£ Gsamezna štev, 60 vin, SlEV. 243. Poitnfna -v f!?- - piriallrana. HiBDljenl v tetnek dne n necemura m Leto XLVIL »SLOVENEC« volja po c-obU aa vno strani Jugoslavije ln v I,]ab!Jaul: sa celo teto naprej .. h 84* -sa pol leta „ .. „ U'— aa četrt leta , . „ 21-— za aa meaae „ .. „ 7'— Sa inozemstvo oeloletno K 95-— ~E Sobotna izdaja: ~ su aele leto.....X 13-— ne taosanutve • ■ . . „ tO-- - Inserati: tlnoalolpu petltvrsta (M an *troka In 3 mm vlaeka ali afe prestor) za aakrat ... po K ■radal rasglasl, poalaaa Itd.....po K >— Pri naročilu aad 10 ofe|a* pop asi. Kajaunišioglas 5.9/9mm KO— i shaja vsak dan tsvseail ponedeljek In dan po praznika, ob 5, url zjutraj. HT Uredništvo je v Kopitarjevi uliei itev. 6/IU. BeKopisl se ne vračajo; ueiranklrana pisma se ae sprejemale. Uredn. telet. štv. 30, upravn. štv. 336. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Haian poštae hran ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 349 sa oglase, avstr. tn čeSke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-baro. 7b83. V zadeni osenCilišEa u Dne 2. julija je ministrski svet v Bel-gradu predsedništvom dr. Antona Ko-tc&CM. sklenil, da k c osnuje jeseni v Ljub, |j«ni vseučilišče m sicer s štirimi popolnimi fakultetami Irr dvema letnikoma medicinske fakultete. Zadeva vseučilišča v Ljubljani jc postala i c d a j zadeva vseh poslancev, in Ane 17. julija je Narodno predstavništvo »prejelo soglasno zakon, da sc pečotkoro šolskega leta 1919/20 otvarijei na vseučilišču -r Ljubljani v pol-Ban dbsega bogoslovna, modroslovna in ptjrniiSka fakulteta, tehnična s prvim in drož&m, medicinski pa s prvini letnim te- Veliko veselje je zavladalo pri nas. Stoletni »en se naiM je /de! uresničen. TckL? 19. julija }c dr, Anton Korošec pod'A ostavko, ki i* podala kmalu potem radi razmar. v kalc«*a so prišla on sam in idrtnS njejgcuvi poMKet* somišljeniki, defini- 2^-dadftl* je demc^rat^o-socialisticna 'iStrpina. Od tedaj se opaar. dosledno zavlačevanje in omalovaževanje ureditve vseuči-ŠSča v Ljubljani. Po dolgem čakanju so Službene novice šele dne 23. avgusta zakon objavile ter mu s tem pripomogle do javnopravne veljave. Konečno .se je še z ukazom prestolonaslednika dne 31. avgusta izvršilo imenovanje prvih profesorjev, s katerimi naj bi se početni profesorski kolegiji na posameznih fakultetah osnovali. Na to jc iz Belgrada sem nastal molk ... Astronomi čna jesen je že pri kraju. Počctelt vsakega šolskega leta davno za nami. Celo vseučilišče s petimi fakultetami v Ljubljani pa šteje še zmerom 18 profesorjev, nekaj manj kakor rib ima navadno vsaka srednja šola. Vprašanja glede prostorov, knjižnice, institutov so odprta. Nikakor ni tega zakrivil univerzitetni »vet, ki ga sestavljajo osemnajsteri profe-aorti. Kajti meseci so že minuli, kar so na podi asi pripravljenih del, Id so se že preje ped vodstvom dr. Ma far on a v vscučilišk.i komisiji izvršila, druge moči predlagali v imenovanje. Predlogi so odšli v Beigrad; urgiralo sc je opetovano, toda kaj vse to briga ministra prosv. Marinkoviča! Saj se govori, da celo profesorji, ki so jih Služben® novine objavile že 2t. avgusta, še do danes niso dobili svojih dekretov niti ne vedo, kaka plača jim pravzaprav po zakonu priti če ... Tako zanimanje vlada v Belgradu v dobi demokratsko-socialističnc vlade za vseučilišče v Ljubljani. Stvar ie zelo resna. Slovenskemu ljud-fetvo je zadeva vseučilišča v Ljubljani življenjska zadeva. Ni se za njo borilo celih »to let, da bi se sedaj pustilo smešiti radi nje. Kajti vseučilišče, kakor se po volji demokratskega ministra Marinkoviča postavlja pred naše ljudstvo, ni nič drugega kakor karikatura. Vemo sicer, da minister prosvete Marinkovič Slovencev ne mara in da jim v svojih centralističnih težnjah odreka pota. samosvojega kulturnega razvoja, toda opozarjamo nj-ga in vso demo-kratskosociaiitftično vlado v Belgradu, da pomeni postopanje, ki jc opažamo v zavlačevanju in omalovaževanju vseučiliškega vprašanja v Ljubljani, izzivanje celega našega slovenskega narod«. To izzivanje občutimo toliko bolj, ker se nahajamo tik ob demarkatijskih črtah in vidimo, k*ko Lahu in Nemcu dobro de, kar v tem oziru poče-D«ita minister Marinkovič in demokrat-akooocialistična vlada v Belgradu. Jc p« to poČ«--n janje tudi kruta brezobzirnost nasproti nagemu visokošolskemu dijaštvu. Na Dunaju v- C,Lixl in mraz doma; v Zagrebu neznosna draginj.! in no benegfl stanovanj«, na>>e dijn.Uvo pa hoče študija, boče leta dobiti nazaj, ki jih jc v v<>j*>ki izgubilo, hoče čas izmbiti. ''a nc muret /.&!■• ai? li<|grad mrn.i nor«:! Z.'ivc-elno in namenom.) nas boji.nIira. In vendar rak on govori, da -« mo rajo početkom .nlskega leta 1910-20 otvoriti v Ljubljani tri fakult«ite prjpolno, sna v dveh in ca«, v prv«m Ltloilui! Tako *,kr- bi vlada, da se zakon izvaja, ki ga je celokupno Narodno Predstavništvo sprejelo. Da si s tem ne more pri ljudstvu avtoritete množiti, je jasno. Nerazumljivo pa je, kakim kulturnim namenom hoče sedanja vlada s svojo mržnjo do najvišjega kulturnega zaroda na Slovenskem služiti. m za Revolucija lanske jeseni, ki je zdrobila Avstrijo in osvobodila posamezne narode izpod njene oblasti, je bila po svojem značaju nacionalen in političen upor ,ki se ga je udeležilo ljudstvo v svoji celoti. — Meščani. kmetje in delavci so nastopili skupno, si ustvarili v skupnem nacionalnem prevratu narodno državo in pogrnili v skupili politični revoluciji monarha, aristokracijo, gosposko zbornico ter naduto, ljudstvo tlačečo birokracijo. To politično in nacionalno dejanje ni bilo le zadnji složni nastop vseh slojev posameznega naroda, temveč tudi zadnji skupni nastop vseh zavrženih narodov prejšnje monarhije. Socialna revolucija, ki je bila naravno in nujno nadaljevanje politične in nacionalne revolucije meseca novembra lanske jeseni, se je razvijala v posameznih deželah povsem ločeno in samostojno. Pokazale so se razlike med Čeho-Slovaki, Nemci, Poljaki, Ogri in Jugoslovani. Ena dežela je napredovala, druga zaostala, ena je