Lemon-tom pa stoji lemontski samostan, kjer so se naselili slovenski frančiškani že pred desetletji. Ker so očetje frančiškani oskrbovali v Sloveniji romarsko svetišče Marije Pomagaj na Brezjah, so tudi v novem kraju, v Lemontu, dali napraviti sliko po čudodelni sliki na Brezjah in so en oltar posvetili Mariji Pomagaj. Tja so začeli prihajati kmalu Slovenci iz vseh delov Združenih držav in tako so nastale ameriške Brezje v Lemontu.
Bilo je pred petindvajsetimi leti, ko se mudil v Združenih državah takratni ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura jeglič. Izrabil je ta svoj obisk in na prošnjo ameriških Slovencev z vsemi slovesnostmi kronal lemontsko Marijo Pomagaj. To obletnico bodo letos dne 1. julija (nedelja) ameriški Slovenci z romanjem v Lemont čim lepše proslavili.
V soboto dne 30. junija proti večeru bo v cerkvi nagovor in blagoslov z Najsvetejšim. Nato bodo prenesli milostno podobo v procesiji in med molitvijo rožnega venca k lurški votlini, ki je malo nad samostanom. Nato bodo procesijo nadaljevali z lučkami v rokah okrog jezera, ki je malo pred lurško votlino.
Soidm^t
Ti mi obetaš sladke trenutke, z upanjem spajaš srčne občutke, vlivaš mi v grenko čašo bridkosti solze radosti.
Željno na vrtu hišica čaka, kakor je bila, vsa je še taka, steze pošilja v daljo čez griče, vabi in kliče.
I
Kar je usoda nekdaj razbila, vse bo ljubezen spet povrnila; kar sem izgubil, vse mi poplača zemlja domača.
Kdaj boš spolnilo svoje obljube ter mi vrnilo tople poljube?
Brž me povedi tja čez pobočje dragim v naročje.
Limbarski.
Nato bo sledila na stopnišču samostana duhovna igra o Mariji Pomagaj. Središče predstave bo Marijina milostna podoba. Igra je v glavnem delo znanega slovenskega pisatelja Karla Mauscrja. Priredili jo bodo chicaški igralci, sodelovali pa bodo v s i.
V nedeljo dne 1. julija bo ob sedmi uri sv. maša, ki jo bo daroval začetnik slovenskega frančiškanskega samostana v Lemontu, p. Kazimir Zakrajšek. Ob pol enajstih dopoldne bo prenos milostne podobe Marije Pomagaj v slovesni procesiji k lurški votlini, kjer bo imel slovesno sv. mašo gvardijan samostana, Aleksander Urankar. Slavnostni govor pa bo imel knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rožman. Popoldne bodo pred lurško votlino slovesne pete litanije z blagoslovom, nato pa bodo chicaška dekleta kronala lurško Marijo v votlini z venčkom cvetja.
Po poročilih, ki smo jih prejeli o pripravah za to veliko slovesnost praznovanja srebrnega jubileja kronanja lemont-ske Marije Pomagaj, moremo sklepati, da se bodo te slovesnosti udeležili ameriški Slovenci — tako staro — kakor tudi no-vonaseljenci — v izredno velikem številu. Tako postaja Lemont skupen dom vseh ameriških Slovencev.
JH&ft Lat/Uft
Sanjala sem sanje lepe, da doma sem spet bila, očka, mamca sta me objela in privila na srce.
Ko sc zjutraj prebudila, bilo rosno je oko, kje sta očka, mamca ostala prazno v sob5ci je bilo.
Pa sc spomnila sem tega> danes je velika noč, le v srcu mojem ni veselja, domov hite mi misli hrepeneč.
Gas perčič Elica lllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllHillllllllllllllllllllllllllllilllllilllllllllll VABILO.
Cerkveni pevski zbor iz Sveč prisrčno vabi vse ljubitelje cerkvenega petja na koncert, ki bo v nedeljo 1. julija ob 3. uri popoldan pri Adamu. Dobiček je namenjen za cerkvene stole.
Tudi daleč v svetu je večina slovenskega življa ostala zvesta veri in narodu — prelepe cerkve, šole in narodni domovi to potrjujejo. Ohranili so Slovenci tudi mnogo lepih verskih navad.
