IZHAJA VS A K ČETRTEK
V rr».T!lf;	Dr	jje* V IN' <Žh'
Viale 24 Maggio 8
Celoletno naprej 1 poluletno „ četitletno ,
Posamezni izvod ništvo: Trst, via	~
čine ene kolone v širokostl 63 fhm: nnanctu uSiaJ. * „, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent. •
18-20 9-10 4 4-60 j in uprav-— ,ak mm viso-...»tnice, zahvale, • Plača se vnaprej.
DELO
Trst, 27. aprila 1922. - Leto m. - štev. 128. Glasilo Komunistične stranke Italije
1. maja manifestira delavstvo celega sveta svojo voljo do lepšega življenja.
Revolucionarni proletariat se spominja padlih svojih junakov in mučenikov« Povzdiguje svoj glas za stvoritev enotne proletarske fronte v svrho obrambre dosedanjih pridobitev proti kapitalistični ofenzivi.
Najglasnejši klic je: Za svetovno proletarsko revolucijo.
x PM1 MAJNIK
Proletariat celega sveta bo praznoval tucli letos svoji Prvi Majnik, kot praznik mednarodnega proletarskega bratstva; kot praznik dela in praznik boja; kot prazniki vseh ponižanih in razžaljenih; kot praznik velikega hre-penjenja po- osvoboditvi iz spon kapitalističnega jarma; kot veliki praznik večnega hrepenjenja po svobodi in življenju.
Kak« ga bo praznoval?
To vprašanje je važno. Moralo bi biti najvažnejše. Zakaj v načinu po Iklaterem praznuje delavstvo svoji dan,
3'e podana tudi slika gospodarsko-po-litičnih in na sploh socialnih razmer v katerih se nahaja proletariat in z njim vsa človeška družba.
Ruski proletariat bo praznoval svoj Prvi Majnik kot svojo Veliko Noe; kot dan svojega vstajenja iz temnih grobov stoletnega robstva; kot praznik proletarske zmage nad tiranstvom, ki je bilo v dolgih stoletjih potlačilo ves delavni ruski narod na nivo najbed-nejše živine.
Za ruski proletariat je Prvi Mjamk praznik zmage, praznik oddiha po zmagi, praznik predrznih načrtov po fcaterih naj bi šlo življenje pogumno •v najlepšo bodočnost,.
Tam si je proletariat osvojil palitiff-no moč. Vzel je vajeti politične oblasti v svoje roke in pričel graditi v nadčloveških naporih in v najtežjih neprili-(kiah, zgradbo svoje nove družine, ki tvori že danes kos bodoč® komunistične družbe.
Tam bo prosto plapolala rdeča zastava kot zmagovalka. Veliko hrepe-nienije, veliko navdušenje, veliko veselje bo dobilo tam v svobodnem proletarskem domu obliko sijlajhih manifestacij. Brezštevilne množice bodo korakale v dolgih sprevodih po mestnih ulicah in poljskih poteh, se zbrale na javnih zbirališčih kjer bodo smele dati prosti duška resničnemu veselju.
Tam je proletariat svoji gospodar in si dolofea sam vero in postave.
Toda pri nas in drugod?
Našemu in drugemu neruskemu pro letariatu ni še dano, da bi smel sam določati neovirano način majlniškega praznovanja.
Naš Prvi Majniki ni prazniki zmage, ni praznik proletarskega vstajanja. Pri nas si mora proletariat šele izvojevati svobodo sebi in svojamu rdečemu pra-porju. Trino&tvo ni še pri nas premagano in temni grobovi robstva niso še odprti, da bi iz njih planilo na c10 -'1 življenje svobode.
Žuljava roka bo nosila morda tudi po naših mestnih ulicah in po naših poljskih poteh plapolajoči znaki proletarskih upornikov. Množice bodo šle morda tudi pri nas v dolgih sprevodih na manifestacij ska shode, da si na njih obnove prisego zvestobe in solidarnosti.
Ali to ne bo praznovanje zmage, marveč praznovanje hrepenjenja po zmagi; praznovanje boja v katerem se mora doseči zmago nad vsem kar ovira proletariatu in vsemu človeštvu razvoj v komunizem.
Dolgo je že odkar praznuje proletariat Prvi Majnik kot svoj dan, kot svoj mednarod. praznik. Veliko uporov se <je od takrat porodilo v srcih nema-ničev in veliko se jih razblinilo v nič.
Mnogokrat so že mislile proletarske množice da ‘se nahajajo na pragu zmage in, da jdh loči komaj: korak od dne v katerem bo odpravljeno zlo in bo nastopilo resnično in trajno veselje.
Bile so sanje!
Življenje je odkrito tem proletarskim množicam zopet resnico in jih v krutih naukih učilo, da ni zmage brez boja, da ni velikega veselja brez velikih žrtev. 1 In boji se je nadaljeval m postajal od dne do dne bolj krut, bolj. nečloveški. Ječe so se odpirale in požirale vedno nove apostelne proletarskih pravic. Žrtve so padale zadete od trdih svinčenk in zaznamovale talko trnjevo pot izkoriščanih, ki se vleče, kakor rdeča iz davne zgodovine.
Ne ječe, ne svinčenke, ne vislice, ne glad niso bili v stanu, da bi zatrli neusahljivo hrepenjenje po svobodi, po življlenju!
Prišla je vojna. Proletarska kri je tekla v potokih za pravice proletarskih izkoriščevalcev. Bilo ja kakor da smo se na večno pogreznili v barbarstvo iz katerega ni izhoda.
Končala je vojna in z njo ono klanje v katerem jo izgubil človek skoro zadnje ostanke svojega dostojanstva.
Ali v proletarske koče se ni povrnil mir; ni stopilo vanje obljubljeno blagostanje, ni bila izgnana iz njih skrb za življenje.	.
V vojni je zašel proletariat na stran-
£ota in zasledoval svoje koristi tam ijer jih ni bilo, kjer jih ni moglo biti. Po vojni je stopil znova m s še večjim navdušenjem na staro pot svojega boja, ki se nadaljuje in se bo nadaljeval toliko časa dokler ne bo odpravljeno izkoriščanje, toliko časa dokler ne bo. smel sam razpolagati prosto z bogatstvom, ki ga ustvarja s svojim delom.
Mesto resničnega miru in sprave med narodi, mesto blagostanja in svobode smo dobili po vojni strašno ves svet pretresajočo gospodarsko krizo in njene redne spremljevalce brezposelnost, glad, bolezni in reakcijo.
Gospodarska kriza je vrgla na ulico ogromne množice industrielnih, trgovinskih in tudi poljedelskih delavcev. Tako se je povečalo število brezposelnih, ki tvorijo rezervno armado bur-žoazijo v boju proti dalevstvu kadar se to bori za zboljšanje mezd in zni žanje delovnega urnika.
Tudi gospodarska kriza, ki je naravna in logična posledica kapitalističnega produktivnega sistema in vojne same naj bi bila zadela le proletariat in naj bi skušala biti v korist imejitelJev v vojni nagrabljenega kapitala.
Meščanstvo se je spremenilo, da si je priborilo delavstvo v dolgih letih boja boljše olače in boljše delovne po
goje, zato je hotelo in hoče še vedno izrabiti brezštevilne armade brezposelnih v to da bi uklonilo delavstvo, mu vzelo priboljške na plači, osemurni de lavnik in one mrvice svobode brez katerih ne bi moglo več niti dihati.
Organiziralo je splošno mednarodno reakcijo in hoče prisiliti tako delavstvo da bi se pričelo vnovič boriti za že pridobljene in zopet ukradene pridobitve in, da bi pozabilo na oni veliki cilj* ki bo uresničil, kadar bo dosežen, pravico dela in resnične svobode.
Reakcija je strašna in mednarodna. Bela grada je dobila premoč nad proletariatom in grozi, da ga pahne zopet za desetletja nazaj’ v robstvo in brezpravnost. Črni oblaki se zbirajo nad nemaniči in nad proletarskimi družinami. Proletariat pa nima drugih prijateljev in drugih zaveznikov razun svojih rok, svojega števila in svoje pravice nad življenjem.
Ako si ne bo pomagal sam, mu ne bo pomagal nihče.
Letošnji Prvi Majnik je torej posvečen boju zoper reakcijo zoper kapitalistično požrešnost proti kateri mora dvigniti svoj glas in povedati odkrito, da ni pripravljen več žrtvovati sebe in svojih koristi kapitalizmu in njegovemu gospodarstvu.
Kapitalizem je zakrivil vojno in sedanjo gospodarsko krizo, ki jie postala, vsled razmer v katerih je nastala, pravcata socialna kriza, kriza režima. Sam naj1 torej nosi posledice svojih špekulacij in zločinov, ki jih je izvršil nekažnjeno od svojega rojstva dalje.
Bodisi v sijajnih obhodih urna shodih ali drugačnih manifestacijah, bodisi tiho med seboj s srci, ki komaj zadržujejo jezni krik prokletstva nad žalostno usodo ki nam jo je kapitali-1 zem podaril, povsod si bo proletariat celega sveta na letošnji Prvi Majnik ponovil prisego mednarodnega bratstva in solidarnosti v boju zoper veliko kapitalistično in reakcionarno zlo, ki hoče poplaviti in uničiti ves svet.
Tiho, pritajeno ali odkrito in navdušeno; osamljen ali v skupinah; doma ali na ulici, povsod bo odmeval ta dan srca razveseljujoči in bodreči klic proletariata:
Živel Prvi Majnik!
Živela proletarska internacionala! Živel komunizem!
Živela mednarodna proletarska revolucija!
Jedinstveni front
Mnoga a? tfulje ni gcvari datnias o jte-diintslliveniclm f!nanltiu. Sa a v ih s(tlna(nia nialm! dldvlilkiuju.: iedmstveni front Sita-vagi proletariata protin svih kapitalista! To d© redit, cea naldinii narodi, a u pi(vjcim riadlu prtlidiatriaili,, treta da ste u-jeddnii i dai ziajedlniMki pavedie bciribu prdbiiV; bluržciadije.
E birtallle, uzviiklniu<5a klciji odi nla&ih Cii-talaiea, ito j© za n<aJa '3tanai sILivtar. Mi, ko muiniiste, se baS pa teme i rtaaItik.ujemo od svih dfriugiib šibo ne ostiaivljiaimo bar-bu prioitliv liziriaibljdiviaičiai nir mai tedia® tire-miHlaik, ai anamio' da 6emoi komuno pobelite kiadl ollvictruimto oči vtstiitnli pmole-terulaife i kialdl gia eidiviriaitiiimia od onih šta gat vttte u .propast. D&kflla prtvta niaimi jie •d/užnaiti dia — u nepiestlainuj bortbi s kapitslllotmi — priidtMjemo u&a i=a i naivcema dirugave .po /nmkiarma, to znlaičd: dja stanoriimo jeidiinstivonii firorfi pdtdače-niih pnatov ■ miših miučiMjia. — Ziašto niaim onida talit© toliko o tam jedliin-sliivemcim fironltlu? ziaštla sipate uaadud još više soli u -more?
Ko taiko mii&li — .itmla praiva; saimo još miljie načiisto o kialkivtcim jiedinstve-nopi1 frcnltu se naidii, i zsaštio niaim> tej jedlbnstiveirai falang. — Evo o čeimu se rtatili,:
Kad bi visi pncletairoi hiii avesnii, to j'£islt, kiad bit ervii miučenliica ovioig ze-maljskog pakillai znladd kidjiim sa putom i-zia-zii iiz pjteg®, Mii. bi nepcimdi^jiiivii ko-miuaiialii li jediinisitvetniL fncirnb bi bio go*-tov. Još y,ižei — buržctalziHje bi dlo sad ba'lo. MeJdtoiiiim, .mii viidlimio da jo ogrommii dleo pricflleteuriiiailiai paiffstiao da misli pcid sitoooni stegiom 'klapiitaillistiič-kih kuaacia, stenje ,i -neizlnia šte diai čimi; a dlm'gii jiadlain itoIM dleto tnaai niaičina da se iamiini oa iklaipiilliailiisfiiima, jer se nisldli da de ibalkia ubiiaižiti svoje mluk© (zalpnaivo, no migale toko riadtnici, cmii summj.aju u to, taOii — Stla čeS — te kio ih uče njiihavie «viadli'e», ai to aui učeni ljudi — ‘kiažo ae abvčnia). Aa kapitoli-stii? — Oni su ipreSli, u očajiniu erfetnei-vu ma dekimi franltiu. Svietakii narti, neiz-bežBiia posleidiraa kaipiiitlaiiiidiičkio^ po-rellkiai, iz temielljia Ja poilljnilijlaiviaO stluibe baš .tioigia, itirutog pcineillkia. Odimiah posile ratia, kapitiafetii se jioiš nhldiiio&e ma. wla-flbi, ali bez, ulkiaikivie: mio6i. Samia kuka-viifckiian i 'Zbuimjeuiiiimi ruažiimi «u6emitm)) vodij am>ai (slaciMliizidlaijiiaaim® emiju vrstloi) imlaimo diai zaih^^ailiiinna pogrie&kiu što nniaano doliuklli sasviim kiapitlaiKsfcičke sitoike koniisitečii' ae inljiihiavoiin slalboš^u, klao Sto su to <uči.n*ili drugovii u Rtusiijii. Alli kapitailiiistiii su isJaotnishili np»u po-P^ku ii, dok amo mti zibumjeno gle-®bm, podiiigofta ae (iiz girotomioe, u kojoj sni' več ležali .netdotačiaro. — Grobni da jo& uivek eitojii, a feaipii%a,l:ighi mitti mogiu dla oe iOdimlaitoniU' iod' njie, 'nliibi dla jie saimii zlaltnpaijU'. Kaipiibaliističkia moč ae jioš neprestano Ijmja d il'jiu'WaK5e se — dtdk se n® gruši. Yll“0*! svojiu propast, hiviaita-ju se' kiatpiTOiabii zaj prtol-etaa^iiat — kao za sliatnitou. Ona iviidie dia če se s/paisti damio ®alko, ako protetairiat odkormo pogine glalvu i eko ponovto pastiainie isUeipo raudu® MHUskir_ profiiha. 1 aaita se aaid uipeše 10 petnih žila d® nas .pdksore, kiaiko bi mii pono-wo ziainaivimilii sviculcimi krtvilijui, zno-jetrri! i žuMimnai — gitfotortjiaui, klotjn su oni mm\ m sobe iietocipl9)li ♦ Svjesnip svojjie miači uadlaju s© 'ka!piltia(l'iistii u neslot^u* j nedbalvieštienost) raidimog niaipodia i d tud im snaiga ssai pdšladnijli tlr®ai), zia krvo-loAnu ofervziivu. GUad' i golotiinp staje na uiiioi. bM zarekle; m;i kfnuha n^nma-mo, a cinii anfeuijiu plia^e — Ma sku-počai rsote; imjiioni' Maže posla, a oni krše 'oaKioča^nii dlan it^di.
m
i
RAKOVSKI
predsednik Ukrajinske socialistične sovjetske republike in član ruske delegacije na genovski konferenci
Tmba ii dai jeldtam pnioilefieir buidia BViesfcain d odtajam klciim|uinliistai, pa d-a o seiti svu ovu1 bedlu!? Nie. Oto jie suiviš© i zlai jieldlniag običniog; miaigiariciai, ne sai-mo ziai čoveka. — Pa ipaik, gooiiailiadaj-nličke vioidljie jlož' me smiiijiu dal sa oabilij-nio sUikjobe sai kapiitlailisltiičkioimi -kliasomi; bog le B3 oružaine silile kiapittaltealilička, ko ja raste iz dtania u dami.
Cie« proltetiainialt istleinlje jladlntako. Ceo naldinii niarddl tviapiljia aai osflloibadljeiriljiesni; kalko kofmunii^lli, tJafela ,i omi.što silede zbuimjenie soiciiailizdlajiiic©, a; tako i oni što ne zmaju kiuldlai dia. se okranu. Ceo iiaidirui ntooidi jia spreimialn’ ii prlisiiijielni diai ae bnaini1 icld) fcaipiilbaiilisteakog. mptadia..' Vediiinia prtotetlairn/aita inlasi jiofi ne nazu-mliljo -i ntiij'3 sviesnlai, pai ntasf i nie sledli u borbi pirioil/ilvi buiraiaasiiljie. 1 ziallo »mio-namia dai sitvioirliimia zlatjieldlniiiclkli fridnt sa esllafldtmi dlataviimia pncileliiainiaifia priolliiv; kapitialLMlai.
