Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista »Obrtnik* Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30’—Din za pol leta . . . . . 15-— . posamezna številka . . 1'50 . V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh / Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Leto VII Ljubljana, dne 1. januarja 1938. Štev. 1 V sedmo leto! Zopet je za nami leto dni ter je tako odšlo v večnost leto 1937. Ob prelomu časovnega razdobja se spominjamo vseh naporov, prizadevanj in borb, ki jih je preteklo leto stavilo obrtniškemu stanu v delo. V kolikor so posamezne akcije itspele, posamezne borbe za dosego boljših tivljenskih pogojev obrtnika bile kronane z uspehi in v koliko je obrtniški stan kot celota napredoval oziroma si utrdil svoj položaj, je drugo vprašanje. Mnoge akcije so v letu 1937. zapopa-dene, preko katerih ne bo šel nepristranski zgodovinar, kar se tiče obrtniškega pokreta, saj so bila prizadevanja in nekateri uspehi taki, ki jih bo moral omeniti. Kar se tiče poboljšanja gospodarskih prilik moramo priznati, da se je topogledno v letu 1937. obrnilo mnogo na bolje, saj za gotove panoge, medtem ko obrtništvo dejansko tozadevno ne more beležiti vid-nih ali sicer otipljivih uspehov. Denarna politika oziroma krediti se niso dobili pod ugodnejšimi pogoji kot preje, čemer je seveda vzrok velika zadolžitev obrtništva in pa ker se nasprotno obrtniku ni dalo zaščite, kakor bi bilo potrebno. Zato se standard obrtnika v denarnem pogledu in kreditiranju ni v ničemer izboljšal. Suš-niarstvo v obrti tudi ne zaznamuje padca, temveč še celo povišek na škodo obrtništva radi preslabih zaščitnih mer obrtniških izdelkov oziroma obrtniškega legalnega dela. Socijalno ne stoji obrtništvo še nič bolje, kakor je stalo, niti se je izdalo potrebne mere, da bi se mogel obrtnik čutiti zaščitenega pred starostjo, onemoglostjo itd. V davčnem pogledu in sploh v smeri obdavčitve bi obrtništvo pričakovalo več uvidevnosti, kakor pa se je posvetilo temu pažnje, čeprav se je pokazala dobra volja. Izboljšale so se pač Prilike za pomožno osobje, saj v tem, da nui je deloma zasiguran položaj v slučaju starosti, onemoglosti in smrti. Številne kolektivne pogodbe, katerih obrtništvo si-Cer ne odklanja za svoje pomožno osobje so prinesle več koristi delojemalcem, kakor pa delodajalcem, ker se ne izvajajo določbe tozadevne uredbodaje in se ne Nanašajo tudi na obrate samoupravnih in državnih teles ter podjetij. Mnogo bi la-nko še našteli akcij, ki so bile pokrenjene v preteklem letu, toda iznešene so gotovo °nc, ki so najbolj pereče za obrtniški stan ,n katere bo treba v kolikor ni še uspe-sno izvedeno izvesti saj v novo nastopajočem letu. V kolikor smo omenili akcije obrtnika oziroma gospodarskih krogov sploh, toliko se moramo tem preje vprašati koliko pa smo obrtniki sami sodelovali Pni tem, kakšen trud smo vložili v te ak-c,/e, dali smo zadovoljni z uspehi in če so naši predstavniki ter obstoječe organizacije storile svoje delo in pri tem ne smemo pozabiti, dali je obrtništvo zadovoljno z delom obrtniških organizacij in če je občutilo tozadevno kako pomanjkljivost, kar je važno in ne brez pomena pri obravnavanju vprašanj obrtniškega stanu. Naše obrtništvo, posebno v Dravski banovini je po svojih predstavnikih gotovo z zanimanjem sledilo vsem dogodkom in akcijam ter novim uredbodajam, posebno pa so tozadevno bile žive debate v naših osnovnih obrtniških organizacijah — prisilnih združenjih. Te osnovne edinice so gotovo v letu 1937. opravile toliko dela, saj v administrativnem pogledu, kolikor so ga malo katero leto doslej. Poedina obrtniška združenja so v zaščito svojega članstva po strokah