šla na pot gospodarske demokracije, druga je prepustila delavstvo in kmete še nadalje v gospodarski neenakopravnosti. Našim z jugoslov. buržoazijo zvezanim socialno demokratičnim ministrom v informacijo hočemo poročati nekaj o tem, kar jc najrevnejša in najbolj zapuščena na-sledstvena država, namreč Nemška-Av-strija storila na polju gospodarske demokracije tekom enega leta. Nemška Avstrija je bila mnenja, da je z zahtevami časa nezdružljivo, cla bi pri padcu generalnega štaba vladal še nadalje kot preje fabrikat; da bi po zrušitvi oblastnega birokrat, bilo še nadalje izročeno delavstvo osebnemu in gospodarskemu izkoriščanju kapitalizma. Zato je žc 14. marca 1919 izdala zakon. da. je v interesu javne blaginje dopustno, razglasiti posamezna gospodarska podjetja v prilog državi, deželam ali posameznim občinam in jih dati v upravo posebnim v to postavljenim javnopravnim korporacijam. Ta zabon naznanja dalje, da bo odslej naprej imelo delavstvo Ln uradništvo v podjetjih, v katerih je zaposleno, svoje javno priznane zastopnike, v takozvanih obratnih svetih. Posebna državna komisija za socializacijo, ki je imela nalogo izpeljali ta načela v pravno obliko je predložila žc po mesecu dni, to jc 24, aprila 1919 parlamentu 4 zakonske načrte o socializaciji. Danes hočetno govoriti le o obratnih svetih, ki so bili končno vpeljani dne 15. maja 1919. — Zakon določa, da se ustanove v vseh tovarnah in v podjetjih, ki štejejo vsaj 20 delavcev in uradnikov obratni sveti. V obratih, kjer je nastavljenih 5 do 20 delovnih moči, sc vpeljejo pa javno pri znani zaupniki. Postava določa, da je samovoljno in neomejeno go-! sposlvo podjetnika nad delavstvom m uradniki končno odpravljeno. Kajti v vseh zadevah, ki sc tičejo delovnih in mezdnih ■ razmer, mora podjetnik, v kolikor niso te I razmere že v kolektivnih mezdnih pogod-i bah urejene, iskati v teh zadevah svet-'' | in sporazuma pri obratnem ^vetu in enotno z njim nastopati. Podjetnik nima ve pravice, !c2uznovati delavca na lastno pe:,i temveč ima to pravico le poseben odbor, v katerem .'»di zastopnik delavstva enakovredno ob zasfllpniku kapibtia. 0br;1tn svet! imajo nadalje pravico, biti navzoči ob nadzorstvu obrala po obrtnem nadzorniku in mu predložiti svoje želje in svoje pritožbe. Obratni sveti čuvajo nadalje nad politično svobodo delavcev in uradnikov. Imajo n.imrei pravico, d,i .'<: pritožijo pr; posebnem »pravnem uradu, ako je podjetnik delavcu iz političnih vzrokov odpovedni tluAbo ali g« ie odpustil. Zgodovinsko n»ivaJLneki? del postav*, nu ^e oni. ki daje delavstvu pravico, vplivati na tehnično in trgovsko vodstvo podjetja. Podjetnik je namreč gUisom postave primoran, sc posvetovati vsaki mesec s svoji*,,: delavci in uradniki o splošnih načelih obratovanja, ako oni lo izrecno zahtevajo. V industrijskih in večjih trgovskih podjetjih mora predložiti svojim uslužbencem vsako leto bilanco in i>rei>'ed vseh izgub in vseh dobičkov. Največjo olrast so zadobili obratni sveti v akcijskih družbah, kje odpošiljajo v upravni svet dva zastopnika. Tukaj je tedrj delavstvo in uradništvo udeleženo neposredno pri vodstvu podjetja. Te določbe so največje važnosti 7-a celokupno delavsko gibanje in za. zrcalo socialnega reda. Delavstvu je dana možnost, da si vzgoji iz svoio srede število zaupnikov, ki bodo imeli vpogled v tehnično in trgovsko vodstvo podjetij, ki si bodo nabrali dragocenega znanja in izkusiva in sc usposobili polagoma za voditelje gospodarskega življenja. Delavstvo ni imelo do danes nikjer še pregleda čez celotni delovni proces in če.z tehniko celotnega obrala. Ni znalo nc za pridobitne vire surovin in ne trgovska razpečavališča gospodarskih izdelkov. Mi ooznalo knjigovodstva in ni znalo brati, bilanc. Sedaj ji je pa dana prilika, da se visoko izobrazi in izvežba in s svojo izobrazbo in svojim izkustvom izvoinir novi družabni red. za LDU Pariz, 16. dec. Dunajski korespondenčni urad poroča: Seja vrhovnega zavezniškega sveta, pri kateri se je razpravljalo in začasno odločilo glede vprašanj, ki se tičejo Avstrije, se je vršila danes ob pol 12. v privatnem stanovanju Clemeceauja. Nem.škoavstrijski drž. kancelar dr. Renner je imel govor v francoskem jeziku, v katerem je predvsem poudaril gospodarski značaj svoje misije. Podrobno je orisal strahovito pomanjkanje živil, ki vlada v Avstriji in naglasil, da sc dobave iz vzhodnih pokrajin morejo smatrati samo kot nekaki priboljški, vsled česar je Avstrija prisiljena, da prosi pomoči zapada. Ker se nc more čakati na prihod ladij preko Atlantskega oceana, je prosil govornik, naj sc prepuste v obliki predujma Avstriji živila, ki so potrebna, da se more še skozi prihodnja dva meseca vzdržati minimalni delež za osebo. Dalje je prosil, naj se z ozirom na popolno opešanost avstrijskega prebivalstva nemudoma dovoli kredit za nakup prekomorskega žita; šele potem bi bilo mogoče zadovoljivo urediti ljudsko prehrano. V ta namen bi bila potrebna gotova količina živil in surovin, katerih nabava takisto ni mogoča brez posebnega kredita, ki bi se pa porabil pod nadzorstvom reparacijske komisije. Drž. kancler jc nadaljeval: Celo v primeru, ako sc uresničijo naše nade glede omenjenih kreditov, bodo vseeno pretekli šc meseci, preden bo mogla avstrijska republika udejstviti svoje načrte glede gospodarske obnove in ureditve valute. Neobhodno potrebno je, da si že med tem časom nabavimo lastna plačilna sredstva, katerimi bo mogoče izboljšati valuto, povečati sedanje živilske deleže, od katerih nihče ne more trajno živet', in nabaviti najpotrebnejše surovine.