Klaia klcimiuiniisibi, /no tnnažeimo Kiilkad dia ae sMiimia e« aacilailiadlaijlicaimiai i. za-4o kaio sl-mrtkiii cBfcsififtmto porfpuino ne-zslvfianli. AHii‘ irrni zinamio dia au oni1 ato sMa aaciailiiiadiaijiicia mašai brlaičiai d diai su eniairm ariteinesL zl3j'eidrtLčk,i sa nijiihovtima. ZiaitO aniii rniiariaimioi idla waid!j!am|oi Jiiaičiin'a kaikioi aeimo sie mičii 'raime uz maime sa nijilmiai u btaribi pfriatiiv zlaijiedimičkog- ne-priiijialiieflljla. Ako oni' 1D0 sflluSatjtu kiald' ih cmlil ipoiaiviaimioi, miartaimia m sltTiUkoMnlim otngiainriizaciiijiaimiai pustifti da1 dh plazov« miaiklair «L Jiažoio vioidljie, ailli diai ih pbzoivu u prlarviui borrbu. A u tlaj' zajieldinličkoj borbi 6emno pnižMii priiiltiikiet i naavesnuim mašil m drugciviimiai dla ae onvieine kiatka še miogui' cEillcfclcidiitiii fiaimia u borbi' omkoj kakviu' ivediiMiio mli>, kioimiuiniiisitii, i e na-miai zlaijledino.
Eto u oeimu; se aialstojil talj' ziaijieldlničkd finonib! eto ziaSHo se aviuda sbvairaijiu Ratd mičkli' Savfezi (AiLleanma diel Laividria), ’u zajieidlmilcii sai sicuciiaBiiiadlajlkiaimiai!
Haldlnii) Mainodl stenljie pad uidiairtfiimia bapiMieitličkfe ofenjzliv© ,i iviapije za 0-alobadljieinljieim. T01 če piasfiči. aaimo u ne pomlirlj;ivioti‘ boirbi pnollivi klapittatis^ia. PioiSto grldlnai mmožinia .ptnoJieitiainiiata. n'3 raouimije i inie stupa ui kiotmiurajstičku blc«rbu, kleja jla jVtfino areidfe^ivio m oslic-bodljonje, miomatmio prdisafliillli: liažmei vodje pnaloterialte diai pa^edu avojo alodlbe-•nliikle u bicurbu, miaiklair i, m miamiiie ci-Ijieivie. Damiais, u tnaj'kailklalviič>nliiili EiooiaJ'-patai.dh«h monai priLznialtii, pdllreto diai fie proliertlairiiait1 briami od oaipialdiaija kiaipita-:L'Lsit&akih i, 'kiaid ga miii pomviamfo u bor-bu predi aettimi pnaletlamiiatami,, nie može dai iamlaknie iz borbe: za ačuvanje do-sedašnje plače i osmaittsmma/j radnog dama, I kiaid se u Raidinličkom Saveau, nlaidijiamo u boiribi, zia tej cdJlji aaijieidlno sa čitiaiviim prdlieflainiiaiboimi imla^eimo prilike d dužinošb (niaim jie diai padlstičor borbu dlailtje, za knajniji cdUj /i dai poka-' žietmici 'niasvieanoj miniožiiinfr diai j® fedisii ptu'b k O;'lcibo|dljianij,u — put kamiuini-sltičke slbriaimk©, put1 III. iniiennlaiioaniailie.
U Rlaidrtičiki. Saiviez, komMnlietii, u k-dmstveni fronti — jer čedno tiimle olailč-šiaitii nmuikie aaliog1 raidlmog maipodia^ j«(r čemtiD tiilmo laniemioigiuičditfii viaslknaseiivje kmpiiiaMsitičkle tmoči, jer čiamio timie o-t-.\ianiltli oči, immoižiinii' slepih iipiu^anikai, jietr četmia tiiimie otjačialli nevaliuicriionaTOi knlmtuindstiičtki pakirat' ziai oslobodjonje radinio^ nalndda, jor čarno tiiima ufiiniitd — vtaliM korak premiai osUobadteriju saimotm.
U fnoint, komiuiniistiil
'AZ-BUKL
24.IV.1920. v Ljubljani
PlnsjcJ dlvietmli llaffi ja pordleuiillai Zaloško centih kini 14 imedidlžmiih žnlev režiiima. Djaiidte, ki so se borili ziai ve&ji košček kmrhlai, Udidjie, kii 90' Epotzniailii knivičinosft dantašnije dru^Jbe in ki eo hote*lii damdnr stiniratii prof ii. mozlrnoanemiu pniltisku kr-ivicv-xi3cv lim ndjihovdh zjažčitndkov, sio pia-čtulii to o sVoijiimru živUijonijiemi. Dve leti že ltefce mjiihovia' touplai pod! zemljo, a n.jn-hoviai iimiewa'_^oi ovieiklcviefenia' v fercih juid-hoviih sotrpinov cdisgai sivote. — 24. IV. je veSma sr/aimoba kteiiikslniejBfa "režima ■in bo oStal '\iedlno zapiisan s črnimi čr-kiaimi' w cgtadloviind. — 24. IV. je zApl«-Mo veliko žiein, martiep in otrok, m svo-vVimiii vizdržea^ttljii, kii go 90 odstotkov »TOijeKa dfela žrtvovali m dobrabiit dia-'n’a^r,ij't> drnAbei in’ 'le 10 odfetotikciv ?,a ‘Mzifcževtannfe i-ivoje rodbiine. .
Povzročitelja: teh žrtov 901 tistd ljudjfe, wi stojp dtanifte v: boju 55» sviojta- klonite V niajjskinaijnejSi cpc©kwi, *li teh kinitih obsodb kietniiklaJmiih m'qgKli|o0v ppoleta-riat ms bo in ma sme 'D.ozabitiil
99Politični jetniki44
Priporočamo ta članek zlasti vsem ljubiteljem «demokracijet», ki se navdušujejo za «občočlovešk3 vnednote«.
. Kaipiitefctii amajo iztvrsftmo m'etod!o, dai dlelialjo «Miavce nie(uimine, dla jih držijo v dluSeivtaiiih odtetviih. Tlai metoda obstoji v temi, diai poisltovilljiaijlo zisudatlkie in piairicte, ki sb oalme ziai3a popol,norma pisane, brez vsebine im ki ae zato lahlko ■ieiiabiijo y pc/ljubno av>rhe.
Nia^ieiSja M .nafe diobe, tmaoMe^je ored gjv<a ;pciniauimin|;ie!vtaiii#jai dleiliaivskegia raz-radiai jia .tialkoErvfainiai (ndlamioikiiaoi:j!a>>; opira tla nai «svcboi-dta». Tcldla pojem' avebo-diai jie prazen plcijem, alko ni znano, aa teateii razred tla) sivlabodla vieOiju. Raivino taiko Uiuidli- vsi! dnugu .iidlaql'cigičn’i «temisil! n t pioij.mis pnc^iitoiipameBia mi^čiainiske-giai čaiantikairt^livia: uciviiijziaictijia«, (isipiioš-nicislt» liilid. Vsebinsko ja to dlviiJiaizaoija giolapcidujočilii btur^udislv; «apu)o&nietsiU po-jnicini v JesSiiiiOi fjkuipinlddti boigiaittažetv in baintkirj'0\r, Kini!|i'rjiav.iin špetolamtov-, dlu-hidviniklav in! dvidrnlikdv, čiaislmiiskovi in miiiiuMrciv. Todta1 tlei besede zvenijo «l'e-pioi». Ta ,pai aiznaMjiai buiržoaeiijia (izvrstno: zJdmizen® midčd ilmipardlaliis/Bičnih ro^-pairijovi 133 iimieffiiuijteoiot «Zveza narodovn im se nai tla maičiini giogpOdkije nar možgah ndt BUižttiji3W. SiviabddO izkoriščanja t. kiaipiiteliiBltiČinlot evic/bddia se imenuje «sv!a-baidiOi« spttioh ilni slepari talka iiizkor,iiščan-ce, to talko naiprej, bnaz konca.
V fcaipitlalisiJičnii dimužibi obstiaja, žal, mak fdlišiaem beaad1. Besede obviaiduj'3-j‘o Ijiulcii, ki inie Miidiijo, kalkSnii pojmi li-čijio za teiini beseidlaimii, fini tla jo vwq' ziafea/j žie miso ruaj.eniaEltlalvin'gj‘Ša, ntaijjiai niejjšai diajstivia ziai mirnogo dlavollj' jlasmai in raiziulmllijiiva.
V uimiaiziainii' gidniji prdtli teamiunlizimiu itn Sdv. Rusiji *iignai iv<pnaiaainiie «političnih jemiliova Medlikia uillqgla. Vpražuj^jo ma-s z vtoetko dlv(iiglnijeinii|mi niaaoim1:
«V čemi obatlaija torej vaša sivoibadla? Vi držita stotina jotnikavt v svlojdh za-piojrifht Viii site mariltai> .in HaibUjdl Vi stfce hanaiMoi, ak'a aaihilavialte odi dnugtih vliaid attnimestiijo polii!|i5niilh fcasjinjonioeiv *.n’ ear ma navlno Katko raVniaibe kiaikiar tla viladol« Tadlat imdr, tapcSIfaviainii! gaslpladjla!
Ni res, da. z!ahteMa'mo ttmi opnostdt&v poiitičiniih jdtnikav (cgploh*. Mal' primor: Mi ndikalkor ne ziaihlteMaimo, da se l?ptrt56Siyia moniilici EnzflSeflffeadiai. Ptipol-r.dmia naepriat^o: 'rsa&i -maraiSki. bdjn.it so-difUgi zahteval jo obsodbo teh «polilbič-ndh a^očinCievi). Ti moritoi Se n® opro-6t'i|jo po komlumiiigt.ih ,amtpaik po Niadd gospoda Horthy]a,
Tai mailii priimier miaim/ kla2a praiv nar zctilno, aakaij gre. Prdleltlair.ialii mična one lijuldli lapitostiilfcii, ki’ ae bcunijo m njegovo sfviair, miedbami ka ilmia miaspnotno pro-letrnrim pramco, daj drii pod ključem taike ljukJi, ki so netviamnii <M’alvskeimiu gibiainju.
Ni h f 13 izimeldi imfeščetnov v 2. ara 2 ioi' ph>l initlernaic. ai nie upai maimt polcfeiii ziahlttev« KreTObcdlitVi žriHeiv Eradve reakcij©, čcpiraiv jo jetnlištvia teh Junidli tudi za-ndlkEinije osebmie gTOhadlei». Ziajkiaiji? Ravno »mo ker bi Zaimaglliai toka. ziaihteva pdpalini3lmia jasno pdklaizialtli, da so naši «človekoljubni* obtoiitelH pa-polnonki na strmi burioame.
Alka ,si pa' gospadljie no uip^jia bnamiti SVaje lj‘utba idaimo, slvabode, ziai me, brez izkmie, zgubijo s tem srnjo principial-n o porcijo.
Kiajll.ii .potomi plavalna iaiamo, dla; miare-jio lo 'Stvarm razredni momenti biti z« nais monadJojlni, nie pp splošne fraze.
Tu pričenijlai mdlnugia ^bviar« dokaizio-TOinijio odi ^tramii maših savraanlikcv. Go-TOiriijO naim: «Mi valmi propu&člalmioi pro tiireivolucitoniarne sonara/l«. Tddla viii mučite po vaših- jefiaih fuldli socialiste! Tudi taike djiudi, bi so se <teslet)l«tbja bdjtetvali proti caini»miu» itldl Nbi dobro. Od^vOT.iti hoflamo 1-udd •na to vpiražalnua In zelo lahka j:e pokazal ti, dla- ise niahiaijla v tej* BrgUTOBnifaciijl tuidu «lepairi'jias, zia- Itaitera tiči, »izldJajsibvo. mipn&j miailo pripemnibo.
Alti je besedn «socialistu roeitodajnia, a.lli we? Dobro vomo, diai ee n. pr. w Pran ciijiii goep&dlutj.o&ai stnainika ne zlove -la so-ci,a'Lii?tičinak ampalk’ colo ^radiika.lno (1)-aaci.ailističnai». V Av,strni'ji se nahajajo wklrščiain.?lkii socialisti". Grof Keyserlmg prlaivd, dla jo tudii cm soioialisit, dla ne go-vcriimia o Lenschu, ki je stalen BOt.nud* n'ik Strinne$ovih časnikov iin obenem sco.i aiMtamoknat iin. o Vamdtenveldu, Igi ja 'fiadipisail vtersaiill^slkii -miir, o Noske j us Aleksimakieim' itd. to kar aaji«e pranjih »aialug,? Ah!
Spomntiito ae, sploštovlani glosptdije, kdo Bcldiaiji vodi buržoazijo!
V Framciji: Briamd! Tai \TeSikiolpioltez.nd žajndar jo bil vanidlair iizimietdi prvih apostolov -revidluicjtelnairlne apllo^nia gtlaivke!
V Italiji: Bonemi, kii je bili čllalni so-oiiaifellionie stiriamike; Mmsvlim, voldiltelj faiSiisiilov, 'prioiMiainsfci midnilfec po poiklir cu, ja -bitvši uireidindik «Avi§initija», ceni-ilral:ni0g:a. gllaiaila sooiiailiisrtjičniei strlainka
V Ameriki: Hughes, ja bil1 poprej tajnik atlrlclkcivlae oirgalniiaaicije, _
V Rusiji: Birrcev in SavinJcov, tiiek-dtalnja pridtiioairlisiliiflnia teronisba; Alek-sinslii, sadlamijiii W;na!ng!lldvieiC — radlikat-]pem> socialkllelmiolkinait.
Ta ja micigtoičie dtlvolj; diai sa ^aizuttno, u .niso iipriaijanijia ziaaliuigie» _ naben ar-giuimiettub aa siediainje precetifiiaviaiiiijb. — Vsaik imiamciElb laihkla naEuimie, dla se je v gioibovi fiaizr naeivioulai, aikla je bil gidvior o bo,rbi zapter ca*rdizomi, mnoga lljiudi poiteinia btoijtefvlaQloi:	nlaimiaaha	craini»-
nrn aa hatelli imleiti mieišflainsika riepublfr fco. To se % ime pravi, diai pozdravljajo •caviobadlitev! pralelbariiatai od! miežčamfeke 1’ieputMiikte; kaijltii imieŠAainlsitlvo mil pravie-liik čiajsibilaci praMiairake oblasti.
In sadlajj1, diai goviarrilmi pdpdtooimia kanteneitao: socialnd-revoludkmmji so •pri mtaa ikailii <cna|dlilkaillnioH3ac|ia.listi-čtne» stoainike po friainoaskem vOcrcai. Omi fo za oboroien boj preiti savjetlakii vladi; scdaliciviali so pni vseh poitziktusih (vštev>-fd JuidlanliSat, Kolčaklai, Danlikiiniai, la irni dlnuga geinteiriafe) kii ea dtnemelu zia uipiropaščtemijieimi -sio*v]jL viLaidlž; umorili so n.aijdjloflj&e lizimiedi niae (VOkldlairtski, Ur-ic-ki), Leiminia 001 rainudd ,organi2iTaild a)&©rv-tajtle 'niai Trockega to ZiitnioMjova.^ dimeli sa inlaimen Lemdinai zastrupili, «v imenu cMiliziaoijia» seiviada. Paiklbinaild aa s Fram cazi i.ni Nieimicii, Gehcsloivaikiii to Almatn-taamicii, Jemaild sa dlemar odi vseh stnani. Njiihoviai sedanja ptnopagaaidlai ja pHopa-giapdtai, kii jie principialm zia, upor Ven-dlei&-i;e .ptrlotdi revicjliuicikinialrinieimu protla-tiainiaibu.
In potleiml naa še vtpnašuijejia: «Zakla j mg dlaitla čatgtlmiimi borcem prdtli aariamu svoblodle! ...»
In mm-jševiki? Pirnič: Onii tvorijo bllclkl s1 ‘socdatrtfnrm retvohiciomtrH. Oni sa se borili zoražijem prdtli naimi, ne le v ototloibriu, .almpalk fcuidii minogia paanteje. Z:aidlc©tluy'iev diai povemo o giaoirgiiijiakih meinjšavikih diai sla dailli giepar. Wnain'glu 30.000 častnikov. Njihova1 metedk je rav •nid 'taikai kalkor oinlai Bocialltalih revlaliuicio-oarjev. D.alo 'imiau'ci iviedlno naizd!aije,iTo: plisimiEimiti Marbcrv je nadiikiadietni to «ne-,odgcivonen» zai prtcdliirovtoiluoijd; to je dio-bidlo iz.r;az!ai niai kdnfeitlani&i treh1 tolarnia-cOctnaili iv Renllmu v toan, diai etlai sediela Mairlliotv d'n D.an v 2 im pol i,ntennaaiioi-nailli, imfjdlbelm; kld jie niaBltopiall bivši m>i-nMlar Zoirle*e!llli kot Slatni II. interoaicdb-n,ate. Todlai ta «fitne niija^es nais, malia zalnliimtaijo.
Medhiiarodmial konlereneai je simela nla.-liogia pasfiiSBviiii moten« frmta prati kapitalu, nai noben' riačfe piai poimiagati •miu, iiaizbitd Sov. Rusijia to' pjmla poale-t ar sika 'dlržaiva nlimai le prav.iiae, aimpak tiuidii' dlcilžnlost da .udlalrii z? vaa mioč^o svo jega' aiparaiflai nai soivraAniiiks. Ta oioer ni psiafveS dUhiciviniSklct-flliOtviebalijiuIbniOi, am-glle^kia-hiinialvislklo, dtamlokdlaititoio-sviobod-nla. Tcdlai toi ja iiiuijno .pdtlrtsbmo ei slia.iiiS-čia pnoiidfajska -bojuijiotSe sa neVDjiuoijie.