Naj omenim danes samo procesijo sv. Rešnjega Telesa. Izmed štirih slovenskih župnij, ki so v Clevelandu, je župnija sv. Lovrenca ena tistih, ki še vedno vzdr-' žuje procesijo na praznik sv. Reš. Telesa. V sami Sloveniji bi danes ne imel prilike videti take veličastnosti. Čeravno je velik avtomobilski promet, da oblast na razpolago ulice, po katerih se more nemoteno sprevod razviti. Ker tukaj ne delamo po „planu'‘, zato nima oblast nič proti in civilni reditelji so pravomočni, da za tisto uro, ko gre procesija po ulici, zapro nekaj križišč — vozniki pa morajo pač malo naokrog, če že hočejo vožnjo hitro nadaljevati.
Kakor nekoč v domovini, pravim! Pod pozlačenim nebom nese duhovnik Najsvetejše, ob straneh zbor duhovnikov, cerkveni možje s prižganimi svetilkami, cel kor ministrantov, belo oblečene deklice, slov. narodne noše, številna bandera raznih cerkvenih društev, slov. petje, vmes pa brnijo ubrano potrkavajoči Zvonovi — saj tako lepo pritrkovati znajo le slovenski fantje, rojeni onkraj Karavank.
Menda se ne bo kdo pohujšal, če povem, da smo sc novonaseljenci čutili še posebno srečne, ko smo v procesiji videli stopati za Najsvetejšim tudi prevzvišene-ga dr. G. Rožmana, škofa ljubljanskega.
O našem škofu dr. G. Rožmanu se je po vojski tudi na Koroškem veliko govorilo in pisalo — na žalost tudi mnogo klevet iz ust in izpod peres zapeljancev ter narodnih in verskih odpadnikov. Sam prevzvišeni škof je ob neki priliki rekel: „Prav to, ker me brezbožniki napadajo, me opominja, da sem na pravi poti.” Razen komunistov slovenski narod škofa dr. G. Rožmana ljubi, z njim trpi in z njim upa.
Da mi kdo ne oponese, češ kako ta Kranjec hvali Ameriko, povem, da je tu včasih tudi kaj narobe. Poglejte n. pn: Slovenci obhajamo spomin vseh mrtvih prvega in drugega novembra, Amerikanci pa se spominjajo rajnih dne 30. majnika. Ta dan ic velik zunanji praznik, tako velik, da še tovarniške sirene utihnejo. Prvega novembra pa imajo maškerado, zato še trdim, da je svet tukaj narobe.
V slučaju prehlada so pri nas doma bolniku brž skuhali čaja in so nato bolniku ponudili kar najbolj vroč Čaj. Moj sosed je trdil, da je treba za prehlad čaja iz bezgovih jagod, ki pa se moralo skuhati na „mokroti“, ki je sestavljena iz
V
Življenje in smrt knjige
Fran S a 1. Finžgar
(2. nadaljevanje in konec)
»Sta dodelala?11
»Sva, Liza; ni se nam treba bati zime.“ . Me na polici smo se oddahnile. Izginil Je grozni strah, katera pride zdaj na vrsto. V naših dušah je zraslo upanje, da smo vsaj do prihodnje zime varne pred smrtjo.
Ali Trta je ukrenil drugače. Prišla je sobota. Gospodar je sedel zvečer k mizi, Privil okajeno svetilko, podstavil počeno ogledalce, odpel od pasu jermen, ga stis-ml med kolena in nategnil. Zabliskala se |e britev. Ko jo je nabrusil, da je vzela ris, je vstal in stikal po klopeh in poli-ricah pri oknih.
Kadar bi potreboval, ni, sicer se ti valja po vseh kotih. Kar si potrka na čelo. "Da sem tak pavliha! Papirja vendar na cente! Pa se človek ne domisli.”
Stegnil je roko na polico pod strop in Pograbil prvo knjigo, ki mu je prišla pod roke. „Pa še kako pripraven papir,” se je Žjesclil. Zahreščalo je enkrat, zahreščalo dvakrat in uničil je knjigi njen lepi obraz.