■ Da bi avstrijski republiki pripomogel do samostojnega najemanja kreditov, je dr. Renner naprosil vrhovni svet, naj bi konkretno določil gotova aktiva republike, ki so obremenjena s prvenskim zastavnim pravom reparacijske komisije, da se mo rajo nuditi inozenv-kim upnikom kot jamstva in da sc na ta način za najbližjo prihodnost nabavijo v gotovi primerni izmeri inozemska plačilna sredstva, in to bre/ škodliivega razsipanja narodnega premoženji«. Dr. Renner jc izvajal nodaljt Propast avstrijske republik'- bi potegnila za i seboj ves sistem novih srednjeevropskih držav, ki so bile ustanovljene v Saint Ger-rnainu, ter bi potresla vse svetovno gospodarstvo tako močno, da ne bi ostala brez škode nobena država in noben del svet*. Ako ne dobimo kredita aa oredu- jem v gotovem novcu, bomo v par tednih priniorani, da iznova zaprosimo za takojšnjo pomoč v živilih \ko si končno ves ta čas ne bomo mogli nabavili nikakih surovin bomo izgubili dragocene mesece časa za svoj gospodarski preporod. Tretja moja prošnja teži torej za tem, da sc nam razen živil zagotovi vsaj minimum potrebnih surovin. Avstrijska republika preživlja strahovito krizo, ki povzročuje ljudstvu veliko trpljenja ter ogroža naravnost njegovo življenje. Zdravilna sredstva, ki naj porao-rejo iz te krize, morejo učinkovati le tedaj, ako sc nudijo nemudoma.« Na poziv Clemenceauja jc predsednik organizacijskega komiteja reparacijske ko-mfsijc Louchcur podal nastopno izjavo: »Vrhovni svet jc sklenil, 1. da se predvsem odpošlje brez odlašanja v Avstrijo onih 30.000 ton žita, ki se nahaja že v Trstu; 2. bodo zavezniške države dovolile Jugoslaviji kredit, na podlagi katerega bo ta država dobavljala Nemški Avstriji živila; 3. bo vrhovni svet oz. reparacijska komisija po možnosti najkasneje v enem tednu odločila o tem, katera od točasno v prilog odškodn ine in obnove zastavljenih avstrijskih aktiv naj sc stavijo avstrijski vladi na razpolago za samostojno najetje kreditov; 4. privoljuje vrhovni svet v to, da avstrijska vlada nadaljuje in dovrši pogajanja, ki jih je začela z nekim inozemskim konzorcijem v svrho zastave avstrijskega tobačnega monopola; prvi, iz te kupčije izvirajoči predujem v znesku 30 milijonov nizozemskih goldinarjev se ima porabiti v prvi vrsti za nakup najnujnejših živil; 5. bo po nalogu vrhovnega sveta reparacijska komisija nemudoma proučila podrobni načrt za prehrano Avstrije, ki ga je izdelal avstrijski državni tajnik za ljudsko prehrano in ki velja za prihodnjih deset mesecev, ter bo čimprej obve?»ti!a avstrijsko vlado o svojih tozadevnih ukrepih.« Nato je dr. Renner naglasil potrebo, da sc prevoz žita iz Trsta kolikor mogoče pospeši, ker jc pomanjkanje kruha in moke na Dunaju tako kritično, da more vsako zavlačevanje imeti poguhonosne posledice. Glede kredita, ki naj se dovoli Jugoslaviji, je zatrjeval državni kancelar, da so bili dosedaj vsi koraki za izposlovanje večjih živilskih dobav iz Jugoslavije brezuspešni in da bo zaradi obstoječih transportnih težkoč treba zaveznikom zastaviti ves svoj vpliv, da sc bo omenjena odpo-moč od strani Jugoslavije tudi dejanski izvršila. Dalje je opozoril na potrebo, da se čimprej odloči vprašanje aktiv, ker da bo avstrijska republika samo na ta način mogla postati zmožna plačevanja v inozemstvu. Šele tedaj, ko bo Avstrija za daljšo dobo preskrbljena z živili in ko Ivi imela tudi dovolj premoga, bo avstrijska vlada mogla jamčili za zopetni pričetek dela in ustvarenje /.dravih podlag gospodarstva. O izvajanjih dr. Rennerja se je razvila daljša razprava, katere se je udeležil Clemenceau in drugi člani vrhovnega svefai m tekom katere jc vrhovni svet pokazal popolno razumevanje za težavni položaj Av-| "-trije ter pripravljenost, po možnosti ustreči njenim željam. , -- Tiroici za 3utojffomiio« LDU Inomost, 16. dccembra. (DunKU] I Kakor javlja »Allgcmeiner Tiroler Anzei-ger , so predložili italijanski vladi načel« avtonomije, ki jr zahtevajo nemški južni Pirolci. Avtononur p rov ncija bi obsegaLi ozemlje okrajnih ■ .vorvtev Schlandersn, H e rana, Bolcaaa. i trajnemu glavar-itvu Cles spadajoče .»•.:■ >ke občine v dolini Noose, n vcer Li \ctc Liebe Frau ixn Wa.'de, Pro eis. L.-iU"-ir. in S\. Felik/. ter nemški obč: • Trvdcn ,n Mtrei. ki spadat* ?eda: k o- jnemi: jila\^rstvu Cavale*e hi okrajnega ■ var i.va Lienza. ki je prišlo k Italiji. T*1 -ircrvincT bi *c imenovala Ti-rol. Zahte- jn;t samouprava ne bi kršila nt« \erenitet 28, novembra jc dospel nazaj na svojo župnijo Ledine. Pisec teh vrstic je imel tedaj priliko z njim govoriti ter sporoča pozdrave njegovim sorodnikom in znancem, — Umrli vojni ujetniki v Italiji. »Slovenski Rdeči križ« javlja: V bolnišnici Ospedaliero prig. di guerra, Velletri, Italia sta umrla: Pečnik Janez, pešec, gorski str. polk št. 1, rojen 1899, Železna kaplja, Koroško ,dne 13. oktobra 1919 in Škrlj Janez, pešec, topn. p. 129, rojen 1898, Ulaka, Kranjsko, dne 22, novembra 1919. — Umrl je v Davosu v Švici Branko Božovič, bivši glavni urednik »Piemonta« v Belgradu. — »Mir«, glasilo koroških Slovencev, je začel po dvomesečnem preslanku zopet izhajati v Prcvaljah, kjer se jc sedaj namestila tiskarna Družbe sv. Mohorja, Uredništvo »Mira« je začasno v Velikovcu. — Akademiki - begunci! Vse akade-mike-begunce poživljamo, da se v lastnem interesu takoj vpišejo v Udruženje jugosl. akad. beg. odsek, Ljubljana, Pražakova uL 3-1. Tovariši, ki se javijo pismeno, naj obenem pošljejo osebne in imovinske podatke. Vpisnina znaša 3 K in celoletna članarina 2 K. Odbor. — Samopomoč. Vabilo k občnemu zboru Samopomoči, gospodarske zadruge javnih nameščencev in upokojencev v Novem mestu, ki bo v nedeljo, dne 21. de-embra 1919, ob pol 14. uri v porotni dvorani okrožnega sodišča v Novem mestu. — Akcijski odbor zoper draginjo v Celju je sklical dne 15. t. m. v malo dvorano Narodnega doma sestanek, na katerem se je razpravljajo o ustanovitvi splošnega konzumnega društva. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani je že dovolila primerni kredit in prostor je tudi zagotovljen. Skratka, priprave so v polnem teku in domalega končane. Pristopilo je žc prcccjšnc število članov. Da se pa more čimpreje začeti s poslovanjem konzuma, vabimo vse, ki nameravajo pristopiti in še tega niso storili, da to kakor hitro mogoče store. Sklical se bo nato občni zbor, na katerem se bo izvolil upravni odbor. Delež znaša 50 K, pristopnina 4 K. Nove člane in vplačila sprejema iz prijaznosti gosp. Janko Bovha. Kralja Petra cesta. Pripomniti je treba, da ie to splošno konztimnn drnš: o, katerega sc morejo posluževati vsi 6tanovi. Mislimo, da bi bilo odveč, važnost takega konzuraa za Celje posebej naglašati. — Slov. kat. izobraževalno društvo v Mengšu ponavlja v nedeljo, dne Cl. t. m. igro »Miklova Zala«. Začetek ob 3. popoldne. Vse prijatelje naših odrov prijazno vabi k udeležbi odbor. — G reški večer. Graška družba izza vojnih dni iz »Lontovža«, »Risa« in »Štajerske« se vabi na prijateljski sestanek v soboto, dne 20. t. ra., zvečer k »Ruskemu carju« na Posavje. — Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je upeljalo z današnjim dnem na nastopnih lokalnih progah te-le mešane vlake; Proga Ljubljana—Vrhnika' Vlak št. 2701, 2702, 2703 in 2704; proga Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto; vlak št. 3202, 3203, 3212 in 3213; proga Polj-čane—Konjice: vlak št. 2301 a, 2302 a, 2305 in 2306 a. Odhod in prihod vlakov sta razvidna iz stenskega voznega reda. — Velika tatvina v Kamniku. V noči od 15. na 16, decembra t. 1, so vlomili tatovi v trgovino Ivan Žargija na Glavnem trgu v Kamniku, odkoder so odnesli pri glavnih vratih mnogo kosov manufaktur-nega blaga, sukna, baržuna, hlačevino, žensko modno blago, šifon, celine itd. Skoda je tako ogromna, da sc ceni tatvina tretjino cele zaloge. Akoravno je bila trgovina zelo dobro zatvorjena in so vse Iste zapore varovale trgovino nad 31 let istega gospodarja, kljub temu so moderni zločinci z največjo urnostjo vlomili, tako da ni nihče opazil in ni bilo sHšati niti najmanjšega šuma. Največjo krivdo, da ce kaj takega dogodi na Glavnem trgu, |r pač predbacivati varstvenim organom ker je mesto ponoči brez vsakga čuvaja, dasiravno se dogajajo tako pogostoma tatvine. Cenlesm BazrofiBiifetm! V današnji številki »»Slovenca« prej-tno cenj. naročniki razun onih v Hrvatski, Srbiji in Dalmaciji položn'ce poštne hranilnice, s katerimi naj se čim prei mogoče obnovi naročnina na »Slovenca« za čas od novega leta naprei. »Slovenec« stane v sedanji vezavi krone, in sicer: za ejj mesec K 10.— za četrt leta K 30.— za pol leta K 55.— za celo leto K 100,— Ta cena velja za vso Jugoslavijo, -po pošti in v Ljubljani, Češko-Slovaško in Nemško Avstrijo, za ostalo inozenc'v pa četrtletno K 35.-— polletno K 70,— celoletno K 140,— Za mesec januar plačajo dosedanji naročniki še staro ceno 7 K, za nove naročnike t>a ta cena ne velja. Za naročnike v Bosni in Hercegovini, Češko-Slovaški in Nemški Avstriji smo pri" ložili posebne položnice, ostali naročniki izven Slovenije pa nai nam dopošlje^o naročnino po poštnih nakaznicah, Položnice naj se izvolijo porabiti izključno samo za naročnino na »Slovenca«, vsaka druga pošiljatev ((darovi itd.) naj se opravi po nakaznici. Ker ima vsak časopis svoje poštne položnice, nai bi se iste porabile samo za oni namen, za katerega se prilože. S tem se odstrani zelo mnogo neljubih pomot in znatno razbremeni novoletno delo pri upravah časopisov. Uprava »Slovenca.« Uubllanske novice. lj Slovenska kršč. socialna zveza. Seja S. K. S. Z. se vrši danes, v četrtek dne 18, t m, točno ob 8, uri zvečer. Odborniki in zastopniki društev se nujno vabijo, da se zanes!'ivo udeleže te seje. — Odbor. lj Občni zbor Cecilijinega društva za šentpetersko župnijo bo v nedeljo 21. decembra 1919 ob 10. uri v cerkveni hiši. — Predsednik, lj Orliški krožek — Sv. Peter vabi članice k dekliškemu večeru, ki se vrši v petek, 19. t. m. ob 7. zvečer v Ljudskem domu (II. nadstr.] Udeležba je obvezna za vse članice. Bog živi! lj »Krivoprisežnik«, ljudsko igro v 3 dejanjih (7 slikah) pridedi Šentjakobski Orel v Ljubljani v soboto in nedeljo dne 20. in 21. decembra v Ljudskem domu. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Konec po 10, uri. Med odmori svira odsekov violinski orkester. Vstopnice se dobe v trgovini gospe Češnovar, Stari trg 16, v nedeljo dne 21. t. m. pa v »Prosvetnem društvu«, Florijanska ulica 15, od 8.—12. in od 2. do 5. ure popoldne ter eno uro pred vsako predstavo pri blagajni v Ljudskem domu. Vabimo! Odbor. lj Kat, mlad. društvo priredi v nedeljo 21. decembra ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu igro »Mlini pod zemljo«. Vstopnice se prodajajo v predprodaji v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12 od četrtka naprej zvečer od 6, do pol 8. ure in v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure dop, in 1 uro pred predstavo v Ljudskem domu. Vabljeni vsi ljubitelji mladine. lj Društvo ljubiteljev poljskega naroda otvori kurz poljskega jezika, V to svrho se bo vršil v četrtek, dne 18. dec. ob 6. uri zvečer sestanek v prostorih »Matice Slov.« (Kongresni trg 7/L). Vabljeni so na ta sestanek vsi, ki so se že vpisali v društvo ali se šele mislijo vpisati Kulturna in politična važnost poljskega naroda med Slovani je tolika, da je pričakovati obile udeležbe. lj Mesarji v Ljubljani so včeraj zvišali cene mesa za 4 krone. Deželna vlada smatra ta povišek za neupravičen in bo-če se takoj ne vzpostavfo prejšnje cene, nastopila z najstrožjimi represalijami na pod''"' naredbe zoner najame cen. lj Božična drevesca. Mestno gozdarstvo ima na prodaj lepe smrečice za*bo-žična drevesca. Prodajajo se na dvorišču ljubljanskega gradu, pa se občinstvo vabi k nakupu Liublja na, dne 17. decembra 1019. Tatvine na ško'j2!o?.kem kolodvoru. Pred ljubljansko poroto so se danes zagovarjali 1. 1866. rojeni Matija Žigon, ki je bil že kaznovan, dalje mehanik Anton Majcen in trgovski pomočnik Adolf Kern: vsi Škofjelečani. Žigcn je pa znan po Gorenjsk em kot ze'o premožen človek. Obtožba jim očila: Dne 17. avgusta 1. 1. je dospela na ko'odvor na Trati pošiljatev tobaka zi Mar. Žigon. Pošiljatev so precej spravili v postajno skladišče. Ko je prišel skladišT-ik Fr. Primožič v skladišče, zapazil, da so vdrli tatovi skozi stre'!