188. Mm.
V Ljnllloni, v nedeljo 20. avgusta 19ZL
Leto LU.

Izhaja vsak dan pepeJdaa, tsn«m*l sedali* te prasalka.
fWW— s do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrat * 1 D 50 p, večji iaserfttf
Ktit vrata 2 D; notice, poslano, izjave, reklnme, preklld petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p.
Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lateratal davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prfloli znamka za odgovor.
Upravalitvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna* Kaaflava
oUea it i, pHUlčno. — Talafan it. 304.
Vradnlatva „flor. ■«*•*•" Knaflava sUlaa it. •» I- nadatropi«
Talalan itaw. 34.
•aalaa aprajama la padpiaana In sadaatna tranlioaana.
ajnVT   s^janajnanj an nt   vrni a.   ~^M
■nsT Posamezne Številke: "M
Jugoslaviji navadit« eliti 75 par, nadali« t  C Inozemstvu navadna dni t O, nedelja t*25 O
Poštnina platana v gotovini.
V Jugoslaviji:
celoletno naprej pUčan   .   D 120*—
polletno.....•   •   •    60*-
3 mesečno.   ,  V*. V;   ,   .    30— 1        .        .....        .     IO—
„aiovsnakl Narod" volja v LJubljani In sk> b3«1:
V inoaatnatffn:
celoletno......D 216*—
polletno    .   .   mi*K .   .     . 108 —
3 mesečno     «*•'*«" •' •     .    54 — 1                    *".....13 —
Pri morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplačati.
Novi   naročniki   naj   pošljejo v prvič naroCnm:> vedno    SHSaT*   po nakarniq
Na samo pismena naročila brc* poshtv? denarja se ne moremo ozirati-
'Vsem bratom in sestram!
Sijaj naših sokolskih praznikov le zatomi v naših najslajših spominih. Nimamo besed, da bi mogli z njimi izraziti dovolj iskreno vse, kar nam veleva ukaz dolžnosti in hvaležnosti. Vsi javni činitelji in zasebni naši prijatelji, vsak posameznik, vsaka posameznica, vsi bratje in sestre, ki so kakorkoli sodelovali ob pripravah in izvedbah vsega ogromnega dela v predzletnih in zletnih dneh, naj prej-mo našo odkritosrčno zahvalo. Le ob sodelovanja in ob požrtvovalnosti nas vseh je bilo mogoče, da je naše skupno delo tako veličastno uspelo. Zadovoljite se vsi s tem javnim izrazom naše zahvalnosti in z lastno ponosno zavestjo, da je v vsem. v posameznostih in v celoti del vašega sotrudni-štva in vaše svobodne volje.
Sokolska ideja je kakor vihar pretresla vso našo zemljo. In vsi — od kralja do deteta v naročju, ki so prišli na zlet v Ljubljano — smo se čutili kot sinovi in hčere ene matere, kot bratje in sestre iste krvi, istega jezika, istega mišljenja. Pod neoskrunjenim in ne oskrunijivim sokolskim praporom je bil zbran ves naš narod po svojih zastopnikih in odposlancih. Vsa srca so gorela v enem plamenu, vse duše so ihtele v eni radosti, ko so dejanja in uspehi truda in napora dokazovali, da imamo vsaj eno veliko, mogočno in veličastno skupno stvar, ki združuje vse sloje in stanove, vse stranke in struje, vse vere in oba spola v eno edino moč in veličino, katere ne zmore in ne bo zmogel nihče drugi razen sokolske misli!
Našemu klica so se odzvali ljubi gosti iz zavezniških in prijateljskih držav, naši bratje in naše sestre iz slovanskih deželd ter so prišli pove-UČat prvo slavo našega Sokolstva. Najjačji je bil obisk bratov in sester iz one zemlje, ki je vsemu Slovan-stvu rodila Tyrša in Fiignerja. Bratsko zavezništvo med nami in Čeho-slovaki, ponovno potrjeno in poglobljeno za vse čase in za vse slučaje,
je dvignilo radost vseh neštetih množic do vrhunca, Id je z njega odmeval grom prisege in zvestobe Sokolstvu in pravdi. Odblesk sokolskih zastav in našega orožja se je kakor luč upanja in vere razlil v vse one kraje, koder stotisoči v hrepenenju čakajo, da udarijo tudi med nje sokolska načela bratstva, enakosti in svobode!
Ta naš prvi pregled naših doma-čih in zavezniških čet je preveril vsakega o sili Sokolstva, ki veletoku enako vre po vsem svetu, koder zveni slovanska beseda. Ta sila lahko zmelje in potepta našega sovražnika, pa naj se pojavi kadarkoli in kjerkoli. Toda naš klic budi k življenju, naše poslanstvo je kultura, naše jeklo brusi meč duha, naš poklic je ustvarjajoče delo, ki izvira iz ljubezni do naroda, do očetnjave. do bednih, zaslepljenih in ponižanih, ki hiti do zmage, podžigano od veličine sokolskih kreposti lepote, dobrote in resnice, a ki se razbesni v neurje, kadar prekipi mero dopustnosti kleveta, nasilje in skrunitev časti.
Bratje, sestre, vi vsi, ki ste bili priča dozorelosti in pripravljenosti Sokolstva, znajte, da je s I. jugoslo-venskim vsesokolskim zletom stvor-jen šele začetek novemu, podvojene-nemu delu. Ne rok navzkriž, ampak z vsemi močmi telesa in duha na delo! Kar smo opazili napak in pomanjkljivosti, jih odpravimo; najprej pa poglej vsak samega sebe, je li z dovoljno popolnostjo storil vse, kar mu je bilo določeno storiti. Predvsem bodi vsak posamnik najstrožji sodnik samemu sebi! Duh, ki ga dviga v razsodnost, treznost in zrelost sokolska vzgoja, se spoštuje v lepoti telesa, kakor bodi zdravje in moč telesa prvotna dragocena pridobitev našega vzgojnega dela. Tako se popne ves narod zopet na stopnjo popolnosti naprej in navzgor, jak in zdrav, lep in kreposten, vsak dan zrelejši, da dobi v hramu Človečanstva med ostalimi kulturnimi narodi prvo mesto.
S tem pozivom na delo, s to neomajno vero v našo bodočnost in — ponavljajoč svojo zahvalo — pošiljamo vsem iskrene, bratske pozdrave!
Zdravo!
V Ljubljani, 16. avgusta 1922. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokol-skega Saveza.
Starosta:                 Tajnik:
Dr. Vladimir Ravnihar. Dr. Riko Fux.
ANGLIJA DOVOLI NEMĆIJI ODGODI-TEV PLAČIL!
— Berlin, 18. avgusta. (WoIff). Nemškemu veleposlaniku v Londonu je včeraj britanska vlada izročila skupno noto zaveznikov, kot odgovor zaveznikov na nemški predlog z dne 14. julija (dovolitev moratorija). Plačilo dne 15. t. m. zapadlih dveh milijonov funtov šterlin-gov nameravalo zavezniki na podlagi določb 4. In 5. gospodarskih dogovorov zahtevati od Nemčije tekom 4 tednov, računši od danes. Od tega dne dalje nameravajo zavezniki odpovedati pogodbo z dne 14. avgusta 1921. in skleniti v svrho ureditve vseh sald posebne dogovore. Ti dogovori bodo predloženi re-paracijski komisiji v sporazumno odobrenje.
—  Berlin, 18. avgusta (Izv.) »Wolf-fov urad« pristavlja k noti britanske vlade kratko pripombo, da se gfede inozemskih plačil ne bo od Nemčije zahtevalo do srede mesca septembra nikaklh plačil v gotovini na račun teh obveznosti.
—  Par?z# IS. avgusta (Havasl Na današnji plenarni seji je reparacijska komisija soglasno sklenila odposlati člana komisije Brandburrija in predsednika garancijskega odbora Maucleera v Berlin, da se na mestu pri berlinski vladi informirata o stvarnem položaju. Na ta način se imajo pospešiti pogajanja z Nemčijo.
—  Pariz, 18. avgusta (Izv.) Repa-racnska komisija ie sklenila odposlati v Berlin strokovnjake, Člane komisije, da se doseže z Nemčijo primeren kompromis. Brandburrija je komisija pooblastila, da vodi v Berlinu pogajanja z nemško vlado. Ta pogajanja bodo trajala nekaj dni.
Dr. Viktor Murnik:
Ob sklepu vsesokolskega zleta.
Prvi jugoslovenski vsesokolski zlet je zagrnila preteklost, živo in svetlo pa ostane vtisnjen v naš spomin. Po svoji veličastnosti je presenetil nas same, ki vemo, kako se »dela« tak zlet ter poznamo od največjega kolesa do najmanjšega koleščka ogromni in komplicirani mehanizem, ki ga treba za tako veliko podjetje.
Podjetje! Prozaična ta beseda, ki se nam je vsilila v pero, nas navaja na vprašanje, ali bi tako -podjetje« mogla izvršiti kakšna pridobitna družba, izvršiti namreč tudi tedaj, če bi mogla računati na dobiček, kar je izključeno pri ogromnih stroških, ki bi jih podjetje povzročalo zasebni, pridobitni družbi: saj bi jo gotovo stalo več sto milijonov, ker bi morala plačati ne samo vse zgradbe in ves materijal, potreben ob pripravi zleta in ob zletu samem, temveč tudi plačati vse te tisoče telovadcev in telovadk, ves zletni odbor ali zletno »ravnateljstvo«, skratka ves večti-sočglavi »personal«, ki bi seve po vrhu še kratko pred zletom stavkal v dosego višjega plačila. Pa recimo, da bi zlet zasebni družbi mogel izdatno nesti in bi se družba zatorej v nadi na velik dobiček lotila takega ogromnega podjetja. Kaj kmalu bi morala spoznati, da treba za dobro izvedbo nekaj več, nego plačanih delavcev, da treba nekaj, kar se ne da kupiti: idealne misli in velike, prave, čiste navdušenosti, ki edina more vstvarjati velike stvari: Idealne misli in navdušenosti, ki te dviga nad vsakdanjost, vznaša nad materijo, ti tvoje moči deseteri, ti ne da čutiti velikanskega napora, ne da, da ti klonijo moči in se te loti utrujenost.
Na vsesokolskem zletu je idealizem slavil sijajen triumf nad mate-rializmom na le-tega lastnem torišču: zlet je pokazal, da idealizem more praktično stvar jati stvari, ki jih ma-terijab>em ne le noče, ampak tudi ne more. Zmožen, stvarjati velike materi Ja Ine stvari, pa se idealizem s svo-
jim pogledom navzgor visoko, netlo-sežno dviga nad materijalizmom, ki gleda samo navzdol, kakor se sokol, vznašajoč se proti čistemu solncu, nedosežno dviga nad črvom, ki rije v prahu.
Zlet se je mogel izvršiti tako, kakor se je le z možmi in ženami, ki so vzgojeni za nesebično, neplačano delo in vajeni sokolskega dela, ki sicer vsakega posamnika — množeč in utrjajoč mu zdravje ter sile telesa in duha, vzbujajoč in krepeč mu voljo do dela, dajoč mu skoro neizčrpno delavno moč — vsposablja v kar največji meri za pridobivanje materijalnih dobrin v lastno korist, pa ga obenem vsposablja in sili k nesebičnemu delo za skupnost, k oziru, k ljubezni, k požrtvovalnosti za drugega, za mnogo drugih, za narod, da aa človeštvo sploh. Sokolska misel, ima-joč pred vsem pred očmi narod, dokler je zatiran, dokler ni v vsakem oziru z drugimi narodi enako vpošte-ven in vpoštevan, sega vendar preko nacijonalne meje v svojih skrajnjth konsekvencah. Šele k Idealnemu, nesebičnemu delu vzgojeno človeštvo bo moglo dovršeno rešit! ona velika vprašanja, ki danes pretresajo svet bo moglo doseči one velike In plemenite cilje, ki za njim željneje, kakor kdaj, hrepeni svet. Kadar bo vsakdo znal In hotel delati za drugega, kakor za samega sebe. takrat bodo šele praktično rešeni veliH socijalni problemi. Sokolstvo utira pot tej rešitvi, rešitvi na temelju vzajemne ljubezni in vzajemnega dela.
Pa vprašujete, od kod ta delavna moČ, ta idealizem, ta nesebičnost ta navdušenost pri vas Sokolih, ta navdušenost, ki izžareva iz vas in prehaja in neodoljivo osvaja mase gledalcev? MoČ sokolske ideje je to. sokolske Ideje ne na papirju in na jezikih, temveč v dejanskem izpolnjevanju. 2ivo sfte videli pred seboj sokolsko misel na slavnostnem te!<>-vadišču. Realizirano, utelešeno ste jo
mo klaverne priče lastne onemoglosti. Bilo je vreme, da si nihče H mogel želeti krasnejšega.
Poslednji dan je poklical Rog Otec načelnika vremenskega odseka:
»Junaki ste. da skoro nisem tega verjel. V ponos in čast ste mojemu nebeškemu kraljestvu. Vidim, da sokolske sile ne zlomi nobena moč. Ali, dragi prijatelj, odnehati morate na mojo besedo. Vse dopoldne la godrnja sv. Peter. Toliko prošenj za dež prihaja iz ljubljanske škofije, da še nikdar ni biio takega navala. Sam sem pogledal tja doli; res, velika suša je in moja pravičnost ne sme več odlašati.«
»Čast in hvala Ti, Otec! Ne Mm ugovarjal, samo presodi mojo besedo: Če so potrpeli do danes, zakr»j ne bi potrpeli še do jutri! Če je Bo škoda, ne bo do jutri nič večja. Res je suša, ali tudi politika je . . .-
»Naj velja, toda jutri zarana ■*> ram stopiti na stran oblakov. dfHfft-če mi pobegne sv. Peter in ves njegov kabinet.«
Zadovoljen je odšel načelnik vremenskega odseka. Trdno so stals njegove straže, trdno do mraka <« vso noč, do bele zore. Ob zori je bila še polna njihova sila. ali treba se je bilo pokoriti ukazu. Še enkrat se je ozrl brat Oražcn tja v veseli tivolski raj in zamahnil s Prijazno ro-ko, kakor da je zagotavljal: ^Z vami sem bil na zemlji, z vami ostanem nad zemljo. Zdravo!« In je Poslednji izginil v mrkih obtokih jutranjega neV. Prve kaplje so padale . . .
V. M.
Vremenski odsek 1.1 V. Z.
»Vremenski odsek — hm — kje pa je bil ta?« čujem vaše začudeno vprašanje. In tudi ugovore čujem: »Poznamo stanovanjski, prireditveni, finančni odsek In še vse druge odseke, toda z vremenskim odsekom ni imela živa duša opravka.* Le počasi, prijatelji, da ne pade na vas vsa teža prislovice o nehvaležnosti. Nečem kratiti zaslug drugim odsekom, aH kar je res, je res: največ posla je Imel vremenski odsek. Vsi smo se obračali nanj, vsi prav do zadnjega. Ali nismo zmerom moledovali za lepo vreme? In ali ga nismo imeli? Komu gre zasluga?
Nekdo je bil blizu temu odgovoru, ko je povedal, da ima Bog Sokola rad. Nič mu ne ugovarjam in še pristavljam, da ima tudi Sokol rad Boga, čeprav izvestni ljudje tega ne verjamejo za nobeno ceno. Bog Otec pa, ki ima ogromnega posla z ve-solistvom, ne utegne, da bi se sklonil samo nad Ljubljano !n odganjal od nje razbrzdane trope oblakov. To je vendar čisto umevno. Kaj pa bi tudi rek?i V*V\ nestrpni ljudje, ki so po vsei sib* terjali dež! Ali bi ne bili no svoji stari navadi prav prostaštfo onsnvMi samega Stvarnika nebes in Bcnjffe? —
7arnnn se je frt»3fl zlefnl oclbor, "da N našel kie na širnem svetu ču-dr^flra. ki bi znal v zletnih cfnen* gosnod^riti nad elementom vi*av, aH vsa i strnfrovnjak*. ki bf si troal Tzre-i*i 7P"r*Hivo sori^n o vremenu. Se tisti čemerni učenfaIt. ki nrorokuie naše vreme, je odpovedal. Izgovarjal
se je na svojo staro smolo, češ, da se trmasta praksa neče pokoriti njegovi izkazani teoriji. In dejal je: »Če prerokujem solnce, bo gotovo dež, če pa napovem dež, pa se to vendar enkrat uresniči, me ubijejo. Nak, kože pa ne tvegam!« In se je takoj za šest kia-fter pogreznil v svojo iskazano teorijo, da bi ga nihče več ne motil.
To je slišal starosta OraŽen, Ei je umrl, pa še živi, ki je odložil breme telesa, da more svobodneje gibati z duhom. Stopil je pred samega Boga in ga pobaral tako odkrito, kakor je bila od nekdaj njegova navada:
»Kaj misliš, Otec, kako bo z vremenom na vsesokolskem zletu v Ljubljani?«
»Kako bo?« je skomiznil Prasta-rec. »Vidiš, to je težka reč. Sokoli me prosijo, da bi ne bilo dežja, po cerkvah pa ml ne dajo miru zaradi suše. Po ustrezi vsem, če moreš.«
»V Tvojo pravico zaupam, Otec; zgodi se Tvoja volja! Nikdar nisem dvomil Vate in tudi moji sokolski bratje in sestre so Ti v verni službi s svojim poštenim delom.«
»A, ti si bil njihov starosta, saj res. saj res.« In kakor da ga je pro-šinila žareča misel, se je nagnil z zlatega prestola in dobrodušno postre-pal Oražna po rami. »Baš prav. Zberi prijatelj sokolske duhove v našem kraljestvu in v tvoji službi naj ostanejo nad Ljubljano. Rad ti priznani, da imam veliko dopadajenje nad Sokoli. Zakaj pošteno delo je najlskre-nejša molitev. Tn resnično ti povem: molitev dela ml je ljubša od molitev besed.«
J         »Velika čast mi je, Otec.«
»Samo po zaslužen ju, prijatelj. Pojdi in stori po pravici! Boril se boš z vetrovi neba, ali ne boj se jih. Skritim sovragom si bil kos, ne bodo te premagali odkriti vetrovi brez moje volje.«
Poklonil se je prvi starosta ju-goslovenskega Sokolstva in je Šel po nebeškem kraljestvu zbirat svoj vremenski odsek. Kamorkoli je pozval, so se oglašali sokolski borci in pre-dno je Zemlja preromala dan, so stale nad zvezdami goste trume sokolskih duš, verne ukazom svojega staroste.
Tako je prišel naraščajev dan. Vremenski odsek se je izborno odrezal.
In je prišel dan diiaštva in vojaštva, vremenski odsek je bil zopet na svojem mestu. To pot pa je moral prestati hud boj. Silni vetrovi so zganjali gore oblakov. Vse je drvelo nad Ljubljano. Ena sama Hsa ažurnega neba je še trdovratno visela nad zletiščem. Tam so stali Oražnovi borci. V težkem položaju, bogme, vsenaokoli sovrag. Ali Česa ne zmagal sokolski duh! En sam odločen zamah in vsa južna stran se je razčistila, tem hnje je pritiskalo od severa. Joj. kakšna nevihta! Množice zastav nad zletiščem so srdito plapolale v severno stran. Ali se ne spominjate več tega bajnega prizora? — Takrat so se upirale Oraznove vrste z vso silo čez Posavje. Tistih vihra io-čih praporov so se dotikale. »Ne vdamo se!« je tolklo od praporov. »Ne odnehamo do zadnjega!« je šumelo ispod neba. Poslednje telova-
dne točke. Kralj in kraljica sta odhajala. Navdušeno so pozdravljale množice in se razhajale. Končano! Udarila je strela in se je vlilo . . . Vremenski odsek je junaško vztrajal. Storil je kolikor je mogel.
In bližali so se zletni dnevi, ožji prazniki. Preplašeni so prihajali sokolski prijatelji iz Zvezde; barometer je kolebal. Ne bo vremena! Polomija! Deficit! . . . Samo kak optimist je jecljal besede, ki jim še sam ni prav verjel: »Bo, bo, boste videli, da bo!« Učeni vremenski prerok je pritapal na površje svojih teorij in je kislo cincal z mršavo glavo: »Ni upanja!« —
Takrat se je nameril načelnik vremenskega odseka še enkrat po nebeškem kraljestvu:
»Ajte, sokolski pobratimi ocI Labe in Visle in Volge! Tudi vaši bratje in sestre se napravljajo v Jugoslavijo, v belo Ljubljano, da obnove prisego slovanske zvestobe. Velike priprave so se završile tam doli. Na nas vseh je, da odvrnemo edinega sovraga, ki mu človeška moč ni kos. Ajte z nami, da se te dni skupno postavimo v bran zlim oblakom in viharjem!«
Nepregledna vojska se je strnila. Z zaupanjem je zrl Oražen v bližnje dni. S hladno prevdarnostjo je razpostavil svoje legije. Nikjer se ni bilo bati vrzeli, vsaka četica mu je obetala usoeh.
Tn res. Zaman so tipale sovražne sape, da b? prodrle silni krog. Zaman vsak naval. Brezskrbno je siralo solnce od zore v mrak. Kar se je bilo ukradlo zvitih oblačkov, so bili sa-
f
stran 2
»SLOVENSKI    N A k O H«   dne  20 avgusta   i*22
štev.   188
videli v vseh teh tisočih, ki so se gibali kakor en mož, kakor ena žena* v idealni harmoniji, v divni, skoro nadzemski krasoti, ki te Je prevzemala vsega in ti silila solze v oči.
Vir sokolskega idealizma in navdušenosti, ki stvarja Čuda, ste videli na telovadišču, videli ste ga v telovadbi, v s o k o 1 sk i telovadbi, ki te ne vzgaja samo telesno, ampak dviga tudi moralno In duševno. Te ne vzgaja samo telesno, smo rekli. Ne ume-vajte tega napačno, ne tako, kakor da bi bila telovadba nekak privesek ali celo nekako potrebno zlo v Sokoi-stvu. Glavna stvar je! Brez nje ni Sokola — pomislite, kaj in kakšen bi bil vsesokoiski ziet brez telovadbe! Telovadba ima elementarno moč in vpliv na človeka. AH kakor ogenj razvije blagodejno in koristno moč le, če prav ravnaš ž njim, tako ima telovadba svoje velike vzgojne po-sledke rudi za srce in duha le, če je uravnavana po naših sokolskih vzgojnih načelih.