in specijel-nih panogah obrti izvršila uprav ogromno delo ter poslala mnogo tehtno utemeljenih predlogov za upoštevanje in izvedbo na merodajna mesta. Posebno so se tozadevno pokazale potrebe dopolniti oziroma novelirati Obrtni zakon, ki je v marsičem pomanjkljiv in je njegova no-velizacija z ozirom na položaj mnogih 'obrtnih panog nujno potrebna. Dalje je potreba regulirati z obrtnim zakonom tudi gotove stvari, ki jih je praksa pokazala, da se morajo danes od časa do časa individualno reševati, kar zelo škodi ugledu in napredku obrti. O vsem tem poleg ogromnega administrativnega dela, ki je že tako določen združenjem so obrtniki reševali in započeli mnoge akcije, ki streme po izboljšanju obrtniških prilik. Kar smo posebno čutili slovenski obrtniki za pomanjkljivo, je gotovo prostovoljno predstavništvo slovenskega obrtništva, katerega žal nimamo, ne po svoji krivdi, vsled česar tudi marsikaj nismo dosegli in tudi ne bomo, dokler ne bomo imeli enotnega vrhovnega predstavništva slovenskega obrtništva, ki pa bo moral biti izraz 'obrtnikove svobodne volje, kajti če se ozremo na preteklo leto, vidimo da so ene in druge takozvane obrtniške prostovoljne organizacije le životarile, ker je večina slovenskega obrtništva danes dovolj zavedna, pa odklanja članstvo v organizacijah, ki niso izraz njegove volje Srečno, veselo in uspehov polno Novo leto 1938 želi vsemu obrtništvu in naročnikom uprava in uredništvo „OBRTNIK". in zato tudi ne morejo doseči uspehov, pa tudi ne biti predstavnice slovenskega obrtništva. Po pregledu take situacije se nahajamo na pragu Novega leta 1938. Z optimizmom stopamo v Novo leto, hkrati pa tudi naš list v sedmo leto izhajanja in ne moremo ob tej priliki pozabiti ponovno povdariti našega neomajnega stališča, ki sloni na tem, da mora slovensko samozavestno obrtništvo v borbi za svojo samostojnost vztrajati v započeti borbi do popolne osamosvojitve. Nismo menjali doslej svojega stališča, ker nam tega ni treba, česar se radi svoje neodvisnosti od kogarkoli dobro zavedamo, kajti smo glasilo samostojno mislečega obrtništva in za dosego vseh njegovih vitalnih pravic in njegove osamosvojitve bomo vztrajali v borbi do končnega cilja, za kar nam služi, kot zgle-deii primer zavedno obrtništvo, ki naš list redno prejema, plačuje naročnino ali pa tudi kakorkoli pomaga list vzdrževati. Pri vsem svojem udejstvovanju se ravnamo po želji večine, ki se ne da meriti po političnih merilih ali pa gledati skozi enaka očala. Zavedamo se osnovnega pomena obrtniških združenj, kajti iz teh, ki so resnični izraz našega obrtništva, črpamo silo in voljo in tako hočemo delati tudi v bodoče, ker je tako prav, akoravno je komu neljubo in čeprav so se pokretu osamosvojitve obrtništva delale doslej ovire, ki se jih zavedamo tudi v bodoče, toda v borbi za pravico in osamosvojitev smo sprejeli vsiljeni boj in tega bojujemo edinole za boljšo bodočnost in upoštevanje obrtnika. Mnogo je stvari začetih, toda v nastopajočem letu morajo naša prizadevanja iti za tem, da se jih uresniči, da bo naše obrtništvo tudi v močni povezanosti z vsem jugoslovanskim obrtništvom doseglo boljše uspehe in vidnejše ter častnej-še mesto in več pravic, kakor doslej in kakor obrtniškemu stanu gre. Pri izvedbi vsega tega se ne smemo strašiti nobenega truda in nobenih žrtev, rabimo pa mnogo svobode, ker smo go- lektrične instalacije za luč, moč, signale itd. Vam izvrši IIHELČIČ IVAN ektrotehnlčno podjetje UBLJANA, Borštnikov trg 1» Velika zaloga izolirane (CADORNE) žice za provizorične napeljave po ugodnih cenah in vseh količinah. Nočna služba za nujna popravila. Telefon 27-04 Zahtevajte reference. spodarska