«, rdzrotraj s silo odprli zakljenjsna vrr'a in odnesli velikansko množino io-baka in sicer: 1 raboj s 30.0C-0 egiptovskimi cigaretami, 1 zsboj s 30.000 damsMmi cigaretami, 1 -zaboj s 1000 zavitkov her-cegov. tobaka, 3 ovoje tobaka za pipo s 500 zavitkov in 1 zavoj v klobasah; vrednost ukradenega tobaka se navaja s 14.065 K. Železničarji so precej sumili Antona Majcena, celo njegov lastni oče ga ia oiumil tatvine. Majcena so aretirali. Tajil je. Preiskovalni sodnik ga je pustil privesti v skladišče, kjer so se poznali sledovi stopinj krvavih nog, ki so se popolnoma ujemali z njegovo nogo. Majcen je nato pripoznal, da je res v družbi dveh tovarišev kradel. Že takrat je navedel, da ga je pred enim tednom Matija Žlgon pregovarjal, naj vlomi v postajno skladišče, kadar dospe tobak, kar bo Žigon že preje izvedel. Žigon je Majcna skušal pridobiti za tatvino, ker jc mehanik in kot tak sposoben, da vlomi ključavnico. , Rekel je, da je podjetje zelo dobička-nosno in da, Če jih zalotijo, ne sme nikdo krivde pripoznati, sicer tatvine dandanes sploh ne izs'ede. Vsi so se s častno besedo zavezali, da ne izdajo nikdar drug drugega. Žigon je bil dne 16. avgusta v Ljubljani, kjer je izvedel, da pride drugi dan tobak na Trato pri Škofji Loki. Takoj drugi dan je Majcen dobil dva fanta v Škofji Loki, s katerimi se je dogovoril, da bodo okrog polnoči tatvino izvršili. Na vc-selici v Školji Loki se je Majcen zamudil, prišel je šele ob pol 3. uri na kolodvor, kjer sta ga tovariša čakala, češ, da sta tatvino izvršila, nakar jima je pomagal tobak spraviti na varno. Tako trdi Majcen, ki pravi, da sta bi'a njegova tovariša Janez Ravnikar in Kokalj, katerih pa še ni bilo mogoče izsledili, dasi jih je Majcen popihal. Matija Žigon odklanja vsako udeležbo pri tatvini, toda ker Majcen sploh ni mogel vedeti, da je dospel tobak na kolodvor, ker je bil z Žigonom že dolgo časa preje v kupčijskih zvezah za blago dvomljivega izvora, ker je Žigon pri zaslišanju dajal Majcenu znamenje, ker je sodniku rekel, da bo navedel sostorilce, kadar pride njegov čas, se pa more dvomiti o tem, da je bil pri tatvini udeležen, in da moramo verjeti Majcenu, ker ni niti najmanjšega povoda zato, da bi spravljal Ži-gona v kazen. Tudi Žigon ne taji, da bi se bil kdaj spri z Majcenom, zakaj naj bi ga dolžil tako velikega hudodelstva, Anton Majcen in Adolf Kern pa slednjič tudi pripoznata, da sta meseca februarja ukradla iz vagona blaga v vrednosti 2160 K in se le zagovarjata, da vagon ni bil zakljenjen, ampak so bila vrata le priprta, toda Fr. Primožič trdi, da je bila ključavnica zakljenjena in da sta ključavnico pokvarila. Zaslišavanje Majcna, Predsednik Majcnu: »Ali sc čutite krivega?« — »Nikdar bi ne bil tega storil, če bi me ne bil Žigcm zapeljal,« — »Torej se čutite krivega?« — »Da.« — »Povejte, kako je bilo!« — »Dovršil sem obrtno šolo na Dunaju, kjer sem bival dve leti, Zigona poznam, ko sem hodil še v šolo. Bil sem pri legionarjih v Radovljici. Ker nisem dobil nobene službe, 6em verižil skupno s Krnom.« —■ »Ali ste imeli kupčije z Žigonom?« •— »Da, s tobakom. Rekel mi je, da mu je ljubše blago, kakor denar. Vzel sem doma obleko, jo zastavil pri Žigonovi gospe, katera mi je dala tobaka za 402 K in 188 K denarja. Ko jc hotel nekoč oče obleči suknjo, je prišla vsa reč na dan. Zastavljeno blago je oče rešil. Potem pripoveduje, da ga je vprašal 2igon, če je še straža na kolodvoru. Na to je rekel: »Nekaj, Majcen, Vam bom povedal, toda morate jezik za zobmi držati.« Predstavil mi je Janeza Ravniharja in Janeza Ko-kalja in rekel, da zdaj pride lahko do tobaka. »Branil sem se, toda vsi trije so me pregovorili. In če nas zasačijo?« sem vprašal. Žigon je rekel: »Če koga zasačijo, naj reče, da ni bil zraven, ali pa, da je bil sam Ln da naj vsake pol ure drugače govori. Dne 15, avgusta sta šla z Žigonom skupaj po tri komate. Med potjo mu jc Žigon rekel: »Kdor krade in goljufa, ta ima, kdor pa ne, ta bo pa ostal revež. Povedal mu je tudi, da gre drugi dan v Ljubljano poizvedeti, kdaj da pride tobak. V nedeljo dne 17. avgusta sta mu tovariša povedala, da naj pride o polnoči na kolodvor. Za komate mu je plačal Žigon 60 K in mu podaril 1 škatlo Damen-cigaret. Povedal mu je tudi, da pride tebak: Na to pove, da si je popoldne pri kopanju ranil nogi in da se je zamudil do pol 3. ure na veselici. Ko je prišel na kolodvor, sta ga tovariša kregala, ker se je zamudil. Vprašal je po Žigonu, toda rekla sta mu, da ga ne bo, ker bi bilo sumljivo, če bi tako zgodaj zjutraj prišel z vozom. Tobak so skrili na vrtu hiše, kjer Majcnovi stanujejo. Tovariša sta rekla, da se odpeljeta v Lj"b'jano in da se vrneta zvečer. »Ob 6, uri zjutraj sem šel v Škofjo I.oko, ko je Žigon odpiral trafiko. Namignil mi jc z očmi in rekel: »Ali jc bilo kaj slano?« »Z očmi sem mu namignil: da.« — Odšel sem domov, kjer so mi pa že povedali, da me je zaradi tobaka oče naznanil orožnikom. Pri konfrontaciji z Žigonom v Škofji Loki me ie fiksiral in z glavo odkimal, da naj o n^em molčim.« O tatvini meseca februarja 1918 pravi, da ga je pregovoril Kern in da je to povedal zato, ker so ga dolžili drugih tatvin, sem rekel gospodu preiskovalnemu sodn'ku: »Kar sem storil, bom pripoznal«. Zaslišavsnje Žigor.a. Predsednik Žigonu: »Ali sc čutite krivega?« — »Popolnoma nič.« — »Koliko časa ste hodili v šolo?« — Dovršil sem eno gimnazijo, se izučil trgovine; v Loko sem prišel 1. 1891., imel sem trgovino; 1. 1911. me je polom »Glavne« uničil; zaradi pregreška krize sem dobil 14 dnevni zapor. Potrudil sem se in sem izprosil na Dunaju, da sc je prepisala trafika na mojo ženo.« — Predsednik: ->Ali poznate Majcna?« — »Zadnjih 14 dni se ga bolj spominjam. S Krnom sta hodila po tobak. Zaradi očeta sem mu dajal več tobaka, kakor drugim, toda samo za gotov denar, r.ikdar ne za obleko.« — Predsednik: »Kaj pa glede tistih 600 K?« — »Nisem bil doma.« — »Ali ste kdaj izven trafike občevali z njim?« — »Nikdar, razen ko sva šla skupaj radi tistih komatov.« — »Ali je res, kar pravi Majcen o Vas?« — »Čisto nič. Od A do Ž je vse izmišljeno.« — V roke se nista vrgla?« — »Ali ste šli zaradi tobaka v Ljubljano?