Pa kakšna so ta načela in pravila? Jedrnato nam jih pove ustanovitelj Sokoistva dr. Miroslav Tyrš, kličoč sokolskim vaditeljskim zborom:
»Da vsestransko razvijete telo, vsestransko izčrpate vadbeno tvari-no, vzgojite kakor moč tako okretnost in pogum, bodi vam tu skupno geslo, po katerem ravnajte vse delovanje. Telovadba, razumevana v tem duhu, razvija ne le telo k popolni izdatnosti, ampak javila poleg tega tudi višje učinke. Vsestranski harmonični razvoj telesa je težnja, ki ne gleda na gmotni dobiček ali na vna-nje uspehe, težnja čisto idealna, in vsaka idealna težnja nas plemeniti in povznaša in nas dela sposobne, da se tudi v drugih smereh povznašamo nad vsakdanjost in dosezamo idealne cilje. Vaditeljska ura bodi vsakemu, kdor se je udeleži, obenem nravna šola, za vse življenje važna šola, katere vplivi v pravem Sokolu nikdar ne morejo izginiti! Tu kakor pri vsem delu vaditeljskega zbora se uči mladi mož pri vsaki dani mu nalogi obenem velikemu pojmu dolžnosti, ki tvori granitni temelj vsaki veliki in zdravi družbi. Vsak dan točno prihaja«, pa naj vročina leni človeka, vihar z dežjem za stavo divja in razsaja, pa naj veselice vabijo drugam, že v tem je živel j, ki voljo našo krepi in utrja. In k temu v natačno določenem redu nastopati, nobeni vaji se ne umikati, tudi to, kar je proti sli in miku, poskušati enako neodjenljl-vo, prav s težkočami se boriti ne-utrudljivo, na vsakem orodju vaditi z enako svežo iskrostjo, vsaki vaj! obračati vso pozornost in isto neizčrpno, neumorno krepkost, to ti je izborna šola vztrajnosti, samozataje-vanja, izdatnosti in misli resnično možate, ki z vsakim dnevom nnš zna-faj dovršuje, čisti in v jeklo kuje. M v trdnem telesu obenem vzgaja t"di trdne značaje in s tem stovrav izpolnjuje nalogo, dano našim društvom.«
»V tem zmislu je enakomerna izurjenost vaditeljskega zbora tudi važen nravstven moment, ona Šele Je dokaz stvarne težnje, resnične m globlje utemeljene, brez katere bi imela sokolska stvar le skromno vrednost in bi pogrešala najvišje svoje veljave. Vaditeljski zbor ni slučajna združba priličnih umetnikov, v kateri bi se ta to, drugi drugo naučil, on ]e v sebi celota, urejena in enotna, ki telesno in nravnstveno spe za enim
ciljem, ki se v čistosti težnje v vsem vzajemno izpodbuja in vedno stremi ca najvišjimi moškimi čednostmi.«
»Tako vzgojeni zbor bo tudi na podoben način vplivat na izročeno mu članstvo, ga bo * vzgledom in besedo v tej smeri izpodbujal in vodil, in društva, ravnana v tem duhu, bodo celemu narodu v največji pro-speh. Iz njih mu izide na tisoč* mla-deničev, zmožnih idealne vneme, vrli možje in trdni značaji, zvesti sebi, zvesti vsaki stvari, kateri bi se v pro-speh celote posvetili, sposobni samo-zatajevanja, ki ga zahteva vsak višji cilj. Le tisti narod pa more živeti uspešno življenje in uspešno obstati, v katerem se vsak posameznik podreja skupnim ciljem, jim, kjer treba, prinaša žrtve, zna zatajevati samega sebe, skratka, narodno svojo dolžnost povsod vrši brez pomisleka« ...
Želeli ste, gospod urednik, da za Vaš list, ki je zmerom največjo pozornost posvečal sokolski stvari in vedno imel svoje predale odprte v sokolske namene, napišem sklepni članek k vsesokolskemu ?letu. Ustregel sem Vasi *eiji, pa čutim, da sem povedal le malo — tvarlna se ne da izčrpati v kratkem članku. In za naše bodoče cilje in smernice me vprašujete. Sokoistva cilj in smer sta bila in morata biti vedno le eno: Izpopolnitev človeka telesno, nravstveno in duševno do skrajne vsakemu posam-niku mo*ne mere In meje v nHd nje-eovo, naroda, človeštva. V dosego te^a treba vsakemu delati vsak dan. To delo na samem sebi fe podlac* tndi za vse dmgo delo. edino usneh ob«*tafo(*a r»od1a<ra ra dosegni© rud! začasnih sknnnfh ciljev. To delo fe obenem naikrepke^e delo r* resnično ujedinjenje n*5eea zedfmVneirn naroda — na zlet?**n nisi vide! kak-5ne<r* ra7ln£ka med t* kovanim! tremi deH nf*r<ra »tro«r-edfneea naroda —. s tem del^m pa obenem vstvaria-mo naimočneišo onoro Se ne svobodnim ^rafom in *<*str?»m in r>rfr>rav1?a-mo dan. ko tadi njim zašije zlato soln^e svobode.
m t*ko nnam, 3a fmafo na*a so-VoT*V-> cffitStm nr> jefetfl fe neVM $0-Vnlcioh "del^vrib rmf ?a s**^oi, da so *e r»ii novem nrMn^rr! oVln ra f^no-pnfnffe* v**>wte tl^o^ev mo* fn *ena, *«7Tno*r»ib M*<i|r»e vneme, tMnffi yry%l *Mev, nfefttUi «ceM. 7v*»*ffn" vsa Vi *fv*ft j<.*f*H H <se posveti!! v prospeh oe'ote.«r 7dravo!
spor s irjRAi jrvicm ojo^o.tfm.
—  Beograd, 19. avgusta (Tzv.) Na podlagi sklepa, storjenega na seri ministrskega sveta dne 14. t m. v Lmblia-ni. je namestnik ministrskega predsednika Kosta Tlmotijevič obvesti! o tem kraljeviča OJonrfa. Kraljevič Oionrle je ponudbo vlade odklonil. Minister "Hmo-rifevič je na to kraljeviča opozoril na člen 20, odstavek d) dvornega statuta, ki določa gotove kazni, celo definitivno izključitev iz rodbinske zveze. ŠTEVILO JUGO^TOVENOV V AMERIKI.
—  Beograd, 19. avgusta (Tzv.) Naš generalni konzulat v Cnicagu je poslal venov, naseljenih v Severni Ameriki, ških Zedinienih držav o Številu Jugoslo-venov. naseljenih v severni Ameriki. Statistika navala, da Je sedaj v Ameriki 407.975 Jugoslovenov.
12 MADŽARSKEGA PARLAMENTA.
—  Budimpešta, 19. avgusta (Tzv.) Na včerajšnji seji je madžarski parlament izvolil za predsednika posl. Belo Szitowskega.
Dr. Vladimir Ravnikar:
Huttiienca.
Ob turneji pevskega ibora »Glasbene Matice« v Beogradu sem zaprosil za avdijenco pri Nj. Vel. kralju, da ga imenom starešinstva JSŠ službeno povabim n a vsesokoiski tlet. Avdijenca je bila določena za nedeljo dne 14. maja predpoldne; ker pa se je kralj odločil, da prisostvuje matineji »Glasbene Matice«, je bila ura avdijence preložena na 18. uro popoldne. Pri matineji ml je kralj ob slovesu pripomnil, da se popoldne vidimo.
Malo pred IS. uro smo se napotili v začasni dvorec Sokol-vojak polkovnik Pero La;arevlč, starosta beogradske župe Momir Korunovič in jaz. Kralja še ni bilo ker se je bil odpeljal na izprehod. V predsobi so nam postregli kajpada s »turško« in cigaretami. Bili smo v živahnem razgovoru s kraljevim pobočnikom in s kapetanom Pogačnikom, ko najavijo, da je kralj prišel, šli smo v avdijenč-no sobo, kamor je skoraj vstopil elastičnih korakov kralj. Krepko nam je stisnil roko ter nas povabil, da sedemo. Spoštljivo sem prednašal kralju vabilo jugoslovenskega Sokoistva na vsesokoiski zlet, orisal prilični spored zleta ter poudarjal njega pomen. Kralj je pazljivo poslušal, pritrjeval poedinim moiim izvajanjem ter končno obljubil, da poseti zlet. V nadalj-nem razgovoru z vsemi tremi odposlanci se je živo zanimal za sokolske prilike pri nas In na Češkem, za organizacijo Saveza ter sam poudarjal potrebo širjenja Sokoistva v Srbiji, zlasti še v Beogradu. Br. Korunovič mu je dal pojasnila glede zgradbe nove telovadnice z letnim telovadi-ščem v Beogradu. S značilnim smehljajem je kralj vzprejel poročilo, da naše težnje v ministrstvih pri poedi-nih referentih ne najdejo onega ume-vanja, kakor bi zaslužile. S ponovnim zatrdilom, da pride na zlet — ako tega ne preprečijo izredne prilike — se je kralj najprijazneje poslovil od nas. Avdijenca je trajala pol ure.
Kralj je prišel na zlet.
Prosili smo bili za avdijenco, da mu predložimo podrobni program zleta. Kralj pa nam je pustil sporočiti, da uvideva, da imamo polne roke dela za priprave, da nas vsled tega odveze osebnega prihoda na Bled ter naj mu pošljemo spored.
Nepričakovano smo dobili na predzletni dan vojaštva in dijaštva dopoldne obvestilo, da pride kralj z Nj. Vel. kraljico točno ob 15. na zlc-tišče. Pes. na minuto točno smo prejeli iz Šiške telefonsko obvestilo, da prihaja kraljev avto.
Z občudovanjem je kraljeva dvojica zrla na naše krasno zletišče. Opazila sta takoj značilen slog vse zgradbe, bizantinski prenesen na stare srbske cerkve. Kralj je hotel vedeti imena avtorjev načrta in zgra-diteljev, za koliko telovadcev je prostora In za koliko gledalcev. Zanimala ga je vsaka podrobnost. Z zadovoljstvom je gledal na nastopivšo vojaško sokolsko armado. Pojasnil sem mu. da smo z vojaštvom v prijateljskih stikih ter da se je tako vojaštvo kakor dijaštvo radovolino stavilo na službo Sokolstvu. Višje oddelke dijaštva je smatral za Sokole, tako točno in precizno so izvajali svoje vaje.
Še z večjim zadovoljstvom je kraljeva dvojica odšla od javne telovadbe Sokoistva v nedeljo dne 13. t.
m.   Bila sta presenečena, ker nista
pričakovala kaj tako mogočnega iu dovršenega. Ponovno sta izražala svoje občudovanje. Zletnl plakat je kralju izredno ugajal; naročil je, da mu ga pošljemo na Bled. Hotel je izvedeti za ime umetnikovo, ki je izdelal-plakat. Kralju in kraljici sem izročil zletna znaka, obrobljena s češkimi granatami, ki sta si ga takoj pripela na prsi. Povedal sem, da Je zletni znak delo Dolinarjevo, nakar je kralj izrekel svoje priznanje, da so vse stvari izvršili domači umetniki in mojstri. Zanimal ga je skupni nastop češkega in jugoslovenskega Sokoistva. Predstavil sem mu dr. Schci-nerja, ki mu je kralj po ministru Pri-bičeviću izročil svoje darilo češki tekmovalni vrsti. Kraljica se je pri slovesu opetovano zahvaljevala na izrednem užitku: merci bien, merci bien!
Veličastna povorka in stik Sokoistva na Kongresnem trgu sta napravila na kralja očlvidno velik dojem. Pod mogočnim vtisom te manifestacije Sokoistva v kroju brez druge navlake se je s p o n t a n o odločil za posebno poCeSčeitje Sokoistva.
Ob dveh sem bi! pozvan v vladno palačo. !n o tej avdfjenci hočem nravzaorav govoriti. V vzprejemnl dvorani gospoda pokrajinskega na-'ne^tnfka so bili minister dvora .T a n-kovic, minister Hribar, poslanec Lftlha J ovan ovi Ć, minister n. r., kraljev noboenik in kapetan Pogač-n I k. Kroniki svet v eni sosednih dvoran ie še trajal. Pokraimski namestnik mi le povedal da hoče kralj izdati nrop^las Sokolstvu ter mi ga izročiti osebno. Za kakih deset minut sem videl prihaiati kralja naglih korakov do vzprejemne dvorane. Ministri so odhajati od seje po dru ori strani. Kralj je stopil do mene, mi podal roko ter čestital na lepo vsoeli celotni prireditvi. Na to je sedel za pisalno mizo. ki ie na njej ležal proglas. ?a še enkrat pazno molče prečital od besede do besede, vzel svinčnik ter s krepkimi besedami podpisal. Zea-nivši polo ie pristopil ter mi Jo smehljaje izročil z besedami, da je to njegova poslanica Sokolstvu. Ne vem več. s kakšnimi besedami sem se zahvalil kralju. Vzhlčen sem odhaial od historične avdHence z dragocenim dokumentom v roki.
PBlltt£flfle   PISSti.
n Stojan Protič v Zagrebu. Kakor poročajo beogradski listi, je posetil g. Stnian Protič skoraj vse zagrebške po-!WČ"ne kroge. Vest, da je njegov zagrebški obisk v zvezi z ustanovitvijo novega političnega bloka, se ne potrjuje.
= Zaprisega državnih svetnikov. Tz Beograda nam javljajo: Državni svet še ni bil zaprisežen, ker še niso nekateri uradniki, sedaj imenovani za drž. svetnike, razrešeni svoje dolžnosti. Za predsednika državnemu svetu je imenovan dr. Markovlč, dr. Tugomlr Alaupo-viČ pa za podpredsednika.
= Radić paktira z Madžari. Iz Su-botice poročajo, da se vrši 8. septembra v Senti veliko zborovanje Madžarske stranke, katerega se udeležijo tudi Ra-dičevi delegati. Madžarski voditelji nameravajo podati na tem zborovanju Javno izjavo o soprazumu z Radićem.
= Iz finančnega ministrstva. Iz Beograda javljajo: V ministrstvu Financ je z odobrenjem finančnega ministra prevzel pomočnik finančnega min. dr. Po-
SoliolslM serenada.
(14. avgusta 1922.)
Grad ljubljanski oltar bjaše, A Ljubljana Božji hram, Uz plam sveča u njem sjaše Srca naših sveti planu
Gde još luče tamnovaše U tamnici narod moj, S oko danas prikazaše Misu duši narodnoj.
Ispod Grada-žrtvenika Skupio se silan puk: Naokolo Spomenika Ko da buči mora buk!
U raketnom dimu kupa — U tamjanu Grad se vas; Pevačkoga veljeg skupa U noć bruji skladni glas.
Oči svoje prema Gradu Vodnikov je upro kip; lsn»njenu svoju nadu Video je u taj hip:
Iliri I u ostvarenu Gledao je u tal mah: 7a bratu ga sjedinlenu Ne bijaše više strah!
Ljubljanice čabar vode Rov o d ni ma dao, m o ž*
/ On pojuć nebu ode Blagoslovi silnu množ.
Sipljuć kaplje mnoštvu slovi Ostavit ću oval mlaz. Uz glas *Zvona« blagoslovi Da što prš nas Stanko Vraz.
R. S.
J. Zupančič-
Trem?«
Nekoč je ruski car Aleksander T11. določil tumč po Saratovski guberniji. Med drugim si Je hotel ogledati vas N. označene gubernije, biti navzoč pri službi božji in se pogovoriti s priprostim ljudstvom. Gubernator, kl.ga Je ta novica zadela kot strela z Jasnega neba, je ukrenil sicer vse potrebno za dostojen sprejem visokega gosta, vendar pa ni imel od dne, ko mu Je prinesla depeša dvorn. ministra to vest, nobene mirne ure več. Župnik vasi N.. batjuška, kot mu pravijo Rušil. Je dobil od gubema-torja naročilo pozdraviti carja v posebno svečanem govoru. Ce je zadela guber-natorja vest da pride car, kot strela z jasnega neba, je pa zadela batjuSko gubernator je vo naročilo kot deset strel. Mož Je zabegal. zabegal po kuhinji, bežal Je pred hišo, šel je najmanj deset-kiat okoli cerkve, poklical Je na pomoč vse svetnike in svetnice, pa nič ni pomagala Petinpetdeset let Je živel pa le 1 m bil v tako strašnem položaja. Po dol-
gem premišljevanju je sklenil odkriti svoje nemirno srce mattuSki. Dolgo sta se posvetovala batjuška in matiuška, kovala sta vse mogoče načrte, iskala sta izhoda H kritičnega položaja, pa sta soglasno sklenila, da batluSka odločno odkloni naročilo gubernatovo. Seveda ni to nič pomagalo, gubernator se je samo nasmehnil. Batjuška je bil obupan. 2e je začel misliti, kako in kam bi zbegal vsaj toliko časa. da odpotuje car dalje, pa mu je prišel na pomoč sin, ki ie študiral teologijo. Sestavil mu je koncept svečanega govora in batjuška se je začel z vso energijo, ki mu je ostala na stara leta, učiti. Teden dni je preteklo, pa je znal ves govor od prve do zadnje besede. Prvi izpit je položil pred matjuško. Slo ie izvrstno. Pri drugem izpitu ie bil navzoč arhijerej (škof). Batjuška Je zakašljal. zardel, pa Je bilo vse. Sklenili so postaviti za altar suf-leria. Batjuška se Je udal v voljo božjo. Nastopil je veliki dan. zapeli so zvonovi, sijajen sprevod s carjem na čelu se Je približal vaški cerkvi. Batjuška je sprejel visokega gosta na pragu cerkve, bil Je bled in ves se ie tresel, ko pa mu Je car po ruskem običahi poljubil roko. le batjuška Izgubil poslednjo koralo. KaJ se Je godilo potem, kako je odslužil službo bo*io, ni vedel sam. Poslednji akordi vaškega kora so utihnili, car se Je približal glavnemu altarju. batiu-ika se Je postavil v pozo človeka, ki stoji nad aUajoCim prepadom« v glavi
mu je zašumelo, zatresle so se mu roke in noge in zdelo se mu je, da pada globoko, globoko. Globoko je vzdahnil, pa je obstal. Pretekla je minuta, batjuška si ni upal več dahniti, pa tudi govoril ni.
»No, začni vendarle se je oglasil za altarjem sufler.
»No, začni vendar!« so zadonele kot eho po vaški cerkvi besede batjuš-ke. Car je začudeno pogledal guberna-torja. ki je zardel kot makov cvet. Zopet je minila minuta, batjuška se je komaj še držal na nogah.
»Kaj pa čakaš, osel ti neumni!« Je zašepetal za altarjem sufler.
»Kai pa čakaš, osel ti neumni!« Je ponovil batjuška z glasom, kot da prihaja Iz groba. Car je še bolj začuden pogledal gubematorja, ki se mu je tudi zdelo, da pada nekam globoko, globoko. Nova minuta je minila, batjuška je bil trdno prepričan da je že umrl da je vse to, kar vidi pred seboj, posmrtna iluzija.
»Zdaj pa sva izgubljena jaz In ti!« i* zašepetal obupano za altarjem sufler.
»Zda1 pa sva Izgubljena jaz In ti!« ie ponovil z nečloveškim glasom batjuška.
Car je dal znak In odšel s svojim spremstvom iz cerkve. Kako sta obračunala potem gubernator In batjuška ni znano, pač pa je znano, da batjuška ni nikdar več imel svečanega govori.
povič tele oddelke: carine, neposredne in posredno davke, kataster in pravno brambo.
= Nov nacionalistični list V Šibeniku je pričela izhajati »Soča« kot glasilo jugoslovanske nacionalistične napredne mladine.
= Monarhlstičen sestanek v Mona-kovem. Iz Berlina poročajo, da se vrSi !5. septembra v Monakovem mednarodni sestanek nmnarhistov. Na sestanek pridejo razni plemcnitaši, bivši oficirji in drugi monarhisti iz Bavarske, Avstrije, Madžarske. Češkoslovaški in Rusije. Baje so dobili avstrrs'.j monarhisti veliko denarno podporo od španskega kralja. Na sestanku bodo razpravljali rudi o novem načrtu generala Vrangla proti sovjetski Rusiji.
= Incident na madžarski meji. Kakor poročajo iz Subotice. je prišlo 16. t. m. do mučnega incidenta na meji. Madžarski obmejni stra/.nik je ujel neko Žensko z namenom, da io zlorabi. Naša obmejna strada je bila primorana stopiti v akcijo, na!:ar so jo nričeli Madžari obstreljevati. Naravno, da so jim naši odgovarjali, streljanje je trajalo skoro dve uri. Madžari so hoteli prekoračiti r-ašo mejo. pa se jim nI posrečilo. Naše oblasti so uvedle strogo preiskavo.
= Iz madžarske politike. Kakor poročajo iz Budimpešte, je ostal Hortliy-jev in Bethlenov poziv za koncentracijo z ozirom na katastrofalne gospodarske razmere brezuspešen, ker so levičarske stranke izjavile, da o tem ne more biti govora pred uzakonitvijo splošne volilne pravice, o Čemur ra noče ministrski predsednik ničesar slišati.
= Ameriški vojni stroški Evropski listi radi povdarjajo, da je Amerika tekom svetovne vojne obogatela, toda to je neresnično. ka;ti Amerika ima do sedaj 12 mi!i;ard funtov Sterlingov vojnih stroškov.
■s Kongres boljšcviSke cerkve. Moskovski listi poročajo, da je otvoril Škof Antonin kongres pristašev takozvane »Žive cerkve*. Na kongres je prišlo 112 delegatov, ki so nasprotniki stare grške ortodoksiie in ki hočejo ustanoviti novo sedanjemu režimu naklonjeno cerkveno organizacijo.
■c Polncare zadovoljen z aspehom londonske konference. V razgovoru z novinarji je izjavil Poincarć, da ie bolje, ker se je končalo posvetovanje v Londonu brez rezultatov. Francoska vlada se mora sedaj odločiti za ono, kar smatra za najpotrebnejše. Nadalje je izjavil upanje, da ne pride med antanto do razkola. Prelom med angleško in francoska vlado bi bil velika nesreča, toda še večja nesreča bi bil nespora-t zum med obema narodoma.