č>b tem dogodku smo vse popolnoma obupale: obsojene smo! O tem smo bile Prepričane, s tem smo se tolažile. „Kakor oe izbriše nobena roka sobot s sveta, tako nihče ne otme nas počasne, a gotove smrti. List za listom, kakor kaplja za kapljo krvi, dokler ne pride smrt.”
BERAČ MALHA.
„Niso prida berači,” trdijo ljudje. »Lenuhi so, za nadlogo, opravljivih jezikov so in nehvaležnih src, nekateri celo predolgih prstov.” Tako jih sodi in obsoja svet.
Toda jaz bom pela hvalo beračem do zadnjega vzdiha. Kjer je senca, tam mora biti tudi sonce. Tako je bilo.
Berač Malha je prikoretal v Zalaz. Po svečnici tisti dan je prišel. Kar začne snežiti. In snežilo je in melo dva dni in dve noči tako neusmiljeno, kakor bi sc pripravljalo k sodnemu dnevu. Zato je Malha obtičal v Zalazu kakor zajec pod grmom. Z velikim trudom je sosed preki-dal do soseda. Na dolino nekaj dni še misliti ni bilo.
Berač Malha je bil silno tankovesten človek. Zato ga je bolelo, ker je moral biti Zalažanom več dni v stalno nadlogo. Sicer ga niso gonili preko praga in pehali v sneg, a vendar je Malha mislil, kako bi povrnil večdnevno gostoljubje,
..Bral bi vam, če bi imeli bukve,” je rekel, ko je pri Strahu odjužinal.
»Bral bi? Ali znaš?”
»Berem; ne ustrašim sc gospoda, če gre za branje. Ko bi imeli bukve, bi slišali!”
»Hencajte, Trta ima bukve. Saj se je bil zapisal v Mohorja.”
»Da jih ima Trta, oče Strah? Mohor-ske bukve?”
»Ima. Cel kup jih leži na polici.”
»Torej takoj k Trti, da odberem naj-Icpšo zgodbo. Drevi pa vsi k Trti; boste slišali!”
»Malha bo bral! Drevi pri Trti!”
Tako je šla ta novica od soseda do soseda. In še preden se je zvečerilo, je bila vsa peč natrpana z otroki. Okrog mize in po klopeh pa so sedeli gospodarji, dekle, celo tiste gospodinje, ki so mogle z doma.
Trta je prižgal petrolejko, ki jo je Malha prej očedil in izbrisal, da se je ljudem zableščalo, ko je zažarela na mizi.
Malha je začel. Po hiši je zadonel visok, pevajoč glas, da so se navzoči spogledovali. Gladko je tekla beseda za bc-sedo.. Ni se spotaknil. Jaz sem se veselila, zakaj mene je bil berač izbral za berilo.
Spočetka je ta in om' kaj malega po-šepetal in zamrmral. Malha pa se je hitro ustavil, pritisnil prst tja, kjer je nehal, in se jezno ozrl po šepetalcu. Rekel pa ni besedice.
Polagoma so se ljudje umirili. Radovednost je rasla. Vse se je zaljubilo v Ga-šparinovega Tineta, ki je tako strašno trpel na vojski, bil ujet, a je ušel, bil zopet ujet in ranjen, pa se je izlizal in izmotal iz ječe. Ali komaj je pisal ganljivo pismo materi domov, da je rešen in se kmalu vidita, že se je zopet zapletel v nevarnost. Poslušalce je začelo skrbeti, tiščali so sc k Malhi in čakali v strahu, kaj bo.
Tedaj pa je Malha zaprl bukve in rekel: »Jutri pa naprej.”
»Nocoj, nocoj! Beri! Kaj bi nehaval!
Naprej!”
Tako so vsi hkrati priganjali in tiščali vanj. Toda Malha je bil trdovraten: »Možje, imejte pamet! Nisem ukradel grla. Kakor sem rekel: naprej jutri!”
A*nmke>'
pol vode pol žganja. Na Koroškem, ko sem obolel, sem dobil mesto čaja „lavrc” — tukaj pa ti norci v takem primeru ponujajo sladoled.
Tretja pa je ta! Ako se je človeku kihnilo, kar se vsakemu lahko pripeti, je tvoj bližnji rekel: »Bog pomagaj!” tukaj pa, če se ti kihne, moraš prositi za opro-scenje.