« — »Da, moja žena nima denarja in si je morala poskrbeti denar. V Ljubljani sem slučajno videl da vozijo v Šiško tobak.« — Predsednik: »Ali je bil Majcen v ponedeljek pri Vas?« — »Ne.« — »On pravi, da je bil tam.« — Žigon: »To ni res, to je laž.« — Majcen: »Kaj ni res, saj ste mene učili lagati.« — Žigon: »Hafner me je opozoril, da jc Majcen doma krade! in meni nosil. Konsterniran sem šel domov. Majcnovemu očetu sem hotel vrniti denar, pa ga ni maral, kar se mi čudno zdelo. Zvečer me je v Škofji Lo'"i respicient finančne straže namignil, d- spravljajo mene v zvezo s tatvino. Prišla je preiskovalna komisija, ki je našla pri meni različno blago. Predsednik: »Povejte nam, kaj se jc zgodilo po aretaciji r-i konfrontaciji z Majcnom? Ali ste daja'i kaka znamenia?« — »Čisto nič.« — »Na čigavo ime sc glasi trafika?« — »Na ime moje žene.« — Državni pravnik dr. Ogoreutz Žigonu: »Kakšen vzrok naj bi imel Majcen, da bi Vas naznanil?« — »Zato, da bi bil kdo drugi kaznovan.« — Dr. Ogoreutz: »Ali je jezen na Vas?« — »Ne.« Žigon je še povedal, da misli na spletko, da bi se njegovi ženi odvzela iz nevoščljivosti trafika. Adolf Kern pravi, da je bil takrat meseca februarja ob tatvini na kolodvoru pijan in da jc škoda poravnana. Vprašanja porotnikom. Sodni dvor je stavil porotnikom štiri glavna vprašanja. Po govorih državnega pravnika dr. Ogoreutza in zagovornikov dr. Šviglja, dr. Furlana in dr. Frlana ter po celo temeljitem ekspozeju predsednika senata nadsvetnika Peterlina so se podali porotniki v posvetovalnico. Vsi obtoženci krivi Porotniki so odgovorili na vprašanja tako, da so vprašanje glede na krivdo Majcna in Kerna soglasno potrdili, glede na Žigona so pa potrdili krivdorek z 8 da in s štirimi ne. Sodba. Predsednik nadsvc' Peterlin na-jtnnni razsodbo, s katcio -e obsodijo Maj- cen na eno leto, Zlgon na 18 mesecev in Kern na 5 tednov težke ječe. Kern je prestal kazen s preiskovalnim zaporom. NalnoueiSa poročila. Uradniška stavka prepovedana. PRESTRAŠENA VLADA HITI SKLEPATI. LDU Ljubljana, 17. decembra. Ministrstvo za notranje zadeve jc vse uradniške protestne shode, ki so se nameravali za jutrišnji dan, prepovedala, ker je vlada že iz lastnega nagiba z naporom vseh finančnih moči ugodila uradniškim željam. Vlada ima vzroka dovolj, da smatra, da so od izvestne strani shodi aranžirani samo z namenom, da se že sklenjene stvari predstavljajo kot uspeh subverzivnih, zlasti komunističnih agitacij. Vlada smatra shode kot nepotrebne in zaraditega nedopustne, ker sc nameravajo med uradnimi urami, kar jc pač nedopustno v trenutku, ko je jugoslovansko uradništvo dobilo svoje priznanje in take poviške plač, kot nikdar ni pričakovalo. LDU Ljubljana, 17. decembra. Ob pol 11. zvečer je došla na predsednika deželne vlade službena depeša ministrstva za notranje stvari, s katero se javlja, da je ministrski svet že 16. decembra opoldne konečno rešil vprašanje povišanja uradniških plač v smislu predstavke uradnikov. Publikacija se je zakasnila iz čisto tehničnih razlogov, ker so bili spričo naglosti, s katero je ministrski svet stvar obravnaval, predlogi v mnogih podrobnostih neizdelani in so naštele naravnost nemogoča nasprotja v tem zmislu, da bodo nižje kategorije v nekaterih primerih imele boljše prejemke od višjih. Po vsem tem je priredba protestnih shodov povsem nepotrebna, ker jc vlada iz lastnega nagiba, videč težki položaj uradništva, stvar uredila v zadnjih podrobnostih že v včerajšnji seji, LDU Belgrad. 17. decembra. Službeno. Ministrski svet je v seji od. 16. t. m definitivno sklepal o ureditvi uradniških. prejemkov ter popolnoma sprejel zahteve javnih nameščencev vseh kategorij. Minister za konstituanto je poverjen, da izdela besedilo naredbe, ki bo radi obsežnosti gradiva izgotovljena v 2 do 3 dneh in potem takoj objavljena v službenih novinah. Vsi ti prejemki stopajo v veljavo z dne 1. decembra t. 1. Vsi javni nameščenci 6e opozarjajo, naj se mkakor ne pregrešijo proti službenim predpisom, ker bi se taki pregreški sedaj ne mogli več spregledati, (Državni uradniki v Ljubljani so nameravali danes stranka ti od 10. do 1, ure.) Zagreb, 17, decembra. Ban je podrejenim uradom sporočil, da je ureditev uradniških plač izvedena po zahtevah javnih namcščcnccv in da tozadevna dela dosedai niso dovršena zaradi tehničnih težkoč. Ban je zagrozil uradnišlvu s proti-odredbami, ako bi se njihovo postopanje ne strinjalo več z zakonitimi odredbami, USTAVOTVOBNE SKUPŠČINE NOČEJO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 17. decembra. Od 1. januarja nadalje, kakor poročajo, se narodnim poslancem nc bodo več izplačevale dnev-nicc ter so isti večinoma že odpotovali iz Belgrada domov. Ako do 15, februarja, do tega časa jc namreč parlament odgoden, ne pride do sporazuma med vlado in opozicijskim blokom, se bodo razpisale volitve, ki bodo v prvi polovici aprila. Te volitve ne bodo za ustavotvorno skupščino, nego za navadno narodno predstavništvo, ki naj pripravlja tla za volitve v konstituanto. Ta bi se sestala na ta način šele naslednje leto. TISKOVNA VEST. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 17. decembra. Novo izišlo glasilo dr. Mcdakovičeve skupine »Novo delo« proglaša kot svoj program: Hočemo edinstveno državo, upravljano po načelih skupne suverenosti krone in naroda, hočemo državno zavest, ki je pred strankarskimi interesi, hočemo vlado za narod in ne vlade, ki zastopa strankarske interese. (Sas&odarske r.c^ke. g Č. gospodom duhovnikom in cerkve« nim predstojništvom nujno priporočam, da pristopijo kot člani k Zadružni zvonarni. Delež znaša 500 K. Zadružna zvonarna je član D. d. strojnih tovarn in livarn v Ljubljani in participira na dobičku te družbe. Sedaj je ravno razpisana nova emisija delnic po kurzu 850 K za nove delničarje. Ker jc zadr. zvonarna stari delničar te družbe, zato ji pripade 250 delnic po kurzu 600 K. Odbor Zadr. zvonarne je sklenil, da kupi te delnice in zato je p. n. gospodom zopet dana prilika, da pristopijo kot člani k Zadr, zvonarni z deležem 500 K. Pristopi z vplačanimi deleži se sprejemajo