= Koncentracija italllansklh demokratov in liberalcev proti fašistovski nevarnosti Italijanske demokratske in liberalne politične skupine stoje pod uti-som neposredne fašistovske nevarnosti za ves italijanski narod. Demokrate podpirajo proti fašistom klerikalci, ki so odločni nasprotniki fašistovske zahteve po razpustu parlamenta. Klerikalci grozijo tudi z demisijo svojih ministrov. Baje bi v tem slučaju demisijonira-li tudi trije demokratski ministri. Iz fa-šistovskega Časopisja Se ni razvidno, kako nameravajo fašisti parirati koncentracijo demokratskih in liberalnih elementov.
= Grška okupacija Carigrada in Anglija- »Berliner Tageblatt« poroča, da je izjava angleškega komisarja v Carigradu o svobodnem grškem pohodu na Carigrad, zelo navdušila grško iav-nost. V Atenah so se vršile navdušene manifestacije za Anglijo. Gunaris je napovedal novinarjem velike dogodke, ki se imajo Izvršiti v par dneh. Grški patrijarh, znani Venizclosov pristaš, jo poslal na fronto dva metropolita, ki naj bi potrdila grške čete v vprašanju okupacije Carigrada.
= Volitve v Rusiji. Kakor poročajo Iz Moskve, je sklenil kongres komunistične stranke, da se vršijo volitve v osrednjih pokrajinah v septembru in oktobru, v Sibiriji in v severnih pokrajinah pa že v avgustu.
= Poljska nota ruski vladi. Poljski poslanik v Moskvi je izročil ljudskemu komisarju za zunanje zadeve noto. v kateri protestira poljska vlada proti zavlačevanju izročitve arhivov, kakor je bilo sklenjeno v Rjgi.
= Nov spor med Berlinom in Bavarsko. Kakor znano, je izdala nemška vlada smernice za šolstvo v svrho zaščite republike. Prt ministrski seji, ki je sprejela te smernice, pa ni bil prisoten bavarski naučni minister. Ta je sedaj sporočil v Berlin, da sprejme bavarska vlada te smernice le pogoino in z gotovimi pridržki. Končnoveliavna odločitev v tem vprašanju je odvisna od sklepa bavarskega ministrskega sveta.
= Fašist! grozijo r. državnim prevratom. Napobski »M&ttfoo« priobčuje dolg razgovor z Mussolinrem, ki je potrdil, da je sklican v mesecu oktobru strankin narodni svet v Napol!. Htaa> lini ie izjavil, da se izvrši ob tej priliki velika koncentracija fašistov, ki naj bi dokazala, da si je fašizem osvoul tudi južno Italijo. Pohod na Rim je pripravljen. Ne gre še za pohod sedanje aktivne vojske 200.000 — 300.000 mož, dasl-ravno je trn pohod v strategičnem ozira
Stev. 18a.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 20  avgusta 1922.
stran 3.
mogoč, toda v političnem ozlru le nI skrajno potreben. Bližnji meseci bodo rešili parlamentarni dilema. Bredvom-no je, da hoče tvoriti fašizem svojo državo, toda ni Se gotovo, ako je potre-ben v to svrho državni prevrat Na vsak način pa državni prevrat ni izključen. Pohod na Rim je pripravljen v zgodovinskem smislu. Pripravlja se tudi vstvaritev nove politične baze. Končno je Mussolini izjavil, da italijanska zbornica ne zastopa več volje naroda in da je  odgoditev novih volitev izključena.
= Prihodnja konferenca vrhovne* ca sveta. »Petit Parisienc poroča, da se vrši prihodnja konferenca vrhovnega sveta meseca oktobra v Bruslju.
= Znani vodja indijskih upornikov Motisinghi je bil obsojen na dve leti tei-ke ječe. Njegova obsodba ni napravila na upornike nobenega utiša.
nikola Pašić.
Dne 25. t m. se sestanejo v Marijanskih Lažnih na velevažno konferenco državniki male antante. Poleg dr. Edvarda Beneša bo na tem sestanku igral velevažno vlogo tudi naš ministrski predsednik Nikola Pašić. Zato se nam ne zdi odveč, ako pri tej priliki podamo naši javnosti sodbo, ki jo izreka o Pašiču nemški publicist Erik Kriines v svojem delu »Siidslavische Kopfe«.
Krflnes piše: »Največji državnik, ki se je pojavil na Balkanu, odkar je odklenkalo turškemu gospodstvu, je Nikola Pašić. Danes   obsovražen in Jutri poveličan, včeraj določen za ve-šala in jutri ministrski   predsednik, sedaj slavljen in sedaj zopet obme-tan z blatom, tako ni on, kateremu pomenja usoda Srbije življensko nalogo, nikdar našel srednje poti med simpatijo in brezmejno mržnjo. Poznal je le prijatelje   in   sovražnike. Tako silna je bila moč njegove osebnosti, da se ni moglo nikdar posrečiti ravnodušno brezčutno pojmovanje tega, kar je delal in kar je bil. V celi Srbiji ni bilo in še danes ni moža, ki bi ga tako sovražili in obenem tako ljubili kakor Pašića. Ko se je revolucijske jeseni leta    1918.    kot triumfujoči zmagovalec vrnil iz eksi-la vojnih let v svojo savsko domovino, ga je sprejelo časopisje nove Jugoslavije z vsem kadilom    svojega občudovanja. Bil je samo en glas, da je vreden, da se ga postavi ob stran WiIsona in Clemenceaua ... In Pašić res nadkriljuje stolpe visoko ne samo vse svoje nasprotnike v jugo-slovenskem   kraljestvu,   marveč   je več kakor enakovreden, kar se da braniti z mirno prevdarnostjo, svojim kolegom v sosedstvu na Grškem, na Bolgarskem In v Romuniji, on je, da   ponovimo   Wendelovo   besedo, »jugoslovenski Cavour« ...
Pašić je bil najmočnejši in naj-doslednejši sovražnik, ki je vstal proti stari Avstriji in ki je imel svoje mine napolnjene tako dolgo z razstrelivom, dokler ni svetovna vojna zazvonila poslednje ure habsburški monarhiji . . . Pašić ie zasledoval visoke cilje. Njegova domovina je bila odrezana od vseh morij, tri morja pa so bleščala v bližnji daljavi. Že med balkansko vojno je klic »na Jadran« prav tako navduševal množice, kakor so se svofe dni oduševljali Ksenofon-tovi voiaki ob magični besedi »talas-sa!« Pašićev pogled je šel dalie. Pred njegovimi očmi je lebdela ooli-tika med tremi morji. Varna, Solun t*h Skadar so vezali trikot, ki je omejeval n.iesrove želie. Samo tako se je v svetovni povestnici mo^la usidrati koprneče zasanjana srbska država, pko so tipalnice njegovih interesov kot vezi med zapadom in orijentom objemale pot, no kateri so stopali Pimliani in po kateri so hoteli prodirati Avstrijci v temnem leoprnenju po Ori>radu . . .
Volitve 19?0. so razmetale vse vnrek, kar ie bilo osnovanih strank v JticrosTaviH. Ha bi zvari! koalicijo med mdikalci in demokrati, k? naj bi kot edino mo?na večina v parlamentu nrevzeh vlado, cr> poklicali Pasiva n* p*mtič. 7£!etni starček s* je ro?.:0ri!. Prevzel je zonet vaieti — T<"do ve. kolikokrat je bil *> na krmilil? — in dr/avrri voz ie i*a!onira1 naroči m n*i protestirajo nroti temu ffrvati in VWiV*?ci. tu in tamkaj <*,r-vnvnra. Makedonci in komunisti. Pa-?fć ie vfađal preVo odnora vseh teh! ^* d*nes . . . Patriarhalna »ostava vrvov PaWa stoi? z ntođfostfo svo-ifh 78 W s« vedno pod dogodka. Nje-rovi valoviti Ksie na obrazu niso pol-rn brada v nemškem smislu, njegova t^arocf ne kare nosnih sledov skle-fivre. Se mani centlnih manir. On ie $8 danps moz dela in dejanja. Tn slava, tis^krat modreiša kot pokoinf nfeonvl konkurenti na r^allh»nnnlatzti na nunam, lMn KhKg fane* ** felfeatf nr^d c#» n^etekto^t nroti Pas"fe>? On ? i v i in ta ugotovitev ne prenaša no- j benega komentarja.«                              *
sosrođorstvoL
PREPOVED IZVOZA ŽITA* PŠENICE IN KORUZE.
—  Beograd, 19. avgusta (Izv.) Na podlagi sklepov, storjenih na ministrskem svetu dne 14. t m. v Ljubljani objavi prihodnje dni ministrstvo financ v »Službenih Novinahc več naredb glede prepovedi izvoza raznih vrst žita (pšenice, rži, ječmena), in o povišanju carine za mast in nekatere cerealije.
K finančnemu zakonu 1922/23 bodo dodana sledeča dopolnila:
a)  ukine se izvoz pšenice, rži. Ječmena In koruze. Prepoved stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah.«
b)  izvozna carina na svinjsko in sosjo mast se določi na 2S00 dinarjev pro 100 kg. Ta naredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah.«
c)  vprašanje izvoza ostalih cerealij še ni definitivno rešeno.
—  Dunaj. 19. avgusta (Izv.) V gospodarskih in trgovskih krogih so vesti o prepovedi izvoza raznovrstnega žita iz Jugoslavije, dalje vesti o povišanju carine na gotove masti in cerealije, vzbudile p an i k o. kajti razni importer-jf so že BiH pred meseci sklenili v Jugoslaviji velike kupčije, za katere se sedaj boje. da bodo stornirane.
—  Beograd, 19. avgusta (Izv.) Avstrijski diplomatični zastopnik je včeraj obiskal pomočnika v zunanjem ministrstvu Panto G a v r i 1 o v i č a ter ga zaprosil za pojasnila glede prepovedi Izvoza žita iz države. V glavnem se je zanimal, če ostanejo v veljavi vsi oni pred prepovedjo zaključeni trgovski slepi, ali če se stomirajo. Zastopnik je dobil kratka pojasnila.
ŽELEZNICA LJUTOMER — ORMOŽ.
—  Beograd, 19. avgusta (Izv.) Ministrstvo saobračaja je pripravilo vse potrebno, da se prične z gradnjo železnice Ljutomer — Ormož, Na razpolago so za to vsi potrebni krediti. Lokalni ogled se vrši že te dni.
BOGATA LETINA SLIV V NASl DR-ŽAVL — IZVOZ V ANGLIJO IN NEMČIJO.
— Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Uradna poročila iz Zapadne Srbije in Bosne konstatirajo zelo ugodno letino sliv. Letina sliv je tako dobro uspela, da še kmalu dolgo vrsto let ne tako. Izvoz sliv bo usmerjen v Anglijo in Nemčijo. S trgovci teh dveh držav so sklenjeni že veliki trgovski sklepi. Ministrstvo saobraćaja bo stavilo za hitri prevoz sliv večji park tovornih vozov. Vlada pa bo tudi skrbela za to. da se gotova količina sliv prihrani nabavljalnim zadrugam v svrho prehrane siromašnega
prebivalstva.
•   * - •
—g Priprave za borze v Ljubljani so v polnem teku. Včeraj popoldne so se posvetovali zastopniki nagih denarnih zavodov že o ustanovnih predpripravah in o korakih, da se poles: koncesije za blagovno In efekt, borzo doseže tudi koncesija za valute in devize. Po zanimivi debati se je dosedanji odbor dopolnil in s pomnoženimi močmi nadaljeval svoje natančno začrtano delo za prepotrebno koncentracijo slovenskega gospodarstva, ki se mora postaviti iz tolikih, splošno znanih razlogov na svoje lastne slovenske noge in temelje, ki postanejo za harmonično zgradbo celokupnega gospodarskega delovanja in ravnanja, če že ne odločilni in mero-dajni — gotovo prav zelo važni. Ideja borze v Ljubljani, v Sloveniji, ne pomeni prav nikakega in zlasti ne separatizma, pač pa koncentracijo našega gospodarskega življa In dela, ki iz krajevnih in stvarnih razlogov rabita svoj lastni normativni in kupčijski forum, namreč svojo borzo. Prepričani smo, da bode v pravih rokah ta ideja Iz sprva mogoče malih in skromnejših dimenzij zrasla v veliko gospodarsko naše središče in torišče.
— g Kmetska posojilnica. Dvainštiride-seti redni občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. o. z. v Ljubljani se je vršil dne 10. t. m. Iz nradnih poročil ob sklepu upravnega leta 1921 posnemamo, da je stanje hranilnih vlog doseglo 31. decembra 1021 vsoto 148,705.495 K 39 v, stanje posojil pa 124345.393 K 64 v. V primeri z bilančnim zaključkom za prejšnje upravno leto 1920 so se vloge in posojila približno podvojile. Denarni promet je presegel eno milijardo kron. Upravno premoženje se je zvišalo na K 150,451.504.28. Čisti dobiček je znašil K 304.00338. Pri tem ie upoštevati pred vsem, da se Je zavod, v svesti si svoje vloge in naloge na domačem gospodarskem polju, posluževal tudi v preteklem letu skrajno kulantne obrestne mere, kar je bistveno skrčilo čisti dobiček. Za obče koristne narodne namene je naklonil zavod večje vsote, ki so izkazane v upravnih stroških. Zavod posedale med raznimi nepremičninami tri velike ogelne hiše na najboljših prometnik mestih v Lfnb-Ijani. ki so odpisane na nizko bilančno postavko. Avstrijskega ali ogrskega vojnega posojila ne poseduje zavod niti vinarja. Portfelj lastnih vrednostnih listin tvorijo prvovrstni čehotlovalkl in jugoslovanski papirji. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je praznovala v preteklem letu šti-ridesetletnico ustanovitve in se je razvila v največji In najmočnejši denarni zavod svojega ustroja v naši domovini.
—g Svinjski setev v Maribora. Na zadnji svinjski sejem dne 18. v Mariboru se je prignalo 252 svinj. Cene: mladi prašiči: 5—6 tednov stari 550—680» 7—9 tednov 830—1000,  3-4 mesece  1900—1100,    4-6
mesecev 1600—1900, 8—10 mesecev 2500 do 3000. 1 % leto 3500—4000 kron. 1 kg žive teže po 66 kron.
— I Letina in suša. Zadnji dež pretekle srede je poljskim pridelkom po deželi, zlasti po Gorenjskem, dokaj zalegel. Opomogla si je n. pr. ajda ki je pravkar v cvetju, zatem zelje, repa, korenje, a tudi krompirju in drugim pridelkom je prav prišel. Krompir kaže lepo, sem in tja ga je nekoliko črv objedel. Sadja je dovelj, mestoma je piška-vo in je porabljajo kmetovalci za svinje. Letina za žito se pa ni kaj prida obnesla. Prosa in ovsa bo dovel:'.
—g Nove banke v Splitu, štiri po številu, se ustanavljajo. To ie dokaz, kako se dviga ta naša obmorska točka, ki ima krasno prihodnjost, če bodo vsi gospodarski činitelji v pravi in primerni smeri zasnovali razširjenje In ojačenje splitskega gospodarstva.
—g Italijanski državni dolg je koncem finančne dobe V92\'22 narastel na 78 milijard in 215 milijonov lir v kapitalu in na 3 milijarde 708 milijonov v zlatu. S tem se je v tej dobi povečal za dve milijardi 400 milijonov v kapitalu in 130 milijonov v rentah. Kakor znano, dominira italijanska lira zadnje čase v nekako petreiiclranem razmerju 1:4 proti našemu dinarju. Vsa najrazličnejša ugibanja v našem časopisju in gospodarstvu so ostala vsa) do sedaj brez učinka na to nerazumljivo, vsaj deloma iz valutnih mahinacij tzvlrajočo, v razmerju z notranjo vrednostjo gotovo neopravičeno in na mednarodnem trgu brez-dvomno od tajnih sil izsiljeno in šiloma vzdržano — dinarsko nižino. Te tajne sile so se sedaj ob ameriškem posojilu in vzpričo prihajajoče žetve le še pomnožile. O tem ni dvoma In ni debate po znanem reku: mors tua, vita mea (tvoja smrt je moje življenje), katero pravilo velja in se uporablja od italijanske strani napram naši mladi Jugoslaviji vsak hip In vselej tedaj, kadar gre za italijansko korist — na našo jugoslovansko škodo.
Inž. A. L Rožič:
O AGRARNI REFORMI Z OZIROM
NA PREDSTOJEČO DEFINITIVNO
REŠITEV PROBLEMA.*)
Sedaj pa moram odgovoriti tudi na Še odprto vprašanje »pravične odškodnine« za ▼ splošnem Interesa razlaščene dele zemljišča. Za razlaščeni &vtU torej za tisto zemljišče, ki presega upravičenost posamnika na ta dragoceni faktor življenja, mora država dati le rentno vrednost zemljišča kot popolno in pravično odškodnino. Nikakor pa ne more dati tudi še t. z. vrednost posebne priljubljenosti, ker je ta slednja za ta del posestva v nacionalni demokratični državi ie itak last splošnostl. Treba je izpeljati konverzijo kapitala: dati dotičnemu posestniku toliko kapitala v drugi obliki, kolikor mu nosi enak letni redni čfctl donos, ki ga je nosilo dotično zemljišče. Tu je treba vzeti sredino iz večletnega časovnega presledka, reducirati jo na Isto enotno valutarno vrednost In v isti valutami vrednosti z navadnim bančnim procentom kapitalizirano rento izplačati brez odteg^ Ijajev in omejitev.
To mislim, da bi bila pravična odškodnina. Seveda o načinu, kako te cenitve praktično, enotno in PfJVf&n urediti, ne morem tukaj razpravljati. Po mojem mi^li^nfn bo treba naoraviti in — uzakoniti — le okrog 10 priročnih praktičnih tabel, ki bodo vse^ru vale vse potrebne podatke (za razna zemlit-*č>. le<?e, oddaljenostne razrede i*d.) z Že izračunanimi rezultati.
VL
Da kmetsko prebivalstvo samo nima posebnega interesa na izpeljavi agrarne reforme, more trditi le nepoznavalec splošnih razmer. Dopuščam in vem dobro, da ta interes v splošnem v Sloveniji ni in ne more biti tako velik, kakor v nekaterih drugih delih države. To pa le vsled tega, ker je bila pri nas v splošnem zemlja že doslej razdeljena, socializirana in nacionalizirana. Povsod pa tudi pri nas, kjer se to doslej še ni zgodilo, je resnica povsem drugačna.
Povrniti se moram še k načelom že omenjenega zakonskega načrta, v kolikor se mi ne zde dobra ter obenem načelno odgovoriti na ono tretje vprašanje, kako to izpeljati. Prvo je način odškodnine, ki ne more ugajati. Ni treba biti finančnik, pa se vendar takoj vidi, da proč eni te v v predvojni in izplačilo v sedanji valuti n e more biti »pravična odšlcodnlnac. O pravični odškodnini sem laz razmotrival že gori. Odtegniti bi se moglo morda I e še stroške izpeljave In prenosa sorazmerno enako na obeh straneh, in sicer komur se svet odvzame in komor se prisodi.
Na ta način se je postopalo že v Bosni, kjer se je veleposestnikom, imejiteljem zemljišča, izplačala kapitalizirana čista renta. Stalna dajatev bila je sicer le empirično določena m gotovo rajši previsoka nego prenizka. Na znanstveni način na moremo rento precej natančno določiti. In to naj se tudi zgodi.
Treba se ml Je Se povrniti na značaj na le agrarne reforme. Res je, da le to delo revolncUe. Vendar pa se metode revolucije ne morejo In ne smelo vzdrževati In vpo-rabfjati v neskončnost Zadovoljiti se moramo s tem, da ostane idejna pridobitev, ki Jo Je treba notam s smotreno m prevdamo zakonodajo spraviti v sklad z realno možnostjo. Z ustavo le bila postavljena metodam revolucije trdna osvaja m na tel po<f-tagf treba sedal Iskati pravilni tsfiod. V tem se ne sme motiti nfhee. sfeor ne pridemo do fmelrhrneca reda v "državnem JHvtlenln. Fo!?s> Je počakati Se neto delati zattonj aH tako. da se doseže ravno nasprotno.
Metode revolucije so vidno zmanjšale svetovno m trnU našo prooukrlvno zmožnost na vsen* polllh, prcoVsem tndl v polle-nrtvwf». f?^+ r?*vn*» fltnlce so deloma f*Ć~ pov*»<r*Me zlasti v k^!'*lcr»r so bfle prevr*ene z ohnst»vo cl^n^sn!!? vHeobratov. D* bi se j poskrbelo na prehodni čas, te zaJtonsai an- '
črt ubral metodo, pustiti v krajih obširnih veleobratov in najrodovitnejših tal veliko večji t z. maksimum 300 ha, v drugih krajih pa mani, v Sloveniji in Dalmaciji 50 ha.
VIL
Rešitev vprašanja kontinuitete v produkciji, kakoršno ima v mislih načrt, se ml nikakor ne zdi pravilna niti pravična. Prvič J£ preveč splošna, oziroma pavšalna. Vzemimo za primer veleposestvo v Vojvodini recimo 2000 ha. To veleposestvo na] bi Imelo popolnoma urejeno strojno obdelovanje in obratovanje, stalne zadovoljne delavce ter tovarno za sladkor. Zraven pa naj bo še toliko veleposestev, da lahko zadovoljijo vso potrebo vseh upravičencev po zemlji. S pavšalno določitvijo 300 ha maksimuma uničimo dotično tovarno, onemogočimo vporabo strojev in znižamo produkcijo, ne da bi s tem koristili komu, najmanj pa splošnosti. Podobne stvari nahajamo povsod. V enem kraju po nepotrebnem osro-žamo obstoj mlekarstva, potrebnega za kon-sum v velikih centrih, v drucem moramo posekati sadovnike in ogroziti obstoj naprav za konserviranje sadja, v tretjem vrtnarstvo, itd.
Drugič Je enotna določitev ploskve — In sicer le ploskve za izmero, kaj ie to veleposest — absolutno nemogoča in nepravična tudi za posamezne blvSe debele kakor Jo namerava zakonski načrt. Vzemimo Slovenijo. Ploskev 5Oha v Prekmurski, Ptujski, Mariborski In Ljubljanski ravnini Je vendar nekaj vse drugega nego enaka ploskev poljedelskega sveta (njiv, travnikov, paznikov) v kočevskem, logaškem ali slovenj<rra*kem okraju ter v hribih m na planinah! fn s tem. da se je v tej ploskovni izmeri poljedelskega sveta ^d 75 prestopilo na 50 ha, smo ne le zadeli čez pridobf+rv revolucije, temveč smo pritegnili povečini ravno tiste z eksis+enco se horeče hn'^ovce v krog agrarne reforme. NnValreff tedaj nlo-skovna Izmera ne more b'tf edino TTKr^al-na za označbo posestva kot veleposest v smislu principov agrarne reforme v na^i državi.