  N. BUH ARIN.
SINDIKATI POD PROGONIMA
Ove godtoe d^BekiiSe sindiik^ti ui Italiji naiveču r^ifeciiju i pragotoe. Neftuvan jie teror^protdv mafdih sindikata, kioijd- d3 neimožl3 porediiti' ni eal piro^ldtni tsTO.rom mad! si!ndiikaitdmai u MadParakoj, koidma je piredhodlilo jedam pnoleterlskd dižav-ni režim oboram miedliumrodlnioim' reak cijom-.
Pa u čemiu ja «uizrok» ovitji reakciji ■r.ad £dndiik|2|tim!a kiod; nas u ovoj z«'m-J-jii? 2jbogt čaga je ta realkcijai tlako neo-gr.a.nsiiteno ve&a' negolu itoadia dostada?
Glavni usarok je nesutminjivO u faktu potenciraft© klasne 'borba koju -vodi prolieilariijadi u celomi svetu p(n I kod1 nas. Buidiutči- dla je ta bioirtoa neizbeždvta ona jie sa giledlilštia objektivnogia pMmBtrar njia stvari aptolutino ‘opravd&na. Jer sta su riadddd niaši sinldilkaid, u čemu je n’ji-hmnaj 'pobemdrainicislt klasne borbe? Ona ja u ovoimla: Ujediimiti ave sinidiikaite po-kiriajiine u moderna centrale pa todu-strijii i poduizečtimia, pa -sjitiiim vcldiiti tii*-r*ifn:e i 3tii«ijKa^ka akcijta neodstopno i svte dlofile, diefc su naidmfca ugriožavaiie s\ie moviijliim i sve veflim paskup^jdvai-m.jem . žliiviatmith rrarniinioa, poskiuplidivia-ri.jam koje ja ui^aano i neverovatno, kad se upcredii sa. ceniatmiai nekajih drugih zemMilja. Kod ishratie na&ega pr|otM»-rijiaibai ne pasiboiji aatm« problle mnema-nj.ai žiivatndh namiirniica. ui zemlji, več postošii jo* dčaijndjii problemi akupoče rada previalikog talosiiiainija. tih cena.
Namajuči miiikaikMiih novSandh sred-ffta,va z|n stvararaje stkladiPtia' produktivnih i koiiusummh, nl£imajui&i ni neaphod naga saloibračaik z» prenos d sniabdieva«-nje, nemaijuiči .ndkakove pomaži od dr-žatve i žiivieči u aamlad a mia baiš« mkaftive sociliflne politike, radniici au svo svodu ekicmOmisfcui boirtmi .sitlaiviltii na kiambu sin-diiki3it'a. i nijiihtovte akcije. Posvedinevne borba sinddkalba prcitiv kapiibalista sa vnlo 'ifiistliim d -neiabežnim straijkoviima
RAT SE SPREMA.
Da sazaialmo da. li se siprema ifct, do-sta je diai ae ziapitamo da li jbS potatofia kaipii'ta'lustičko diriuatbvo. Kao &to zinaima, kapitalisti Osniltviajiui svojin moč nai o* griabUjiiiMamlju ffiadinict? narddia, niai tako* zvanoimi pnofilDui. Kdji; cd mjlih vaše grabi ta|j je i močnijii. Zato svafki od njiih nastoji -dla ogirabi 'što viiše; d. otuidia kom kuiremcdja. m*)dlj;u nljtiima saoniimlai, koja ru^i alablija od njii-h i podiiže ja^a Oni ae aata udnužiuliiu u raizima grupe: jed-ni — dla pridgutaiju. dlnuge, a dirtuigti. — daj se odlhrana od jla.čvih. P,clrisd' tog«, što se kalpMadiisti madljscibami griaui oiko pljenia — kaio pai okla ledine, and u prvicim red‘u monajiui dla oriigiuradiui avojiu vlast maid' nadlnim marcldicimv dla dirie radin# nared u ropslivtu. Jeri be)z tcgia ne bd mi bito pljamai, ne bi bilo profitiau Dalkle, kaid! tsia kapiMdisIbit uidmižutjU u grupe radii borbe oko plj!etmai, onlii nls gube 'iz tviilda mi avtajlui aajiadiničku bor-bu protiiv- pridletaiiiiaCJai, pa sa aaitia udra žulju mediju sobam klapitalldisilli dstla dr-žalvte, iisSag jezikaj dilli istla vare. Udru-žuijiu isia — kialko uimi kaidl folSareai mala-žu — tako dai moigiu: abuinijiiVtaibi radind nared pnamnlim reifiiimias o dlctidioivtoi. o nairodlrtcistii, o Metra; o kuilituradlm ta8e-vtoaimai «čiawečaflisUva» d vieič kslkto »mi ja maijagiadlnilja. U Svicjlctji prctžcMKivtesbi — a kapitaJisbi' -monaljlu dia biuidlu pohilepr ■mi 2% profitom, talko meče dla. ih drugi ipriciguitaijui —, u tiam otimiamjlu za pljen, sviaika odi fftiih gruipia hiače diai gra>-bi ta'mo gdia aa imaijlViiSa mioža uiginabdte.
I, dlabogme dai se onidlsu meiriaijiu i sur ktoibillii. A sad, keadl zmiaimia dia jie kiapi-tallisltička 'država aparaib eai ugnjletllaiva-nfta -rdnog raairoidia, m celigursinije i pk>-veiča!nl]e kiapillalliiislbičiklag prof^ba; jlaisno je, da ča 33 oni ai isiuikobu pci=ilu*;:dtL u prvom redu dlržlarvmoim ailam. Napow sdetkiui, tvlsldimio:	postoji kapitalistički
poredak u društvu, a to je dosla da utvrdtmo kako se sprema tat, i to rat kapiMisiiČki.
Aka »tka 0119 zna; §fia je to zlatpiraivio rat — zmia sigurno nsldlnii niarad, a u prvom redhi pralatiairiilait. Pio mdillcBtii bo* j:0tj'., iimiadosmio prilike dai siičemo ds-k.uutlvla u! -ilmparitaillisltičkcimi gv.e;takom raitiu — giadliirtaimia d; godimaimai Zai piro-letiairdiait tialkav ra® anai&k neimaidlmašivla giliad i rlald' baz acimaPai; iizlagiainje ia-miučeiniih teksai piladl topoveke cevi i ubiUtoilila drtugiilh revirnih proilebaria; miiilliomi imifbviih; klolji aijU kioebi svoje ^irtcim bettog Eivlatai; milionii i$itroičial3i', u-dciviilciat, metmiCMČfniilh1 stialraoa/ beiz aaif4ii<te; drugi amiddianii d.nwallida ii bcigiailijiai fivaika vrtala it t. d. I svie to zate: da; oatiitnemo goli i bosi, dai osltlaimaimo bez fouča i kair či&tiav dai ae slvii tleindbi okoi pcipraivfljam# tctgai zlila smiSe raidlmcimi nlaiodlu- nia gp-baiSu li — maijlzad — dal se stpmaa «do-mi0iviiiniSB», to jeat ktapteliisDiCkii profci
Infeeffiefei Mipitiailfeliai m- tete. cpw&ai. da izaptaivo deo eivisti teži nai baruto aa svtiju strana ktepiiteliiBlličkii Tiait kesi zai-be ma niais. AiLi a stnadainfie prcflatainiatia ja ived' mesncSljiivo u civoi ' beaglliaivnoj gužvd, pa i •kiapitial'isltli'č:k!i «radi» -lafii na pridlebanslkiami diiraaimdlbU', kbjii predli eka-pliaziijcim u aviakiam, treniutkiu, prcild' £10-ciiaCmioim renicftuiciiljlami. Tu težnjlu- niv .ptaiietnliij pndMa.rlilaiHai još više podstiče aver.&i icirhmer ruekag naldlmog niarcdia i aaito u- Scvtir.fefcclj RuEii.fi, ui dtomovM tslioibioidiniiih raidbikia i seljaJc«, viiidle kar ■pdtaGiidu. oslog tivie^itai isvcg uniačbp&in^jieg m:H)!riij'ateli;iaL Omii apTiamiatlu r^b pnuluv; SavjieUisikia 'Rueiilja, da, prilgmjefe više sive nas; i mit vilddimo naiotražatvlainje WTUini?.£|iieve bede gardi3, ninciružavialnda. svih dlržaivai oklo Sov(il£i!ske Riupija, , maoruiaivtatnije na avle etriaine,
Hoče 'ffi počii raldlnlr nlasricd u itaij; rait? hoče l>i gia doavoliM?’— Ne. Mi ztmaonia drugi rat:
Rat burloaziji za oslobodjenje radnog naroda,	v.	;	.	_	.
te, početo su ae komti planovi o torna kialko dai iimi se dohiaikat. Zmureči pred uzraolimai vlasniei. su tratili smMva pnoitiiviu pcisliedilcai ai jer ih j,e bPo nemio-guiče nači pribegli' su brtubalnoj sili i najtodvr^miJini latirna o pobudama sin dikata kod vfodjenija. Sbnoljlkoiva. Sooial-patniioti i aoaiail demokrati od'Pačald su lajati aai pcrciju mi-nistarskiega sočiva proltivu1 nia*ih aindiikatlii na raŽutn vlas-nikai. Taiji lave* je dmiaio dvia oil'ja: zbu-njiivati mdndktei « provtocirati vodstvo si mUkate kao komiundlallii&ko. Prvi eilj je proma&en, drugi ja poabigtnut. Kad su napasli sva čiamove orivene atrlM^e o-kupirandih tvornicn pridruž-ild su se prvim .provdkiatorilma i conllrumiaAkd d®-nurici janiti, kiojii u nefiikiciji Bova aa sebe ljude d orgatniizacijje. I njihovoi1 &alost-ntej uJaai uverend smo da Ca i štorija pircletairffltefca pi^ajbi naijlsraimnije stranica.
PoHtifcka buritoiaizija u Italiji stavljena ped nepniTordtne monarhdstiičkx)-mAlddariistička prohtsve da stvai‘a jiedtnu mon»tlnuiOKn’ui — carutrailisbiičku dtri^vu,
ppribe«l& je kj05>uRaiji_i '
Dre veliki eksploziji smodnika
v Jugoslaviji
18. t. m. zvečer ob 8,30 jie v Kamniku pri Ljubljani eksplodiralo v smodniS-nici, kjer ja bilo shranjenega 1200 kg smodnika. Smodnišnica je zletela v zrak s silnim pokom. Vse šipe b ližini so popokale. Kamničanov se je polotil velik strah. Po cenitvi ministra vojne znaša škoda 200.000 dinarjev.
Istega dne zjutraj ob 10 uri je eksplodiralo v Bitolju (Macedonija), kjer je bilo shranjenega 400 vagonov smodnika. Pognanih je bilo v zrak večina objektov; vsi vojaJti, ki so stali na straži so bili ubiti. Žrtev eksploziji je postalo kakah 3500 ljudlj od katerih dva tretjini irirtvih. V mestu ja nastala strahovita panika, posebno še, kar je močan veter požar razširil skoraj na celo mesto. Okoli 40.000 meščanov se je izselilo iz gorečega mesta. Škoda znaša približno 1 milijardo dinanjev.
Smodniki v iBtolju j« bil določen za generala Wrangela, tega kontrarevolucionarnega bandita, kii ja še pred par tedni delal tam okoli poskuse z rass-strelnimi snovmi. Wrangel je hotel u-porabiti smodniki za svoje ekspedicije proti Sovjetski Rusiji. Pa ne bo!
mai »M 1 joioiimij
r Srbija ima 4,157.000 prebivalcev, 1654 SCO, 8188 učiteljev. Eirnai šclla prlcte na 52.5 k^aufrattoBgiai kilometra in nai 2513 tjiKii. Piamenilh ljudi jie od 23 «Jo 27 atfcilotlcov. — Cmai gorna imia 240.000 prebivalcev, 274 god in 462 učiteljev. Ena šola pride na 51 kvadnaitodh kilometrov in na Pismenih Ujudtii ja 20 odstotkov, cija ima 400.000 probivaSoav, 535 1 učttefljav. Ebi» Sol« prida na 23 kvadrartndU kidomatTiov in nai 750 ljudi. Pismeni b ljudi je 25 odstotkov. — Boama in Hanoegovina ima 1,876,543 ljudi, 470 šol to 1005 učiteljev. Ema šote pridtei na 108 kvtadaiaitnih kilometrov to na 3992 preWwa4cev. Pismenih ljudi je 15 odstotkov. — Slovenija ima 1,050,409 Ijiudi, 753 Soft in 2243 ufilleljev. Em ftolei pride «a< 28 kvadnattaih kilome-itrov tona 1402 {HoveJca, Pismenih ljudi ta 80 odsfotfeov. — Vojvodina imi^ 2,075,232 prebivalcev, 161« M im 1095 učiteljev. En« Sola iprikie na 69 kvajdraibnih kllomietirov in na 4333 prabivalkav. Pismenih ljudi je 32 odstotkov. — Hrvateka Ihmi 2,591,860 bivaleev, 1628 Sol' in 3263 ufiiM, tol« jwid!o nai 26 kvadnaitnih k to na 2*86 prebivalcev. Ptemaeoih Jjudi Je »PdBtgtkov,,
a 900 iSjmdl v, — Datam-35 Sol in 917
Lt £.
n
so vložili proti «Lavoratorju» in proti sodr. Gustinčiču tožbo, češ, da se . bodo potem lahko branili na shodih: «Sa.} smo vložili tožbo proti obloievalcemh Toda vsak količkaj politično šolan čiove k ve, da ni to nič drugega kakor volilni manever te buržoazne gospode Da bi imeli ti ljudje samo trohico delavskega čuta, se v tej zadevi ne bi ob-
Domače vesti
Zadrugar11 in sodr. Gustinčič
«Zadrugar», glasilo Delavskih za drug za Trst, Istro in Furlanijo, napada nekaj! časa sem prav pridno so-
druga Gustinčiča in sicer na način, kij raeaii na kapitalistična sodišča. Mi de 'J® bil dosedaj v navadi le pn razred- havci imamo dr-.e-a sredstva, da doka mh nasprotnikih. Namen teh napadov žemo svojo ne lolžnost Gospodje u-je sicer jasen zato pa ni nič manj ne- pravniki bi se pravirih ko sklicali na umen. «Zadrugar» hoče namreč dopo- svoje knjige in na kako delavsko raz-vedati slovenskemu delavstvu, da jel sodišče, ki ne bi stalo našega zavoda imenovani sodrug očiten nasprotnik niu vinarja in njihova cast bi b'U o-vsajkršnega zadružništva in da hoče I prana. Toda gospoda v svoji nemoči ugonobiti tudi tržaške delavske zadru- kliče rajši na pomoč buržoazna sodiš-. ,. , .	., .	_	,	.	,	.	ča in buržoazne advokate, ki bodo po-
Ljiudje ki pišejo v Zadrugarja bi se žrli Delavskim zadrugam nekoliko-ti lahko prihranili brez vsakega očitka sočakov samo zato, da se bodo oni lah svoje neplodovito delo in bolj bi ko- ko še nekoliko dni zvijali in lagali nstili zadrugam ako bi posvetili svo- Toda take zvijače ne bodo prav nič je eneržije drugim zadružnim potre- vplivale na izid volitev. Mi vemo, da kam.	je upravni odbor samo zato odpustil
Odkar se nahaja v vrstah proletar- sodr. Gustinčiča, da mu danes lahko ekega gibanja je sodrug Gustinčič ved- očita, da dela za svojo osebo in tako no razširjal, poleg svojih socialnih i- vemo tudi, da samo zato sedaj toži dej, tudi zadružno misel. V imenu in «Lavoratore» in Gustinčiča, ker ve da po naročilu tržaških delavskih zadrug se razsodba ne more izreči pred konje priredil lepo število shodov, preda- gresom. Toda ti manevri nas ne bodo vanj, sestankov in sej v svrho propagi: prav nič zadržali ,da ne bomo predla-ranja zadružne misli in zato, da pouči gali na «liongresu», da se izvoli poseb-slovenski del'julijskega prebivalstva o\na komisija, ki naj preišče vse gospn-zadružnih temeljih delavskih zadrug, clarstvo socialistične uprave v zadnjih ki naj1 bi postale centrala vsega za- treh letih in to bo naše sodišče, Sodiš-družnega gibanja v naši pokrajini. In če brez buržoaznih advokatov, ki bo ker se mu je zdelo vse to premalo, je pogledalo tudi v tiste kotičke Delav-razširjal zadružno misel in svoje ideje skih zadrug, kamor buržoazni sodniki o tržaški zadružni centrali tudi na po- ne morejo pomoliti svojega nosa in litičnih in strokovnih shodih.	kamor si socialdemokratična gospoda
Ako so njegove želje, ki so bile tudi j ne želi. želje dr. Tume"
prolfftgtS^ega ‘* v" slovenskem delu Julijske Benečije, niso u-j resničile, ni njtegova krivda. Kljub j temu je ostal zvest zadružni misli in načrtu o zadružni centrali tudi potem,] ko ni hotelo vodstvo tržaških delav-j skih zadrug otvoriti zadružnih skladišč j v Tolminu, Bovcu, Komnu, Ajdovščini in Sežani.