do 25. decembra 1919, ker rc s tem dnem konča subskripcija. Pristopnice in deleži naj sc pošiljajo na Zadružno zvonarno v Liubliani — oziroma na gosp. Janko Barle, mestni župnik in upravni svetn. D. d. str, lov. in liv, v Ljubliani. g Za živinorejske namene. Občine, okraini zastopi in denarni zavodi se uljud-no naprošajo, da pri sestavi proračunov za prihodnje leto ne pozabijo na potrebe naše silno oškodovane živinoreje. Baš ta panoga je v vojni toliko trpela, da bo trajalo nekaj let, preden sc najhujše rane zacelijo. Neobhodno je potrebno, da se pregleda to, kar nam jc ostalo. Zato sc bo vršilo prihodnje leto več živinorejskih razstav v raznih krajih Slovenije. Poverjeništvo za kmetijstvo jc v svrho razdelitev nagrad za najboljš uspehe živinorejcev, določilo precejšen znesek, vendar pa v imenu dobre stvari prosim, da tudi občine, okrajni zastopi in denarni zavodi stavijo po svojih močeh v proračun primerne zneske za premovanjc živine. Eno izmed najtežjih in najvažnejših vprašanj jc vprašanje pravilne biko-reje. Toliko pa jc žc sedaj razvidno, da bo nastopilo veliko pomanjkanje na dobrih plemenjakih, če sc temu vprašanju ne posveti večje pozornosti. Zato priporočamo, da živinorejci prijavijo lepe bikce in rnr-jaščke dobrega pokolenja živinorejskemu nadzorništvu poverjeništva za kmetijstvo, ker namerava taisto posredovati pri odbiranju za pleme in pri nabavi plemenjakov. Na vsak način bo treba v zboljšanje biko-reje nekaj večjih žrtev, saj je od dobrih plemenjakov odvisna prihodnjost živinoreje. Priporočamo torej, da sc vstavijo tudi za nabavo plemenjakov in za obdarovanje najboljših bikov ob priliki Ucencovanja primerne vsote y proračun, kajti znesek, ki ga ima kmetijstvo poverjeništvo na razpolago, bo služil lc v nekako pobudo in priznanje požrtvovalnega dela. Le v skupnem in složnem delu bomo postavili trdne temelje naši živinoreji. Upam in sem prepričan, da moja prošnja ne bo zastonj, saj bo denar, ki je naložen v smotreni akciji za pospeševanje živinoreje, nosil najboljše obresti v do-gledni prihodnjosti. — Inž. Zidanšek, živinorejski nadzornik. Dijaški vestnih. d Danica. Na občnem zboru dne i3. decembra Jug. kat. akad. društva »Danice* so je izvolil sledeči odbor: Predsednik: Krek Miha, iur. Podpredsednik: Bi-tenc Mirko, phil. Tajnik: Bcrnot Ciril M. phil. Blagajnik: Eiletz Leopold, iur. I, knjižničar: Polzclnik Ivan, phil. II. knjižničar: Žužek Lojze, tcchn. Gospodar: Lavrič Janko, phil. Arhivar: Čemažar Fr., phil. Zapisnikar: Jeras Ivan, phil. d Na disknsijskem večeru »Danice« dne 18. decembra ob pol 8. uri zvečer bo predaval g. starešina dr. A. Gosar o so-cijalnem vprašanju. Ker bo predavanja gotovo zanimivo, sc udeležite gotovo vsi. d Akcija za nabavo knjig S. D. Z. jc razposlala pred izbruhom tiskarskega štrajka prečastiti duhovščini v Ljubljani in na deželi vabila za prispevke leposlovnih* znanstvenih in strokovnih knjig kakor tudi za denarne prispevke. Ker je stavka onemogočila časopisno propagando, kar gotovo ni eden zadnjih vzrokov, se jc do danes odzvalo vrlo malo gospodov našemu vabilu, S. D. Z. pa je poslala med tem časom precej knjig slov. kat. izobraževalnemu društvu v Prevaljah na Koroškem, kupila je čisto nove knjige za svojo lastno knjižnico kakor tudi za kat.-nar. srednješolske organizacije v Mariboru in Celju ter sklenila podpreti po Božiču z večjo pošiljatvijo novo ustanovljeno slov. kat. izobraževalno društvo v Spodnjem Dravogradu. Opozarjamo na bližajoči sc kulturni boj, na potrebo kulturnega razmaha najširših narodovih plasti, prosimo umevanja naše epohalpo važne akcije ter pričakujemo odzivov na naša žc razposlana vabila v najvišji meri. 0 Božiču bo poslala S. D. Z. svoje pooblaščene člane krog vseh naših aktivnih pokretašev, ki naj se odzovejo vabilu in ki naj prispevajo v prvi vrsti knjige, denarni in gospodarski zavodi pa naj bi sc nas spomnili ob novoletni bilanci z večjimi denarnimi prispevki. — Denarno so prispevali dosedaj: Jos. Oven, kaplan v Vel. Laščah K 10, Andrej Mar- | tinčič, kaplan v Dobrepoljah K 40, Terc-I iija Kline, Dobrepolje K 3, Nikolaj Stazin-j ski, župnik na Velikih Poljanah K 5, Vin-, ko Lovrič, kaplan v Ribnici K 10, Matej j Tavčar, kaplan v Selcab IJ 10, Andrej Ra-moveš, župnik na Poljanah K 2, — Vsi dopisi in pošiljatve knjig naj se naslovljajo na: S. D. Z., Ljubljana, Ljudski dom TI/25, Oriovski vestnik. Prednedstvena seja Orlovske zveze jc j v petek, dne 19. t. m. točno ob pol 8. uri | zvečer. Ker je dnevni red važen in nujen, | prosi sc polnoštevilne udeležbe. — Pred-j sednik. Seja predsedstva in vaditeljskega zbora Orliške zveze je danes 18. t. m. ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni II. nadstr. Sestre udeležite sc seje polno-šlevilno! Jezica, Orel uprizori v nedeljo dne 21, t. m. s sodelovanjem naših deklet ljudsko igro »Domen«. Med odmorom poje tukajšnje pevsko društvo Zora. Prireditev sc vrši ob 3. uri popoldne, kar jc zelo pripravno za izletnike iz Ljubljane in bližnje okolice, ki jih vabimo, da se igre v obilnem številu udeleže. a Cenejša prehrana. Vprašalne pole za cencjša živila se bodo izdajale v petek, dne 19. t, ra. od 8. do 12. uer dopoldne pri vseh krušnih komisijah. Krušno legitimacijo mora prinesti vsaka stranka s seboj. Pravico do cenejše prehrane imajo lc resnični reveži, dalje delavci, nameščenci in uradniki, ki so odvisni le od svojega zaslužka. Kdor bi neopravičeno prejemal cenejša živila bo kaznovan z globo do 20.000 kroo in z zaporom do 6 mesecev. Kdor jc upravičen do cenejše prehrane, pa ne pride v petek h krušni komisiji po vprašalno polo, jo dobi šele tedaj, ko sc zopet objavi v listih nova izdaja vprašalnib pol. Aktiv- nim železničarjem in članom Samopomoči sploh ni treba izpolniti vprašalne pole. Č« pa imajo poleg plače še lastno premoženje, dobe vprašalne poJe pri železniških anrovizacijah oziroma pri Samopomoči, Vprašalne pole se smejo izpolniti le s črnilom in jih mora aopodpisati hišni gospodar ali upravitelj hiše. Kdor ne zaa dobra pisati, naj