Tu Je tr^ba priternfff hici s"e oVu^i faktor, to Je donosno sposobnost ali boniteto z«*iHji?čn. V kHMIi veCavat +,,di in/V) Fa T>a*n?kov aH r"e hočete tnrvnflPnv fDo^rrtČa) prfrra?a manj ČT<rtpga 'd^ni^a nego 5 ha prvovrstnega ^vnika v sočni n??*^f. VHL
Prepričan sem, da je rešitev ajrame reforme nemogoča v e n e m letu. Tako se je tudi iz merodajnih mest nedavno poudarjalo. Ce v 20 letih pridnega dela dovršimo začrtani posel, si bomo mogli čestitati. Drugo pa je poskrbeti za pravilen zakon glede agrarne reforme. To je mogoče in nujno potrebno, da se končno enkrat razmere že stabilizirajo in da se prične delati. Zakon pa | naj določno in pravično začrta pravilno iz-
ivršitev agrarne reforme in vse, kar ne spada sem, obenem izloči iz tega škodljivega in nejasnega stanja, j          Treba bo  tedaj   izdelati  zakon  splošno
veljaven   za   vso   državo,   postopati   pa   bo treba  po  tem  zakonu krajevnim  razmeram primerno in vsikdar previdno. Podpisani je Že predlagal naslednjo pot, kako naj se postopa   pri   določitvi,   kaj   je   to   velika gozdna posest  Za poljedelstvo bi  se ta predlog glasil približno tako-Ie: Treba je pred vsem določiti  enotno srednjo boniteto vsega poljedelskega zemljišča do-tičnega gospodarskega področja kot podlago za nadaljno postopanje. Nato je  treba  vsa posestva,   ki   eventualno   pridejo   v   poštev, reducirati   na   to   enotno  kakovost.   Nadalje se  določi kolikor mogoče  natančno srednjo  velikost  posestva — brez  teh veleposestev — v posameznem okraju. Potem  je  treba  določiti  z zakonom  količnik, kolikokrat večja — od tega srednjega posestva — mora biti reducirana ploskev posameznega posestva, da se more še pustiti posamezniku.   Ta   količnik  bi   se   dalo   lahko določiti  enotno  za  vso drŽavo.  Pri  gozdarstvu sem predlagal Številko 10 kot količnik. Ugovarja se mi ter se predlaga količnik 2fl. S   količnikom 10 bi prišlo   v   radovlliškem j okraju približno 150 h a reduciranega gozdi kot maksimum. Očitno je, da bi nekateri izvrstni gozdovi tudi že z 80 ha imeli to reducirano   velikost.   Hribovski   gozdi  pa bi lahko merili tudi 1000 in več ha in še ne bi imeli enake donosne možnosti in produktivne  vrednosti.   V  nižini   bi   toraj   lahko   že gozdna ploskev, ki presega BO ha, do^la pod agrarno reformo, medtem ko bi v hribih ali na planinah tudi 10- ali ISkrat večia rozdna posest lahko ostala Izven agrarne reforme. Ugovarja se mi. da je v mojem predlogu preveč matematike ali premalo živfienja. To pa  je  le  na  videz.    Ta  matematika   ie  le eksakten splošen Izraz za relativne, resnične  krajevne  življenfske  razmere.  — Sicer pa je moj namen. Iskati le pravilno rešitev fn sno'dbuditi na razmišljanje.
T»kozv. maksimum bi bil torej: 10 (ali x> kratna ploskev sred ni e-ga (srednje velikega) kmetijskega posestva v dotlčnem okraju, Iz-ražena pa v srednji kakovosti gospodarskega področja (pokrajine). Ko bi jedno ali drugo posestvo rud? pozneje preseglo to izmero, naj pride pod atr. reformo.
To bi bfla pot, ki nas pripelje do na-tanenetra bi pravičnega postopanja. Predli tal sem za gozde med drugim nizek ko-ffCitlk, postopanje pa bodi liberalno m previdno. Določilo 50, 75, 100 ha itd., kakor je predvideva zakonski načrt, bi načelno morebiti moglo veljati za to, da bi se vsa to Izmero presegajoča posestva morala podvreči postopanhi  redukcije.
Za vsa tako določena veleposestva nai bi se takoj izrekla omejena prepoved obremenitve ter časovno določena predkupna pravica države. S tem onemogočimo vse nasprotne ekstreme, posebno pa toli nevaren prehod zemlfe od solidnih rok v kremplje vojnih dobičkarjev. Posestva, ki ne prl-, dejo v poštev, na] se takoj osvobodilo. Po-1 seatva na, ki so v polnem obrani te ki bi
1 pri razdelitvi aa prodtkrivnostl občutnO izgubila — naj se pustijo v glavnem nedotaknjena. Isto velja za posestva z lastno industrijo in zu vsa, ki služijo v svrho pridelave surovine aa obitojećo domačo potrebno industrijo. Bremen* in iundus In-struetus bo treba prevzeti po lakti^ul vi* ^ini, oziroma po vporabni vrednosti. I z -ločiti bo treba tista poljedelska zemljišča, ki služijo kot deputat za uslužbence in delavce gozdnih, poljedelskih ali potrebnih industrijskih podjetij ter z a pridobitev krme za ?Ivino, ki le potrebna v lastni režiji teh In posebno gozdnih obratov. Izločijo naj se In v bodoče izključijo enklave v gozdih m naj se, če potrebno, gozdovi rajši arondi-rajo. Tudi bode treba vsa posestva, ki služijo posebnim namenom (Šolstvo, vgor-na živinoreja, mlekarstvo, vinogradništvo, sadjereja. pridelava sladkorne pese, vrtnarstvo i. dr.) pustiti nedotaknjena. Za vfcc to se mora napraviti enoten zakon in enotne pravilnike, delo pa prepustiti nepristranskim komisijam, oziroma posebnem uradu. V prvi vrsti je gledati na to, da zemljo nacljonaliziramo In tujcem in prihajajočem onemogočimo nakup naJe zemljiške vcleposcsti.
IX.
Posebno važno se mi rAi poudarili naslednjo pomanjkljivost zakonskega načrta in vsega dosedanjega postopanja. Stremiti moramo za tem, da ustvarimo in podpremo srednjo zemljiško posest Ustvarjanje majl-nlh, življenja nezmožnih posestev Je v naših razmerah nepotrebno ubijanjo naroda, p'»maga:i pa majhnemn do srednjega pa bodi vsega stremljenjavradno početje. Kjer je le danes odveč ljudstva, mora odpomo-čl kolonizacija, industrijalizacija in dv*c domače obrti in produkcijske zemeliske kapacitete. Slednja je le v daljšem času mogoča in prihaja spočetka komaj v poStov. DosedaŠnje postopanje — očitno vsled drugih, z demagoStvom pobarvanih vzrokov — pa je bilo povsem nasprotno: ustvarilo se je na tisoče Življenja nezmožnih pose* štev, med tem ko se ie redkokje pomagalo majhnemu kmetu do dobrega In zboli-Sanega   položaja.
2e gori sem omenil, da bi morala ustava sama začrtati dve temeljni ograji na levo in na desno. Nadesno: dotlej — in ne čez to mejo — je združevanj? zemljiške posesti v eni in isti roki brezpogojno dovoljeno; na levo: dotlej, Se sme se aeni-ljilka posest, ki jo v smislu arrarne reforme pridobimo v svrho socijalizacije nt nacionalizacije, na posameznike razdeliti. Pod to izmero in na vse tiste, katerim tudi s tem Še ne bi bil ^mosočen obstoj, pa se ni ozirati. — To imamo sedaj v rokah in temu mora slediti reforma d c d n • * • prava za Že obsto»ečc razmere. Kar pa imamo, nikakor ne smemo izpustiti iz rok, ker bi zagrešili največji pregreJck oe na-\ rodu in državi. —
Napačna je tudi določitev, da se pridobljeno zemljišče toliko in toliko let ne sme obremeniti, niti prodati. Kako nai ie phča tisti, ki doslej ni ničesar imel? Določilo naj bi se rajši: 1.) tako zaokrožena posestva se ne morejo brez dovoljenja deliti; 2.) obremeniti se more pridobljeni svet le do >;i vrednosti in le pri tistem državnem kreditnem zavodu, ki bo poverjen s financiranjem agrarne reforme: 3j prodati se sme ta svet edino le državi s pogoji sedanjega nakupa, oziroma z dovoljenjem države prosto, pač pa le kmetovalcem.*)
Tako bi pravi smoter agrarne reforme gotovo  najbolj   dosegli.
O drugih rečeh, posebno o administrativni izpeljavi zakona, bilo bi še marsikaj omeniti. Vendar pa bi zašel predaleč. Naj omenim le še, da rudi za izvedbo ne kaže napraviti detajlnega zako-n a , temveč le okviren načelen zakon. Podrobne odredbe pa naj napravile oblastne  skupščine,  oziroma   ministrstva.
S tem končam svoje razmotrivnnje la upam. da poklicanejši od mene najdejo to in ono dobro zrno ter mu pomorejo do veljave brez pretečih škod in za napredek konsolidacije naše krasne dome-vine.
•) Kakor so tudi Čehi nekatera teh vprašanj tudi za naše rnzmcre prav dobre pogodili, rtistoria — bodi tudi tukaj — magistra vitae.
Đoniš!.
— Neznosne razmere na carinarnici v Mariboru. \z Maribora nam poročajo: Na glavnem kolodvoru se nahaja sedai enajst vagonov, polnih nezacari-njenih poštnih paektov. Ker se tu z^ca-rini vsak dan samo okoli 100 paketov, prihaja jih pa dnevno več kot 200, dd>-seveda zaostaja. Ali ni odpomoči?
—  Iz Trbovelj nam pišejo: Podpisani krojaški pomočniki smatramo kot svu|© dolžnost, da se javno zahvalimo Z- ~T- K-. strokovnemu učitelju v Ljubljani, za pouk in spretno vodstvo krojaškega tečaia v Trbovljah od 26 jun. do 12. avr**t*. Halje gre zahvala g. nadučitelju Ivanu Krna f Trbovljah Vodah, ki je dal šolske prostore brezplačno na razpolago. — Za krn(a4ke pomočnike   v   Trbovljah     Jože   Novak     mL
—  Draginja v Maribora. Iz Maribora nam pišejo: V Mariboru se je pivo podražilo za 2 K pri litru, kruh za 6» oziroma 12 kron pri hlebcu, kava za 8 K in sladkor za 4 K pri kg. Ljudstvo premišljuje in ukrepa kako se bo preživljalo,  kam  nas  bo  do vedla  ta  draginja.
Tužna Istra, joči, loči, joči; ko bo solz do vrha polna kupa, bo srce do vrha polno upa, da Ti odrešenja dan napočil mm
Stran 4.
SLOVENSKI  NAROD"  dne 20. avgusta   1922
Stev.   188.
Kultura*
—   »Lovce« Je v svoji St.  17—19 zelo
saniniv. Fr. Bračuna zanimivi spis »Srna« crebene gotovo vsakdo z velikim zanimanjem. Ravnotako njegovo »Veverico«. Bogat je tudi lovski oprtnik, kl poroča o od-borovih sejah in priča, kako neumorno-•trokovno delujejo naši lovci. Opozarjamo dalje na avtentične podatke o novih lovskih kartah in drugih potrebnih navodilih. Z velikim veseljem beležimo važno vest, da je ministrstvo šum in rudnikov z odlokm z dne 30. junija t. 1. dovolilo in iz deželnega lovskega zaklada nakazalo znesek 25.000 D v podporo našega lepega lovskega glasila, čigar resno izhajanje Je na lepi in vse hvale vredni način zagotovljeno.
—  Gospodarska geografija. Sestavil dr. Vinko Sarabon. Cena vezani knjigi Din. 45. Jugoslovenska knjigarna v Ljubljani je kot 3. in 4. zvezek »Znanstvene knjižnice« izdala to velevažno in za naše trgovske in gospodarske kroge prepotrebno knjigo. Maloštevilni, med tri države razkosani Slovenci ne bomo nikdar igrali važne politične vloge. Položaj naših bratov v Korotanu in ob sinji Adriji pa nam nalaga dolžnost, da vztrajamo v idealih svojih dedov: na prosvetnem polju stopiti med prve narode sveta ter se osvoboditi in okrepiti gospodarsko po vzgledu Čehov, Švicarjev in malih severnogermanskih narodov. S pričujočim ličnim delcem je Ša-rabon izpolnil zevajočo vrzel. Hvaležno sprejme temeljita njegova predavanja Izobraženec pa tudi preprost človek. Prepotrcbno priročno knjižico je izročil trgovskim strokovnjakom, ki imajo težki, a hvaležni nalog, da zatro čimprej v trgovini vso nesolidno armado šušmar-jev, verižnikov, navijalcev in drugih takih nikdar sitih gospodarskih roparjev in zajedalcev. Naprednemu kmetovalcu Je odprl pogled po širnem svetu. Narodnemu gospodarju je podal v jedrnati, lah. koumljivi besedi to, kar je poprej iskal v spisih drugih kulturnih narodov. £a-rabon piše doka t zanimivo in zelo pregledno. »Zgodovinski razvoj trgovine« zanima pač vsakogar. »Človek v naravi«, »kolonizacija« nam vzbudita mlade spomine na Gerstackerja itd. V »produkciji« se seznanimo z malone vsemi rastlinami, ki nam nudijo živež, odejo, leke in nasladila itd.: tu srečamo koristne živali ter prepotrebne minerale. — Oradba ladij in pristanišča zakliučuieta vzorno delo: Naravno zaledje Trsta in Reke je slovansko. S pristanišči imamo odprto pot v cel svet, tu na morju se navzamemo veliknnotezr.osti in oprostimo ozkih teritorijalnih spon. — Več ne-fco sto (nemških, angleških, francoskih in italijanskih) spisov ie proučil pisatelj. odličen poliglot, predno je ustvaril temelj prvi slovenski gospodarski geografiji.
—   Umetniška Šola v Beogradu. Vpisovanje novih učencev v beogradsko umetniško šolo se vrši od 1. do 5., vpisovanje sta-Tlh pa od 5. do 10. septembra. Učenci so redni in izredni 1 vsemi pravicami in dolžnostmi. Vpis se mora izvršiti osebno. Novi kandidati morajo položiti spre:emni izpit iz strokovnih predmetov. Pri vstopu v šolo ne sme biti učenec stareiši od 30 in ne mlaj-JI od 14 let. Ponavlialne izpite polagajo Btari učenci od 10. do 15. septembra.
TnrHsflf&s m &rw?.
—     Rokometna tekma Židenice, Brno-tlirija se ponovi danes ob 18. uri na prostoru Ilirije. Pred rokometno tekmo se prične ob pol 17. uri lahkoatletični meeting. Vstopnina je za obe prireditvi skupna. Židenice so v dosedanjih tekmah proti Iliriji in Jadranu pokazale vse odlike in vso lepoto ženske rokometne igre. Današnja tekma bo po zanimivosti gotovo prekašala dosedanji dve, ker bo Ilirija napela vso moči, da doseže boljši rezultat kot prvič in ker so se naše igralke iz tekem proti Židenicam že  marsikaj  naučile.
—  Z reprezentančno tekmo Bmo-Ljub-ljana, ki se vrši jutri v nedeljo ob 18. na prostoru Ilirija, se zaključi serija mednarodnih ženskih rokometnih tekem v Ljubljani. Po treh tekmah z Ilirijo in Jadranom nastopijo Židenice ojačene z dvema igralkama SK. »Kvjovc kot reprezentanca Brna proti reprezentanci Ljubljane, ki bo sestavljena iz Ilirije in Jadrana. Sestava ljubljanske skupine je tako močna, da je upati, da bo preprečila novo visoko zmago Čehinj.
—     Nogometna sekcija Ilirije sklicuje sestanek igralcev, ki se vrši danes, 19. t. m. ob pol 7. uri v restavraciji »Novi svet«. Udeležba obvezna za vse igrnlce Iliriie.
S. K. Židenice (Brno) : Jadran (LJubljana) 17 : 1. Včeraj so nastopile Zidenfce proti drugemu domačemu klubu rokometa, Jadranu. Čehinje, kl so pokazale zopet kakor prvi dan, krasno kombinacijo in oster Strel na goal, so zmagale z nenavadnim visokim »seorom«, daslravno so Imele več rezerv in je manjkala poleg tega najboljša igralka levega krila. Jadran sicer ni bil v najboljši formi, vendar rrt imel odločnosti pred goalom. Najboljša pa je bil« sigurna vratarica, ki je vzdržala nebroj ostrih strelov na goal.
Pred tekmo se le vr*Ila damslč* štafeta '4X100 m. Prvi le bil Jadran v 44 sek. 2. FlirHa. 3. Primorje, 4. Židenice. Udeležba občinstva skromna.
Snom?n?ajte se
Družbe sv. Cirila in Metoda.
ljubo D. Jurkovie:
Zadarsko pitanje.
Mirovna konferensija imala je da rešava razna pitanja od goleme važnosti. O reden ju tih pitanji ovisila je uspostava poremećene političke, ekonomske i socijalne ravnoteže u celome svetu, a naročito u Europi.
Uz ova golema i važna pitanja, Konferensija je imala da reži i mnoga sitna pitanja, koja ae ne mogu da postave u nikoji razmer sa pitanjima od goleme važnosti. Ta su pitanja tako sitna da iščezavaju pred veličinom prvih.
JLjudi, koji so imali da resavaju sva ta pitanja, od veće i manje važno-sti^ konferiaali su dugo vremena, i to više nego što je trebalo; pre, općenito, o načelima po kojim će sva pitanja da re£e; pa posle su počeli da refeavaju i pojedina pitanja, po redu, svako posebice. Uz velika rešavala su se i  mala.
Dana*, premda Konferensija. formalno, nij^ još dovršena, možemo da konstarujemo, da ona nije redila, onako kako je trebalo, niti jedno pitanje od veće važnosti.
Ali ne samo to. Ona nije rešila niti jedno sitno pitanje onako kako je bilo pouzdane nade da će resiti. Skoro te sve rečeno na zamršen i neodređen način. Tako, na pr., skroz nerešena izgledaju ona pitanja, koja su se reševala putem plebiscita, arbitraže i slično.
To, na ŠsIsstL može da ustanovi 1 svaki početnik i laik u političkim pitanjima.
Ovakav naćin reševanja svih prfc>-blema unižtio je us:bel Mirovne Konfe-rensije. To je razlog da Konferensija niie mogla da provede bilo koji zaključak u slupaju da bi se tora zaključku netko protivio. Mirovna Konferensija je sama uništila svoi autoritet.
Izgleda, kada se malko bolje pogleda na razna rršertjn, dr» je Konferensija, pri rese van fu bilo koje? pitanja, imala u vidu. pre svega i nrvjviše-. SSr mo političke momente. Druori momenti i razlomi bili 30 zapostavljani ili, pak, postavljeni u dru cl i treći red: rreko njih se je vrlo Inko prelazilo. Ra/H toga mnoga su pitanja rušena vrlo labavo ili. u oošte, nisu reeena!
Ovaj je uvod ootrpbit da r*ol-> raz-nrremo. i sebi oroturnačimo kako je rešeno jedno sitno pitanje, moguće jedno od najsitnijih pitanja koiima SS je bavila Mirovna Konferensija, a koje smo uzeli  za pir^met ovoga članka.
T. zvr. Zadarsko pitanja spada u red pitanja, koja 90 izazvali, i koja. kako ie poznato, još uvek uzdržavaju, italijansko - jusroslovmskl  soor.
Labavo i neodrerlieno rešenie unra-vo n^rešenje ovoga pitania orori uspostavu normalnih odnosa izmedju naše Države i  Kraljevine Italije.
Premda se ie to pitanie reševalo n Versalju. Rapallu, Palanci i Gonovi, te na mnoco drusrih pre i pokonferensija-ma: premda su se tim pitanjem bavili politici velikog gln-sa, kao na pr. Wil-son, Tardje Bisolati, Doliti, Lord Dori, Niti i dr.; te premda se je pokazala kod interesovpnih Država svestrana volja resenja-, ovo se pitanie, u opšte, niie resilo, i ako mi do danas imademo više ratifikovanih ugovora o rešenju Zadarskog pitanja. Da se nije resilo dokazuje fakat da se traži uvek jedno novo rešenje, da se oseća trajna potreba jedno nove Konferensije itd.
A sada da so malo pobliže, u koliko je to mogućo u iednome članku, pozabavimo ovim pitanjem, da dokažemo naše gornje tvrdjenje.
Pre svega malo istorijo. Jasno je da bismo pošli predaleko kada bi hteli da prikažemo ćelu političku i kulturnu istoriju grada Zadra. To ćemo učiniti sama u par reći; u koliko mislimo da potrebito.
Zadar je grad koji na Jadranu igra vidnu ulogu već od najstarijih vremena. On igra ulogu i u našoj najeta rilo j narodnog i storiji za vreme Hrvatskih Kraljeva narodne krvi.
Zadar (Jađera), Ka ruku Rimljana, došao je u ruke Jugoslavena netom su se ovi počeli seliti na obale .InrTrnna (VIT stol ore) i netom su se počeli kulturno razvijati.
Za to vreme Krali'ira Jadrana bila je Veneeiia; ona je bila dobro Organi-zovana. i jaka tnrovnčka država.
Jugoslaveni, koji fta dolazili n dotiraj sa Zapadom, stali -su s<* vetrme rano baviti trgovinom I brodarstvom te ru u brzo postali ozbiljno konkurent republici Svotoga Marka. To je ona odmah  vrlo dobro uvidela,
Naravskl VorreHia, da bi ufcđrfta-la i raširila svobi moć. trebala fe da fasada pod svotu vlast gradove \ zgodne luke na i^točnoi obali Jadrana, jer joj je jedino tako bila omogućena trgovina sa Istokom.
Radi tih razloga Venecija je bmro-illa mnog« gradove u Dnlmapiji. a Zadar je otela Iz rnku Hrvat* oomoĆu Kri*r>r»kih vojna (kole su i**« o«1obA-djati Hristov srroHn  rodine 190?.
Za vrem« 5e*itvokovne Venecijanske vlade, u Zadar, kao i po svim obmorskim varošima Dalmacije, naselili su se italijanski trgovci i obrtnici, pa zatim rasni činovnici, profesori i are-šW<u u onSfe. Hudi* koii *u bili *i-mrni zs Femi^liku Ha **«rV*. >f«vT?u-to •u«tavrto su s<* ^otiskivali i *et>0-stav^ftU   .Tugo^lav^^i.