organizacija in se zavedamo, da se gospodarstva ne da voditi po političnih vidikih. Vsa naša dela in dela vseh obrtniških ustanov morajo biti postavljena pred javno kritiko, da bo delo uspešnejše in plodonosne j še. V naših vrhovnih ustanovah naj pride tudi obrtnikova volja do veljave, naj se slovenski obrtnik svobodno izjavi za svojo samostojnost, vsi imenovani in po političnih tirnicah dospeli obrtniški predstavniki pa naj se, če niso bili svobodno izvoljeni že iz časti, če jo kaj imajo, umaknejo iz svojih položajev. V najnižjih obrtniških združenjih pa morajo v letu 1938. priti do veljave samozavestni in samostojno misleči obrtniki pri volitvah v uprave združenj. Tako moramo z optimizmom gledati na obrtniški položaj, ko stopamo v Novo leto, ki bo za obrtnika, kakor vsako doslej leto dela, žrtev in naporov. Končno se moramo zavedati, da so obveznosti prav vsega obrtništva proti svojim organizacijam in razumljivo svojemu stanu dvojne: Moralne in materi-jelne. Moralne obveznosti zahtevajo od posameznika skrajno discipliniranost v vsakem pogledu, materijelne pa zahtevajo minimalne žrtve obrtnika za dosego velikih obrtniških ciljev. Vse to bomo prav lahko dosegli z dobro voljo in zavestjo pripadnosti k stanu. Rabimo, kar nam je vsem potrebno, več stanovske zavesti, zavesti samozavesti pa bomo tudi zmagali. S tem optimizmom stopamo v Novo leto in želimo tudi obrtništvu, da se ravna pri svojem delu po prednjih vrsticah, da bo naše delo uspešnejše in mnogo bližje osnovnim našim zahtevam ter osamosvojitvi. Delovanje Obrtne leta Od kar obstoja Obrtniška Zbornica v Zagrebu izdaja vsako leto v ličnih knjigah poročila za delo v preteklem letu. Tako leži pred naimi poročilo za poslovno leto 1936. iz katerega skrbno sestavljene in urejene vsebine ter potrebnih statističnih podatkov razberemo, da je bilo delovanje obrtniške Zbornice v Zagrebu preteklo leto ogromno, saj je bilo samo sprejetih 21.557 dopisov ter oddanih 18.365 na razne oblasti, ustanove, posameznikom itd. pri temi pa niso upoštevane razne izjave, uverenja itd. ter potrdila, ki so bila izdana še posebej. Na področju te Zbornice je z dne 31. XII. 1935. bilo 21.004 obrtniških obratov, po izdaji novih obrti in črtanju nekaterih pa je znašalo skupno število obrtniških obratov na dan 31. XII. 1936. 21.482. O Združenjih in posameznih strokah prikazuje poročilo lepo izdelan pregled, kakor tudi o obdavčenju obrtništva ter položenih pomočniških in mojstrskih izpitih, kakor tudi o izdanih potrdilih po § 95. odstavek 5. obrtnega zakona, katerih je bilo izdano 1932, pri čemer je zanimiva razdelitev izdaje po strokah in starosti prejemnikov teh potrdil. Skupno število združenj je na področju OZ v Zagrebu 52, katera so skupno imela dohod- zbornice v Zagrebu 1936. kov na članarini leta 1936 din 1,202.416.29. Proračun Zbornice za leto 1937. izkazuje 977.000 din potrebščine in prav toliko pokritja. Pobira se 8% doklada oziroma 25 din letno. V celoti je navedeno poročilo zase zaključena gospodarska publikacija, saj vsebuje o vseh važnih problemih, ki so se dogodili na področju Zagrebške Obrtne Zbornice važne navedbe, kakor tudi navedbe, ki zadevajo celotno obrtništvo v državi. Med drugim so lepo razporejene po odločbah ministrstva ali banskih uprav posamezne odredbe, tičoče se raznih strok in obrtnopravnih stvari, kar je zelo priročno za vsakogar, ki se intenzivno bavi z delom v obrtniški organizaciji, ker mu ta publikacija zadošča za več drugih najsibo časopisov ali raznih publikacij. Mi moremo predsedništvu Zagrebške Obrtne Zbornice k temu delu le čestitati, posebno še predsedniku g. Milanu Ramu-ščaku ter gen. tajniku g. dr. Butoracu — obenem pa želimo tudi obrtniki s teritorija Zbornice za TOI v Ljubljani v našem lastnem interesu in interesu uprave te Zbornice imeti enkrat tako poročilo saj številčno obrtniki le malo zaostajamo za I Zagrebško Obrtno Zbornico. Obrtniški sestanek v Logatcu Okrajna obrtna zveza je sklicala v nedeljo 5. t. m. v Gasilskem domu obrt. sestanek; sestanka se je udeležilo 14 obrtnikov! Zborovanje je otvoril predsednik omenjene organizacije k. Fr. Grom, miz. moj., ki je uvodoma naglasil, da je nujna potreba, da se obrtniki organiziramo, da dosežemo svojo samostojno zbornico v Dravski banovini. Navzoči obrtniki so bili silno iznenađeni nad izvajanjem govornika. Ni dolgo od tega, ko je bil g. Grom še strasten zagovornik skupnih zbornic ter najhujši nasprotnik ter agitator proti tistim obrtnikom, ki so delali za osamosvojitev obrtniškega stanu. Tapetniški mojster g. Lenarčič je vprašal g. Groma: Kako, da ste prišli tako pozno do te ideje, saj ste bili vedno proti samostojni zbornici, v Društvo jug. obrtnikov, ki je imelo tudi za cilj svojega programa dosego te samostojne zbornice, niste hoteli pristopiti. Ustanovili ste nam nasprotno organizacijo samo zato, da bi škodovali večinski organizaciji D. J. O. G. Grom se ni mogel drugače izmotati, da je podal besedo g. deleg. Šimencu 1. iz Ljubljane. G. Šimenc je na dolgo in široko razlagal potrebo močne obrtniške organizacije ter pozval navzoče, da pristopijo k novi se snujoči nepolitični obrt. org. Z. Sl. O. Pripomnil je, da ima ta organ, že 40 podružnic širom Dravske banovine, h kateri trumoma pristopajo obrtniki z veseljem, to pa vsled tega, ker ima nova obrt. org. na programu samostojno zbornico ter da je strogo nepolitična. Obrtniki so mu ugovarjali, češ isti program je imelo D. J. O. pa ste sami delali na to, da je bila ta lepa in močna organizacija razpuščena. G. Šimenc je temu ugovarjal, da ni kriv razpusta Priljubljeni ples DJO — planinsko rajanje, priredi tudi letos Dom jugoslovanskih obrtnikov, r. z. z o. z. v Ljubljani v korist socijalnih namenov svojega doma na Govejku-Gontah pri Medvodah v soboto, dne 5. februarja 1938. v prostorih „K a z i n e“ kot običajno. Opozarjamo na to prireditev in nabavo pred vstopnic! D. J. O. nego on, on. Predsedstvo je bilo 3 krat pozvano k redu, ker se pa on ni pokoril oblasti, je bila organizacija razpuščena. Takoj smo opazili, da z naglasom on, on misli biv. predsednika g. Pičmana, katerega je pri razlaganju o početku D. J. O. vedno napadal, ni pa imel toliko srčnosti, da bi ga imenoval. Dobil sem vtis, da ta g. nima čiste vesti, ne more izgovoriti imena idealnega zamisleca pokreta za samostojno obrtniško zbornico v Dravski banovini. G. Lenarčič je povdaril, da ni lepo, da se blati neumornega borca g. Pičmana, nego svetuje g. Šimencu naj vse obrt. org. imenujejo g. Pičmana za svojega častnega člana, v vseh obrtn. lokalih pa naj se razobesi njegova slika. Spominjamo se dobro, kako ste agitirali za g. Rebeka za časa zborničnih volitev, blatili pa vse sodelavce v biv. D. J. O. Ali je tudi g. Rebek sedaj za samostojno zbornico? G. Šimenc pripoveduje, kako je imel g. Rebek v predalu zaprtih 52 izjav združenj za samostojno zbornico, in kako sta prišla temu s pok. g. Mihelčičem st. med vožnjo v Beograd na sled, in kako je prišlo do razdora glede te izsleditve. Nadalje poroča, kako so se razdvojili in kako jo je Rebek s svojo dru-haljo popihal. Glede agitacije za Rebeka pripo; minja, da so ga hoteli imeti v zbornici, da položi obračun njegovega prejšnjega dela v obrtnem odseku. Povdarja, da g. Rebek nima sedaj nobene odločilne besede v zbornici. Ob koncu govora je ponovno pozval naj vsi obrtniki