Za zaslužek je sedaj nekako dobra doba, brezposeln je danes samo tisti, ki beži ■ pred delom. Novonaseljenci — bivši begunci — tudi kar pridno poprijemljemo za delo. Z delom svojih rok pomagamo revnim v domovini, pa tudi sebi vsak privošči nekaj več, kakor bi si sicer.
Precej teh »novih” si je že kupilo avtomobile, nekateri so depar prodajalcu kar na roko odšteli, nekateri pa plačujejo mesečno. Z njegovim privoljenjem povem, da tako tudi tisti Slak Jernej, ki je prej v neki mlekarni v Velikovcu izdelava! sir — po končanem delu pa zahajal rad v veselo družbo in povsod pritisnil s svojim močnim basom — prav tisti Slak, ki je po Koroški prepeval:
Pil ga je rad, kadil je rad
in pa tud’ ljubil, če je le prilko dobil. Sedaj se pa že vozi s svojim avtomobilom. Rečem vam, da sc je Slak za deset let pomladil, odkar je tukaj in sam pravi, da sc prav mladega počuti, zato mu ne zamerite, če sedaj najraje prepeva tisto: Ljubit je res lepo, če je dekle zato, če pa dekleta ni — vse skup nič ni.
Seveda bo pomalem utihnil s petjem, ker nekaj šušljajo, da se pripravlja vpreči se v sedmi jarem.
Mojega »padnaria” Ivana Novaka, ki je tudi iz vrst beguncev, neznansko grize vest, ker ni pred odhodom v Ameriko poravnal cele naročnine za »Naš tednik”. Menda dolguje za celih šest mesecev. Meni je porinil štiri dolarje s prošnjo, naj jaz na kako vižo denar pripravim v upravo lista, urednik pa naj po prejemu denarja črta njegovo ime iz knjige dolžnikov, pa prav zares, da bo potem revček lahko v miru zaspal. Tako je, vidite, če iiffa človek 'tanko vest — le na splošno imamo vsi boli kosmate, kaj?
Pridni ostanite in dosti sena nakosite, to še rečeni za danes, drugič pa še katero.
Kranjski Janez
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VABILO.
Šentlenarški pevski zbor prav prisrčno vabi na koncert koroške narodne pesmi, ki bo v nedeljo dne 1. julija ob 3. uri popoldan pri Puschniku v Ločah. Pridite vsi, ki ste dobre volje in domačega duha. Ne bo Vam žal. Vstopnine ni.
Zagozda mu je obetal slivovke, Trta ponujal jabolčnika, Ječmenček je potisnil predenj mehur s tobakom — vse zaman. Malha je ostal trd.
Drugi dan so z mrakom že povsod večerjali. Malha se je preselil k Strahu in z nočjo je bila hiša polna poslušalcev.
Tudi ta večer Malha ni dovršil zgodbe. In dokončal je še ni tretji večer. Ko pa je dognal konec četrto noč, so vsi na glas zahtevali: »Začni od kraja! Jutri pri nas! Pri nas v petek!”
Malha se ni branil. V Zalazu se je začelo ponočevanje ob knjigi, da ga niso pomnili stari dedje. Ljudje so pozabili vse drugo in govorili o Gašparinovem Tinetu in o njegovih srečnih nesrečah. Tako dolgo so tirali berača od hiše do hiše, stregli mu in postiljali ob peči, da je navsezadnje pošel petrolej v Zalazu. Tedaj so se šele zganili in pregazili pot v dolino, da so prišli do olja in soli.
Malha je pa tudi izginil po gazi v svet. Z njim se je nehalo književno življenje v Zalazu. Mene je popustil na klopi in dobili so me v pest otroci. Sedaj ležim pri vaših nogah in čakam na pol uničena smrti. Ne bojim se je sedaj. Nisem živela brez koristi. Zakaj v Zalazu se je začela z beračem Malho nova doba. Pognala je prva kal veselja do branja in izobrazbe. Abecedniki so odtlej spoštovani Otroci bero in slovkujejo, da se razlega po vasi. *-
Veter je zapihal močneje. Listi knjige so zašumeli zadnji pozdrav, gospod Janez pa se je vzdignil s parobka.