T*ad<vrr» V*»neeiNrt*M W#togftMfe* (170.7.V Zn^r. k»o i e«t*l* T>*1 rila. dMari nod Traneu'ku v!*«t Tt» de^et-f*odi?uie vrlo do>»re i u*^**sn*» uT»r*ve Ftaaenatta, Dal^sci!« sa slavnim paradom Zadrom, dol.»r? Vv>T>a*Tif* no^i ^taat TTnbc^určtte Monarhije "!S15. (Bečiti Kongres.")
Ve6 sa vreme frrtneuslte vlađ* t^o-Činje *e uvaŽav.ati n*a jczllc I naši tln-đi (»Baggio Dalmata*   «   >KralJda
Dalmatii) ga tekstom u našem jeziku (Te se novine ubrajaju u prve novine na srpekohrvatskom jeziku!). Ali, sa svim tim, dalmatinski primorski gradovi joj uvek imadu čisto italijan&ki karakter.
Naši ljudi, koji bi pohadjali italijanske srednje i velikB škole, ili bi ?e podpuno prUaftodilj italijanskoj kulturi, ili bi, pak, s torn kulhirom mnogo sim-patisali. a pri tome zanemarivali svoju narodnu. Na taj naćin dogodilo se je da su se mnogi oserali i zvali Italijanima i odricali su se svog slavenskog jezika i imena.
Suviše: Venecijanska je Republika bogato nagradival i sve nnfie ljudi, koji bi se n]oj pokazali verni: davala bi im. uz plemićke titule, feudalna prava na čitava sela i otoke itd. Pri tome, na-ravski nrezimena naših ljudi prevažala bi, ili prauđealla, na italiianski ie-Bik (Bijvlić — Bianchi, Cvctić — Fio-rentu  itd.)
Kad je Austrija anekrovala Palma ci tu našla ie u gradovima a opoliito u Zadru vrlo leno razvi tu kulturu, visoko vaspitmo MSSvsJSlfS i inteligenciju- razume se, sve u Haićanskom dubu, barem u većini.
Austrija je. iz početka, uzdržala eno stanje koie j<? našla. Nai le n?\iTnl i dalje bio zapostavljen: np^ jezik ni> bio priznat u javnim poslovima itd. Sve škole bile su italiianske.
To se je stanje uzdržalo sve dok se u Palmaoiii nije počela da budi na rodna misao. Kako bi naS seljački nvct etirao vi^o mania i kulture on bi rrp-lario, kako se po sebi raznu«?, iz sela u grad.
Narodni se pokret §xe vile Mri; na-sa se kultura razvija, i tako naš narodni duh i element počinje da zahvata, redom sve frradove. Zadar no«taie kulturno središte ne -pumo Italijanske nego i na^e kulture. Mediuto stvara se (1860l) Dalmatinski Sabor, i pomalo se razvija ptoliticki život narodnosr elementa,  koji  zahvata  sve vise maha.
Kako je kod nas narodni pokret za-poc^eo, i kako se ie razvijao, to je predmet osoldte studije i ne spada u okvir ovoga članka. Treba samo istaknuti. da su u Dalmaciji bile dve stranke; jedna, narodna, koia je htela aneksiju sa Hrvatskom i Slavonijom, a đfmgS autonomaska. koja fe bila nroti aneksiji, i koja je bila itplijanofilska te koja je htela da se uzdrži i noštuje italijanska kultura u Dalmaciji. Ova posledna stranka, čiji su članovi Jueoslave«ni pp poreklu i maternjem jeziku (italij*ma-fei), sa neznatnim brojem italijanskih doseljenika pretvori ?e teh u novije doba, u italijansku partiju. Upravni au-tonomaši smatraju se sada čisto Italijani, pripadnici jedne druge raso — italijanske Nacije!
Austrija, koja je iz pogotka bila italijanofilska. kad je uvidla da narodni pokret zahvata v?e više i više maha, malo po malo, počinje da vodi ozbiljna računa o slavenskoj svesti u Dalmaciji. (Upotrebljavam reč Slaveni, jer su se tako uvek zvali svi naši stari u Dalmaciji, i Srbi i Hrvati).
I tako, sasvim naglo, nestaje umetno stvorena Italijanska krinka sa lica jedmB čisto, neki tvrde najčistije, jugoslavenske zemlje!
Tome preokretu bili stu razumeva se,  razni  uzroci  i  razlozi    ali   najjači faktor bila je, u pravom smislu, narodna   svesti   Na   taj   način   Dalmacija,   ili bolje.     dr.lmatiuski    gradovi,      veoma j naglo, brisu sve žto nije narodno. Ita-j lijanski jezih u uredima zamenjuje so | srpskohrvatskim;     naukovni    jezik    u svim školama postaje naš;  po malo  se dižu naše trgovine, radnje, fabrike itd. Posve   se   razumljivo,   i   prirodno, da   se  Taljanaši   i   Italijani,  svom  silom,    opiru  nacijonalizovanju   gradova i većih varoši, i to ne samo iz kakovih ictealno -  kulturnih  razloga, nego   prosto, i najviše,  iz ekonomskih  razloga. Medjuto se je Italija uvukla u Dnl-maeiji sa golemim kapitalom  (S. U. F. I. D.), i tu eksploatisala vodene snage i rudače naše zemlje. Sve te koncesije Italija je  dobila  od  Austrije, i drži  ih sve do dana današnjega; stavise   naša je Država bila primorana da ih ostavi netaknute!
Podizanjem narodne svesti i kulture u Dalmaciji, šačica TalijanaM i Itfl-| lijaua biva, u prvom redu, ekonomski | naglo oslabljena a u mnotrom gradovi-t ma, u kratko doba, podpuno uništena, ' Narodni je elemenat osvajao, po redu. ! grad iza grada.
Izrabljivanje našega naroda, jasno ' it*, bilo je mogućno jodino radi toga što je naš narod bio neprosvećen ekonomski slab i neorganizovan. To au Italijani vrlo dobro znali, pa je njima bilo od veliko koristi što je Austrija silom ilržnla naS narod u neznanju i nekul-turi, onako kako su pre činili Veneci-janci.
U Zadru ja nenarodno raspoložen elemenat bio najjači. Sav talijanaški : elemenat konrentrisao se je tu. i zato | se je tu pokazalo najviše odpora proti ! nacijonalizovanju grada. I bas u trenu-I eima. kada je narodni elemenat voje-| vso poslednji boj da osvoji tu zadnju ' kulu umetno stversne talija no etine, došao je svetskl rat.
Za vreme rata Zadar trpi sve nevolje kao i drueri gradovi. U političkom pogledu vlada mir ! podpuna *a-glasnost. To traja sve do okupacije jednog deU Dalmarije sa strane Italije. Centralne sile kanltuliraju. Narodi se Austrije eslobadiaiu ropstva l pro-glasuju   svoju  neovisnost.
Iza tragikomičnog svršetka Austrija, Italijani Krnlievine nestaju junaci 1 pobedlOci. Austrija sklapa smesan i zlobno sastavljen Uffovor o primirju, a kao Jamcavlnu da sa primiriš sdriati
daje u zalog oaim ostaloga, i jedan d^o Dalmacije, koja se je, mnogo pre toga, faktički bila odcepila od Austrije i proglasila  svoju  neovisnost!
Ali |o| nešto. Pre tog famoznog ugovora o primirju sastavljenog sa redstavnicima jedne države, koje (N. .!) u trenutku Sklapanja ugovora v i-senije bilo, a sem opevanog Vito-rija Veneta, Italija je počinila još jednu veliku herojsku gestu — oevojila jo Zadar satrt časa pre ne^o sto su, po ugovoru o primirju imali da prestanu neprijateljski odnošaji  sa  Austrijom!
Kako je znano, u izvršenju tog u-govora, a na osnovi poznatog Londonskog pakta (1915.), Italija je okupirala jedan do0 Dalmacije, dok je Zadar zadržala kao teritorij osvojen oružjem još za trajanja rtita! Ratni trofej!
(Dalje prihodnjič.)
Ris sts luucriTfiižaue ?
Delo pokojnega klerikalno-bolj-ševižkega Gosarjcvcga organa opravlja sedaj mariborska »Straža«, katere urednik je bil svoje dni dr. Korošec, boum je vse poštene Slovence l rez razlike političnega mišljenja dejstvo, da se je vršil v Ljub-lajni prvič v zgodovini kroniki svet, obradovalo in navdalo z iskrenim zadovoljstvom in zadoščenjem, je »Straža«, komentirajoč ta dogodek, napisala pod značilnim zaglavjem »Krvavo obzorje« članek, ki po svoji infamnosti, peklenski zlobi in očitni protidržnvni tendenci z uspehom lahko tekmuje s svojeČasnimi fanatičnimi proti^rbskimi izbruhi v »Slovencu« v eri Ivana Štefeta nesrečnega spomina.
V tem članku piše doslovno: »Ob tel splošni su^i in ob jasnem brezob-lačnem nebu, slabi žetvi, pomanjkanju hrane, vedno slabel valuti, neznosni draginii in ob splošni demora-JiT'riciji nnravnih krofov — se zbirajo in kopičijo Črrl ohlnkl bofn^ vihre ... Plačano protiUtldako ča^onisie otvar-ja nravi ogenj in podžiga zverinske instinkte za novo pretivanls dragocene človeške krvi. (lordilev vozel med no nadvladi hlenecimi krori In odporom Utttfstv* naj preseka Aleksandrov meč!.
Konstatn^'emo, 3a se na kronskem svetu, kakor ve ves svet. ni ra7prav1ja!o o nobenih volnlh prlora-V3b, da )s tore i sladko z!?>cjana vest. o ^nlošni r"oMUzaclJl, kakor so cud? v Infern^ln? zlobnostl od krala đo konca zlagane vse vesti o odpravi ustavnih državl?anskiri pravic, o odstavitvi slovenskih In hrvatskih uradnikov, o voiaški diktaturi in o vojnih kontrSbucijah.
Vse zlagano In Izmišljeno od prve do zadnje črke! A s kakšnim namenom? Smoter je prozoren: Naščuvati In nahiifskatl narod proti dr-žavt, ustvariti med nfJm sovražno razpoloženje proti državnim organom fn ga zavesti k nenremlSHenfm delanjem, ki bi povzročili prelivanje krvi.
»BeJsrra^ko časopisje, zlasti PaSi-čeva »Tr'buna« in »BsflnuH btijskajo na vnino z Rnl^ari? Zakai? Zato, ker v Maced^niji vre, Crnatjora ie v o^niu. Hrvatska ie nezlomlnva. Rosna Je na razpotiii. za S'ovenlfo pa je v»ada naročila 7000 ?nf?v1t bale Zfl _ poijc?j|0 (izff0.
varili fašiste) . . .
To so perspektive za bližnjo bodočnost.
V LJsbtisfll se vratio pod sokolsko firmo vojaške veJme. da se ljudstvo navduši za puške in topove. Znano je vsemu svetu, da je Bnlgariia razorožena. brez vojske In brez orodja, katero so I pobrali zavezniki. Rolpariia je za svoie j jrrehe. ki pa se v ničemur ne razllkuieio j od jrrehov kogarkoli, tc7ko kaznovana, j
Proti n;ei obrniena ost pa ie pred- I vsem naneriena proti   tzv.   »notraniim ; sovražnikom države«.   SoToŠna mobllt- j zacija nai upraviči v prv**i dneh odora-vo vseh nstarno zajam^eniri državljan- j skTh pravic   Te^n najf sled! odstavitev ! V5eh »neooti7dan«h« (neranesTitvIh) ura- ! driikov f^Tovencev in Hrvatov).    Vola- j Ško poveflstvo prevzame   vse   crvPfio- | pn«*»?ne »ff^nde v    svole    roke.    Nato ! nr*d(?io volri* knntrtbncMe. Tn Slovenci? Tn Hrvati? Ti postanejo potem    mace-donska raia    pod policijskim    režimom
i^eve Velike Srbite. TaVe vti^e nam I vsfcttja kronski svet v LjubPani ob prili- i ki vo^p^Viri vežb pod hlapčevsko sokol- i sko firmo.«                                                          j
Ta namen Je tako jasen,    tako    na j dlani ležeč, da naravnost strmimo,    da i teiza nI ooszflo   držsvno   prsvdnlftvo. AH je dovoljeno   že vsakemu   banditu, da sme svobodno    na tako   nečuveno drzovit In hudoben način ščuvati proti državi? AH zakon v zaščito države ni več v veliavP Ali ta zakon ne veb'a za j ka*n"*tr«* b^i^evike?    Čuvaril    države, j k»e ste?! Zahtevamo z vso odločnostjo, ; da se takoj brez nđlagania napravi red in to pksemplaričrro, ne glede na to ali ie  duševni  oče    protldr?avnlh    infamij Korošec. 7ebot ali Oosar. Sistematičnemu zastrupljanju našega liud^tva mora hiti enkrat k o n ec ! Ako besede več ne zaležejo, naj govore dejanja! Fiat justi-Usl                                                    4
SofcOlSfL?£2.
— Zdravstveni odsek JSS. je ugotovil v svnji zadnji seji z dne 18, t. m.. da se je pripetilo povodom jugoslovcn-skega SOkolskess zleta v Ljttbljsjd približno 500 nudili nezgod, kakor soln^a-rica, neznatne praske, trenotne slabosti in omotice. O kakem smrtnem dogodku ni govora, kajti Celrinja, ki je obolela na duhu (paranoia persecutDria), n i umrla, ampak se odpeljala domov: na želodcu operirani Sokol pa je skoro popolnoma okreval. Zdravstveni odsek ic sog'asno sklenil, da z zahvalo odklanja vsako odlikovale kateregakoli člana. ker smatra, da je sokolfko delovanje za vsakega Sokola častna dolžnost, kl li no gre nikaka hvala.
—   Sokolsko društvo IJuMiana II. poživlja svnje člane, da se udele.'c potrreba brata Josipa Požencla. k! se vrši v soboto, dne 10 t. m., oh pol 10. uri iz deželne banice. Udeležba v kroju.
—   Sokol  r  noh'njti priredi  v ncdello,
20.  t. m. iz^-t k »Zlatorogu« in k ilasa 5a-i vlce.  ^'dhod   nb 9.    ZveCcr  priiatd'*ki  večer ob 2^. v hoteiu  »Triglav«. \ orno ugod-
- nost imalo bratje in sestre z IctjkimacIiamJ JSS,  ki velja do 2S. t. m.
—    Koncertni od*ek za prvi JueosIo-venskl vsesokolskl zlet, se Iskreno z ?hva-lju?e vsem društvom in vsem posnmnim n:ihovim   dirigentom   in   sp'f h   vsc,ti.   ki   so
. blagohotno sodelovr.ll na koncertih In na-! stopih povodom pre'rnsrih drl prve^t Ju-; j^oslovcnske^a vissoksHkeca Eleta. Zihva-
!  lUremo   se   dalje,   nnrodremu   fledalfSCu   za i  prireditev,   ter   ^ent^kob^kemu   p:1edalfšl ©-i  mu   odru   in   Drnmatf^remu   odseku   ?<^kola j na   Vft-u,   za   niih   požrtvovalno     prlreranle ! predstav   ob  nar?š!:^skem   in   d!*,i?Vo-vo}a-j škem dnevu, ter v zTctn!h r*neh. Na! prlre-I dltvenl načrt Je bil znmišljen tako, da smo : hoteli   t   mnllmi   Itroikl   saditi   drarlm   postom Rledpljlkc In konrer^n? prtrcdi've, ter jih opozorl'i na dejstvo kTko Slovenci gojimo  clasbo  in  dramsko umetnost.  Vsi  sode-lu'^či  so  pa  v vsakem  oz'ru  storili    svoio dolžnost,   ter   gostje   prireditev   n!*o     moelf dovolj  prehralitL    Zato   se    erkrnt    sr^na hvala vsem! Koncern! odsek za prvi Juro-sloverski vsesokolskl  zlet  v  Llubl'nnf.
—  Narodni ženski Savez vabi vsa slovenska ženska dri štva, da pr.^lieio zanesljivo   svoje   zastopnice   na   važno  st?o   dne
21.   avgusta ob pol    peti url    popoldne    v »Splcsnem ženskem društvu.«
•  V 24 urah petkratni oče. V neki vasi pri Angori se je pred   meseci oženil    mlad
j aga s štirimi ženami,    ki so  sedaj    skoraj
j  Istočasno   porodile,   ena   celo   dvojčke    Vsi
otroci  so moškega   spola, čvrsti  In  zdravi
*   Samomor petnajstletnega dečka. V Moholu se je obesil na dvorišču svollh star-iev neki 15 letni deček, ker so mu starši prepovedali občevanje t njegovo tudi 15-letno ljubico.
•   Krrave komunistične demonstracije proti filmu. Med predstavo filma »Smrtni ples v Rnsijic v nekem hambur-škem kinu se je zbralo okoli 6C00 komunistov, ki so zahtevali odstranitev filma. Poslovodja kinematografa ie poklical na pomoč policijo, ki je aretirala več demonstrantov, med njimi komunističnega poslanca Levija, ki je komaj prišel iz ječe. Demonstranti so težko ranili 13 policajev.
•   Tri tedne brez hrano na samotnem otoku. Iz Toronta v Kanadiii poročajo, da se je odpeljal 721etnl Reunard na samoten otok. kjer je nameraval zbrati večjo množino ptičjih jajc. Nepričakovan vihar pa je odnesel njegov čoln in starček je preživel 22 dni brez hrane na samotnem otoku in bi moral umreti lakote, da ga niso opazili in rešili v zadnjem trenutku.
—   Sniženje pristojbe za viza. Iz kupališta Pistvan nam javljaju, da se za one osobe, koje liječnikom svodod?bom dokažu, da im je potrebna uporaba kupelji u Pi-styanu, viza na polovicu normalne takse snizaju. Svi oni, koji u kupalište Plstyan a koje radi svoje ljekovitosti na svetskome glasu, putovati žele. neka prilikom vidira-nia putovnice prilože i svjedodžbu kuJnog liječnika. U zadnje vrijeme znatno su snižene i cijene za stan i opskrbu je tako boravak u Plstvanu za goste Iz kraljevine SMS Jeftinije, negu u njemačkim J austrijskim kupalištima.
— Mariborska razstava. Pisama razstavnega odbora se je preselila z Aleksandrove ceste 22 na stavbišče razstave. Vhod k \t'\ pisarni je ali skozi glavna vrata iz Prešernove ulice, ali pa skozi mala vrata iz Razlagnve ulice. Naslov je seveda: Razstavni odbor. Maribor, Prešernova ulica.
—       Dekorativna In reklamna dela za IL Ljubljanski veliki semenj. Kakor je te objavljeno, prevzame tvrdka MIlan Auman 6t Comp. Krško, vsakovrstna dekorativna dela, opreme Izložbenih prostorov, reklamnih plošč In originalnih plakatov, ter vsa kiparska dela. Posebni zastopnik je od 2<\ t. m. dalje na prostoru velesemnja. Tvrdi a se  prfnoroča   cen'.   rSC*Hhrff*1 retS.
Ali ste ie posetill
obrtno razstavo
v Celju?
;
štev. 188.
»S L O V C N S K I    NAROD«   dne 20. avgusta  1922.
Stran 5
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1922.
— Kritika kraljevega manifesta
v »Slovencu«, sloni skozitnskozi na napačnih premisah. Kakor je napačno mnenje, da je pri manifestu sodeloval katerikoli član vlade, prav tako je pogrešno, ako »Slovenec« Sokol-stvo prispodablja drugim telovadnim organizacijam. Proglas je kraljeve volje spontani izraz, ki je dopusten tudi v ustavni državi, ako ta sloni na resnično demokratskih temeljih. Vladi ni treba za ta proglas prevzemati nobene odgovornosti. Če pa, bo to prav lahko in drage volje storila. So-kolstvo je obče .narodna institucija Brezpogojno služi svojemu narodu in prav tako brezpogojno svoji nacijo-nalni državi. Plemenske in konfesijo-nelne razlike zanje ne eksistirajo. Kakor ni udinjano kaki stranki, prav tako ne kakemu režimu. Glej v tem oziru fundamentalen članek staroste drja. Ravniharja »Sedanje in bodoče naloge Sokolstva« v »Novi Evropi«. Nobena druga telovadna organizacija, ki so v resnici privatnega značaja, se ne more enačiti Sokolstvu. Orlovstvo je strankarska institucija, služeča klerikalizmu in njenim namenom, prav v ta namen ustanovljena. Kaj pa je klerikalizem, glej dr. šti-šteršičevo brošuro. Anaciionalen sluzi državi le in samo v toliko, v kolikor je ona njegova zaščitnica in pokroviteljica. Sap i en ti sat!
—   Nepotrebne skrbi za varstvo kraf!a. Iz Maribora: Čenrav le »Slovenski Narod« po svojem mariborskem dopisniku iz direktnega vira takoj obvestil Mariborčane, da se kralj pripelje z avto do Maribora In da šele tam vstopi v dvorni vlak, vendar večina n! bila pripravljena na ta prihod. Fn zakaj ne? Zato. ker le ozkosrčn! birokratl-zem našo vest skušal dementirati kot neresnično In je kraljev prihod skušal zaviti v strogo uradno skrivnost. Ce bi bili dotični gospodje le enkrat videli, kako se naš kralj čuti domaČega med svojim slovenskim narodom, bi bili mirno pustili da bi bili tudi Mariborčani pozdravili svojega kralja do-stojneje, kot se je moglo zgoditi pri takem birokratizmu.