Dogodki v Trstu
2 fašista mrtva — več delavcev ranjenih
Trst je stal zopet! en tod«n pod vtisom neizprosne narodne gverilje, ki divja po Italiji neprenehoma, od početka vojne do danee. In še dolgo ne bo konca napadov, umorov in pogrebov. Vedno naprej bo M vihar, ki se j*e dvignil, da z grozo in stra-
Mladini
Ko pomislim na mladino, ki se zgublja v narodnih društvih, Ueh napačnih ustanovah, mi je pred očmii človek, ki zatira samega sebe. Saj pravijo v tih društvih, dia mora človek biti podložen človeku. Mladina ki pohaja v narodna društva ne umej® in noče umefci potrebe zatiranih in izkoriščanih.
Mogoče je, da so tudi v narodnih društvih taki, ki hočejo ros izobraziti mladino. Toda njih delo zlorabljajo oskrunje-' valci vsega dobrega in lepega za svoje interese, ki so v 'tem, dia se ljudje različnih narodnosti sovražijo. Kdor res ljubi svoj narod, ta ga mora vzgajati v ljubezni in bratstvu do drugega naroda. Delaki morta> na to, da postana ljudstvo vzor o-mikei, ne barbarstva. In temelj vsakemu narodu je vedno le delavsko ljudstvo, ki se poti in trudi. Posledice slabe vzgoje padejo vedno na to delavsko ljudstvo.
Medtem ko se en del mladine pogreza vedno globlje in globlje, teptana od svojih lastnih voditeljev vstaja n,a drugi strani svobodoljubna! mitadima z drugimi upi in kteali. To je mladina, ki oživlja spomin na narod kmečkih punliarjev in upa na zmago novega roda, a mladina kli če vsem mladim delavcem v mestu in na deželi:
Ne pustimo se izkoriščdti od sovražnikov delavskega ljudstva!
Mladi delavci:	Zapustimo	narodna
društva. Pojdimo fjflv kjer dobimo pravo vzgojo, v mednarodno organizacijo pro-■IfBatrske mladine.
Živela svetovna revolucija!
.	.•<	V. V. j
Delavske prireditve.
V nedeljo, dne 30. aprila priredi podružnica Ljudskega; odra v Renčali v dvo rani g. Brumiat svojo
VESELICO.
Na vsporedu je: petje, deklamacije, ter igla «Lovski lat», ljudska drama v petih dejanjih. Pred, med in po igri svira tam-bunaški odsek L. O. iz Solkana.
Po igri p'les. 3. uri popoldne.
Začetek predstave ob
Služkinje!
Komu bi neki «Zadrugar« rad dopo- hom maščuje grozote in strahot® zadnj.a vedal, da je sodrug Gustinčič proti za-| kapitalistične vojne, da z ognjenimi bli-družništvu in da hoče uničiti tržaške delavske zadruge? Kaj si njegovi ured niki zares mislijo, da imajo naši ijudie otrobe v glavi.
Ni sicer naš1 namen zagovarjati so druga Gustinčiča pred slovensko pro-
siti razčisti ozračje, polno trohnobe, gnje. va in jeze.
Po kratki razmeroma mirni dobi so se aafteii v mestu zopcit spopadi.
PreSeklo sredo zvečer ob 18.30 je naletela skupina dvanajstero fašistov na trgu Gianbattista Vico na 23-Jetnega de-
letarsfco javnostjo, ker je preveč dobro lavca Giorgia Kusmanna in ga nmifiepla s znan; le naglasiti hočemo, da se skuša pestom in psicami. Ko so sie. prikazali kr. operirati tudi med slovenskimi zadruž- stražniki so fašisti zbežali; Kusmann, ki niki proti sodrugu Gustinčiču z onimi bil ranjen na glavi, je bil na lahko sredstvi in onimi plehkimi očitki, ki obveaan.
niso zadostni nili 7n ono ital r>rnlp Po" ure kasneje j« petero fašistov v u-fi	A	p	0le	lici del Bosco ustiatvdlo 19-letnsga delavca
. Guštin i a ne poznajo.	Antona Gampusa. Po kratkem prareka-
Najboljje pa smešno, da qcita «Za- n ju (fašisti so hotela da bi delavec priznal drugar« Gustinčiču lenobo in da se ne umor na fašistom Trevisanom, ki se je razume ničesar o poljedelstvu.	zvršil pred meseci), mu je eden fašistov
Sodrug Gustinčič ;e namreč sin u-| zasedel bodalo v hrbet. Ga-mpus se jo
božnih starišev in se je študiral snm s svojo lastno pridnostjo. Njegova strokovna izobrazba je izredna. Gustinčič ije študiral na dunajski tehniki, na dunajski zemljedelski visoki šoli, na poljedelskem in gozdarskem zavodu v Curihu in na univerzi v Ženevi. Ima tri akademske poklice in je specializiran v poljedelski kemiji in v zemlje-merstvu. Bil je priv. asistent na Tehniški šoli ‘V Curihu.
Sodrug Gustinčič je pisal o poljedelstvu v «Kmetovalcu n že leta 1007 in že tedanji njegovi članki so izzvali ostre polemike v slovenskem strokovnem in političnem časopisju. Slovenski kmetovalci so poznali Gustinčiča še pred vojno iz mnogih razprav v «Kmeto valcu» njegovi kolegi pa iz mnogih znanstvenih razprav o različnih poljedelskih vprašanjih v «Vjesteh» in «Naših zapiskih«. V Trstu je napisal v «Zadrugar ju», ki je izgledal vse drugače dokler je pisal Gustinčič vanj, več člankov. V Komunističnem koledarju letošnjega leta ima Gustinčič dve lepi razpravi in sicer «0 zadružništvu« in «Umetna gnojila», ki so prve razprave te vrste v slovenskem jeziku. Med Slovenci je menda samo inž. Turk še več pisal na tem polju. Zato bo dokazal «Zadrugar» slovenskim zadružnikom samo eno in sicer — kako zlobni so in kako so slabo poučeni uredniki «Za-drugarja» o slovenskih razmerah in o Gustinčičevem delu samem,
Toda, ljudje božji! Če je sodrug Gustinčič zares tako silno nezmožen in tako silno len, zakaj pa toliko pišete o njem. O lenuhih in o nezmožnih se po navadi ne govori v javnosti. Saj je ven darle znano, da ni najslabše ono grozdje v katero se zaletajo ose.
Svojo sebičnost je pa pokazal sodrug Gustinčič s tem, da je —• komunist.
Na komcu moči
Socialdemokratični veljaki v upravi Delavskih zadrug se čutijo na koncu svojih moči in zato pokušajo zadnje svoje Škandalozne umetnosti. Ker se ne morejo izviti iz obdolžitev, ki jih ije prinesel v zadnjih dneh «Lavorato re», zlasti onih, da je izginilo — po
De
lastnem inventarju Delavskih :
— v letu 1021 za preko $00 blaga,
zgrudil na tla v testni krvi medtem so fašisti ubežali.
Vest o itih prvih krvavih spopadih se je raznesla* hitlro po mtesifoem okraju Sv. Jakob. Delavci so hoteli zavrniti izzivanja fašistov.
Na stopnicah Beanini je prišlo do novega spopadai kjer je bil smrtno ranjen 19-tetni fašist Alfredo OTiivares. Prenešen je bil v bolnišnico, kjer je kmalu zatem izdihnili. Za teto sta se oglasila v mestni bolnišnici &e druga dva fašista,. Jtafiko ra-njena: 17-tetni Ponzianjno Štolfa, 19-le.tni Mairio Zcrzutti.
Do zadnjega incidenta ta dan j« priš-lo v ulici Mianzoni, kjer je bilo zmenjenih par strelov, ni bilo pai nobemega. ranjenega.
Pogreb mrtvega fašiste se je vršil v soboto popoldne. V meieljo se je zdelo, dia bo dan pretekel mirno, ko so oblasti že radi repufol ikanskeg,a kongresa razpostavile po mestu mnogo stražnikov. Kljub vsemu držiavnemu aparaitu je prišlo še do hujJMh spopadov.
Skupina faišdstov je prišla zvečer ob 20 uri skupaj z nekaterimi mladeniči. Nastal je takoj medsebojen prepir in pretep. Oddanih je bilo nekaj strelov iz revolverja. Na mestu sta ostala ranj-etia dva fiaSista: 17-letni Aldo Ivancich in WiHy Haynau. Prvi je bil mrtev takoj na mestu.
Fašisti so hoteli kruto maščevati svoje mrtvece. Na Borznem trgu so z revolver-skifm strelom ranili komunističnega občinskega svetnika s. Visintinija, nekaj čaan, pozneje so ranili v neki gostilni v ulici della Tesa delavca Covacicha z bu-tilijko po glavi. Brat* obč. sv. 3. Sn bari inija Brun,a so fašisti drugi dan smrtno nevarno ranili, ko se je tai solnčail na vrtiiu. Isti dan zvečer so se fašisti predstavili na stanovanje delavca Škerla na Grehi Serbatoio št, 54. Hoteli so na vsak n,a,čin vidpti njegovetsa sina. Ko se jim je ta, pokami so oddali nanj iz bližine tri ro val verske strele in, ga smrtno nevarno ranili v obraz. Še drugi delavci so tadan postialli žrtterv fašisitovske gonje proti proletariatu.
Včeraj popoldne »e je vršil pograb u-morjenega fašiste Ivancichiai
Vojaški nabori. Vojaški uradni list objavlja: V novih pokrajinah 03 bodo vršili nabori za letnike 1901 in 1902 ifer 1899. in 1900. od 10. maja do 10. avgusta 1922. — Izviti so tisti, ki so Je služili v avsfiro-ogrski ali kaki zavezniški armadi
Komunistična sekcija Solkan, Vsako mus«& -tmnio, ob 20.30 sekcij ski sestanek. Naj
Današnji druiabni red nas deli na, n-boinejše in bogatejše. % bogatinci se postopa po zakonu, katere n a so si oni sami postavili, ; ubozimi se pa postopa kakor sc kateremu zljubi. Bogati rodijo bogate, ubogi pa uboge, Ze v zibelki je človeku zapisano, kaka bo njegova usoda. —
Dobijo se še vedno ljudje, ki mislijo, da mora iti to tako naprej. Stariii imajo 3—4 otroke. Moške pošljejo slutit za pastirja in za hlapca, ienskemu spolu pa odločijo tako-le: Naše punce bodo šle v mesto služit. — Tako odločijo ti stariši svojim otrokom kos kruha, ki ima — ka kor pravi predgovor — devet skorij.
Ml*atiu deldica se odpravi iskat službe v mesto, re inuo n. pr. v Trst. Pride pohlevno pred hišna\ vraiia, po domače vpraša za službo, kar slučajno tudi dobi, Zvesto pokorno vrši svoj posel. Za plačilo dobi na dan I—2 L, za napitnino pa «š'?iava». Neizkušeno dekle vse to pretrpi, ker se boji zgubiti kos slano zasluzenega kruha. Tak je začetek po večini vseh služkinj.
Dan za dnem so za, temnimi zidovi, garajo od 6 ure zjutraj do /2 zvečer in ko. mAtj čakajo nedeljo. Kam pa v nedeljo?■ Kot zgubljeni človek tavajo v nedeljo popoldan po mestu. Najprvo gredo v cerkev' sv, Antona novega ali ono sv. JakolM, potem pa se zgubijo posamezno ali v skupinah: Ene v ljudske vrte, druge na kolodvor, tretje pa v beznice (ker nimajo vstopa v narodna društva, kjer jih zaničujejo z besedo «dekla»). V bezni-ah zapravijo težko prisluieni denar, z denarjem pamet, s pametjo zdraa-je — in tako postanejo ialibog orodje mestnih pobalinov in prefrigancev.
Druge postajajo in posedajo v gručah na kolodvoru in zbujajo pozornost.
Narodna društva se prav nič ne briga, jo za ta dekleta. Njim je malo mar za propadanje mladine, ker so sama propa-la. Tako ne preostaja tudi služkinjam ni. česar druzega, kakor, proletarska organizacija, kjer iščejo izobrazbe m razvedrila vsi ubogi, in bedni, kjer najdejo za-vetišče vsi izkoriščani, tlačeni in za sr a. movani,
SLUŽKINJE! MLADE PROLETARkE!
Vse ve, ki ste spoznale, da se narodna društva ne brigajo za vas, vse ve, ki se
Radi prevelikega dela nam to pot ni mogoč® — kar bi zelo radi storili — vabiti sosedna bratske podružnice. Vabimo vas sodrugi tem potom in nadejamo se, da nas boste posetili v naj večjem številu.
Buržoazija se veseli in zabava lahko
v^etrtek \t). aprna i?zz.
vsak dan. Ona ima na razpolago, kar ji srce poželi.
Oddahni se tudi ti delavec iter pridi v nedeljo v Renče, tu najdeš pravega, zdravega, domačega razvedrila.
ODBOR.
Ljudski oder na Trnovem pri Gorici priredi 7. maja ob 3 .urah popoldne na dvorišču gostilne Franco, Rijavca št,. 13 svojo prvo veselico s sledečim sporedom:
I. Delavski pozdrav, moški zbor. II. Kovaška, deklamacija. III. Na^aj v planinski raj, mešan zbor. IV. Vasovalec, moški zbor. V. Slovo, meša-n zbor. VI. Anarhist, burka. Po veselici plesna zabava. Pri veselici in plesu'svira godbeni odsek Ljud. odra iz Solkana. Via,bitno proletarce in proletarke vasi in okolice, da nas v obilnem številu obiščejo.
Odbor.
Glasnik mladine
zavedate, da ste bitja, vredna dosioinena življenja in spoštovanja, vse, ki ljubite lepoto življenja in upate na boljše dni, vse vas vabi proletarska organizacija v svoje vrste.
Vzgoja mladine
Na narodnem mladinskem kongresu so bile sprejeta sledeče teze:
Komunistična stranka Italije in Zveza komunistične mladine sta morali v prvem letu svojega obstoja po sili zanemariti vprašanje vzgoje. Danes pa, p.0 so temelji strankine in mladinske organizacije postavljeni in ko se veliki organizem krasno razvija, je naš namen posvetiti vse delovanje za njegovo utrditev.
Smisel in vidiki komunistične vzgoje strankinih članov in mase so razloženi v tezah Internacionale komunistične mladine, po katerih se tudi ravnamo. Zarisane so tako nekatere glavne poteze in sicer: v današnjem meščanskem družabnem redu, vzgoja pro letariata more in mora biti samo politična; komunistično vzgojo delavca se da doseči samo z didaktično metodo (z nazornim poukom), ki bodi najtesnejše spojena z življenjem, potrebami in težnjami delavskega razreda; to delo se mora vršiti v neposredni zvezi s stranko.
Delo komunistične vzgoje, ki mora objeti strankine člane in delavce drugih revolucionarnih strank ali brez stranke, se mora razlikovati v dve veliki sckciji: vzgoje v osrčju organizacije in vzgoje Širše mase. Prvi funkciji odgovarja šola komunističnih organizatorjev, ki skuša s korespondenčno (dopisovalno) sekcijo (nova ustanova) s komunističnimi šolami itd. ustvariti prvo jedro organizatorjev za vsako pokrajino, ki razširijo potem svojo vzgojo potom plodonosnega in koristnega osvetljevanja dejstev družabnega živ-ljienja.
Stvorjena na ta način komunistična organizacija in dovršeno delo komunistične vzgoje med strankinimi (Slani in onimi Zveze mladine, se preide k u-stanovitvi proletarske kulture ali za-bravnih krožkov, ki vsled bistvenih razlogov svoje posebne funkcije prodiranja med širše delavske mase zahtevajo veliko prilagodljivost in objemajo torej' nekomunistične el,emente. Komunisti ne smejo pa pozabiti, da so zabave teh krožkov sredstva, da pri
delavce na revolucionarne pota, siliti jih v akcije, zahtevati od njih dejanj, ne da bi se jim dalo prej potrebno mero znanja in zavesti ter čuta odgovornosti, je slepo delo. Vsporedno z udeleževanjem mladine na političnih bojih mora iti tudi njena vzgoja.
MM m ftsiiib Mii
(Obvestila izvrševalnega odbora)
Diieini fcongros
V svrho razpravljanja, kako bo mo g ta komunistična mladina Julijske Benečije najbolje izvrševali sklepe in resolucije sprejete na zadnjem narod nem kongresu, sklicuje narodni izločevalni odbor za nedeljo 7. maja v Dv lovski zbornici v Trstu deželni kongres katerega se udeleži tudi s. Berti, član nmodnega izvrševalnega odbora.