Slmeuske oddaje v tsadia
CELOVEC (val 417.2 m)
Oddaje vsak dan od 14.30 do 15.00, ob sobotah od 9.00 do 9.30, ob nedeljah od ”.13 do 7.45, v torek in soboto tudi od 18.30 do 18.55. — Poročila: Vsak dan (razen sobote in nedelje.
Nedelja, 1. VIL: Pester spored. Ponedeljek, 2. VIL: Iz svetovne literature.
Torek, 3. VIL: Zdravnik — Zvečer: Jezikovni paberki iz Koroške (predava ;dr. R. Ložar).
Sreda, 4. VIL: Gospodinja in gospodar. Četrtek, 5. VIL: Za mladino.
Petek, 6. VIL:	Komentarji — Sod.
Vprašanja.
Sobota, 7. VIL: Iz slovenske literature. Zvečer: Slike iz narave.
RADIOPOSLUŠALCI!
V četrtek, dne 5. julija popoldne ob 543. uri poslušajte oddajo klasične gimnazije iz Celovca. Dijaki nas bodo z besedo, pesmijo in godbo peljali v dobo Prešernovega življenja, da bomo še bolj spoznali našega velikega pesnika.
NAGLUŠNI, POZOR!
Slušalne aparate, model VV šil. 954.— Slušalne aparate model LV šil. 1330.—
dobite pri Radio Schmidt, Celovec,
Bahnhofstralle 22
K l M O =
Celovec - JfctagenfiMrt
STADTTHEATEE
Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Do 28. V. »Argentinische Naclite«
Ocl 29.—30. VI. »Aus Liebe schuldig*
PKECHTL
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30 Od 29. VI.—2. Vil. »Gevvitter ins Mai«
Mcliafc - Virtatfk
BAHNHOELICIITSPIELE
Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Od 26. VI.—2. Vil. »Die Braiit des Mnha-rndsehah«
Od 3.-5. VIJ. »lusel der Liebe«
Dne 1. VH. ob 10. uri: »Tour dc Suisse* —
Radrundfahrt
STADT-KENO
Predstave ob 16., 18. In 20. uri.
Od 29. VI.—2. VIL »Die Nacht ohne Siintlec
IZŽREBANO ZAVAROVANJE
zavarovalnice
ASSICURAZIONI GENERALI
Pri žrebanju dne 15. VI. 1951 je bila izžrebana vrsta številke
2 7 16
S lom odpade na vsako veljavno polico z gornjo izžrebano številko zadetek v iznosu
1.000 šilingov
PURT, lO.-OkloberstraBe 2.
HAAS & Co,
Celovec, Klagenfurt Bahnhofstralle 3 — Tel. 22-41
trgovina električnih aparatov radijskih aparatov tehničnih novosti in inštalacij
Podporočnik Filchner
in lepa Kirgizinja
„Dnc 24. maja 1900 sem zapustil — 600 mark v žepu —- svojo garnizijo v Miinchenu in se peljal v '1 askent, kjer sem dobil od ruskega generalnega guvernerja dovoljenje za potovanje cez Pamir planoto, takozvano streho sveta.“ — Tako piše mladi raziskovalec Wiljem Filchner, neverjetno energičen in agilen človek, v svojem poročilu ,,'Moja pot cez Pamir“, ki je ugajala povsod.
Iz tega poročila prinašamo čudovito črtico.
Še na strani Tcngitar-območja, kjer sem nastopil pot, sem prehitel veliko jezdecev in karavan in tako občudoval hladnokrvnost in sigurnost, s katero so se dekleta in žene, ki so sedele na konjih, vzpenjale preko najtežjih goratih grebenov. Karavane so gonile pred seboj veliko čredo ovac, koz, konjev, kamel in jak-volov (to so divji voli). Taka čreda živali mi je skoraj zaprla pot skozi ozek prehod doline, iz katere v obliki vodopa-da priteče reka čičekli. Boječe živali si kar ne upajo nadaljevati poti. Že je iz-gledalo, da bo nastala večurna zamuda, ko me nenadoma prime za roko mlada, lepa Kirgizinja ciganskega tipa, ki je jahala- na konju ter mi namigne, naj ji sledim.