—   Francoski pozdrav gostom, ki sem ga priobčil v nedeljski Številki, je porabil neki »SlovenSevc dopisnik za zavraten, popolnoma neosnovan napad na mojo osebo. Mož je seveda tako pogumen, da se ni podpisal in zato bi bilo tudi pod mojo Častjo temu zahrbtnežu odgovarjati. Da pa izve javnost, koliko laži in nepravilnosti je nakopičil v svojem napadu name, omenim sledeče: 1. nI res, da sem užival v Parizu vladno ustanovo, 2. ni res, da je ta ustanova bila za to. da se izobrazim za profesorja francoščine na vseučilišču. Kar se tiče kritike izraza dćliberć- naj pogleda v mali ali pa veliki Larousseov fr. besednjak in bo našel, da pomeni toliko kot libre \n je torej v mojem Članku pravilno rabljen. Tudi v drugem slučaju, v katerem mi očita napako, namreč mietne se connaitre. ga ie polomil, kar je sam priznal s tem. da se v naslednji »Slovencev!« številki izgovara s tiskarskim škratom!! Ker anonimnik pravi da ima moj francoski članek »še več podobnih cvetk«, ga javno pozivam, naj vse te cvetke objavi, pa naj se ne pozabi podpisati. Potem bomo pa govorili naprej. Na ev. nadaljne anonimne, zahrbtne napade ne bom odgovarjal. Ker pa se mož tako imenitno razume na zavijanje v stilu, pričakujem od njega, da nas bo Slovence kmalu osrečil z veliko učno knjigo o francoskem stilu, pisano čisto v načinu njegovih zahrbtnih lažL — Dr. Favel V. B r e ž n i k, kr. profesor.
— Onemogla Jeza klerikalcev nad krasno uspelim vsesokolskim zletom, nad navdušenjem naroda In tujih gostov je tolika, da kritizirajo, ker je ni30 mogli drugače ohladiti, naš francoski pozdrav gostom. Da smo frankofilski, to jih boli, da smo pristaši velikih idej onega naroda, ki je visoko nad vsem drugim vedno dvigal zastavo bratstva, enakosti in svobode, naroda, ki je prvi zadal črni re-akcijonarski internacijonali smrtni udarec in postavil na njeno mesto Intema-cijonalo svobodnih duhov. C est inou-bliable, c' est incomparable, to je bilo mnenje naših dragih gostov o zletu, nove vezi nas vežejo z viteškim narodom Francozov in »Slovenec« je v svoji notici zopet enkrat pokazal svojo pravo barvo: C* est bien boehe! So Še pri nas I »udje, ki jim kar zagomazi po njih germanskem mozgu, ako čujejo besedo Francoz ali francoski. In ker ne morejo javno na dan. delujejo zahrbtno.
—- Požrtvovalnost naših železničarjev ob priliki vsesokolskega zle-ta. Naši železničarji, posebno železničarji ju*ne železnice, zaslužijo popolno in javno pohvalo. Železničar!! so izvršili ogromno delo. V zletnih rTnrh ie nrispelo v Ljubljano nič r»nni kakor 400 vlakov, vsak (lan okHi fO do 70. če pomislimo na okol-hA«tt da je skoro vsak vlak pripelji gotovo 1000 oseb, lahko računamo, da fe prispelo v Ljubljano tekom 7'etnih dni okoli pol milijona ljudi. Pri tem velikanskem prometu 88 se ni zgfidUaJ&tjdg&6$hji^
lutno nikaka nesreča ali nezgoda. Aparat prometa je najvzornejše fuu-kcijoniral. Splošno gre pohvala vsemu železničarskemu osobju, med drugimi pa zlasti načelniku glavnega kolodvora, nadzorniku g. A. L u d v i-gu in dalje višjemu nadzorniku g. Franu Potočniku. Oba sta ves dan in noč neumorno vodila ves promet. Čast požrtvovalnemu železniškemu osobju!
—  Slovo banatskih In hercegovskih Sokolov od LJubljane. Prejeli smo: V četrtek popoldne sem šel na glavni kolodvor, da prisostvujem odhodu Sokolov in Sokolić iz Banata in Hercegovine. Tam se nam je nudil prizor, ki bo ostal vsem navzočim v trajnem spominu. Pred odhodom vlaka so zapeli krasno pesem v slovo, ki je orosila marsikatero oko. Ko se je pričel vlak pomikati, je zadonelo kakor iz enega grla: Zdravo! Živela Ljubljana! Na svidenje na Kosovem! Vsi so zatrjevali, da nikdar ne pozabijo veličastnih dni med Slovenci. Vse to so gledali tudi »Orli«, ki so se vračali na svoje domove, ter so brez-dvomno dobili boljše pojme o Sokolstvu, kakor jih pa ima »Slovenec«. Pametni Orli pač vedo, da je povedal škof Uccel-Iini resnico!
— Smrtna kosa. V obči javni bolnišnici je umrl g. Avgust C o 1 j a, revident Južne železnice v Ljubljani. Pogreb bo v nedeljo ob 4. popoldne iz obče javne (deželne) bolnišnice. Blag mu spomin!
—  Tragična smrt železniškega uradnika. Na postaji v Vrpolju je povozil brzovlak petindvajsetletnega železniškega uradnika DijoŠa iz Osijeka. Do sedaj Še ni ugotovljeno, ali gre za nesrečo, ali pa samomor.
—  Zastavo Je pomandraJa. Pišejo nam: Zadnji torek po končanem veličastnem obhodu Sokolstva po mestu je služkinja kanonika dr. Grudna — Ivana Zore —, Pred škofijo 12. prihrumela v podnajemnikovo sobo ter vsa pobesnela planila na štiri zastavice, ki so bile v pozdrav tujim gostom pritrjene na oknih. V trenotku so bile potrgane z oken, zlomljene, pomandrane in po-hojene po tleli, kjer jih ie pustila ležati do drugega dne kot viden znak svoje, toliko hvaljene klerikalne kulture. Pripominjamo, da za ta nečuven čin surovosti ni odgovoren nevarno bolni dr. Gruden aH kdo drugI, temveč kriva je take posurovelostl edino-le sistematična gonja klerikalnega časopisja proti Sokolstvu. Pribijemo še dejstvo, da prav ta klerikalna devica dosledno Ignorira vse državne praznike In zastave nikdar ne razobesi, Ce nI v to posebno prisiljena! To je odpor proti državi in ne proti režimu, kakor se klerikalci izražajo evfemistično. »Po njih delih jih boste spoznali!«
—  Javen železnlčarskl shod. Zveza Jugoslovanskih železničarjev sklicuje Javen železničarski shod za torek dne 22. avgusta 1922 ob 19.30 url v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dostop imaio samo železničarji. — Osrednji odbor ZJŽ.
—  »Jadranska Straža« v Srbiji. V Prištini se je ustanovil glavni odbor »Jadranske Straže« pod predsedstvom komandanta Kosovske divizije, polkovnika Milorada Rističa. Podružnice so se ustanovile v Uroševcu, Prizrenu, Djakovici, Peći, Kosovski Mitrovici in v Novem Pazarju.
—  Šmarješke Toplice pri Novem mestu, na novo sezidane, se otvorijo 20. t. m.
—  Za to na] bi bul pa naprednjak! dobri! Pišejo nam: Zdaj beračijo ljubi j. jezuitje po hišah — seveda tudi »liberalnih« — za nabavo notranje oprave cerkve Sv. Jožefa. Ljudje naj bi dali i za altarje, za križev pot za orgije, svečnike, svetilke in, kajpak, tudi za nove zvonove. Ce si si pa kot kristjan ogledal zadnje tri ali Štiri mesece te gospode od blizu in poslušal njih grmeči glas, ki je klical vse vrage na pomoč zoper »brez-verske naprednjake«, potem boš ljudem, ki prihajajo beračit v tvojo »liberalno« hišo za cerkev in zvonove, pa naj bodo jezuitski ali šentpeterski, pokazal — vrata.
—  Anekdote   z   rsesokolskega   deta.
Mnogo prigodb in dogodivščin z vsesokolskega zleta pripovedujejo. Stanovanjski odsek je poleg svoje določene naloge vršil tudi hitro poizvedovalno službo. V veliki gneči se je izgubil 9 letni ti D„ iz Postojne, ki je prišel s svojo mamico na vsesokolski zlet. Nekaj časa jo je iskal, pozneje pa je lel na stanovanjski odsek in prosil, da mu poiščejo mamico. Deček, videč, da Ima stanovanjski odsek vse polno dela, pa je takof sam začel pomagati ter se je lepo vsedel za mizo. Cez aro pa pride sama mati in je z velikim veseljem opazila, da ji sinček lepo mirno sedi za mizo. Izgubil se je bil tudi sinček staroste Iz Niša. Oče ia sin pa sta se v nekaj arah tuđi nasla aa stanovanjskem odseku.
—  2tvlnortJd ta pomanjkanje krme. Letošnja košnja le bfla, — vsaj v Sloveniji, — dobra, osobito po pognojenih tranikih, doka) manj pa bode otave. Vseeno pa tožijo kmetje že zdaj, da jim bo do spomladi zmanjkalo mrve. Ker imajo nekateri kmetovalci po Dolenjskem in Gorenjskem obilo glav živine, marsikateri dokaj več nego jo potrebuje, — jo zato tudi lahko za nižjo ceno proda. Ker mesarji po Gorenjskem ne-čejo plačati goveje živine (ne pitane) po zahtevanih cenah, koljejo po    Gorenjskem
živino najrajše doma, ter sekajo meso po 36—44 K kg.
—  Nove uradne napise (table) so dobili pretekle dni poštni (in brzojavni) uradi ▼ Ljubljani. Zgoraj nosijo (na sivkastobe-lem temelju) slovenski, spodaj pa napis v cirilici, v sredi table je državni grb. Vse je še precej Učno narejeno, le uradni naslovi so premalo vidni ker so premajhni.
—   Na podaljšani Miklošičevi cesti so dogradili te dni cestni glavni kanal in ga zvezali s kanalom Ceste na Ju?no Železnico.
—   Javna ara na stolpiču »Mestnega doma« je nekaj prenovljena in popravljena, nI pa več po noči razsvetljena kot poprej. Ker pa vedno zaostaja za 10 minut, naj jo tisti, ki jo je popravljal, tudi regulira, da bo prav kazala!
—   Spremenite društveni zakon! Pišejo nam: Nas* stari avstrijsl-.i društveni zakon, ki se uporablja tudi še v nr.ši novi državi, ima to hibo, da ne vsebuje določbe, ki bi pod kaznilo zabranievala druStvom posnemanje ali uporabo kroja in znakov, ki jih lm:.]o že druga društva I Tako zlorabljajo klerikalci in jih »Orli« sokolski kroj za svoje namene, da slepe ljudstvo z ukradenim blagom in ga ložje spravljajo v svoj tabor. Naj si zberejo ti katoliški telovadci za svoj kroj črne košulje, pa hlače v papeževih barvah!
—   Premovanje konj. Konjerejsk? odseki, Kmetijske družbe za Slovenijo priredi letos premovanje konj v sledečem redu: 2. septembra ob 9. uri drp. v Men?Su, 6. sept. ob 8. uri v 5t. Vidu nad Ljubljano, 7. sept. cb 9. uri na Igu, S. sept. ob 9. uri na Bledu, 11. sept. ob 8. uri dnp. v Mokronogu, 12. sept. ob 8. uri v Št. Jerneju in 13. sept. ob 8. uri v Novem mestu. Natančnejša določila za premovanja bodo objavljena v prihodnji   Številki   »Kmetovalca«.
—  Prlčetek stanovanjskih zgradb v Mariboru. Gradbena akcija v Mariboru se je že pričela razvijati. V Maistrovi ulici št. 18. gradi Centralna banka novo nadstropje, nad njim še podstrešna stanovanja. V novem nadstropju se zgradi 7 stanovanj, v podstrešju 6. Večia stanovanja so opremljena s posebnimi kopalnicami, manjša pa s skupnmi. Zgradba je poverjena ljubljanski stavbeni tvrdki Acceto. To je v Mariboru prvi začetek stavbene akcije.
—   Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šol) v Ljubljani se prične dne 1. oktobra 1922. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 15. septembra 1922 prošnjo ter ji priložiti: 1.) rojstni in krstni list 2.) domovinski list, 3.) zadnje šolsko izpričevalo, 4.) učno Izpričevalo, 5.) ubožni list, 6.) nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg pod-kovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
—   Aretiran fa§!st. Policija je v Splitu aretirala Štefana Kurirja, natakarja na par-niku »Erccsovina« in sicer na podlagi prijave, da je sodeloval pri požigu »Narodnega doma# v Trsta. Policija je izročila aretl-ranca sodišču.
—  Zastrupila se Je v nekem tukajšnjem hotelu Terezija O r o v i č, modistinja, doma iz Zagorja ob Savi. Pomešala je med kavo lizol ter tekočino izpila. Prepeljali so jo v bolnišnico. Notranje poškodbe so smrtno nevarne, vendar pa se je nadejati, da ji zdravniki rešijo življenje. Vzrok poskuše-nesa samomora je baje nesrečna ljubezen.
—  Vlak v plamenu. Dne 13. t. m. se je med vožnjo Koprivnica-Z:!Rreb vnel vagon, natovorjen s slamo. Ogenj se je razširil na ostale vozove in je zgorel tudi va-jron sena In en vagon, naložen z deskami. Škoda se ceni nad 600.000 kron. Požar je nastal radi iz lokomotive padajočih isker.
—  Roparski napad. Kakor poročajo iz Trovrha pri Ogulinu, se je pred nekaj dnevi vrnil kmet Turkal iz Amerike. Sel je v banko in zamenjal precejšnjo vsoto dolarjev, kar so opazili trije malopridneži in ga napadli s samokresi. Roparji so težko ranjenega kmeta izropali in mu odvzeli 463.0C0 kron denarja. Turkala so prepeljali v bolnico, kjer pa je podlegel poškodbam. Pred smrtjo pa se je se toliko zavedel, da je opisal svoie napadalce, ki so b«li kmalu nato aretirani in oddani sodišču.
—  Iz Save so potegnili včeraj pri Zagrebu dve moški trupli Ugotovili so, da sta utopljenca učenca Leopold Strbucla in Ojure Stiha, ki sta se utopila v torek.
—  Gozdni požari V Bosni in južni Srbiji so izbruhnili katastrofalni gozdni požari, ki so napravili milijonsko škodo. V državnem gozdu Ladenica pri Sarajevu je zgorelo okoli sto ha gozda. Tudi okrog 30.000 kg sena je požrl plamen Največji ogenj pa je Izbruhnil na Pelješcu, ki se je razširil na 50 km. Prebivalstvo samo ognja ni moglo lokalizirati In je bilo odposlano vojaštvo na pomoč. Nadalje so izbruhnili veliki gozdni požari pri Podgori-ci, v okolici Sandžaka in v FoČih. Pri Fo-člh je v nevarnosti tudi več okolišnih sel. Tudi v Plevlju je začel goreti gozd. Ponekod je sicer uspelo ogenj zajeziti, vendar se radi hudega vetra ponovno širi. Gašenje je na nekaterih krajih popolnoma brezuspešno-
—  Razne tatvine. Posestniku Franu Je-rančiču v Mostah je bil ukraden voziček, vreden 1500 kron. — V kopališču »Kole-zlja« je bilo Danici Jeriek !z Florijanske ulice ukradeno spodnje perilo, vredno 700 kron. — Delavec Anton Prime z Gline Je ukradel tvoji materi 800 K In pobegnil Na »Pasjem brodu« so neznani zlikovci odnesli večjo množino vrbnega nasada v vrednosti 200 kron. — Ivanu Cirmanu z Gline so bile z dvorišča ukradene tri sušeče se srajce v vrednosti 800 kron.
—  Dražbe. Jugoslovenskl Sokolski Savez razpisuje dražbe tribun, paviljonov, klopi, miz itd. Več v današnjih oglasih.
—  Koncert v hotelu Tivoli se vrli dne 19. In 20. t m. od 5. do ?. ure zvečer. God-fe^ĐfjUj** «vjHK
najnoneisa poročila.
Sestanek flržflj/iilKov mm ontante u Mirn:::S!i Lažnih m Pragi.
MALA ANTANTA IN LIGA NARODCfV.   —   MALA ANTANTA ODKLANJA SPREJEM MADŽARSKE V LIGO NARODOV.
—  Beograd, 19. avgusta Ozv.) Koncem tega. najverjetnejše še dne 2X t. m., z ozirom na bližajoči se sestanek Zveze narodov v Ženevi, se sestanejo v IJrasi zunanji ministri in ministrski predsedniki dr/av male antante. Ta sestanek je velike politične važnosti, ker se bodo reševala vprašanja, ki imajo velik interes za države male antante. Sestanek v Pragi vsi listi živahno komentirajo.
—  Beograd, 19. avgusta (Tzv.) V Marijanskih Lažnih je sestanek na*c?:a kralja Aleksandra I. s predsednikom Češkoslovaške republike dr. T. G. Ma-<arykom. Obenem se vrsi sestanek ministrskih predsednikov Pašiea in dr. Be-neša. Ta sestanek vela končni ratifikaciji razširjene pogodbe o zveri Ceffo-sfovašfre ?n r^?e države. Ministrski predsednik Paši* bo povabljen v svečano avcBfenco od predsednika Masarvka.
—  Ftef>£T?i, 19. avgusti (Izv.) Sestanek zunanjih ministrov male antante je določen v Prafl Na tem sestanku bodo prisotni vsi zunanji ministri in ministrski predsedniki male antante. Ker je skupščina Lige narodov sklicana že za 30. t. m. v Ženevo, se sestanek vrši neposredno nekaj dni pred tem. NTa sestanku bodo v nrvi vrsti raznrav!?i!i o vpra-gjgafi sp-e?omt Madžarske v LVo narodov, ki ie pos*av?ieno k^t ena sfavaaH točk na ''nevrf rei skup^čl^e v Ž^revf.
—  Beorrad, 19. avgusti (Tzv.) Minister zunanjih del dr. M. Ninc^c, ki je \čeraj prispel z Hleda v prestolico. odpotuje v Prrrro, kjer se udeleži 22. t. m. sestanka državnikov ma*e antante. Minister dr. NinSK odpotuie nato v Marijanske Lažni in od tam v Ženevo, kjer fungira kot glavni dclcerat nase države na skupščini Lige narodov.
— Praga, 19. avgusta (Izv.) Na praškem sestanku zastormikov držav male antante pride kot glavna todcg v raz-
pravo vprsšanic spnjaaag Madžarske ▼ Ligo narodov, katero vprašanje bo obravnavala skupšjira v Ženevi. Sekretarijat Zveze nar )Jov je preci pfdojo Madžarske, da se jo sprejme v Zvezo. Večina članov zveze je za to, da se Madžarska sprejme. Mala antanta kot najbolj interesirana sosedin a Madžarske mora voditi o tem račun in dobro prev-dariti vse okolnosti, k: bi bile merodaj-ne za sprejem Madžarske v Zvezo, odnosno za njeno odklonitev. V političnih krogih pred vsem nngle.Šajo nelojalnost Madžarske napram sosednim državam. Madžarska povsod na meji sknla ovirati mednarodni promet koncentrira na mejah čete. dalje je treba t.:di omeniti, do. Madžarska doslej n.1 izpolnjuje lojalno v?ch določil trianonske mirovne pogodbe, ki so edino merodajni pogoj za sprejem v Zvezo narodov. Sestanek v Pragi ima namen, da se države male antante dogovore g^ede korakov Lige narodov v Ženevi, da se Madžarska začasno še ne sprejme v Ligo.
Dalje ima sestanek mnle antante v Pragi rešiti vprašanje plačila reparacij. pri katerem sta naT*bolj interesirani Ju-gostavija in Romunija. V tem vprašanju vlada med državami mnle antante popolna soglasnost. Na sestanku na se dalje določi tudi taktika« kako doseči vplivno mesto v Ligi narodov in v vrhovnem poslanfflccra svetu za vco malo antanto kot enotno državno celoto.
— Budimpešta,    19. avgusta ftsvj
•>Pe^ti HirlapT prinbe'iije c'al'ša poročila o sestanku državnikov v Marijanskih Lažnih oz. v Prae:1. Ust omenja z bojaznijo, da bodo zastopniki male antante na tej konferenci razpravljali o sprejemu Madžarske v Ligo narodov in da bodo zavzeli odklonilno staliSče. Vest je drugače prlobčena brez vsakega komentarja.
AVSTRIJA PRED KATASTROFO!
—  Dunaj, 19. avgusta (Izv.) Avstrijska delegata, sek. načelnik dr. S c h tile r in generalni ravnatelj dr. Rosen-b e r g se v nedeljo vrneta na Dunaj z londonske konference, ki je razpravljala o dvoiitvi kreditov Avstriji in kateri krediti R niso bili dovoljeni. Vest o odklonitvi kreditov je povzročila v Avstriji veliko finančno in gospodarsko paniko. Vse cene živil so horendno poskočile. Cene masti n. pr. od 2000 kar na 2600 K. Avstrijska delegata bosta takoj poročala vladi o stališču zaveznikov, posebno angleške vlade glede dovolitve kreditov Avstriji, nakar bo vlada razmotri-vala vprašanje preureditve bančnega pravilnika nove emisijske banke v smislu zahtev Landcrbanke in Anglobanke.
Poloficijelno vlada ugotavlja, da jo je izid konference v Londonu prisilil, ukreniti na;nujnc;še korake, da se izogne katastrofalnim dogodkom, ki imaio nastati, če Avstriji ne bodo dovoljeni krediti. Londonska konferenca je odstopila vprašanje kreditov Zvezi narodov. Dunajske vlade ta sklep ni zadovoljil. Vlada dalje opozarja, da so kompetentni faktorji storili vse odredbe, ki so odobrene od vodilnih mest in ki imajo cilj notranjepolitični položaj Avstrije spraviti v skfrid z zunanjepolitičnim. Indirektno dunajska vlada opozarja zaveznike na čimbolj naraščajoče šibanje alpskih pokrajin za priključenje k Nemčiji.
—  Dunaj, 1°. avgusta (Tzv.) Dunajska vlada v zadnjem momentu pred katastrofo skuša evropsko javnost resno opozarjati na nevarnost, ki bi nastala za vse srednjeevropske države, če bi nastali v Avstriji veliki gospodarski in politični pokreti. Dunajska vlada želi, da ne postane Avstrija izhodišče novih velikih konfliktov in stremi za mirnim gospodarskim razvojem republike. V zadnjem momentu skuša zavreti, da ne vplivajo zunanjepolitični dogodki na katastrofalni razvoj v notranjosti republike.
PODPORA OŠKODOVANCEM PO ELEMENTARNIH NF7GODAH V SLOVENIJI.
—  Beograd, 19. avgusta (Izv.) Ministrstvo financ je odobrilo in privolilo, da se izplačajo podpore vsem onim, ki so trpeli škodo radi elementarnih nezgod. Za te podpore je določen znesek 2 milijonov dinarjev. Za Slovenijo je določenih 150.000 dinarjev. Ostali znesek za druge pokrajine.
OBISK ANGLEŠKEGA    VOJNEGA    MINISTRA V DALMACIJI.