DNEVNI RED:
1) Volitev predsedništva in verifikacija pooblastil.
2) Moralno in finančno poročilo.
3) Poročilo o sklepih narodnega kon gresa (poročevalci ss. delegati na narodnemm kongresu).
4) Naloge komunistične mladine (porot. s. Berti).
5) Izvrševanje sklepov narodnega kongresa.
6) Demisija deželnega osrednjega odbora in izvolitev volilnega odbora.
7) Raznoterosti.
*
Kongresa se smejo udeležiti Mladinske sekcije po enemu delegmu za vsakih 20 članov.
Sektijski sestanki
V nedeljo, 30. t m. ob 9 uri zjutraj se vrši v Solkanu sestanek tamkajšnje Mladinske sekcije, katerega se morajo udo-ttežiiti tudi sekcijski tajniki Podgora, Miren, Renče ter zastopniki goriških mladin skih pripravljalnih odborov, dai slišajo poročilo o zadnjem narodnem kongresu. Sokcijski 'tajniki naj pridejo na ta sestanek s polnimi pooblastili.
Propagandni tajnik odreja, da napravijo goriške Mladinske sekcije v nesejo popoldne skupen izlet v Renče, dia z ude
niso nikakor namen samim sebi.	podružnice	Ljudskega;	odra.
Op. ured. Objavljamo te besede mladega* komunista o služkinjah za služkinje in se pridružujemo njegovemu pozi: vu: Služkinje, proletarke v našo organizacijo. Upišite se v «1.judski oderh V po-djužnic! Ljudskega odra pri sv. Jakobu Wbi1h svoje sotrpinke, sodružice v delu in zabavi .
Uudsk! oder
nihče ne manjka.
Podružnica Solkan
1.) Društvo ms obvešča' — poziv**, d’a pridete po društveno izkaznice za leto 1922, v najkrajšem času, ker so že vsč Čaaa pisana.
2.) Ob enem poziva vs? čfcme-čKanice, kateri še niso plačali preteklega letiat 1921. članarine, dia. to nemudoma napravijo, drugači so črtani (-e)' iz društvenega imeniiika in jih društvo ne smatra • več čl»nom.
Ravno teko ne pripozna člane brez društvenih — izkatnlc.
Zatorej sodrugi, sodružice na plan za kulturno povzdigo delavskega rfmreda.
Odbor.
*
Podružnica Podgora. Odbor sklicuje za v nedd^o 30. t. m. ob 10. uri zj. v dvorani g. Štefana Breganta društveni sestanek. Ker je sestanek velika važnosti., dolžnost vsih članov in članic j&, da se ga poJnošievflno udele&e.
* 1
Podružnica Sv. Jakob v Tr&tu. Vpisovanje v Ljudski oder so vrši vsaJc dian od 7—8 ure zvečer v prostorih «Spartaca«, via dellUivo 13,
PODLISTEK „DELA“
niso nikakor namen samim sebi.
Omenjena dva organizma sta organa Proletarske ustanove (Proletkult), ki bo moral neposredno biti podrejen nadzorstvu Komunistične stranke in Zveze komunistične mladine. Proiet-kult je sestavljen iz skupine komuni stičnih učiteljev, ki se držijo najstrož-/e miselne discipline. Nijeni dve seikci ji vršita istočasno svoj posel.
Izvrševalni odbor ima pa nalogo vpoštevati posebne pogoje italijanske organizacije ter vočigled velikemu pomanjkanju organizatorjev upoštevati v prvi vrsti šolo agitatorjev. Kar se tiče organizacijskega ustroja te sekcije, daja komisija zaupno pooblastilo sodr. Del Paneju, obvezujoč ga, da se drži smisla teh-le tez .
H«
Drugi del vzgojnega delovanja, katerega pripisujejo gornje teze zabavnim krožkom, namenjenim predvsem za širše proletarske mase {večjidel nekomunističnim), ta drugi del vzgojnega delovanja vrši pri nas Ljudski oder. Jasno je, da v meščanskem družabnem redu zabava za proletariat ne sme biti sama sebi namen, ampak mora služiti ža pritegnitev širše mase v komunistične vrste. Prvi del vzgojnega delovanj^, t. j>. šolanje organizatorjev, bi morale pri nas vršiti politične šole v področju večjih Komunističnih sekcij. Te politične šole treba seveda šele u-stanoviti.
Meščansko- in tudi socialno-demo-kratične šole imajo informativen značaj; one zgolj seznanjajo delavce z raznimi znanosti. Medtem, ko ima komunistična vzgoj'na metoda formativen značaj, po kateri se ustvarja v delavcih razredno-revolucionarno zavest.
Delavski mladini je zelo potrebna komunistična vzgoja. Speljati mlade
eSEEHBBH”
Nafiagrai so tajniku Opatijske Mladinske sekcije, da skliče pred deželnim' kongresom sekcijske sestanke v isti coni. Poda naj se poročilo o sklepih zadnjega narodnega kongresa na podlagi že objavljenega gradiva.
*
ZA 1, MAJ pozivamo mlade sodruge, da so sklenjeno udetažiijo prireditev, ka. tena določijo aa ta dols.vski praznik krajevni strankini organi Dcn 1. majnika se mora izrabiti zlasiti za razširjanje «Dcla» in za nabiranja prispevkov za Tajni sklad.
Pogumno na delo! Na ta dan naj se za nese komunistično besedo v zadnje vrste delavskega ljudstva.
Propagandni tajnik.
IVAN CANKAR:
KAKO SEM POSTAL SOCIALIST
Biiilo jte v tisfti hlaženii pete&oteki dobi ko je sncie potno pesim/i, gfava pcitoa iipfflin'ia nai silosjtnio b^dionAnost. Godilo se nuli« nad! tvise eiimbo, večkrat sam' bil lačttt megv} aiib; ktakor sie pač godi šfeur cteiiUi iz dieiliatvtsike družine. Ali nad-tog ntks«mi obeutiitli, a® priav zaviedtail ae jih našem. Ne saimo, dia nisenii' poziM ŽM'|cinia- ktrog sebe, rtiii svojega živ-\itr\M ntsemi poznal Ediimo in vse na svetu roi je bAta poezij*;	cd	o-
čete, detevc®, mii je bal rajin-i Ktap-Blook; Sst bolij neieo vse materine skrbi im bošetitne me te saamimtal en ram Pfre&ernov sosiet.
Za pollliikjo&e nfemi- mtentf. Koliko* se*n od d®Leč slišali o n'j,i, md j« Ml,a ogabna kiafoor tista etpoflaka,, čirmotžoltia. žjiviai, ki ae lema in smndefca pdazi po iteli a*n ki ji pnaviirmo niia^orad. Takirat (1890—1894) se je preflivaito po S Imenskem i testo vzdihuijioi&e sllogiažlbvo, ki jo picigiaeikj v namerni ,miatoinešAa'rnstlivtu &e cin«3 mulo aannoKarv^illi,, fear j« je kd^j bilo, in ki te že tako. jetični srtoveniski 'libeiiftiMzarrt ispravilo fiiisto nia be.rgtie. Bil sam mladi OmieSefoi 1» ofarajla mflavl čJovKlk eam® -na kneftniku, v politiki <mkiak«r ne. Decnokir^fciftnie klk-;ri-kaim sfirtaaike v tilsM&i 6asih 6e ni bilo; dektor Kntik je ivagiajal aijene apo-
O staoMiarmu ni.?am vedsl mi&e-ear, o sociatoti dtetrnjoklracijii pa 1® (o-liko, da j« n«katta5n® pci’li)l(ičn» sekba, ki jo Daifcarekdč iaactočteinia ia cierkve in drža ve in ki jo sti!r'ažiljo ctd) viaeih sltrami potic-isti i/n dlriiavnti. praivdlniM'. Tudii m*i je biloi amamo tiim« »inekego1 krojača«, o katerem so spactabinii, lijtudje sodili, aai je norec saJl'i vaizbijntik, ali pa cfeojie Mfirtfiii. To j« bil Zdlecaniikair. DolBfVicai im ceiloi mlliadidiieinemu va-
ten ia m silo kaojatra^n, n« ve mčeeair
0 tako važni st^iairi, kakor je usrtlroj fclov^ke družbe itn- sploh wifiasar m o fiiatem žiMltjienju, 'ki g® tudii eamiagia fcmnvto bi#. Ali 1ia» gfilnd/jtiTO nevadfn-oai, ni 'le pctsl&dicft, ttefryvoč jo predpisani* pagituvitoa zapo^eii. 'k> cluh ia vsebina ajv^trijlske šote-lko vjjgcliie. I« ne 1« m vtseh falskih vragih, temveč taidi na Mseih mejnakih Aiveiirije bi mcrial bitii
1 v«SVfcimi čikaimd napiaatn stirogi ukaz "Iloke ma klopi!« Koki/kor avstrčijski š-liudlenit pmidoi« modrosti, al j* mem takoffekoč spotoma m niaraknjvaU' pobrati n® oaslfei; '(tomača vzgicva1 mu je rte miafto, M.iska pa rtič. Trdim o?lo, dia M«, o varajo dtuier,int> riaiz,viaj' alpaka', da naira, rektel bi, aaiplainkajto raiaufrn,
kr|- irfn	te	panavsltjii	etSatsama
res •pto-tiiisuuejo ,v etoo siaimia. fceenio strugo. (J. k<:. ccOg io bM že |?.ivic<»oqi ui-jtonav' lliein»je za pwetl, dia	c,	kr.	pi-
.‘■i5Žirie Biroje- Mliadieniiii niapr'a'WQmiatu-to, je do Mrha miatosmn z rvM'ičin:iim (42jniajii<a;n,»,a bal(j ctd. Funts an zivia^d’ miu je tul toiii svi-it, v. k.'ij£!r;:im ž-ivji im na kai'i£irc)?;a- je ni:vez)jin> z v;;emti ni leni ©vojtega biitj® djn nehtainlja. Medi niiimi žive ljuldjta, ki to bilii iavtrtstao apnaviii avd,'e taSkoimOTtaustne «študije» in ki jih spto^lflj-ivo ptriStiaviaimio cvetu- izobria ženstvta; ®liii %Tpmiaij jfih o stvareh, katerih se ritisa bito tm gltavte* naučili, pa se boa naaijokatl od smeha in bridkosti. Ko sem1 bil dtavtržil roallko, so mi bi Je pač z,name rodbinske natamiere cesarja Ntirona, pozinal pa. misieim' politično ztfoctetvma slcr^&nsk^a rtanod®; vedel sem, kakšen cta je bij razvoj agrarne zakctnodlaije *v ritmilJiainisJili republulti, ni sem pa vefcltol, kwk6eni da je volilini red z.a kratmjiske ob Cime.
V oinih fetiših, toakotr sem ocmeniiK^e doktor Krek um svoj:e apotitole. Tuai mranii je ,pn'i pciwedail, d)a na sv^f.u sttvad, o kateih ?e feiiaki mcidtnosti ne ranja. Nekidč, v ttrdii ziinii, sam gfl*;;l «neg ina cini^t.i iz LjiuitC'j>3<ni3 ppt&i Vrhniki. Tam nekije m Breacnici mio jo s tivojiiitni seinni ugtledfem rodoljub An naprednjiak $er me je povabil, iks netj prisedem. Med vožnjo mi ja pmvLil o neki knijiig.i, ki se ji §e rekilo očpne buikvia krnskega stanu« in 'ki jo je bil napisal doktcir Krak. Rado-ljrub j® bM take -miieU, cla jia knjiga do-
bno pfcoina, aili da je na vso moč ne-vy;tr.i» itn puniairekia šr* da hi preprostega čiliaviEfca kilTlko pothujšala. Ko; setm jo '.zlaktntiil: to’ seim jio bral. Ob tietm branju pa -sa j'0 pcfltaaaila vsa žaflosttma !pcirciiip;'fxl1|jliVot3b miclie žiaMča udsnasti. Stfvtasri, ki hi Ai>h btististr kmieil! z lahkoto ■fa^iamel, sem 'miotral brati pa di\ia;!wat, da aoi mi bile vsadi za siHo jiaiane. Toliko ctain naivierastdbje cfočutii1!, c!a nekaj na kv&Iiui mi, tv iredlu; a3i fca nedolioSni, ne-loato zAmtcflMi' občutek je bi!l že od nekdaj v »metnii, že od sag»oicJn|j«s miado-sti.
Krivka, ki jo dtaiivi otrok, pa če je bila zadela niega fiannsga, ali če jo je bil ugledail pa nia[kij,u:5ju na ce&tii, če je bala storilna vodama, aiti panevsdo-m«a, bo zai^eka v miiitlo srca ter ostena tam za zmiifcuru n©izbnisljiitvta, napratvi otinoEoa zgadaj zrelega in agcidaij trp^ koga, odlpiira mu sitatna oči, dia viidi prve in ni3trazii5ne setnoe tistih strahot, ku se miu kafoneje r/i,7ictdleniedo iv vecii •> kiraitai goloti. Gledal sera lake vsakdanje kirMce, tudti na avtojidm teltesu £i£im jih ob-ntil mraago in pievec. Vo-dcil1 som r.-w, t?a je v njih nefoeijt ssciper-natormiagta in zape^lciveSkaga, ah raz-loiiti si ‘nbonri mtagd, cdkad ta ziciper-natuinost. Vse, kiar sem nudel j.n ciku-ftift kiuvi&najti, bede, »lobe, hinavsittva, vsa trdo in diiv.je živtJkintje m« je navdajalo fictoncile z betkatjo in studom. Namesto da bi ogkidaival in razLskiaval kbi se zatekel v pceaiijo, o katarii, sam takrat nnielil, da je izluSčeraa iz »grdega vsakdiatnjega žtiivljlenm# in da pia-
iaii mii m unm
KcS otrok se človak no zaveda, tor tudi nima daru razsojanja. Zato ae da otroku marsikaj vcepiti v glavo. Stariši posebno o veri da mora mtMfci 6a boče biti srečen in bitd podložen raznim meščanskim Mapcem. Učitelji, namesto da bi učili kaj lepega in gospodarskega u-čijo po imperialistični in ndcioniadistični metodi. Na primer, kis ko je ta in ta, ubil toliko in toliko ljudi j in potem dobil od veličanstva veliko odlikovanj« za hrabrost (nad ubogim žrtvami) in kako je radodarni gospod bankir, trgovec, veleposestnik, dal’ za zmago cirožja (seveda da j« ubijalo proletariat, naSe ofete in brate). Duhovnik pa je blagoslavlja orožje in hlapce m^čonstva za srečno zmago MTrtB. Na mesto da bi učili kaj o industriji in kmetijstvu, kar bi mladini koristilo duševno in telesno za bodoče živ. ljenjie. Seveda, dia- ostane mladina zvesta kapitalističnemu družabnemu redu, mora’ biti učena na imperalistični in nacionalistični podfflagi, da. potem' pleše kot hoče ,megčanska inteligenca, ali atentatorji nad mladino, ker to je korist za kava roadi njim v mtaglemoeoilnfinih višavah. ZiaiBjienje nne jie t-aplo dlo km, jaz pa sem- pilil gladtke rime. Sootrua sem kakioir kinalijevič Miarkio, ki jo mimo pinaanil svoj boktail, ko 8» i0,-?	11
Anapin- z buadScivainaro PO
Kaiaitto naizdlobje	djunaj
sioih M (nekako Od iS96. d)0 1900 1.) jo s/taito Ka tokoinnoniciv.aino imleligain-čno 'inladiiino skMen^iko stortali' izključno v ziHaimenju ililbenatuTa, iiterarnili bojev .itn propupov. Ijtsti, kti dandiatnaž* nii iniitii na kiramo ne oebainiijo novih knjig, s|0i takrat prinašati:; dialge tlainka o čisto literarnih vipnafianijtih; im ljudje so ta’us čtonkie celo briaili. Vse to po mo jih miii&jh ni bila ediinolta beg iz puste vissfedisuiijostii v iLeipša ipoeziijo, temtveč je bilo OTtaz splaSnie nesaKScivctlj nositi z javrtim žwiljenij«m, izr a® rnržinje dlci tega ž'i!v]jitmljia, ki tudi zaves ni ziastiužilo drugega, nego mržnje tin studia' v o-hv.ti m'eri. Neketm se ,jie to grenka n|e®a-dctviolitoitt mctnallta taBfci* neiklie, si je mwt3,la najti sltnutgja; In naSla si jo fe v lifenaiutni. Olditod tedtomttih pismenih l>ojtyv bnsKtabaiirtnciat, ki ste n>i uisbras.’!® niti cetebne žalitve, nJti o&i«na krlvace.