pristopijo k tej nepolitični organizaciji, katera je res naša slovenska organizacija. Povdarjal je, da smo prej delali velike napake, ko smo se imenovali Jugoslovanske obrtnike ter, da so se celo Srbi čudili, kako smo se mogli tako imenovati. G. Šimencu vsekakor ne ugaja sedaj izraz Jugosl. ter nam šteje to v greh. Svetovali bi njemu, da bi z vso svojo agilnostjo in visokim položajem vplival na upravne odbore vseh podjetij v Sloveniji, posebno pa v Ljubljani na primer, da se Jugoslov. tiskarna in knjigarna preimenujejo v slov. ali, kakor se je že preje imenovala, katoliška. Upamo, da se mu to gotovo posreči, ker nam je znano, da je pristaš te grupe. Gospodje! Prav dobro nam je znano, kdo forsira ustanovitev te plemenske obrtniške organizacije. Trdite da ni politična? G. Šimenc, vprašamo Vas: kdo Vas je izvolil za svetnika v TOI., mar mislite, da smo obrtniki pozabili, da ste bih postavljeni od političnih strank. V rokah imamo okrožnico neke pol. stranke, katera Vas priporoča obrtništvu, istočasno pa blati samozavestne obrtnike, ki so se drznili povedati,, da so samo obrtniki ne pa še politični priganjači. Pomnite, da so vse take organizacije, ki jih Vi ustanavljate le igračke političnih strank, katere so podobne milnemu mehurčku, katere politiki po mili volji napihujejo in ko se jim dozdeva da so njim nevarne, jih razpustijo. Mi obrtniki hočemo biti samo stanovska organizacija, nikaki privesek ne ene ne druge politične stranke in kot taki ostanemo nedotakljivi po menjajočih se režimih ter nikak kamen spodtike političnim preganjačem. Kot dokaz, da se bori ta nova politična obrt. organizacija za samostojno zbornico, navajamo, da je skupna zbornica TOI v Ljubljani nakazala nji din 500.— podpore Logaški organizaciji, da bo uspešno delovala v tem pravcu. Društvo Jugoslovanskih obrtnikov pa ni prejelo od zbornice niti pare podpore. Iz navedenega se točno vidi, kdo se je resnično boril in se še bori za samostojnost obrtništva. Obrtnik iz Logatca. ŠPEDICIJA TURK, LJUBLJANA prevzema: OCARFNJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. — Telefon inter. 24-59. — Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE , ^ . . vsakovrstnega blagu, bodisi kurivu, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi s tremi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. — Telefon interurban štev. OOOOO. — Masarykova cesta 9 (nasproti tovor, kolodvora). .iriova ^ Splošno kleparstvo ^ leso-cem entn e strehe 0 strelovodne naprave ^ vodovodne inštalacije Slomškova ulica 4 Telefon štev. 29-33 Darvlci Pregled knjižic usliižbenskega davka. Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se vabijo, da v smislu določil razpisa ministrstva financ od 10. 9. 1929. (št. 83.390) Predlože v teku januarja 1938. pristojni davčni upravi v pregled knjižice uslužbenskega davka za leto 1937. Ce ne predlože knjižice, se bo proti njim postopalo po čl. 139, odn. v primeru davčne utajbe po čl. 142. zakona o neposr. davkih. Vsi delodajalci se opozarjajo tudi na določila zakona o davku na samce (Sluz. list 27/4 iz 1931.) Podrobnejša določila glede zavezanosti temu davku, iznosa davka in oprostitev so razvidna iz razglasov na uradnih deskah davčnih uprav, mestnih načelstev in sreskih načelstev. Napoved pridobnine, rentnine, samskega davka. V času od 1. do 31. januarja 1938. je treba napovedati pridobnino oziroma dosežen čisti dohodek podjetij in obratov, vsled česar opozarjamo obrtništvo, da v lastnem interesu v izogib nepotrebnim stroškom ali večjemu predpisu pridobnin-skega davka napove pridobnino. Prijave je iz- Srečno in veselo Novo leto žele obrtniki iz Krškega ter sočasno nakazujejo tiskovnemu