—   Dubrovalk. 19. avgusta. (Tzv.) Tekom prihodnjih dni prispe v Dubrovnik In Split angleški vojni minister, ki potuje po Sredozemskem morju. Angleški volni minister posetl tudi Benetke. KRIZA   V   LADJEDELNICAH   V   TR2ICU
PRI TRSTU.
—  Trst. 18. avgusta. (Izvir.) Ladjedelnice so začele odpuščati delavstvo. Včeraj so jih odpustili 200. Odpuščanje bo sledilo itjrftgdpljjB^    ~                    *   -^A
Borzna poročifa.
—  Zagreb, 19. avgusta. Prosti promet (Kurzi v kronali) Devize: Curili 66.50, —.—, Pariz 2&—<. 2&30,    Loodoii
1585.—. 1600—. Berlin 2°.-, 32.—. Dp-naj 0.44. 0.47. Praga lO.fA —.—, Trsr 16.—, 16.15, Newyork 347.—, 343.—. Budimpešta —.—, 21.50. Valute: dolar ,M6.—t 347.—.
—  Curih. 18. avgusta. (Direktno) Zagreb 1.549. Borim 0 429, Milan 23.70. Praga 14.91, Loodo« 23.519. Parir 41.699, Nevrvork 5.24.
—  Curih, 19. avgusta. (Izv.) Pred-borza: Zagreb 1.55, Berlin 0.40, Budimpešta 0.335. Punai 0.007. Praga 15.50. Milan 23.667. London 23.48, NewyorV 5-?4.
— Dunaj, 18. avgusta. Zagreb 21 S. . Budimpešta 47.50, Berlin 66.—, Praga 2115.—. Milan 3393.—. Pariz 3050.—, London &1650O.—.  Newyork  4750.—,
List niča lir a5Bi£
G. Franu Petku, žel. pristavu v P r e-valjah. Potrjujemo Vam, da niste pisali, ne doposlali dopisa o požaru v Farni vasf pri Prevaljah. — Uredništvo.
Po!Z1123!)2.
—  Zgubila se ie zlata zapestnica včeraj popoldne od 5.—7. ure. Ker je drag: spomin, se naproša pošteni najditelj, da io vrne proti jako dobri nagradi. Mlkec Rožna uL '».
—  Zgubila se je zlata  zapestnica.  Po sten najditelj naj jo odda proti nagradi   v Subičevi ulici št. 3, pritličje, levo.
Prava narodna led
$o bile že pred vojno znane testenine fiPokStOtO*1 in kakor kaže, ne bo kmalu hiše med našim ljudstvom, kjer jil ne bi uživali.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK,
Odgovorni urednik: IVAN PODRlAJ,
Poslano/
Z ozirom na govorice gospe L. VVeit«. Židovska šteta It. 6. in njeneza družabnika fosp. Karola Tschicheck, da sem imenovana pri našem medsebojnem trgovskem poslovanju ogoljufal. Izjavljam s sledečim, da sem zgoraj navedena radi goljufije prijavil tukajšnjemu državnemu pravdništvai ker sta me ista na premeten način ogoljufala za K 80—90.000.
O izidu te zadeve bom Javnost svoje-Časno obvestil. Toliko v vednost svojim trgovskim prijateljem kakor tudi vsej javnosti
A. MfffOLfN. trgovec, LJubljana, Breg št 2. ^2** ttH aTfJtoiitVB nj 0dlQ(S||li^
stran 6.
SLOVENSKI NAKUU"   one zrj, avgusta 1922.
otev.  i 83.
froda se parcela
1000 kvatir. metrov, v Korvtkovi ulici. NasJov pove uprava SI. Naroda.    646S
~Tw_ se ceni:
kredenc«, lepa za gostilno, dve pisalni mizi. Naslov: Mestni I trg 5t. 13, v trgovini, Ljubljana.                          6468
Pisarniško delo
se sprejme na dom. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                         6455
M lipu* i)
če mogoče v sredini mesta. Pod Šifro »V. G. 6456* na upravo Slov.   Naroda.
6456
Zobotehnik
praktikant se sprejete za Ljubljane. Starejši in a večjo izobrazbo Imajo prednost. Ponudbe  pod    ,,Zcb.    praktikant     17-
6452' na upravo Slov. Naroda.       6452
Bančni uradnik
Iftce mesečno sobo. Ponudbe pod .Soba 6466■ na upravo Slov. Naroda.                                                       6466
■i     7    • ••  •
samostojna moč. zmožna nemškega in italijanskega jezika so sprejme tako). One, ki znajo tudi francosko, imajo prednost. Ponudbe pod »Manufakturna veletrgovina 6464* na upravo Slovenskega Naroda.                                       6454
<——M—i  ■■    ■        ii   »..r————«——
V
Zenitna ponudba.
Obrtnik ucd/ije siarosti z nepremičnim premoženjem v vrednosti do 200.COO K si Želi dopisovanja z enako gosco ali vdovo brez o'rok v svrho poznejše ženi Ive. Ponudbe »Vesela bodočnost 6459' na upravo Slov. Naroda.                    6459
BSa£m*_u> kolo
l*_c_
6 H P, s prikl. vozom za dve osebi, v popolnoma dobrem stanju, se za 9000 Din, proda.  Ogieda se lahko pri J. Flor-
jančičn, Šelenbnrgova ulica 6.    6457
ŠSROl (sto vrsti)
«**** (pop)
za čevljarje
dekstria
univerzalno Igepivo
za knjigoveznice
nudja Filip Navor. Zagreb, Gunduli-ćeva ulica br. 5. Glavno zastupstvo i skladište tvornice škroba 3. Kop p I sinovi d., d. Subotica.                    6440
Mm stubi
ginškg dola
event se prevzame tudi vodstvo kake trgovine. Na razpolago tudi koncesija. Ponudbe pod »Agilnost 6462* na upr. Slov. Naroda.                                       6462
Prevzan mesto
potnika
za nakupovanje Živil v Banatu in Đački. Položim tudi event. kavcijo. Ponudbe ped »Zanesljiva moč 6460* na upravo Slov. Naroda.                                        6460 |
! Mi radnike
9 za livanje sveca, koji tu potpuno usavršeni u ovoj struci. Ponude sa oznakom plate slati na Bointr I Asler. tvornica sveca, Bačko-Petrovoselo.       6447
\            Proda ga
" Kompletna spalna soba.
za dve osebi. Naslov pove uprava Slov. Naroda.________                            6463
! Poduradnik
izuČen v špecerijski,   galanterijski,  manufakturni in železnitski stroki prevzame za kočevski okraj za vse gori omenjane >   predmete zastopstvo proti proziziji. Po-.  nudbe pod »Zastopstvo 6465* na upravo )  Slov. Naroda.                                       6165
Gostilna
■   s kompletnim   inventarjem   in  krasnim
•    senčnatim vrtom so odda takoj pod
•    zelo ugodnimi  pogoji v najem. Naslov .   pove uprava  Slov. Naroda.               63S0
Proda se
; malo rabljeno kolo, z majhnim, nove vrste motorjem. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                       6467
Poitenodekle
17 let stara, ki Ima veselje do trgovine, vešča nemškega in slovenskega jezika, išče mesta za učenko proti ceM oskrbi. — Dopisi na upr. »Slov. Naroda* pod .Takoj 6497«._________________6497
DIJAKA i
nižjih razredov srednje šole sprejme v popolno oskrbo uradniška rodbina v v blfšini kr. lOd. gimn. — Ponudbe pod .Dobra oskrba" na upravo »Slov. Nar.*
Proda se že rabljena
ZOFA
Resljeva   cesta  5tev. 3,   nadstropje H.
Učenec
za trgovino z galanterijskim in drobnim blagom s primarno   izobrazbo   se   takoj
sorejme. — Janko Balon, Lian«
Ijana, Stari trg 5.                6503
__ _
družabnik s m suiti* i
za razširjenje že obstoječega obrta, kateri se razširi v tovarno. Dopisi ood »Ugodno 6504* na upravnifitvo.     6304
—— DEKLE ——
ki se želi izučiti kuhanja, želi vstopiti za eden mesec brezplačno v hotel aH restavracijo, ali pa h kaki gospe ali kuharici. Nastop 22. t. m. Naslov pove uprava »Slov. Naroda-*                       6607
iiidiiliiii
spnjie Dr. Miif Riti.
6490      odvetnik v Llnbllani. Sprelnejo ae Izurjeni
klanci
(Geiliigelstediec),          6494
zanesljivi prevzemalci in sprejemala perutnine
z dobrimi spričevali in refetanoami, ter imi—iiri z d0Df1m Šolskim uspehom, Vg)cK1lI ld imajo veselje do trgo-govine  perutnine   in   jajec  pri   tvrdki
I    a^aa^a^ga..
Sobo
pri boljši družini v redini mesta lles za stalno bančni uradnik. Ponudbe pod •Bled 6434* na opravo Slov. Nar.   6434
OflTIUt
specijalist za ženske bolezni in porodništvo ordinira odslej   od
10-11 me lup. ii od 2-4 m m.
Ljubljana, Cankarjevo aabr. 5.        6477
|j|jjjjpgj|-
VINO
zelo dobro, temnordeče in fino rumeno kraljevino proda Valvasorjeva klet v Krškem št. 104.                      6472
Šivilja
za vse se priporoča na dom. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                64i8
Jftcblovano sobo
s posebnim vhodom l&če za stalno bivši hotelski ravnatelj. Naslov pove uprava Slov Naroda.                           6434
ISJTmpF
kdor ml preskrbi majhen lokal ali sobo v pritličju samo za dobo dveh Tet. Reflektira™ na Novi Vodmat, Zalošico cesto, Šiško, Kolodvorsko ulico aH Celovško cesto. Naslov pove upr. SI. Nar.    64Š3
Družabnika
i scem za dobro voeljano obrt s 150.000 K. Ponudbe pod šifro .150.000 K 6482* aa upravo Slov. Naroda.                    6482
Jltesečna soba
se Išče v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe pod »Hotel Južni kolodvor 6481" na upr. Slov. Naroda.            6481
Sobo
prazno aH meblovano Išče mirna gospodična. Posteljno opravo ima sama. Ponudbe peni »Svoja oprava 6478* na upravo na Slov. Naroda.                    647S
In talil
s 100.000 din. za tovarniško podjetje brez konkurence, zelo ugodno. Naslov: Poštno ležeCe 18, Kamntk.             6M0
—^———■             ■       ——■                     i     -               —^———
Obnovite
naročnino!
HI   vviv      a
Mm
(dobre treslrerje) sprejme tako|
f. BIZJAK 8 01,
_v*n^pv ^H WawoanV#Jea      NFosa oejaaai e
IJfarodnal I knjigarna i
v Ijubljani
Prešernova ulica štev. 7.
l   priporoča   I ■  —
kiacdijski, kofitt|iMv .ustaški*, •vitli   isbamai  papir,
Rišete s ibstukta KDttioL
Zrftvskt kiji**
v vseh vetthostih, črtane z eno ali
s drema kolonama, vezane ¥ papir,
platno ali • j sanje.
Oi)teHlnf kl)i9Cf  *° cenah.
Zaltp kbkA zvedav. ZavRkc amk t »nemarna.
1
kUa*meae*-Bsm«msM!-»»»-msf»«anmj«»*'
Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naš srčnolj ubij eni soprog oz. oče, gospod
AVGUST COUA
revinoait fmiae ieltnice •# Ljanlfanl,
po dolgi mučni bolezni, 18. avgusta dopoldne, previden s tolažili sv« vene, mirno izdihnil svojo plemenito dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, 20. avgusta ob 4. pop. iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu zemljica lahka I i&lciftSl: Kiiaiina Celja, žena in Leopold, sin.
2 diiaka
iz boljše rodbine se sprejmeta na hrano is atanovanje v bližini reame ginv nadje, Naslov pove  uprava  Slov. Na-
rosa.                                                       6263
ISein stanovanje
v novi zgradbi. Plačam dobro. Inženjer z ženo brez otrok. Ponudbe pod »A. H 6406" na upravo Slov. Naroda.       6405
plavalne pasove
iz pfutovine izdeluje tovarna zarnajh kov Jeločin _ Ko. LJubljana.             4575
Na hrano
In stanovanje
se sprejme gospod. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                       6442
Inserirajte v Slov. Narodu!
Posolilo
ca. SOO.OOO K proti trikratni garanciji rn visokim obrestim Isee brezkenku-renena industrija. Ponudbe pod ,Garancija **/•—*o498* na upravo Slovensk Naroda.                                                  6396
Kolesaril in ceni. dame!
Prepričajte se v lastno korist in oglejte
si veliko zalogo dvokoles in otroSfcih
vozičkov novih modelov.
„TRIBUNA" tovarna d?o-
nvalea 1«   otroiMli *#oxlekov
atoloisaa, Ssrlovsns eests it. 4.
trgovina tiari trg AL le-
Sena
zobi (ovsa)
i drugoc žita dobije se kod firme A. ■omriloslč. Sisak.                        6127
nnTaT
3000 hektolitrov v veličini od 10 do 80 hektolitrov proda tt Alea atrojer I sl«owfy Križevci.        6339
nan.    __M. 9 __   (Stukature aa rtro-
rir&nClnB peUdeluie« z saj • I w»JWfnodeflrtmlftioilla-iz najboljega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni.
JOSe    R.   Pilile
LJubljana,   Grectalka   ulicn   S9.
________TELEPON ŽT. 513.        5965
Zovarniško poslopje
ali vceja ddavaica (ztoaaa šapa)
v LJubljani ali okolici se vzame za dalfSo dobo v najem. Ponudbe pod »Tovarni 5fco poslopje 6474* na upravo Slov. Naroda.                                        6474
Trgovka
v manufakturni in špecerijski stroki popolnoma samostojna, oo lede. Ponudbe pod .Z. N. 6470" na upravo Slov. Naroda.     __________________6470
TRGOVEC
išče meblovano ali nemeblovano sobo za 1. september, s posebnim vhodom. Ponudbe pod »September 6496" na upr. Slov. Naroda.                                        6496
MTFiaT
Krasne greSčine, gosp. posestvo od 10—60 oral, kmetijska posestva, gostil-ne-trgovine, hotel, industrijski objekti. ža;a-mlifi, hlse, vile, 1. t. d. Karal Breznik, Cefie, Dolga polje 1. 64*9
Na prodaj
m  MaHaera   t  krasni   hiti, 2
nadstr., stanovanje na razpolago, tudi za industijo. Karol Breznik, Celje, Dolgo polje 1.                                            6500
Proda aa
večja anaoOjaasn paroala z vtem stavbenim materijalom tik kolodvora, 79 industrijo iako ugodno. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                          6905
Sprejme se
n& hrano in stanovanje deklica iz dobre in poštene bi&e, tudi z delele, katera bi obiskovala 2. meScanski razred v Škof ji Loki. Naslov pove uprava oaov. Naroda.                                        6476
KrulaSkl pdmočnitt
za fino vHiko delo se sorejme takoj pri j, fuaejakfl Trbovlje 252. Trajno delo zajamčeno, hrana in stanovanje na želio v hiši.                                                     64»
Naslovi
dobrih in zanesljivih stanovanj sa dijake in dijakinje se dobijo pri g. LIKAR. Poljanska cesta 87.                             6496
Prevzamem
trgovino
ali trgovski lokal v najem takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Takoj 11" po5tno leieCe, Brežice.                                    6460
Večja množina balnih vreč
se takoi proda. Nas!-/ pove uprava Slov. Naroda.                                       6475
Proda se ceno
priklopni vas za motorno kolo, kompletno. VpraSatl: Prešernova ulica St 5, dvorftče.                                      6473
Vzamem dijaka
Iz državne gimnazije na stanonje in hrano ta to Šolsko leto. Naslov pove uprava S!ov. Narod*                           6485
Trsfje za strope
zdeluje in  prodaja na debelo in drob-o po najnižjih cenah. Pri večjih množinah znaten popust. — aJTTOJf STBRfZn, LjubUana, Jetanova wlic& 13, Trnovo. 2126
Batini M JfiiiiiTi
mm m vm m
žarnice Tungsram, vse elektrotehnične px>trebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehnična tvrdka Karol Florjnnfcift, Celje).   Proračuni brezplačno.
6044
Proda se
v predmestja Ljubljane večje gospodarsko poslopje. V hiši je trgovina, velike shrambe, dalje je prostoren konjski hlev in nekaj vrta. Trgovina in shramba tako] na razpolago. Kraj prijazen in pripraven za vsakovrstno obrt. Cena primerna. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda.                                                   6264
Vino
iz Hrvatskog Zagorja i okolice najbolje kakvoće dobavlja svaku količinu uz povoljne cijene Stje-ean Eoteaić. trgovac u Mariji Bistrici.____________________6324
Mestna občina Kamnik
razpirale za napravo bistriškega   Jeza
P#d    naOetom  V BenmallkaS
1.  Dobavo ca. 220 kub. metrov velikega lomljenega kamna.
2.   Tesarska in težaška dela pri jezu.
3.  Barvanje železnega mostu čez Bistrico, približno 500 kvadr. metrov.
Ponudbe je poslati posamezno občinskemu uradu kamniškemu do 28. i m., kjer se dobe vsa pojasnila. Vadi j 10 od sto ponudbe. Z dali je pričeti takoj. Mestno županstvo.
Katera tečja trgovina
najraj'e na deželi, sorejme v vso os*r» co izredno nadarjenega krepkega 16 letnega učenca, dovršil je tri razrede realke. — Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda._________________________7j[06
TrgousHi sotrudnik
spreten prodajalec, se sprejme takoj za manufakturno trgovino. Ponudbe naj se ooSiljajo tvrdk: A. & E. Skaberne, Ljubljana.                                               633S
Mesečno sobico
opremljeno, svetlo, sr.izno, v sredini mesta is6e mirna gospodična za 1. ali 15. september. Plača dobro. Ponudbe pod .Uradnica 6433* na upravo Slov. Naroda^__________________________   6433
Mesečno sobo
liee mirna gospodična proti dobremu plačilu. Ponudbe pod »Nlirn.i gospodi:na 6 500« ni  upravo Slov.   NaroJa.        6400
Bukovih drv
prevzamem vsako množino. Ponudbe s količino in ceno pod »Suha 6416' na upravo Slov. Naroda.                          6416
TRGOVINO
v prometnem kraju Išče v najem starejša dobra trgovska moč aH pa pristopi k trgovini kot družabnlca z osebnim đelovamem. Ponudbe pod »Trgovina 400-6427- na upr. Slov. Niroda.     6427
nseeea
jsce se
vrla gospodična, zmoZna slovenskega, srbohrvaškega in nemSVega Jezika za II. velesejem v Ljubljani. Predstaviti se pri A. Koralu, Beethovnova ulfca št. 9.                                              6412
__P_npr f-j!]r3s!!|!
enM»B^aajB-Mr^                 ilina>!n
I   Itt^a      *      v Llnbltnt " *m f             Golfova    12.
fvrltijen e|;lašersaja ter notrrivlli  jjia-S0¥irje7 io tarmooljev specijelaa strt*«? ■e, tečno in ceno.
Popolnoma Izurjen«
asaii in _Mu
zmožna slovenske in nemžke stenografije se sprejme tako. v odvetniško pisarno dr. Fran Novaka in dr. Alojzrj Kofcala v Ljubljani Dalmatinova ulica §1 3. Začetnice   popolnoma   Uključene
V   blliinl   Trnovskega   predmestja   IIČj»
gospod u takoj
stanovanje s hrano.
Cenj. ponudbe na posredovalnico za sluZbe T. Novotnv, Dunajska c 9    6390
L—       ■   '■-----------j-w-------------_                   " -
Ponk o krojnem rlsan,n
in prikrojevaniu damskih oblek pričnem t 20 avgustom 1922. — Modni atelje Rosa Medved! Mestni trg 24. Ljubljana. Vhod sočasno Iz Ribje ulico S.                                              638S -----------------------------------------—         —          i        —
Lahek
tovorni avto
znamke .Peugeot-, 4 cilindre. 28 HP 4 prestave, železna kolesa, za težo 1 tone v brezbibnem stanju, malo rabljen, se proda za K 120.000.— ■. Ropaš* Celje,_______________________5J0K
Pravi
ilii
cltronado, sadne sterje In esence, eseaoo aa rum In likerje   priporoča   Srečko   Potnik,
tvornica sadnih sokov, esenc in eks-traktov, Ljubljana, Metelkova ulica.
lunin
mestni tesarsbi mojster
v Ltmbliud
prevzame vsakovrstna tssarska dela,
kakor strešne stole.kuoole. stolpe, mostove, vrtne utice itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa.    47%
Vizitke, httuerte In pisemski papir s firmo kakor osako-Vi vrstne drage tlskoolne ::
UorlafjB IbCmi
„Narodna tiskarna".
naraCBa sprejema ts_ nnaT«_ia kaflcaraa44.
Štev.  188
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 20. avgusta 1922.
Stra.i 7
Trgovski pomočnik
oziroma prodajalka
papirne ali galanterijske stroke z dobrimi spričevali se sprejme.
Ponudbe s prepisi spričeval in  event. sliko je poslati na tvrdko
GORICAR & LESKOVŠEK, Celje.                 6270
Ustanovljeno loto 1896.                             Ustanovilo«« loto IStS.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp.
Postojno
Centrala: Ponteba.
Podružnice: Postojna (Poštni predal 17), Villach (PoStnl predal 51)
Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln.
— Odprema vsako vroto blago. —
Specijelna odprema živil, žive in zaklane živine v katerikoli kraj.
Gradbeno podjetje
Ing. Diiklć & drug
LJnbliana, BafroriCeoa nllca It 20.
se prlporoSa za osa o to stroka spadafoCa dela.
Sprejme se tako]
trgovski pomočnik
agi.en, mlada moi9 v manuf. veletrgovino
Predstaviti se le osebno s pismenim offertom Naslov pove uprav. Slov. N iroda 6509
Razpis.
Juj gosi3venski Sokolski Savez proda potom pismene ponudbene obravnave trl-bune in vse obje&te na telovadlScn pri
artiljerijski vojašnici. Interesentje na) podajo svoje ponudbe za celoto ali posamezne dele do tat. septembra t. L podpisanemu Savezu. Tozadevne načrte vpošlje Savez na zahtevo proti povzetja 500 K.
Jusoslovenslii Lloyd A. D.