Boji tistih s<o književnosti sami dcmedii obiiio koristi, vadvign^ti so jo te mrtvila do naprifakotviaine vit^me, ter jo oplocMi z mraoigimi novami semeni. Veliko pa. Mh jie bilo med tedarajo «tu-dervtcivsko mladina, ki v uimietnosti in v lepi knjigi niso na^li vsega zadoiV-nia, katerega sojbiili tem iskaii. Ob-čubili so, da: je na- sveiiu nekaj; stvari, ki so važnejSe od peoaiiev in zaslutili
pitaliaem in ne za proifftiariat. Tako zastaja dušefvng, in telesna vzgoja otrok, in potem ni čuda, da zastaja proletarska mladina. Ko pride iz šole dcimov mora delati razna hišna dela, streči živini, pripravljati drva. In s tom izgubi vsako veselje do učenja; postano lena, in ni čuda, Qa se potem navadi na igranje, pijančevanje in počasi vsled pomanjkanja tudi na tatvino. Sedaj j'a jasno dia, je buržoazna zapreka človeške lcuiloure. Ne primer vzemimo njivo: Ako £'3 jo vedno zanemarja, ostane pusta in na nji zrasle trnje in nekoristni plevel. Tej njivi primerjamo proletarsko mthadino. Mladina postane lena vsled pomanjkanja koristne vzgoje v šoli. Od šola nima nobene druge koristi, kot da. se navadi malo pisati in' čitati, in še to po mieščanskeim načinu, ki uči ubijati in izkoriščati. In ni čute da se poprime mladina igranj«, in končno tatvine in sploh škodljivih dejanj. Saj je tudi človek podoben njivi, samo da je sedaj na človeški njivi imperializem in nacionalizem, izvor mednarodnih pobojev. Zato je buržoazija zapreka, človeške kulture.
Mnogo bojev js prebil proletariat in polagoma dobil malenkostne zmage nad buržoazijo, to nami pove zgodovina. Zda j dobro vemo da1 je Sreba buržoazijo pokon čati in njivo i strehi ti od buržoaznega plevela, in potem dobro zagnojiti da bo do-n a šala koristi vsemu človeštvu. Zato smo mi ra,zredno-23a<vedna mladina, bolj črni kot sarma hudoba. Meščanske pijavke bi nas rade vse obesite zato, ker hočemo rešiti nezavedno mliadino.
Mi jo bomo tudi rešil iz krempljev meščanskih pijavk. Ker naš program je jasen in pravičen. Ona, pošilja na nas sokola in fašiste toda mladina hodi po programu pravice, ki jo bo rešil z rdečo zarjo svobode. Seveda rdečo, ker polito s krvjo razredno-zavedne mladine, ki ostaja zvesta sodrugu Aliji Aliagiču in njegovim besedam,: «Zavedaj te se svojih dolžnosti do proletariata», tar onim, ki jih je rekel bratu in obenem vsej razred-no-zaviedni mladini: «Bodite pošteni, veseli, učite se ter ostanite zvesti svojemu razreduh
Mladina, ki slediš našim bojem, ti Mi-6em: Le v Strajno, prišel bo čas, ko boš imela palače seidianjih božjih namestnikov in se učila proletarske kulture, svobodne misli.
Mladina čim večje bo trpljenje, tem si-jajnejša bo radost!
Živete' bojujoča se ideja.
________ 'A. S.
KULTURA
Koncertni in radiacijski večer v Gorici,
V soboto dne 29. t .m. se vrši v prostorih «Trgovskega doma* v Gorici koncert-no-recitocijski večer, katerega priredi pevski zbor učiteljske «Zveze» s sledečim vsporedom:
1) Ant. Lajovic: «P,astjrčki» in «Kiša pada« mešana zbora. 2) J. Brahms: In-termezzo A-dur op. 76, šit 6, Rapsodija H-mol op. 79 št. 1, kiavir igra Karmela Kosovel. 3) Iv. Grbec: »Fantovska«, L. M. Škerjanc: «Pomladnai», samospeva poje Anica Čok. 4) St. Kosovel: »Biblijski motivi)) (rokopisi): Sttvarjanje, Janez Krstnik, Jezus v puščavi, recitira Alb. Širok. 5) Marij Kogoj: «Da sem jaz Jezus«, samospev poje Avrelija Sancin.
8) And. Lajovic: «Gozdna samotno, trogla sen žranski zbor s klavirjem. 7) J. Haydn: Kvarteti G-mol op. 74, št. 3, AMegro — Largo assai — Menueitto — Allegro con brio. Igra Grbčev kvartet: M. Logar, Iv. Pahor, L. Pavletič in dr. Iv. Kranjc
* ,, .
>8) And. Lajovic: «Pomfltaidnl spevi Satn zbor, fl) Fr. Chopin: Etude J, Poloneaa A-dur op. 76, št). 6, klavir ib Margarina Bortolotti. 10) Janko Ravnik: «Poljska pes0m»; Gojmir Krek: «Idila»; And. Lajovic: «Napitnicai», meSani zbori. 11). L. M. Škerjanc: «Jesenska pesem«; «Vizija»; And. Lajovic: «Pesem starm», poje Avrelija Sancin. 12) And. Lajovic: «Žabe», ženski zbor. 13) And. Lajovic:
«Mod ved; z medom», mešani zbor.
Pred nami stoji program prvovrstne glazbene umeithosti: Chopin, Brahms, Ha,ydn — trije stebri v svetovni glasbeni literaturi. Poleg teh pa vidimo v programu zfastopano vso slovensko moderno generacijo od Lajovica do Kofcoja.
Konoert vodi naš priznani umetnik Srečko Kumar.
'	.	i	~	K. P.
Praznovanje 1. maja v Nabrežini.
Razredno-zavedni delavci in kmetje iz Nabrežine in bližnjih krajev bodo
praznovali I. maj po sledečem vsporedu:
I. Ob 9. uri javen shod na trgu pred gostilno Tanče.
II. Po shodu se razvrsti sprevod, ki se bo pomikal skozi trg do kolodvora in nato povrnil na trg, kjer se razide.
III. Ob 3. uri pop. koncert na trgu ali na dvorišču gostilne Tanče.
*
»Godbeno društvo v Nabrežinii) priredi v nedeljo dne 7. maja t. J. ob 17. uri, v dvorani g. Grudna koncert z vprizoritvijo veseloigre v 3. dejanjih i(Pri belem konjčku» pri kateri sodelujejo iz prijaznosti domači diietantje.
Ker bode vspored zanimiv, vabimo vse domačine 111 okoličane, da se ude* leže te prireditve polnoštevilno.
Odbor, f
eo ,dia' ijs^freha spozna,to tiste sile, kfl gnejejio žniljienije pcoaimiei-tnika, miam> oia nn čloivieštvia, ne pia se jim udiaibi na stepo ter saniMi o zivezdah. Nekateri sz natjimBajšega nodu so <v svojem od-poir.u ziqper ©a3pddl3trv» lite'aiture segli tako daOeč, di» so ,jo fiploh 6ni krnatko-mailo zamrgli, taijiiiH vhsdfci nten pciniein zla kuiltu-nno moč nairodovo ter je obsodili z«, Škodljiivio ue(p3vanktoi milsada-ne. Se 'letos jie metkido ooitin« in ziairies-no napiiaail, diai pnidsijo časi, ko te mehkužne EtcItaavOBHi, ki 'ii 'preiviitnp slovenska literaturai, «!nob(?ni pes več me bo p0TOh«l>>.
Ža od1 nekdaj 90 »Irucl ean!ij'a mootlitizi-raili«, do teh <k^b ]6 bolj na nedoi-žno	ao takojiekoS «naiv.du-
gen.1 živiroklTO'*; .piasebrK* ob počitavicah Niaaiodlniontaiptr^jdinia dlirianuk«, zaistopni-oa sktvtenskoaai -n^iailianiieščoiiist/va., je že djautgo timtrdlefai po timlinobi in je smr-diaila aminrami batj. To naSe moJomeS-čiainstvo m dfcailo kufliiurno nikoLi posebno viscikio, ipoliiliiično je 'bito neweIOi zibeg«aino im brtez čilijev, gospodauftko P» ae v aaidnjih dteetWtj<i3i staahotoo pioptaidlaio. MSaiduina ,jie občuiliiia, da «t)alko ne gne». Im mlada giairtda n® p rod ne stnanke se je očitno sputale-la. Se-mostvioja in saimaaaivie^linia;' ae ii« polastila po'Mi'kie; ter Jo j©,	^r koj
podottniita, praiv po millatdenii^ik<x. Giilj vsagia nehali*ja le rntedime je bij, (j^ osivvali, dbaTO naflredno stmaTikio, jo globi, ogplodtii z novimi iidejamitL ier/dk JO iB čitalnic, iz ptlieenili dvxwan in iz goHtitoiSkiib «ext«a'z,iinumirovi) pnesacfc
7 Cel'.-tek 27. aprila 19*2.
DELO
Glasovi h dežele
Sv. Križ pri Trstu
VOJNA PO VOJNI. !
Letošnji velikonočni prazniki nas niso nič kaj razveselili, že zaradi tega, ker trpimo pomanjkanje. Nekateri tukajšnji pobalini, pa so hoteli, da bi nam ti prazniki ostali tlelj: časa v spominu Prvi dan so pohajali po vasi in izzivali, toda brez nikakega vspeha. Pozneje jih je prišlo petero v društveno gostilno, kjer jih ljudstvo ni niti pogledalo. Ko sb videli, da nič ne od' pravijo, so šli ven in so začeli streljati s samokresi. Ljudstvo je ostalo mirno, orožnilki pa, kakor po navadi, niso nič videli, ne slišali.
Drugi dan, so ravno isti mlečni fantje, oboroženi z debelimi gorjačami krožili po vasi in nadlegovali mirne vašfčane. Dva od njih sta se pridrznila trgati dekletom cvetlice in fantom rdeče robce. Ta predrznost je morala biti poplačana. Eden od prizadetih fantov je planil na poznanega Tašista, Davi-. dea, mu vzel gorjačo ter ga s to treščil f s tako silo po tilku, da se je zgrudil ; na tla. Ravno tako so napravili drugi ! z drugim fašistom. Dobila sta, kar sta 1 prosila. Nato se je nabralo mnogo vaščanov in tudi karabinjerji so prišli, ki so pa začeli aretirati mirne ljudi kar 1 od kraja. Nelka mati ki je protestirala, ker so aretirali njenega nedolžnega sina, je bila udarena s tako silo po roki, da jo ima še danes otečeno. Hčer, ki je priskočila materi na pomoč, je bila ranjena v roko z bajonetom, na kar je zavihala orožniku eno prav pošteno zaušnico.
Razdraženo ljudstvo je zahtevalo, naj se aretiranci spustijo, kar so morali orožni ki, če prav proti svoji volji, izvršiti. Obdržali so jih petero, med katerimi je bil. na veliko čudo, tudi poznani fa&ist Davideo, ker je imel samokres brez dovoljenja.
V	četrtek zvečer je neki delavec slišal fašiste v vlaku ki so se pogovarjali, kako bodo zažgali nekatere hiše in pre tepli nekatere vaščane. Šestnajst jih je bilo. Da bi ne vaščani nič vedeli o tem so stopili iz vlaka v Grljlanu. Ko so pa vaščani bili obveščeni, so se vsi oborožili s palicami, vili, sekirami i. t. d. ter vse je šlo, mlado in staro, nasproti fašistom. Orožniki pa so šli naprej in obvestili fašiste, da jim grda prede. Fašisti so odšli, toda vaščani so ostali na svojem mestu do 4. ure zjutraj. Ko so orožniki zahtevali naj gredo spat, so dobili tale pametni odgovor: k K er ni nobenega, da bi napravil red v nan vasi, ga bomo pa sami*.
Tu naji pogledata Giunta in Mosconi kdo izziva. Italijanski listi bodo pa pisali: «Una rivolta slavo-iomu»ista!»
Delavec iz sv. Križa.
Iz Brega
NARODNJAK ARJI, PROČ OD NAS!
Že mi3š!i:i'xi>r.cij m rezm? dicopiantiki iz Ecnaga iaria&iLi v našciju «Dei<u» željo, kio’.^ potrebno hi bito patom dt risi reklih uidiruižemlj orgairtizArmilii de-lev?Iivo Brega in. gia. propniičati, dla jo jječiitav '{llufefližigia! dleillaiviela te v pravi initeharcidni dalaivskii arsiairjJizaicajii.
Taka Eivaffjjianljiai aa pnihiaijalia Se oni čas, kioi jis tteliaivslllvo bolje kihiajiailO kok dianiEs. Darnes iaa je paložafj deltevgtva šq pci3l)aWaQ. Naišormii <JeiliaiMs)tvu pa. to še učili iv .m<air ne g're. Gno elfcodii! še vedno na pmoginaimu: «VBa za hianold!!»
Omii oas so bilii tu deiatvicii (raaroreč tovarniški) ivsiaiji idlnakov.nio orgairiizira-snii, dainieis pa pnetcej&nlie gteviiilo tega distliaivsillva ae je odmekUa ptečielvlainjiu prispevkov. O pruliikii zadnje splošne steiv ko bo blilLi tli narodni dieUaMor prvu, ki so tekali, kedjad1 ee bolela acliprte vrtata dettevjslke zbomiioe, >diai dvignejo brezplačno tekazniiico zia živila.
Dogodilo se je takrat, da so ti na*-rodnjakarji dobiti izkaznice, a za pozneje doUe org. delavce, prave komuniste, so izkaznice — zmanjkale. Šo-idiKutgii, silil maji liidig tlako dafflje? No, mi moarialmo ob tlakih pniiMiaih niairadnsja-klacjeim napoveda/hi boj. Paaiti moramo strego, da se kiafj tiikega vač no parnem.
Z ozirom na to nepravilnost in predrznost narodniakarjev si usojamo mi breiamki delavci 'redno plačujoči prispevke svoji organizaciji opozoriti vise strankine 0<ni,pmke,' dz v slučaju štrajkov in eventuelni delitvi podpor delavcem črtajo imenu neplačujoiih članov, da se ne ponovi kakor zadnjič, da se bodo podpore delile narodnja-kar jem, ki ne plačujejo prispevkov in H sMmotijo našo Komunistično stran ko, ter da bi — v sled tega ostali mi brez iste.
Breteinnkii cMavaii bodla o temi predmetu vložila ;na £)tnainskio> poseben. opo-mlim.
NarodttijBkariji, ^ na8l
Več delavcev.
Čestokrat se dogaja, da prihajajo ljudje iz dolinske občine pred vrata tujih hiš proseč pomoči, ker jim je poginila krava, vol ali ker jim je pogorela hiša.
Seveda žrtvuje ob takih nesrečah vsak, kolikor premore po svojih močeh. Ljudje pa so si sami krivi s svojo nevednostjo da morajo beračiti, ker ne zavarujejo svojih poslopij! proti požaru. Zakaj so zavarovalnice?
Posestnik, ki količkaj poseduje, bi mogel vedeti, da nesreča ni izključena, zato bi mogel vsak za vsak slučaj zavarovati. Ono malenkostno zavarovalno svotico lahko vsakdo žrtvuje.
Pri živini je isto. Živinska bolezen se včasih rapidno razširja in tudi tu ni izključeno, da mu žival ne pogine,
Zaradi tega je našim kmetom toplo priporočati, da si ustanovijo zavaroval nice za govejo živino. V Borštu taka zavarovalnica eksistira. Ako se v vsaki vasi tako zavarovalnico ne more u-stanoviti, kar ni tudi priporočljivo, ker so vasi premale, bi se moglo ustanoviti zavarovalnico za celo dolinsko občino.
Z ozirom na današnjo krizo in mi-zerijo bi bila — priporočljiva ustanovitev tudi pogrebnih društev.
Dandanes ima redka družina 500— GOO lir na strani za morebitni pogreb. Kako bi bile s temi pogrebnimi društvi ubogim družinam olajšane skrbi. Kje naj vzamejo drugače denar za pogreb. — Tudi nabava brizgalnice ne bi bila napačna stvar.
Take iniciative bi mogle prihajati s strani naših gg. obč. svetovalcev, saj trajajo seje celi božji dan do polnoči, ko vse*e spi. ZadnMčI namreč, ko se je vršila seja, jih je vdobila ura polnoči pri «zlati kapljici«. Odveč bi bilo na-glašati, da so bili ob tej priliki bratci veseli vsi.
Kmetje, delavci! Pomagajmo si sa-mi, ker le v naši samopomoči si bomo olajteli naše bedno življenje!