naprosi koga drugega, da mu jo izpolni. Nepravilno ali slabo izpolnjena vprašalne pole se ne bodo sprejemale in reševale. Dveh pol ne dobi nobena stranka. Odklonjenim prosilcem sc vprašalna pole ne vrnejo. a Krompir za ubožno akcijo B se bo delil pri Mlini eisnu, Dunajska cesta, na B izkaznicc ,in sicer na št. 500—700 dne 18, decembra dopoldne, št. 700—900 dno 18, dec. popoldne, št. 900—1100 dne 19. dec dopoldne, št. 1100—1300 dne 19. dec. pop, št. 1300—1500 dne 20. decembra dopoldne, št. 1500—1700 dne 20. dec. popoldni* št. 1700—1900 dne 22. dccembra dopoldnet št. 1900—2100 dne 22. decembra popob dne, št. 2100—2300 dne 23. decembra dopoldne, št. 2300—2500 dne 23. popoldne,; št. 2500 do konca dne 24. dcccmbra dopoldne. Vsaka oseba dobi deset (10) kilogramov krompirja. Kilogram stane 1 krone 50 vinarjev. a Aprovizacija južne železnice deE svojim odjemalcem: moko, sladkor, namizno olje ,kis, kavo, rozine, cimet, milo, Našla sc je večja vsota denarja 12 dcccmbra zvečer na Starem trgu. Dobi se pri J. Pečan-u, Sv. Petra cesta 74. Dve božični pesmi, eno za sopran-! solo in zbor, drugo za alt-solo in zbor.a I orgijami sem zložil in vsled stavke nekoliko pozno izdal. Dobe sc v Jugoslovanski bukvami in stanetc 4 K. — Glasovi niso tiskani, jc predrago in to malenkost si lahko vsak sam spiše, — Upam, da bodo pesmi našim zborom všeč, — P; Hugolin Sattner. Ste preveč občutljivi za mrzli Zrak? Vsakovrstne bolečine se takoi pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ubla-žujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevirn pravim Elza fluidom! 6 dvojnatih aH 2 veliki špe-cijalni Steklenici 30 K. Potrebovali bi odvaiaioče. želodec okrepča joče sredstvo? Poslužite sc le Fellerjevih pravih Elza krogliic 6 škatljic 12 K. — Omot in po|tniiu posebei, a najceneje. Eugen V. Feller Stubica donja, Ekatr* št. 134, Hr vatska.__**_ CnriSP zo kletarstvo in izdelova-uUUOr nje sodov so sprejme pri Fr.c Žemljic-u w fcjotomern.__ Decm\m le&fnca lodvorska ulica 31. Zahvala Vsem ln vsakomur, ki so naSemu ubogemu Dušanu v bolezni in ob smrtni uri na katerikoli način lajšali dušne tn telesne bolečine in sočutno tešili našo b6t ob nenadni njegovi izgubi, izrekamo svojo iskreno, globoko zahvalo. Posebej se še zahval ujemo za muogobrojno spremstvo ob pogrebu, za darovane vence in njegovim tovar Sem — dijakom za milo petje. Dr. Ivan Rnpnik za vse sorodnike. Prisnevajie zo sklad s. L. S. Snolne ln leillloe sotse kuhinjsko oprave, po- stelie, epodnie la vrhtre modrocc urnivalnise. vsakovrstne omare, mize iu stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata Brata SEVER, zaloga pobi štva in fnetmSka delavnica. Ljubljaun Kot zei. " ibimo na ogled. Kpijioovofifl oli lieiipeiifiio, spreten samostojen iu vesten delavec sa iSčo za veletrgovino z vinom v večjem trgu Slovenije. Ponudbe na Upriivništvo Slovenca, pod 6216, iSi^iisoflsp^^r^ spreime k otrok .'m. Pismene pouudbe je nasloviti na L Sušnih Ljubljana Zaloška cesta 21. t/a konjske sile event. močnejši, vzporedni tok, .110 voltov napetosti kupi ■Jugoslovanslia tisiarna v Ljubljani. Potrebujem takoj enega or- le b'l«nce zmožna, samostoina prva moč z večletno prakso, ki govori ccrtektno slovensko iu nemško, sc spre.me proti dobri plači. J?rau ch & Gerho:d, Maribor, Stolni trg 2. 6100 (5) sc kupi. Ponudbe na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljublja-ua, Cankarjevo nabrežje o. Naprodaj imam več hI dobrega Kupuje o ae dobro ohranjeni širnim stroii in stojala Po Teise, trgovina ssnaink, Ona«) I. Ai!tr>r«as.ie 8. ki je lepe barve in zelo okusen Franc Pregelj, Ihan p. Domžale. na debelo in na drobno. karbidne svetilke priporoča tvrdka ter gauista, ki obvlada sviranje nasaa ueuta C>. Jugoslovani! Naročajte klobuke in slamnike pri pristno domači tvrdki SHillta K9SB33C il5 Hoas B Hlengin. Najfinejša izdelava, cene primeroma nizke. Priporoča se izdelovafnica in preoblikovalne« klobukov in slamnikov za dame in gospode. 6113 Barborič Ljubljana Mestni trg 7. 6163 sežitiev M Ur Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena nepo-zabljena hčerka, sestra, nečakinja, vnukinja Karla Lorenz v torek 16. t. m. popoldne ob pol 3. uri previdena s to'nŽili sv. vere v nejlepSem cvetju starosti 18 let, za vedno sla od nas-Pogreb naše liubl enke bo v Četrtek ob 10. uri iz hiSe žalosti na pokopališče v St. Jernej. Javornik-St Jernej, 17. deccmbra 1919. Ana In Karli Kari ln Mlci T.orcs;' sestra brat starSi. Ana Fliipovlč ln Mar JaDežman Ivan Driraan AnaJnlcn stari mami. stric. tets. Ostali sorodniki. Priporočamo jo v blag spomin! i Prodam samo za izsekanje gozd s približno 1000 klaftrami trdih bukovih drv. Vprašanja prosim na poštno ležeče „Dobro kuri-voli v Celju. m vsake vrste in v vsaki množini kupuje veduo ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. R«pisn usako mneel,Ina zaidih kol m kož domačih zajcev linceo). Ponudbe na IVHSI 3REPHR, fflRRPOR. mebkn in trda dobavi iu pri-peljo im dom V. Scagnetti, parna žaga za drž. Kolodvorom. Zakupodafa. Prt zdravilišča Rogaška Slatina se odda za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922 in 1923, to jc za 4 leta: 1. Modna trgovina za dame In gospode za letno najemnino K 1L00; 2. restavracija v sanatorlju za letno najemnino K 4000, io K 7000 za vporabo inventarja. Opomni se. da se mora v tej restavraciji kuhati le po zdraviliških navodilih. Navedene najemninske zueske je smatrati za najmanjše ponudbe, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. Glede morebitnega prevzema inventarja pri modni trgovini, v kolikor je last dosedanjega najemnika, se mora uovi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom. Ponudbam, katero je vložiti do najkasneje 31. decembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu »Državnega zdravilišča Rogaška Slatina", je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti; 2. o narodnosti: o zadostni višini obratne glavnice. viliš Natančna pojasnila daje ravnateljstvo »Državnega zdra išča Rogaška Slatina''.