Beograd«    Brankova   ul. 12
Telegr. adresa; FORTEX.                                     Telefon 16-32
Dobavlja I                         ELEKTRIČNE CENTRALE
postavlja.                       CENTRALNE KURJAVE
sanitetne naprave kopalnice (Karting, Hannover) MLINOVE (Kapler, Berlin) VODOVODE,    TOVARNIŠKE   NAPRAVE
Isporučujei                     pisELOvt motori, motori na sesalni
plin (izdelek Karting), električne mašine (izdelek Maffei - Schwarz-kopff i sve druge mašine, po originalnih tvorniških cenah.---------------
Velike zalogo tehničnega materijala.
Sopstvena fabrikacija u Beogradu
Predračuni, sva obaveltenja 1 poseta naSih zastupnika vrši se besplatno.
Zastop. za Slovenijo;  Inž. GUSTAV ZEMANEK, UTOnT
DIONIČKO DRUŠTVO i
prije ŠKODINI ZAVODI U  PLZNJU
(spojeni sa „Sjedininjem tvornicama strojeva d. d. prije Škoda, Ruston,  Bromovsk^ i Ringhoffer")
Centroloi   P II A O — 8 sli C H O ¥
Tvornice: PLZENJ, DOUDLEVCE, NYRANY, KRALJ,
GRADAC, SMlCHOV
Grubi, napola obrađeni i potpuno obrađeni predmeti lat Uesnnoaj ielleral ljessnog čelika, kovani dllelovl sve do najvećih dimenzija i težina za svu Industriju, toljosnfne, rudnike, psrosrodar-stvo i. t. d.
Odjevci iz svih kovino I to elektrocsllkn.
Zubati kotači (.Citroen*, .Maag* I.td.). pora tvlh obUka 1 vrsti, nakovala, procjepi (Schraubstocke), vijčani kjučevl Ltd.                      —
Željezne konstrukcije i dizala.
Parni kotlovi svih vrstL
Lokomotive 1 tenderl za normalni kolosjek.                                     _
Parni strojevi, strojevi na plin I naftu, strojevi ta htaden^r 1 proizvodnju leda.
Alatni strojevi, hidraulička tiskala, parna kladiva, lomila, kompresori, traktorv, vozive automobilske radionice, motorni i parni plugovi, lokomo-bili na bencin 1 valjci za valjanje cesta.
Separatori za mlijeko.
Tiskarski strojevi i. t. d. I. 1 d.
POTPUNI STROJARSKI UREĐAJI ieeerana, rafinerija, tvornica fešte, tvornica sapuna, sušiona, pivovara, tvornica slada, hladlona tvornica leda, klaonica, rudnika, majdana I valjaonica, brodogradilišta, pomorskih i riječnih parobroda, električnih centrala*                                                         -----
Prospekti I proračuni no sshrjovu.
ZASTUPSTVA!
Sajmište kr. SO IAOUB  Telefon fer. M — ST
lorlns sliče et ssooMaVa Telefon nr. S — 79.
Stro]
za sloeloleal ae takoj po ceni proda. Pichler, kavarna »Evropa", Ptuj.    6448
JKeblovano sobo z dobro hrano
I   ev. poseben vhod Uno v sredini mesta
mirna gospodična. Ponudbe pod ♦ Dobra
.  hrana 6453* na upravo .Slov. Naroda".
tpial naofirit
izvežban špecerijske stroke, išče sluJbe i* takoj. Sprejme tudi mesto skladiščnika v kaki tovarni. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda po .Delaven* 6387.
Isoeje oo dobro lourjono
pletilke
ki znajo dobro podpletatl nogavice proti c*obri plači in v trajno službo. Naslove z navedbo dosedanjega službovanja na naslov: .Izurjena delavko 63S1* na upravo S ov. Naroja.                  6381
KOLESA
avtomobili, doli U oprsiaa, pnevmatika
D3itEDE]e             :: as:
J. GOREČ
Ljubljeno, Goopoovotokn o« 14. Garata.                  Delavnica
Skladišče
ali lokal v sredini mesta se išče za takoj. Ponudbe pod „Skladišče št. lOu-6404" na upravo Slov.  Naroda.                     6404
Minuli
kupim takoj. Ponudbe na An. zav. Drago Beseljnk, Ljubljana, Sodna ul. 5.                       6392
a                Basn   BaHnai   bhs
Prava turška električno pražena in mleta
kava
zajamčeno popolnoma Čisia in odlikovana a zlato kolajno, se dobi vsak dan sveža najceneie samo pri tvrdki Jovo R. Jovanovlo, Tuzla (Bosna). Raz-pošiljamo v poštnin zavitkih od 5 kg naprej po povzetju.                          .043
Lepo gospodarstvo In trsouina.
Prodam dva hiši s trgovino in premičnim m i v lepem in zdravem kraju v sredini mesta v Sloveniji. Hiše so sposobne za vsako obrt, ker je že sedaj tam tudi več obrti. Vse poželjno kakor tudi stanovanje takoj na razpolago. — 1. Ena hiša novo zgrajena na enonad-stropje. — 2. Druga hiša na dve nad-stropl, vse v d >brem stanju, se takoj proda. Cena 800.000 Din Plačilo po dogovoru. Interesenti in kunci naj pošljejo naslov na poštno ležeče Maribor pod .Redka prilika".                        6407
Varno in nalbalfe naloži
denar
kdor posodi za osnovo brezkonkurenčne industrije 300. OO O Din. rroti 129o obrestim. Vračijivo po d govoru, a naj-kasneie do 1. avgusta «923. Izdelki so vsakdanje splošne potrebe in se sedaj še uvažajo iz Inozemstva proti v šoki carini, zato bo upnik sigurno brez odlašanja za osnovo industrije, čim več se mu vse objasni. Za to posojilo so dane vse garancije (lastno premoženje In dobri žiranti) in se bo za ta denar nabavilo samo stroje, ki nikdar ne izgube na vrednosti. Ponudbe pod .Varno in ugodno 6376" na upravo SI. Nar.   637(5
Dr. Ins. Miroslav Rasol
oblastveno poverjeni stavbni inžener In mestni stavbenik
liAliai. fcillu it. 13.
Stavbno pod i et je in tehniška pisarna za betonske, Železobetonske In vo- , dne zgradbe, arhitekturo ia vsakovrstne visoke stavbe.
Veliko delavnico
oddam v najem za dallšo doba Delavnica je pripravna za večji obrt In se nahaja v Ljubljanski okolici. Interesenti se lahko informirajo vsak dan na licu mesta. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                                  6420
10.000 K nagrade
kdor preskrbi stanovanje 2 ali 4 sob v novi hiši s pntikfinami. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                        640!
Žaga
parna ali vodna, z bogato lasno okolico, se vzame v najem za daljšo dobo S udeležba ni izkl(učena. Ponudbe rod .Žaga 6402" na upravo Si. Nar.     6402
Hiša ai< vila
v Ljubljani,  kjer  bi   bilo   prosto kako  stanovanje,   se   kupi.   Po nudbe z navedbo zahtevane cene pod „Trgovec-Lj ubijana 6403" na upravo Slov. Naroda.             6403
Plačilni natakar
3o let star, z lepim'   spričevali, išče za jeseni   službo   ravnatelja   ali plačilnega natakarja izven Ljubljane. V\amem tu4 event.   na račun.    Ponudbe   pod aP)»č natakar 5674'  na upravo SI. Nar,    567 4
Hišo za trjoumo
enona Jstropna, v BI aH boru, b'izu koroškega kolodvora, lokali za trgovino in stanovanje, lepe kleti, takoj na razpolago, posebno dvoriščno pos'opje, 600 kvffdr. metrov vrta, so prode. Cena 900.000 kron. Dopisi pod .Trgovska hiša, poštno leZeČe, Maribor.   6276
amerikansko, strojno, cilindeisko  in to-votno mast tevrdke
Standard Oil tanan of Iti w j
ima   vedno   v  zalogi   A.   Lempre* Ljubljana, Krekov trg.                       55<X
HBHDIE
cigaretni
IIPA-MILL
konfekcijski papir
glavna zaloga A. Lomprot Ljubljana, Krekov trg 10.                        5589
Avtomobile kolesa, motorje
pnevmatiko vseh vrst
olie - bencin
In drage potrebščine Ima vedno t zalogi
F. Flo&iancic
LlnbMana.
Vsako množino
vreč
100 kg, rabljenih a dobro ohranjenih
kupi
PRVA MARIBORSKA TOVARNA NILA,
Maribor.
B^BHBHBaMaBBBaBBnaaBaBai
JKoiele čevljev i
v celih seriiah \z lepenke, oo modernih kopitnih oblikrh ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuvala in Čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vaako sezijo.
Zgornje dele
Izdelujem iz od naročnika mi doposla-nega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za
Tovarne obuvala
Nakup, reparatura In prodaja
Čevljarskih strojev
zahtevajte projekte  od RALPH. F* RICHTEIt, SuUOtlca VI.
Poučevanje
v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave   obuvata,   /alitevajic   pfOSpeki.1
Ve€|e podjetje sprejme
nadkomisi jonarja - železninarja
energiCno,  starejio In samostojno mot,  v trajno službo. Ponudbe pod Šifro „Zanesljiv veitak 6500'*
na uprav. Slov. Naroda.
telglraotiaa selirc mutti rolie
^■^■^■aVBVBVMaVB^B^BVHB^BlBaHB^B^HB^HHBlX3aBl^Blia^B^BlHBBlaaBlHBVB^SHfllBBflK3Bl^E"1B^^^B
nudi znano tekstilno blago kakor n. p. modrotisk,   platna, oksforde, kanafase, hlačevino, svilene in pavolnate robce, sukanec in vse drugo.
VIU M PiCK. Zagreb.,
Ouga Ul. O           Telefon 3238           V lastni  hlil u
Menjalnico StubelJ
si dovoljuje opozoriti cenj. občinstvo, da nima z menjalnico Slovenske eskomptne banke v Kolodvorski ultCl št. 43 (hotel Južni kolodvor) nikahih zvez ter da posluje od 10. t. m. v lastnih prostorih vKolod vorski nlfei It. 41 na  dvorišča  lovo, polog carinske  agenture  Grom,
Cie. Gle. Transatlanlique
Francoska linija.
Na'krajša m najudobnejša vožnja v Ameriko.
Glavno zastopstvo za Jugos'avljo Slavenska banka d. d. v Zagrebu.
VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila za to progo daje
Ivan K aker, zastopnik
Ljubljen:*, Kolodvorska ulka 41.          3800
Hooo Unsko hiša
pripravna za veletrgovino aH tovarno v bližini kolodvora v LJubljani, se vsled pomankanja potreb« nega kapitala ugodno proda. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod „Nova zgradba 6461".
CIIIIHEfil lEILHHTI
samostojno moč, s pravom na podpis, sprejme takoj pod URod-niml pogoj prvovrstna mednarodna sped. družba. Prosilci z večletno prakso In prvovrstni poznavalci robe Imajo prednost Ponudbe rod šifro .mednarodna sped. 6449" na upr. Slov. Naroda. >--------------------.---------------------------^-^d
Javna dražba.
Jugoslovenski Sokolski Savez proda potom |avne dražbo stoječe paviljone, skladišča, odre, ograjo, portale, mize in klopi na vesellčnem prostora v TlvolL Nadalje ntlie, klopi in lope na prostoru Kmetske posojilnico na Dunajski cesti, potem v vojašnici Krala Aleksandra in na vrta Narodnega doma. Interesentje naj se zberejo dne 21. t. m. ob 15. uri na veseličnem prostoru v Tivoli.
Stran S.
»SLOVENSKI   NAROD«   dn» 20. avgusta 1922.
štev.  18*
Med dobrim naj boli*«!
•* PFAFF   PUCH   DUNLOP «J
J? fe.      ilvalnl stroji          vosna kov+sa               ptatti In cavi            J b
t^MJ^g,* za  rodbino   In  obrt        In posamezni doli                   tor drogi preeaaetl            ®v|
naiceneie pri tvrdki IGN. VOK. LJubljana. Sodna ul. 7
Hil za jefiko sanatorij t. Peiiik
pri Roflaikl Slatini.  Jetični  se vsak   Čas sprejemajo. Prospekti brezplačne. Vprašanja na vodilnega zdravnika ("ef zdravnika): Dr. Pečnik, tačas Št. Jurij ob j. ž.
20 klavirjev tt'Hw*
Forster, Bosendorfer Heitzman itd.
■a Ub«ro pri tvrzU
ALFONZ BREZNIK
"%,"' 'SLS* tjrtljani, Kraoreni tri 15.
Prodaja tudi na obroke. — Največja tvrdka in izposojevalnica v Jugoslaviji. — Velikanska zaloga violin,  vsega glasb, orodja, strun (engros detail] in muzikalij.
Halvecji davki
katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti.
Poskusite enkrat z iiustrovar.im katalogom tvrdke H. Suitner, (imetnik Henri Maire), Ljubljana
s*. 3. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, specijalne znamke .IKO" iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila ter vso drugo zlatnino in srebraino. Pa tudi porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, lasestrižnc in brivske stroja, steklorezce, doze za tobak, svalčice in smotke, nažigače in denar---------                                  niče kupite dobro in ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER, (imetnik Henri Malre), LJubljana št, 3.
UNITED-ANERIK AK-LINES-IHC
prevaža potnike z najnovejšimi brzoaaraiki preko: HilMBURGs-SOUTHAMPTONa in CHEBBOURBa v 1TCv7 TOHK.
Vozne listke ter vsa potrebna pojasnila izdaja:
SIMON KMETEC,
zastopnik za Slovenijo,
5043                                        Lkibliana. Kolodvorska ulica 26.
Vsi producenti bodo obiskali na                    j
Dunajskem mednarodnem semnju
OKlener internationale Messe)
od 10. —18. septembra 1922                      j
oddelek za sirovine in poluizdelke
Vsa pojasnila daje Dunajski semenj (Wiener Nesse JL 6., W«n Vil, Massepalast) in častno zastopstvo v Uesljanl: Avstrijsko
zastopstvo, Turjaški trg 4
^^^J^^pMJJjaWWnnn^M^^^fQ^nFfnnj^^n^n^^^zonnn^p^z^n^^z^p^^^zr^^   ^ ^—%   ,   B.X----V---K    ^ S_    SBH    SaV
H     VRUĆA RftRA /'HElSSOArtPF/       H
M     ,ZA5lCENARARAf-5ATTDAMPFf       H
■     ZA5VAK1   EFEKAT 2           I i         ,-   ZA6VAKO OOR1LO   C        I
■  -AZ' "■'         _JL ■        __.        a II
8     &^1EJrL^gtr       M
I I   X?^^r^^HKMyJ sv   II
B   TVOBtJttCA STROJEVA    B
I    >^^M,lR.Ecl^u3kN€Ć, 55.     Bi
Zastopnik    Je   tvrdka:   Stebi   in   Tajec, LJoUJaam, Hesljeva oesta M. 4.
, Prva fegestev. karvarl|at knaarstve ia stre|aralM
: P. Semko. IMini. «■» 231.
, Saralataa Ustaje kota v barvo kakor  vsa v to stroko   spadajoča   dela. Delo   prevzemam   v   trgovini   čevljev #sT   eVenaeoe  M. tO.   nm stapaajoni kanjo agajajMam
tati   ŽIMA   taf,
Žimo za itraaice vsake vrste izdeluje in prodaja tvrdka Lovno Jesetova vdova, žlmopreja, Strailsce, Kranj. Vzorci zastonj in poštarine prosto. Kupim Ščetine, kozjo dlako, grivo goveje in konjake repe.                   5775
Kopalna sezija!
Kopalno koštane, klate, fro-
tir-plaiše,   cepiče, plavalno
pasova i* t- d- priporoča
fl.SE.Shflbemć,^,,
t so d- Kom, Ljubljana
Poljanska ooata štev. 3.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar Instalacija vodovode*.
Šapnu   stnlvsjan.   Kapififti  ii  klostrn  bihh
Izdelovanje posod iz pločevine za fir-než. barvo, lak in med vsake velikosti kakor  tudi posod (škatle) za konserve.
Mafstarei&a slovanska
pleskcrska m IKgk&c
delavnica
IVAN BRICEUi  Dunajska c. 19,
se priporroča. Izvršitev točna, cene zmerne.                                    1001
AVlO Pil
v   vseh velikostih nudi
Jngo -Avto, dr. z o. z.
Liabljana,   Pol|anaka o* 3»
Perutnino
vsakovrstno, živo ali na francoski način klano in Čišfeno, nudi tvrdka
Kmet £ LubSivta.
Ljubljana VII, Slovanska C.290.
Sveža jajca vedno v zalogi. Ugodno za letovišča in hotele,   4698
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar v Stoko posta D o tata le
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo   pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju  Gosposka ul. 4
Ovratnike, I zapestnice, [ batlat-Haze i kakor droge pral-| ne obleke pere in svetlolika tovarna
Jos. Rdeli, Ljubljana.
Sprejemališče: Selenbtirsjosa ulloe aH. 4«
Pod ufniče:
Maribor,     Zagrabf      Kočevje Rovoenesto.
Vzorčni
: »tejra:
o Pragi
Caafratne trMMo erae^sjs Bvreee.
dojatrffo. Vsleseiasski taak z izkaznico stane 35 dinarjev, sluZi kot permanentna vstopnica v razstavišče in upravKnje k popusta pri vožnji po železnici. Volosejmski stanovanjski urad preskrbi ndelefnlkom affodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi čeho-stovaški konzulati, zastopniki praškega velesejma m veleseifnoka pisarna — Vrana I, Staroaiestska radnice, kjer se prodajajo toni znaki ta izkaznice.   4876
Klavirje
lai^krfo Ia z^^w^^^
aaaai k tsbn
ter gre hali M deželo.
nanjaj Povi« $£»rm
PikElK tSBa % tsr*
ititiii kinfet, tali Krotit
dobavljam v  vsaki   množini  najceneje.
L JajMkvaisfca tvomka Sakula
Jos. R. Puh. Ljubljana,
Oracleaka nacn 33.    Tnooi. S1S.
Svarilo.
Društvo krovsklh mojstre« ea Slovenije a sedežem v Ljub« Ijanl opozarja vse cenjene hišne oo-sestnike, gospodarje, njih namestnike i. 1 d. d» ne dajo pokrivati in popravljati svo-ih streh na poslopjih raznim elementom in krpnearjem, kakor se je to v večji meri dogajalo dosedaj.
Taki ljudje strehe tako pokvarilo. da jih s> strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesionlrane kvarite! Je streh nt vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim takoj na mestu ostaviti delo.
V Ljubljani, dne 25. folija 192?
J. Krttnar,                               mrli«
predsednik.                                    tajnik.
Prodam
4.000 m9 prvovrstnih suhih 1 m dolgih bukovih drv. Dobavljajo ae lahko tudi posamezni vagoni, kateri se lahko dostavijo strankam sežagani na dom postavljeni po ugodni ceni. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda.                                                     6423
Rfilna iBlHstnia plrotsKlU oilmov (preprog)
priporoča  si.  občinstvu   preproge  najboljših kakovosti.   Preproge  so  ročno  delo  iz  najboljše svilnate volne,  dvolične,  zelo  trpežne in barve sigurne (rastlinske barve)
Glavno zastopstvo za Slovenijo p. L Kostevo, Ltvbl|aaa, Sv. Petra e. 4- — Franjo Maver, Maribor, Glavni trg 5« — Priporoča so Janko Modlo, Pirot
Stavbeno podjetje ia tenal&ka nlaarna
ial Alojz Hrovot in i. Hlbin Čeme
oblastveno avtorlslrana civilna Inženjer ja
Krekov trg it. 10/1.       v  UUBUA*9!        Krekov trg It iO/L
Projektirate In Isvrsujete  vse dela spe« slajo&a  v   gradbeno   Inženjersko stroko i
1. Vodne zgradbe t izrabo vodnih s'K elektrarne žage, mline, vodoiodei kanalizacije, obreina zidovja itd. — 2. Moetevo. — 3. Železnico In ceste * industrijske, poljske, §urjV*e »n žitne železnice Kakor tudi vsakovrstne tram, poitne naprave. — 4. Zeleaobetoneke ategradbea tovarniška poslopja, skladidta, hleve, stropne konstrukcije Hd — 5. Tehnična mnenja in ocene. — 6.  Zastopstvo  strank  v   tehničnih   asdevah.    —   7.   VsaVoVtstaa   visoke   »tavbe.
Najboljši Skrili jugoslovanskega  proizvoda
izdelan iz znanega cementa znam!*e   SAL03A od   tvdko SPLIT!  dion.  drnfttvo sa cement portland. — Na|bolJše in naicenejie sredstvo za pokrivanje   streh.
Glsvna zaloga: OBNOVA gradbena družba z o. z.
v Ljubiiani.
Dobavlja
najceneje
traverze,  železo, žeblje,
apno, cement, mavec, tr-
stiko, žico, deske in ves
gradbeni materijal.
a—«————i ii ■— ii —i i m ni i    i ni ■>  in lasiaiiaii
Tronsluio d. d.
Zagreb,  Malnranlćev trg 3
Telefon št 27-60 Brzojavi: Transjnro
Podružnice:  Beograd,  Kosmajska   16 Ispostave:   0»ijekv   Široka   nttca   S Subotica pri  Piukovič  i drag i Skoplje
LJUBLJANSKI VELESEMNJ
Biserni
Galalit
Kcžčei,i|
MTI^T:T1
Tovarna ajaaibov — Slov. Bistrica.
Jadranska banka - Beograd. |
na anz a tonia-   mu: Dio ina-1
Podružnice:                j
Bled, Cavtat, Celje, aTnarovnib, ■oronajnovi, Jelša, Jesenioo, Korčnla, Kotor,    k Brasajp IVJnbllana,  Maribor,  Metković, Provalio,   Sarajevo, Selit,   Šibenik,    5
Tirni«, Zagreb.                                                            i
llanaiifcaanval Oddalaeu                                       Naslov za brzojave: Japanska,    i
Aniiirani sa vodi:                         I
slaejraaaka banka i Trst, Opatija, Wien, Zadar.                                                                I
frank Ssksor Stnto Bnak, Cortlandt Street 82, New-York City.                                   g
ateaka TngoeUvO iS Csnes, Valparaiso, Antefogasta, Punta Arenas,  Puerto NaUles,    I
i                                                                   Porvenir.                                                                 m
>    —      -    ■ -„                                                                —-------------------       '
Kastntea ki    t^k    »Narodne    tiskarne«.
Za inseratni del odgovoren Valentni Itetntnr,