S svojevrstnim ponosom zamahne z nagajko (usnjeni bič) ter mi je z glasnimi vzkliki, ki so bili močnejši kot šumenje vodopada, utrla pot skozi množico, ki^ se je z godrnjanjem plaho umikala hčeri gora.
Kako sem se počutil v tem trenutku revnega jaz, ki sem se moral poslužiti pomoči dekleta, da sem lahko nadaljeval svojo pot. Skoro me je bilo sram sc ji zahvaliti, ko se je čreda za nami zopet strnila.
Še smo stali pred vodopadom, ob vnož-ju katerega so deroči potoki tekom mili-
jonov let izprali mali bazen, v katerem so sc konji skoraj do hrbta pogreznili. Bilo je torej na vsak način potrebno obiti vodopad in priti čez bazen.
Poskočna Kirgizinja, ki me je 'dobrosrčno pogledala, je značilno namignila, njen pogled je bil obrnjen proti zaprekam, pred katerimi smo sc nenadoma znašli. Tu se je tudi meni nudila možnost, da ji poplačam njeno ljubeznivost.
Skočil sem s konja, prijel Kirgizinjo okrog pasu ter jo nesel skozi bazen ter naprej ob vodopadu navzgor preko skalovja.
Lepa Kirgizinja se je brez^ odpora zaupala mojim rokam. Samo škoda, da je bila precej težka, drugače bi jo bil gotovo nesel še lep košček poti naprej. Konji so plezali za nami in tako sem posadil prijetno breme, ko sem prispel gori, zopet na hrbet njenega konjička. Tudi jaz sem se povzpel na svojo kobilo .,Ka* ro“ ter šele sedaj opazil, da so moji podplati zelo krvaveli iz več ran, ki mi jih je vrezalo ostro skalovje.
Medtem so se pojavile za nami glave,
druga za drugo. Najprej so sc pokazali spretni plezalci, močni jak-vofi, proti koncu sem zagledal kamele, ki so zoprno rjovele. Drzen primer njihove pastirke jc podžgal obotavljajočo se množico.
Ožina skalovja jc postajala širša, napredovanje v njej pa je kljub temu ostalo naporno (Filchner se je sedaj nahajal na Kitajskem ozemlju in to brez dovoljenja za vpotovanje. O izbruhu upora boksačev na Kitajskem, katerega žrtev je postal nemški poslanik v. Kettelcr v Pekingu, potem ko sta Nemčija in Anglija napovedali Kitajski vojno, je slišal samo po naključju.)
Nenadoma zagledam svojevrstno družbo na konjih', ki se nam je bližala z brega. Spredaj nekoliko kitajskih vojakov na konjih, potem star Kirgiz z dolgo, belo brado, dozdevno vodja, ki so mu sledili trije konji. Na srednjem je sedela, ovita s plavim plaščem, neka Kitajka. Na obeh straneh sta jahala po en Kitajec. Eden od teh jc 'držal velik rumen dežnik nad Kitajko, drugi pa je s čopom raznobarvnega perja mahal pred njeno glavo, in jo hladil. Zadaj so se nahajali kitajski jezdeci z velikimi rumenimi klobuki, z dolgimi sulicami in so bili v živahnem razgovoru.
V začetku sem bil neodločen, kako se naj zadržim napram tej nekam čudni koloni. Zanašal sem sc na svojo spremljevalko, ki je mirno sedela na konju ter spoštljivo pozdravila starega Kirgiza ter nato spregovorila par besedi ž njim. Jaz sem uporabil svoj običajni pozdrav „Aman Bai” ter tako neovirano prišel mimo te družbe, ki pa me je skrajno nezaupljivo motrila.
Greben 4000 metrov visokega Tcngi-tar-pasu sem dosegel ob dveh popoldne pri temperaturi 15 stopinj Celzija. Od časa naprej, ko smo srečali kitajsko kolo-
no, sem pogrešal kirgiško spremljevalko. Na njenem mestu je jezno zijal vame jak-vol, ki mu je sledila vsa velika menaže-rija Kirgizinje.