skladu lista „Obrtnik" svoj prispevek. polniti na tozadevnih obrazcih in jih vlagati pri pristojnih davčnih upravah. V lastnem interesu naj vsak, ki podlega temu ne odlaša in pravlino z tehtnimi dokazi izpolni prijave ter odda. Pavša-listi prijav ne vlagajo. Dne 11. januarja 1938 se vrši pri poveljstvu državne policijske straže v Ljubljani javna ustna licitacija za nabavo uniform za drž. policijsko stražo v Ljubljani in na Jesenicah. Uredba o Izrednem cestnem doprinosu za Izkoriščanje državnih in nedržavnih cest je objavljena v „Službenih tNovinah" z dne 13. oktobra t. 1. Opozarjamo na to lastnike vozil, ker je stopila uredba z dnem objavljenja v veljavo. Iz uprave. Cenjene naročnike naprošamo, da poravnajo naročnino za preteklo leto oziroma še prejšne zaostanke po prejeti poštni položnici štev. 12.986. Ker smo vsem izven Ljubljane, ki dolgujejo naročnino poslali opomine z označenimi dolžnimi zneski in položnicami, pričakujemo odziva. Priporočamo poset „Doma jugoslovanskih obrtnikov** na Govejku-Goiitah pri Medvodah. Idealni smuški tereni za za-čethike. Dom je trajno oskrbovan s toplimi sobami. Penzion za smučarje din 30. Sveže krvavice in pristni dolenjski cviček! Krasni razgledi! Obrtništvo podružnice DJO v Logatcu kljub prepovedi delovanja, korporativno stoji na braniku svojih pravic in zahtev. Kot taki stopamo tudi v leto 1938. v nadi, da nam bo to bolj naklonjeno, da se nam uresniči dolgo zaželjeni cilj: „Obrtništvu Dravske banovine samostojno Obrtno Zbornico**. Vsem idealnim obrtniškim delavcem želimo uspeha polni napredek! Iz uredništva. Naprošamo vse dopisnike naj nam oproste, če v tej številki nismo mogli objaviti prejetih člankov in vesti za objavo. Bomo objavili v prihodnji številki. Prosimo vedno pravočasnih poši-Ijatev. V kolikor nismo zaključili že objavljenih stvari iz prejšnjega leta, bomo to objavili v prihodnji številki. Prosimo, upoštevajte in pravočasno pošiljajte sporočila. Obrtniki iz okoliša Rajhenburg žele svojim cenj. odjemalcem srečno Novo leto 1938! ZAVERŠNIK ALOJZIJ slikar ZAVERŠNIK MARTIN brivec ŽNIDAR JOŠKO krojač ŠRBEC FRANC krojač BRILEJ JAKOB krojač SCHENER EDVARD klepar GLAS ANTON lončar GERŠAK MIHA čevljar KREVELJ LUDVIK čevljar Tiskah J. Blasmika nasl.. Univerzitetna tiskarna tn litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš. Vsak zaveden naročnik čuti dolžnost redno plačati naročnino, ker ni častno prejemati a ne plačati! anatska banka Kraljevine Jugoslavije a. d. v Beogradu Glavna podružnica v Zagrebu Podružnici v Ljubljani, Gajeva ulica 6. in v Sarajevu 297 cenzurnih odborov v vseh večjih krajih države Delniška glavnica 75,000.000*— dinarjev Udeležba države 30,000.000*— dinarjev PODELJUJE obrtnikom, obrtnim podjetjem ter obrtnim nabavljalnim in produktivnim zadrugam menična posojila, menična hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke. SPREJEM/t od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere obrestuje po najvfšji obrestni meri, ki so vsak čas izplačljive brez vsake omejitve. UPRAVLJA imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. IZVRŠUJE vse ostale bančne posle pod najkulantnejšimi pogoji. Obrtniki! V Vašem lastnem interesu je, da svoje denarne posle izvršujete potom lastnega denarnega zavoda. Srečno in veselo novo leto 1938 žele vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem KRALJ IVAN ključavničarstvo LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 5 — Cesta 29. oktobra 2 Cirman Stane umetno in stavbno ključavničarstvo, izdelovanje umetno kovanih predmetov, za notranjo opremo Ljubljana Aljaževa cesta 8 — šelenburgova ul. 4 MIZARJI! Za avtomatske biljarde vse potrebščine