,	Bovec
Naš kiraif s? naha ja na severinem to-
lu. “Ulnjske Betnečiij© ,:in imlaimo, tudi W3ij;cl3i.jžip ?i.rn!>, včatli do polovice ma-
.medtem* fcoi maši fiadfeftekind v ravnici že jedo prvo pom.adansko sadje.
dla to inačo jrritaebije nipldva* i.a-k|ci kruto .na naše Bovčamls, deti ee mrallo bniigiaija zia svcijie interesa,, pa to v, naj-TOčji migri sa le FBtiar^ijia pr.ii tetjBu, im di5ii'aivciu, ki p,e ris brega, z,a evojt} jiiivlsirii nuč mm ini(č najimtemi©. Sutrfj kccSsr ga ■iimia maiia pioid' kj?ci:>-i, dbfci mc!mein'!i3il-nb veto sr.«3dfirogt ii» krtfefeti pctmau^eS 6®»oji2^o ®afc» im; svbje teatffS; a priihctcl-mji dlain' mu an::<nia utia piri-ij^jujia, anccgri-ja! No, upoaro dn jia pl.ijnebjia tega
kri^-ij! j
Naš l&iffl1 fe e&diaji r.13 mi:re skiri&i grozot vojne in hiše še leta ne bodo stale
pikicurai čcmivep pniJco di?’ia! &'■?.-d' ivi vbins ps, k,i jtj cu'rfcrasr.i, io rrAi pohaKliicriJi, kcrV'h v rtasto o-krc.?i;u ni malo! Da bi se merodajni k!’.!c!?ii kuj ajri’.iraV žrOve žb aa misel jim ne pride! Naši invalidi pa. kot p.ctnru cJminnill prt*j, ttudii rš.ea bogrve k.Lip dcfOTsii. UfilAtnvr.iiii jja ni svcijo C'i‘Lrar.'iz*teijo •!;» inrarBir.fo cla. -bii mprej clusiM s'3 nb fui’i3 o •nr-iih jbicpoiSacsna- rj.či To je brezibrižnost, ki ji ni para! Vla-č\\ ia kie.pV^iVnticima ri pjnona-, je seve-dia Brdi3«cŽ£jMh, *d;aj ».13 fef.!w, k,i krva-toTš 'V biai:ia£!;Bi»;«a teznju ni'iii zia geto naa b.'ilsia,l:i! PoimjjIii.*i3 ^'jnldair tl.i
malce in ogrejte si pri peči svojo iiib.jc) kirii. Ce bodate dirft?i',i isi ECion;iene Fijslli .v hla^tmih žtepih r.13 bia n;ič balije! Strnite svoje vrste, zbudite svojo or-
6':ini:!zac!;jo, ptikažlite dla; fia tudi vi za-vtcdlaiiia dla. vm morajo, vzdrževati va>5i r‘ilkl:iRišCeiviafoi, k;i s3 vas p;o»:-tIial)i v vojno ini z,3i kiaiisiitai g'j& 133 kiailii. A4i mi fc> dicslž-nest. vsa9se- vfiadi*, vsake državo, cfo skirkii zia; sivoje invia’i'x}°, dlst cikrbi m clvove, kojim je pokradla može, da skrbi za sinove, kojim je pomorila očete, da dcrtoii m stiair.iše, kojiiim pi:kkP.i sinove. — Sedaj: kaj ji mar za vas, ko alb S3 žrilivoviuim,'i'te p»v4 taa č'o dn. ms vi'd'.Ll:i svicce %|ino firsiaiole. N'jiih rJi snam če jo vt;s ave4 .pA^aCaa! VilJilts zia kcofi3:ri:nic;9 nn v;dh ki:-ncih fin krajah, kjier 03 ne .pVb vcdiaine jo seutd p!oi]ic»r?i'ta, zato «13 mth dismiar! Ko Ir. kilCb trisba €t:mm vnčdkia zali® hi bil t iV!:o :<Jsrw tu, efete ffiama! A za. Mas ri; :nldl2b, m srca.! Zatoaiji tuidlM Im prav 'iirjijb! E'0il'j' ki vas H:-pojo, balji ag jj,m priklanjate! Vi;i'ai kirjvirli proletarci, nTizencIdlPii'	tei mliisfitiit/? da
viam d>r“aiva, čl> vli.ru narcdniiiaki im popije fr.iiaKi3a>6 cidlriešcinua Vri ku^i Mstimu gto-r-jiu'1 Odj^fto Ž13 tinWr®.t ciji, o-trei.i1i3_ iis brisizbnižriri.iTi. SkChimife svoje vrste ».i ,poka*i(i3, da. sfe še tu! Da je ™-:| , 3	‘'''V©!ii, čt morate živ^i.
Da je_ cMiavia ii:i-i!a, k.i vco ji? pohabili; fii maj v1ai3 še redi. To .Vi pnvijjta! Vjii klet en ožiivilte svojo praivio piroli’-tarsko organizacijo, ki zahtevaj od te v’»de kar -vraimi gre. Ne, .milicdiarov kot jih pobniaiJb! Vas aa tirati v voono, nii-ste šli prostcivioljno! Zbudlite Be, slimdta
se Vsi inVailiidi, vdove to sinete. Le ta-klo dtoisežieime svraj cilj.
Živela solidarnost invalidov!
Živeiia soflidlairnioat ivldotv in vioj^mih sirot!
Nia dtelo za piiavtim!
Invalid-opazovalec.
Komen
Pri nas v Komnu obstojata dva denarna zavoda. Pred vojno sta se ti dve posojilnici in hranilnici ločili po tem, da so eno vodili liberalci, drugo pa klerikalci. Obe sta mislim denarna zavoda z neomejenim jamstvom, kar zna či, da postanejo vsi oni, ki denar vlagajo kakor oni, ki si ga isposodijo, člani zavoda, ter da za varnost jamčijo s celim svojim premoženjem. Da se ti tiči, ki upravljajo te zavode medsebojno ne sovražijo več, ni potreba omeniti, so sedaj združeni ter poznajo še samo enega sovražnik^, — to je komuniste. Mučijo se na vsa pretege ter snujejo gonjo proti nam komunistom, 0-prijemajoč se tudi najpcdlejših sredstev, da bi nas uničili. Seveda so se domislili tudi tega, da nam v potrebi ne dajo posojila. Naj omenim en primer, da je neki naš sodrug, ki je rabil nekaj denarja, vložil prošnjo pri obeh teh zavodih nadejajoč se, da v enem dobi gotovo posojilo, ko je pri enem bil že sam član.
Tam, kjer je bil že sam član, so mu čez par tednov čakanja prošnj'o odbili, ker se je že naprej; predvidevalo, ker
mu je dotična oseba, ki vodi uprav-ijelne posle rekla, da, bi si morali komunisti ustanoviti svojo posojilnico, Pri g. dekanu pa, kateri ima drugi denarni zavod v rokah, je dotičnik čakal celih 6 tednov na rešitev prošnje ker mu je bilo rečeno, da je pred njim vloženih nad sto prošenj, denarja pa da
v	blagajni ni. Po tolikem času so mu seveda tudi to prošnjo zavrnili, čeprav ima dotičjii sodrug lepo posestvo, popolnoma nezadolženo, ter bi tudi stavil zanesljive poroke. Kakor pa sem se jaz pozneje informiral, dobijo pristaši g. dekana denar takoj v roke, še vlagati prošenj' ni treba. Denarja pa, da je v blagajni tudi vedno dovolj.
To je torej zadnje orožje komenskih buržujčičev in njih podrepnikov, s katerim nas hočejo tudi gospodarsko u-ničiti. Toda naj si zapomni ta falitna gospoda, da tudi na ta način ne opravi ničesar. Mi, ki smo naučeni se svojimi žulji služiti si kruh, naj si bo doma ali drugod, se ne bojimo gospodarske propasti. Temu polomu se hitrih nog bližajo le oni, ki živijo od dela tujih rok.
Naji še omenim, da se je na javnem shodu, ki se je vršil na velikonočni pon deljek v Komnu obnašal komenski župan, kot kak cestni potepač. Ko pa je sodr. Vrabec vprašal če želi kdo besede, jo je z brzimi koraki odkuril. Zahrbtno se da še kaj spičiti — kaj?
Živela kmečko-delavska solidarnost!
Živela svetovna sovjetska republika!
Živel komunizeml!
FB. ŠKODNIK:
V spomin Aliji Aliagičn
Skoz stoletja se giblje svet vedno bodočnosti nasproti.
Viharji nevihte po zemlji vsej, hujša od hujše ga ieno naprej.
V	delih sc zrcalijo simboli ■zgodovinarjev povsod — vse to nam je spoznati, uzeti pravo, dragi brati.
Naj nas ne preseneti to nikdar, vspodbuja pa naj nas vsekdar, za svobodo se boriti če tudi treba jc podleči.
Tako je stopal rod brezpravnih, v prsih srce, v sunku pest.
Ni mučenje organov vladnih ustavilo pohoda teh.
In preplašila se je dr uh al iz strahu, da ji je umreti, našia je sredstev, da v.duši ta val: veš at a, puške — bajoneti.
1
Moriti, mučiti, vseprek se je proletariat začelo.
In tekla si delavska kri, škropita, pojila ulice ti sil
In iz le krvi vstal si Ti,
Alija Aliagičl
Usoda Tebe je izbrala,
da maščuješ žrtve kapitala.
Alija Aliar/ič, čez noč si maščevalec prodreti hotel kakor Herkules.
Da bil bi tovarišem trpečim osvobo-
jevalec,
dal srcu si in duši-utehe. * •
Ne le junakom gor balkanskih, , to v Tebi se iskri iz poezij Gregorčičevih:
Umreti težko ni, pustiti nade to boli.
Ubral Ti pogumno križev pot na Golgato sramote in grozot;
Uvel življenje mučenika, pod udarci rabljev Draškoviča.
In ko prišel si pred sodni stol, mirno poslušal sodbo kruto.
Ne s povešeno glavo, kot ubijalec, ponosno zrl si, |« Ob znane» podiralec^
Ko sodba se Ti je prebrala,
in stopil si pod vešala,
rekel si kot Kristus na Kalvariji:
»Odpuščam vam vse, vi kruti rablji!®
Kakor čisti zvok zadonele so besede: »Zakaj umreti ko vendar čas še ni, Zakaj mladost mojo zemlja naj pokrije?«
V	idealu bilo Ti srce in stiskalo pesti Ti je.
Cčlovek bil si proletarec,
I umoril «ObzvM.net> te udarec,
TelIT Ti v hladnem grobu spi, duh Tvoj pa v nas le še tivi.
Vam vešala vi gospodje, nad vam ostudni greh leži;
vi	morite, vi sle ubijači drugi vaši so pomagači.
1
Na gomilo Tebi žrtva sveta ro‘- rdečih mi sadimo Ti.
Tovariši, tovarišice celega Ti sveta polagajo spomine vsi .
In ob vstajenju našem h grobu v, triirnah pridrvimo z vsklikom: «Alija- Aliagič, vstani, da v svobodi živimo».
Kar zapisala pa je sedanjost, ne izbriše vam bodočnost, studa in srda dr Žane svobodne, kjer mori se naše brate rodne.
Nabrežina '
ODGOVOR LAZNJ1VCU IN OBREKO-
-	VALCU.
Pripravljeni smo, da takoj: odgovorimo na lažnjivi dopis v «Lavoratore socialista.» z dne 21. t. m. in njegovemu dopisniku, ki tako lažnjivo in bedasto poroča o tukajšnji Sekciji stavbin-skih delavcev.
Ta sekcija je bila vspostavljena meseca junija 1919 1. Izvolil se je najprvo odbor petih članov kateremu je načeloval Karl Martinis. Potem je bil sestavljen odbor iz 13 članov — povečini socialistov. Predsedoval ja neki mladič Mcrluzzi ali po navodilu nabrežinske-ga socialista-demagoga. — Meseca oktobra je bil sklican nov občni zbor, na katerem so biii izvoljeni komunisti.
Laž je, da so socialisti, ko so bili še poglavarji sekcije, poročali vsak mesec
o	blagajniškem stanju. F\es pa je, da so cd takrat, ko je začela bolniška blagajna sprcijemati celotne prispevke, napravili račun vsake tri mesece. Tako so izročili tudi novemu odboru in tako so dela tudi sedaj.
Laž je, da se ne vidi nikjer računske bilance in da se skriva račune. Res pa je, da je bilanca pribita javno na zid v sekcijskih prostorih (kar lahko takoi opazi vsak, ako ni slep!) in da je blagajnik vsak čas pripravljen pokazati račune in denar.
Laž je tudi vse. kar gobezda dopisnik o inventarju in res je le, da socia-
listi niso ni<5 od inventarja zročili novemu odboru. Novi odbor je moral vse poiskati, kar šo socialisti poskrili pred fašisti — sedanjimi svojimi bratci. Do-pisnikar niti omeni ne, da stari odbor niti ključa ni izročil in da se je moralo napraviti novega.
Tudi je laž, da so bili pod socialisti bolj pogostoma sekcijski sestanki, ker Jih t je bilo vresnici manj kakor sedaj.
Dopisnik pravi, da so nam bile električne svetilke ukradene. Morda pa ja jih je bilo v resnici manj kakor sedaj, jezi, da so naši prostori zaprti, ker ne more iti še po tretjo lampico.
Glede Kulturne zveze «Vzajemnost» nam ni treba ničesar zavračati in tolmačiti, ker vsi nabrežinski delavci in tudi dopisnik sam dobro vedo, kam so izginile knjige. Pa kaj bi to pravil, ko je bil sam dopisnik proti temu zavodu. Mi smo storili vso kar smo mogli, da bi dobili knjige nazaj. Dobili pa smo odgovor iz Zidanega mosta, da so bile knjige, darovane od predsednika društvu ^Svoboda« v Ljubljani)
Dobro vemo, zakaj je prišel «Lavora-tore socialistan ravno sedaj s svojimi velikimi odkritji in obtožbami. Socialni demokratje hočejo pokazati, da so organizacije, ki pridejo enkrat v komunistične roke, slabo upravljane — ker se nahajamo tik pred kongresom Delavskih zadrug .katerih direktorji so zakrivili velikanske zgube pri tem pod jetju.
O	sedaj je vse prekaeno. Delavci, ki
v šiiinoki inairidd sata. Ziamaldii ptoti, kako bi se to votejtenje niaipmaiviik), j® bito velika pr.eineklanijlai nm mioitJnotviainijteu, nastalo le brez šteiviiOla stinuj im stbma.jlic ki so se misdl seboiji nemamillijieinio bičale Vom natanko, dla ®o Mi ti mfledi ljudje, mzm pair štneibelrlev, pfemer-viiM j. dmliisti, kii so zares želeli ovčjemu rea-nctilu ivsip najboljše. Alli saimis plememi-tost v misli čim vdlljli ©» zatfafe, kjer ni dragih, tmdlnieij&ih temiei!|ji£i>', kj.€V vsleU pomanjkljive šolske in dl:imiače vzgoje r.ii cfoila marnja, izkuri'iva pa nuc Vsa te mitadine mi hite fpot nti*-dru ©as®, nego malto krapkePi žiivi.oklic, ki se je časih gilisuil kakor klic wna ko-raijzo«. Navgeaadmje sa >je zgodilo, kav se zgcdii vselej asm pet vsadi: ulifeaOjslii ci-lbali v ozadju in so utitaiJiit, štreter-Ji pa so ipcwg&lt siairjiave, kofiikior jih je pač biflio. Napn;c'inia imeSčisinska afcan-kia eie ni H18. Poglobila, ne piomnltednla; mincibe: raadircbi.aia se je v sebi', posu-nctviela je ter Sla niavosdiržamu svojo u-ectfeino pot namzdtal.
ŽavaJi sem 'tokrat vi &et&niaijgteimi o-kraijtu dunajskem, kil je iveS pcidiaban orni raimi agrarnim delavnici. Ta okraj mi aaimo Mlrajava sacuiallne dlevnokira-cilje, temveč obenem dam' uboštva in jettike. Tam seim gtedal dlam zia dinem p-tvairi, ki bi mcirail© tadli duševno pHt kega iim v srcu rdvmega človeka' silrli k premiSljievanljiu. Kfiivi^nosrti dinužab-siega «redia'» se je Wair nia cesti raefka-aovaila ijln raamaihiovala v vsi svoji bmeagnaimmii galoti. Pociimi, v mracu
In anegm, 00 metafli uliiioo družine brez P3Beilniih dičliatvce^' 'in «Fteirrj;rjv3ih», sitirodNočih /nmadiih cibrtimikciv. Videl sam čtavcfca, ki je bil breiz ziav;i;!'.ii cb-ležial na itlliaikiu1; miilsliilli so, dla je ž^ainOta p.i|;'iain; ko so pokjlicaili re^iitoi voz, jn zrtbaivniik dtogr.ial, dli ss Hazoapanii ie-tiičmuk ni M zgrudil vialedl tcimiveč Villed giliakJu. Ali še nia ccfefij mi r-'i b,ito treba fitiapi!lli, če stitn bpkil gle-d^td badto iin fikrb lin krivko. Sfcani:'V'a:l pri žiiiviljii, ki je čacteklveiia kra-vaiij »3, mio&ke; deillalai mi le sa<mia, viP'r.e«enit iso biilri tudi n#ni dirioci, koj V, P? Prjišli i® šoiiie pa vse do noči, Za»-w!Hi , ,pa Ptiimidlviaijset da Ifid-eesJt kmldairjieiv zia tiuiciat knavat. Če p® je bil
i'a 3ljabc' aPa,l>
cdiJcignil, kcilrikior je baMv zsalto ker je lajnah de^vk na jZhwQ. in kljiub vp> mu Je m &uo % .iizhialiiasla, — m 7iiim.i-todu1 pcfteMi, ko ni bMo dlefta, je romalo v zasitomiea, kair p mnictgtiio; naljprej poirti^ra idiulksus* detelj	in
uhani, maiposled pa obtoka m parfilo kas za kosam'. To dnužjino so smatrali scijcdlje 33i «boljšo«, niajbrž zaibo, ker je vsiaiki dem ob0cliCAlailav kar se je spoklob
iK) obliaftito in- tor rni biHia; je^tii^nia.