V mišljenju, da me bo moja prijazna Kirgizinja kmalu zopet dohitela, sem sam0 jahal naprej... Končno ob desetih zvečer... so psi prav glasno pričeli lajati. Iz enega pred menoj ležečih šotorov se je pojavil nek Kirgiz in mi držal dolg, povsem nerazumljiv nagovor. Kmalu jc to „blcdo lice” očitno postalo predmet živahne zabave med možni in ženami, ki so prihiteli od vseh strani (Kot protiuslu-go za vso gostoljubnost je pričel Filchner deliti sladkor).
Sladkor jc privabil precejšnje število žen in otrok. Nemalo sem bil začuden, ko sem na obeh nežnih ročicah, ki sta prosili za sladkor, spoznal svojo lepo pa-stirko, ki me jc spremljala na poti na Tengitar-pas. Vendar danes, kar sicer ni bilo lepo od mene, nisem čakal na njo, čeprav sc je samo radi mene tako dolgo zadržala pri kitajski koloni. Samo dobra diplomatinja jc tako dobro obvladala kri-
Sdileiipe pivo - tekoče hranivo!
2 E H ® E E AK,rP„„
Kupimo vsako količino čebclnega voska ali pa ga zamenjamo za najboljše
pristne satnice.
..tfaičo”
pijače 1* »adnlh tokov
Imajo v primeri i Hmonademl
3 .prednosti:
•	iz čistih naravnih sadnih sokov
(nobenih eiene, nobenih bonih)
•	večja vsebina sladkorja
•	polnitev brez klic
izdelovalec — .Tekoče iadje*'
JAKOB PAGITZ
CELOVfcC-RLAGcNfURr, Waogplaii
tični položaj. Za kazen pa sem zašel ter tako mnogo pozneje prispel v Bulak-Ba-seli kakor Kirgizinja, ki je dobro poznala pokrajino. _
Sicer pa mi je, kakor se zdi (zadržanje njenega plemena je sluzilo kot zadosten dokaz) zdavnaj oprostila. Kljub temu sem ji stisnil v roko kakor pest velik kos sladkorja, v splošno začudenje in največje veselje obdarjene- Ta se ni mogla vzdržati, da mi ne bi izrekla zahvale za dar na svoj način. Poljubila mi je roko.
MALI OGLAS
Korošica želi poročiti pridnega 'delavca 43—52 let. Resne ponudbe poslati upravi lista pod značko: „Združitev”.
Za vroče poletne dni kopalne potrebščine poceni v trgovski hiši
Hans Brunner
Celovcc-Klagenfurt.Priesterhausgnsse
ŠPORT
V nedeljo je bil v Kranju namiznoteniški turnir, ki so se ga poleg številnih slovenskih igralcev udeležili tudi člani Uniona iz Celovca. V skupnem plasmanu jc zmagal Železničar iz Kranja s 121 točkami.
Kranjčani so premagali Cclovčanc
Minulo nedeljo jc bil v Kranju namiznoteniški dvoboj med mladinci domačega Železničarja in Uniona iz Celovca. Prvi nastop s tujimi igralci so domači mladinci uspešno prestali. Zmagali so z rezultatom 5:3, k čemur je največ prispeval mladinec FIlebš, ki je vse igre odločil v svojo korist.
Avstrijci so povabili Železničarja na povratni dvoboj v Avstrijo, kjer naj bi Kranjčani sodelovali na mednarodnem turnirju ob Vrbskem jezeru.
Vaša šiiorlna oprema
jc v Miorlni hi\l
(K. KUNTSCHIfZ)
Celovec-Klagenfurt, Bahnhofstl’. 26, Tel. 22-49
Poboljšal sc je
Tonček je prišel ves vesel iz šole m oče ga vpraša: „Kaj se jc zgodilo, da s1 tako dobre volje?”
Tonček odgovori . ponosno:	„Učitelj
me jc pohvalil.”
Oče: ..Kaj pa je učitelj rekel?"
Tonček: ..Gospod učitelj je rekel Mi* heju: Ti pa še manj znaš kot Tonček.”
ouick'**«*«<» 5L5K
Getreidegasse 7
Naša (pralnica
je VAM na razpolago
Odprla dnevno od 7. do 21. ure
list izhaja vsako sredo.
“-“‘='=’£StSS=B
— Cena mesečno 2 SB. Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. 26. — Tisk: „Carinthlau, Celovec. Volkermarkter Ring 25 43*58, — Poštni čekovni urad štev. 69.793,
Odgovorni