avtomate, kroglje, kije, gumo, sukno, obročke dobite pri ERL.ICH JOSIPU. Sombor Dunavska banovina — proizvod bilj. pribora. POGAČNIK MATKO knjigoveznica LJUBLJANA, Kongresni trg 12 PIRNAT STANKO izdelovanje peči, štedilnikov, vsakovrstna popravila LJUBLJANA-VIČ, Tržaška cesta štev. 35 Telefon 36—87 ŠEMRL IVAN y mizarstvo za notranjo in stavbno opremo LJUBLJANA H Gosposvetska c. 18. (Dvorišče pri ,,Levu“.) IVANŠEK FRANC splošno mizarstvo LJUBLJANA Cesta 29. oktobra št. 19 (Rimska cesta) ŠTEFANČIČ IVAN izdelovatelj tehtnic ŠT. VID NAD LJUBLJANO Popravila vsakovrstnih tehtnic F**!« lANKTO POdAčNIK" specijalna foto-trgovina LJUBLJANA, Tyrševa cesta štev. 20 ČOKERT AVGUST kopalne kadi (kleparstvo), kritje streh LJUBLJANA Cesta 29. oktobra št. 2 — Gregorčičeva 5 v bližini Križanske cerkve. Telef. 24-70 NOVAK KAROL kamnoseški mojster ŠT. VID NAD LJUBLJANO Zaloga nagrobnih spomenikov in izdelava novih po želji in načrtih Havliček Fran elektrotehnično podjetje LJUBLJANA. Samo Sv. Petra cesta 5 Telefon 34—21 So priporoča za vsa v stroko spadajoča dela in popravila BAHAR LEOPOLD trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami LJUBLJANA VIL, Jernejeva c. 18 ZALOKAR ANTON strojno mizarstvo ŠT. VID NAD LJUBLJANO moderne stanovanjske opreme za spalnice, jedilnice itd. Medič - Zanki tovarne olja, lakov in barv d. z o. z. Vsem svojim dosedanjim naročnikom in novim se najtopleje za naročila priporoča PERŠIN FRANC sedlarstvo, ličanje, tapeciranje voz in avtomobilov. Emajliranje koles v ognju itd. ŠT. VID NAD LJUBLJANO ŠEFIC VINKO modna krojačnica za dame in gospode LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 29 PRAZNIK IVAN mizarski mojster LJUBLJANA, Zavrti 9. Telefon 34-97 Ljubljana BUTINAR JOSIP splošno kleparstvo LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 102 LAMPIČ ALOJZIJ krznar in izdelovatelj čepic LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 7 KOPRIVEC JOSIP mesarija LJUBLJANA Vidovdanska c. 20 — Šolski drevored ŠERBEC FRANC terrazzo mojster LJUBLJANA, Glince IX, št. 21 (Vič) BRUNČIC IVAN stavbno in poh. pleskarstvo in ličarstvo LJUBLJANA VIL, Celovška c. 42 MORE EMIL sodavičar LJUBLJANA, Šmartinska cesta št. 11 Telefon 34—52 PERČINLIĆ FRANJO elektrotehnično podjetje in trgovina z elektro - materijalom. Telefon št. 23—71 LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 16 KOLOBAR STOJAN slikarstvo in trgovina z barvami CELJE — PTUJ KREGAR JOSIP tesarski mojster LJUBLJANA, Povšetova ulica 19 PI č M A N LOVRO vodovodna inštalacija, inštalacija centralnih kurjav in kleparstvo. — Telefon 29-11 LJUBLJANA, Ilirska ulica št. 15 Srečno Novo leto vsem, ki so za samostojno Obrtno zbornico želi VODIČAR JANKO splošno mizarstvo CELJE, DEČKOV TRG 6 SAJOVIC JOSIP splošno mizarstvo LJUBLJANA, Fiigncrjeva ul. 13 | - Priporoča se vsem dosedanjim in novim naročnikom krojaška delavnica JARC ANTON LJUBLJANA, Semeniška ul. 4. Tel. 43—70 MARN JOSIP pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar LJUBLJANA Wolfova ulica 12. — Telefon 30—68 STRGULEC PAVEL izdelovanje žičnih posteljnih vlog in železnih postelj LJUBLJANA, Gosposvetska c. 13 (Kolizej) Telefon 38—97 KAROL KRAMER krojač za dame in gospode CELJE L A N C O š DIMITRIJE mizarski mojster LJUBLJANA, Wolfova ulica 12 KASTELIC ALOJZIJ slaščičarna „Drama44 LJUBLJANA, Gradišče štev. 4 Srečno Novo leto želi FOTO KVAS CELJE JANKOVIČ MATIJA splošno kleparstvo LJUBLJANA I Cesta 29. oktobra št. 19 (Rimska cesta) ROZINA IVAN (preje ,,Orient“) barve in laki LJUBLJANA, TVRŠEVA CESTA ŠTEV. 14 Telefon 39—25 Srečno in veselo Novo leto želi OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA CELJE