Sfcrahole ,ki jih človek v viSakd^ njleim ihvt^ji^niju vidi 'in fwm doživi j.u ki bude isečultijie mehkih diuš,^go hi tisočera zniaimienjla ene eame težke bolet-m. Človešikai dnužba, ki zavedmo ali o e Mvedino fiati svojo boHe®an', katoia' Je obenem injen greh, poizkuša ta posa-mtezmia zn&meriJia aabrisati, jih ubla-
žiii cii celo od-sferstrotii. Vas ne pcmaigti mič; fcokKn 'cialca? iin iirdc. gniije di3ilje. Ur.»x!ba cliužbe, 0'ifja uingdba, ki jij di> dfeffSji v,^3' bogastlvio zcitnilijio im. v; 13 si v dcive fili:ivi3ški.3giai um-ai kaipiMu brea iuri i.-« ter rniu ziaOTSnijila čdiaroStvo, M «iv.ir.:k 'viaegiai luuidl-^a; in r,)ci:ciT.i3zn.a knivlea., ki £0 pckjižie očem rta. ciei Tii, je nanadicimia! čisita imialtenkostna, m:ivi'di3Z fteoaj aluftaljinia jn zadabi svdj prt.wi ptimon šele <v ziviazii a celotmo, vjrol^j-co kriiviice. To firicrarnEinip je vilM&to i« pct|lc'b^o tisto ziaimetfklia, gtr.onko ne-aaiciinvioSjanast, ki Ss biili 1 od nigkdiao v mieavi. — Pavtaaialli serni že, da ss mii je tedsij komiaii aairJ^aila o sacliiallnd demo-kiiECuMi,. Pcmniall šemi io iz pisarnjia meš-čianskih dnlmirJiikav, fcmoj' .praiv »nič dn.'i*ctaiJie, kal<xJr jo večina taikoruiino Mrtr.e «''.inf‘jrrgeri3;fi)> še daintdttr.n^n';!! poprih in sedli. Vecfeti stgrrii imaraft, da so.-ci.tsCinia digmiciknaciiljiaj niai dtebelo aru ivsa-kij d'e»n psisebej izciijiai aTteiricdi# — kia-tcvikljlli1 «.nlainodn, <all>i ,pa Mae slkiupaj; da aaipc.Uluje ubcgtggia ictetevoa v brea-ctamoviinislivo im bre7i\ieimttvo ter ga <mwr«!lnio kMaoii; dai imi	pa'iia:diiž
m zKimiliji, o kailiangm eaimia ve, da j« ni:ldl:segilijiiv; dai 519 'Vadiitetjii aoeiiail.ris detmicdonaicrilje ipasejio itn. rede ob dletov-skib žuilijiiih; m kidliikcir je ves Se takih nnoilitiviic, toi jih rnoiiijio kakor vhtaikdia-n'Ji ofeeniaft ki bi se dale vre skupaj tpnaiviili v lOrstke to jedlrnlelte besede ■raiKiegia dhintatekega' krailja Uiegorjij: «i>ie Leufte, die «mi eirsten Ma» itn den t ratter »iioihftn snwl leuifer Lumpenl«
—	NVikioli nisem imiel- veliko zau-ptinja do pomesti in poštioncOHi cnisfičisinskih tkit^kav; do ,pi:imet:i šei pcaeibno ne. Zauipemite je tr.lo fla hujše omakama, ko sttm dospel sčccinrcia da pirav z;;in'imii-vž&S! izkuEvta. R-arflcin:.! sam niamireč kmiailu že od dialleč orgiainiizMiain^^a. cle-laivm od (ddiftij^ka,#; ne pa rdsč^im gtaijtDu, po toTi.iaivi. kraivteln /cimvač že :pa hciji, po cfcffeflri, po ob.iatmi, po 'rnm vd;i:inijui. Mctndia mii živdl nič Mje od dnagnh, imordu jo M' <liud!i yaioi že 0-kueU, kaij dia» se pravi bnrp|';:aseilmost ■in beda; .vise ir.ti ntfeim jie 'raaciiavalo ponos in saanmavest, vtara vise m v jpititodniatči; feaieij saimte čteidinici.lM, ka -jih je v Slovencih preklikimno miil-ss, v slo-vcmakeim .meščiainslivu pa čiiisto nič.
Seddl som nekoč iv dimniaijski kavarni in sami briafl «Neue Preie Prftfcse». Ta list nj Fialmo glasilo dhiciaijsteih nem ška gavartečih ž,idOv, temivt&č t«di gl'a-sitlo avatnifjlska imltietegtertoe vseih niamod-niceltli 'im nnseh var. Uviddmi Ofenki,- ka jih «v ptailerfiiiafilko pojočam slog« piše gKtepod Moris Bcin»d3k/fe, so atvjfcrjjeki len^irngielLi. Tj:6i dan- je pteali gnjpod BeiuedikO o nekami šdirajku, ob kaite-rem je ipr'Sla do tepeža in lonvii, ter je niamdnije ves užaljen vzkliknil: oDas sktd diie Angimmen^e aus dar Sohwecz-spaiwierstma8s®!» Sel eean kqj> iz k)a-viainnie pogilediait, kaj da ae godi v tisti Schvvairasfpaimienstnaiase an* kaSkAm po-jebuii 'airgumenffci da/ rsstejo taim. Ugledali sem ptriaiv dtcJl i c4> tlaku diolgo vrste okten, ki so gledala, nia cesto iz nekake
so si osvojili vodstvo pri svojih organizacijah, se ne dajo več prekaniti, ker so se prepričali, da so oni ravno tako dobri upravniki — kakor socialni demokratje, hlapci meščanstva.
Gorjansko > »
Nikjer in nikoli celi čas povojne dobe ni bilo o nas ne duha ne sluha.
Dolgo časa smo bili zaspani a končno smo se vendar prebudili iz spanja krivičnega in si ustanovili podružnico kulturnega društva Ljudski oder.
V polnem prepričanju smemo trditi, da nam to zavetišče doprinaša marsikaj koristnega za zboljšanje našega položaja. Žal, da pri nas se premalo zanimamo za to kulturno ustanovo.
V prvi vrsti ne smemo pozabiti našega vrlega ustanovitelja in voditelja so-druga Hreščaka, kateri kljub vsem svojemu napornemu delu vzdržuje in poučuje pevski zbor goriimenovane podružnice. Njegovo delo ir. njegov trud nam ostane neizbrisen, njegovo delo ni samo požrtvovalno v obliki zamujenega časa marveč je neomajno srčno, točno in natančno. Zato prosi odbor vse one, ki se premalo — ali pa bolje rečeno — nič ne zanimajo, da bi se boljie oprijeli kulturnega dela in se uvrstili v naše vrste .
Posebno mladino kličemo na delo. Čas zamujeni nikdar se ne vrne!
Čepovan
Kako je v .na&iib hribih, mikidb nič ne paše. Zia ddlaivcia 101 fcmebai so tu spffioh žalosllnia naizimere. Ksmeit; kna gLamni’ d|0-hd±ik pni živimi; ali uibtag.i- navež mora svi.to žival prnadlallii podi cisnto: Pimjc zato, kiclr je M^slteivainiskia vabita Mie miiizklii, da. st3 dolbi ita Jujgicidamilje ceneje, drugič zat« ter morajo iimetli doirmčj trgicivici, kli anieBij stehtajta ini peJjjiajo v Goniaa .po dve liini od kifc©raimia.. N,i čuidioi, dla pn:imionejlo 'ji giosipodije ogram,-ne svi3(ti9 dantanja ara dai telko meklošno žr.13. Miislile si, da p3ilij<ed(oi vslaki teden po 6—7	metra v Gorikio. Tako
liimlajia vsak tsckn do L 1000 tistega do-1 bička t. j. .rta mJesslo L 4000—5000. Kdaj ai pa. ubogi dediaivee in kimiab prislužita •tcfiliko?
K flfeb je malin pntineblnla dtelaivigto-kTOioifilca ziidirlugia, kako je nnm. piotreb-nn	tioi vsak dlobrla v|3. Ali vu
re\i3'xii di3'jaw;ii ilrt ktostie tnii&lafca, da viam p bedo ti gi3iipodl;e Saimii mapra>-viili. Ne, ti'k;!iair! Tudi paftrSotte ni3, toap. «9! >0 tudi. mn'.oxi3š(iaini. Zelo' F9 stiilinijamo s čknfcami v «Delu» z dne 23. imlairca, fov. 123, v katerem sla g.l<a>-£'i: Deiumke zadruge v roke delavcem m kmetom. Proč z mahmeščavii! — Naš hr.i3!.i -;i3 cislial' popDUno.Tii pužienj v n±i i'.i k’ori:Ma’ln© Om. Kbsralne kliko rruciJijjm' ko i';i Dsila^sjke zirl^lnuige v Trstu o:! luk^iuilnia pLodaJaflas. Naš nJaapuctežki 33 jb v tem iiataui dcbio uk«> ranir.iil <v r.i;re hribe. Vžlaij po gCiaivir.tih središč,ih bi s» aroirašo u.-.rianoviti zadruge. Zd!o tiuidii trii hniibovioi kOdčemo: Proč z vMamcštmm!
Nisikaj ž’jvi!'k!n‘jiJ'.?iih dbhodtociv iima T0 kam4 terli cdl kTomuiia. Toda še ta 'r.l:l3 bciDs^O gapcidije nismadind po-storocii •viaati. Kakor irv. pr. niaic. poej^iniso Sč’efid, ki ae poteguje aa umciz kiiomipkj^ iz JugKetevtite. Nianao	oeflje-
neanu uvoziu bliapsa. Kicib knmun.iistti ne pcaramp ifploh irtciber.i:ih mej. Alt zakaj
kii jih prikJcOaimio, dirugie nia dfovtoFjo. Pri tem so podtpirarAl še od lakoimeno-vrnih'narodnih poslancev.
Pred vojnlo tv miiimrh čai?ih so Eli n&ši fiairtjig. ito imožlje *!ii islkalt kruha po avie-tu. Nkfkete.ni v N:irrfiijo, drug,i ga dWbiJi kumiha kje v Av^brrijii. Dsiniss dol v Italiji ali mič, ter j,e ,pavBadl volikli brisz-poselniast. V Jiigioslaviji vkda črna reakcija in slaba valuta. Taiklo im eniako je po ceilemi Eivcit/u.
Dclavdb, kmetje! StlVoriimo mlo^ne de-kV3kO-krr76*koi kcimunia Tat jia naim e-c’l:na rešitev. Vaafc maj ctstlana mat svo-jeim mizistu ara maij m rs?ii kapilbaSiistaič-nega jiairima. Le tata pritokimo da ziaže-lijsine svebddis. Detlaraac me pime hiti lo-čcin' odi kimicCui, ne v go-podarski, ne v p:©lnčB?!t- ictrgainfizaciiiSi. ZaWitevaano od De'iaJvd\1i>h ziatdnug, irasij ne mjMiJa stomo niai miaslioi, niai mi®!ine ctekivice dn mi3$fan siliva, simpak <ri3ij' raztegtmajioi sveije del> vrnije luld,i na dicroto. DeLaivec vedi da je kir.ot mč'agiciv sotrpin. ,
Di.iklM.fee ztodrtigta miorajta vegiai. Svoje čillame v prdli:('.»asnsikieimi duhu. Med jffcte&ariatara jmcs® biti pmViunjka pi:t>t!ris?-blQ, ntič klainljiainfliai dmi pciniiižova-jiijla med deikivioaim in klmleitami. Enak Udor kupuje in kdor prodaja! To ie ge-sdb n)?P3 hiribovtkiih ktomteifitov. Org'.a-ni:TOi,'a pni mas Ja še ležavmai, ker go vicii cdMjone, einla od druge. Nii pa tako kakci? si mfeiiLte «Strada* iin tetka «Ediina9t», t!ia nit fcu mtnlogta kamiur.ikik^v. Orsaniiizirunib ki3KnnjfliSftav mi mmego, pač pa nm je višKikio, ki as zmnje ziami-mamo.
Cepovmsfti komunist.
Bovški sodrugi so poslali vodstvu v Trstu mitra n ih L 31.— po sodr. Josipu
Mlekužu. Srčna' hvala požrtvovalnim so-drugom.
Vodstvo.
Iz Kastva (Jugoslavija) ^
Ovra mesto ae niailaoi pdl sate daljia cld M'albu'ltjiai onkraj gmaniiee ti Kshlaiazjij.i. Tamio%uji je župindk piiaao ve<5 više pi-scianna miaAiinm nadiaiioima i dTtugwvi'm<a civi3 ickiolice štloi se iniail&ze u Amerioi, u tejilmiai ih mol dai bi takta dobri bili i Eafcupvii rucfviaioai čimie bi kiuputa nove zvonove za erkva Sv. Jelene, jer su oni prad;.ai&niji' u doba raiia akiiiniuti bali i od mitih učimjeni tapovii i piušč®,ne kugle za kliairni'3 piotetlaaiiiata. Saida se tej gia-.vraini 7,n< noviafcj datrtedai 'rta raidciikis šle su priislilljtinii bili zjapuisltiti ovla krajeve csltivjijlajučti žene i dec,u saimo da sebe i mjijh tipaje od gdlaidi i nisvdje. A nafti dirugovii .iz Amerlkle odigovaiiaiiU ma pisma^ župmika riviajko:
Ameniika, diairta 23 valijaičie 1922.
Amierilkainekii Klasteviai K,aShal\eiima u ■sfiaaioime knajiu.
§ll3TO!nii! id‘riugo\ii i dr,ugiarijciei! ,
Veolma mncigo piiaaimia dobivaimo ad vaišegiai župnika u kqjimia n/as modi da š'te viča diairicJviai poialjiamio, kbjiimia bi 93 kuipiCta ničiva zv:miave zat nnesmi crkvu Sv. Jelšam No kaidl ae je -dbrafcio m r.ns upi:a.v keo da je stiao miai tamiak led: štela da tr«c^ii rta poštiariiniU', bolje bi bilo da. diidla tj novtae tliiriomiasiimla da kupe kiraiiha..
Pitajte siaimo Oag vaiteg župmiika^ koji ZEton djai sb štuje: ziatkom božji iJii zakon držaVnii. Zaikani božij,i kaže: «ne Ur bij!», a ziatecnD dTlisiTOi karte: «imora§ u-bilti!« i 5.(0 ih viSe utlLfeš ta ie više ctola-ž'ii sirrabnniito i, alialilniimi medailjaima a iivq:'i2i ahitelij kod kuea jialui&e i giladaie.
A oi.i samiii kažu: bez boga ni-Ma, pa gdje je biio taj bog on ratoo dloibja- te je pu 5U0 do se iz 7.v!cnov!a ni3ipraivii kugile i gnpniailie pa dai ee mjiiimiai ubiijotju «dl3c.a btečja«, tiai tej uaircid' talikcii trpi glad' i novolju, d*a aviako cSobro daije bogatat-Silmia a- siircimieiha .ješ više piuSfla u no* vcIT.jiu -i bed'u?! Ta i u Garacime sv. Pisarni slicdi: Pre če dieva krte ligtena uJii31 •ni£iq’"(Li bogaitlaš u Icnaljeialvo ne-bemkJo1. Pa. zia/^o rtšsu i ti <o‘fl!uige božje® biili ptOI1^ kiuvcprciliča? Za4to su iSM nat blcijoja polja i blaigiosiivtlijiaiM cinuižfje da Slo 'vlile sirotinijia mairamažii na ovoj z.eim/atlLiiftkoj1 kutgli? Nek l«j VaS župnik ustiairte pmottii'v, togia a 'Uta da tenai m'roid d* ikuptute ziv<mi:'ve šlo oanodUi ne korir ete a >ne6s nitii 'kartistitii. No oni teigla ne-če učivRiiHf, Drfiiimo c?la vaim je ovia.j rai6 cUvor.b oči« vi £lie uvideji, kaika popovi rrldia na, 'korfet tepitaJlisillai. Onissu: varne sliu®3 bci;2j3i’!Ššfi, cini hui vami3 pluge ©sivou. Sv.omiaihiai učia diai ee pofccuiava s?,V.'.i:’aii božtljrr.iu ii dlrtžalvtrtamiU', pa imj •mOM 'r.iair!tide nacSi sa bc.?u boilco ti dragici fceur 't'3 ipaniio6i noče ate se tli siam na fUmcfleš, a 'kaid!« te tiuga i ntavolijl* mO;at.i nj dr^ova te neče poimodi. »;go liarla svoja fiimcive odi namiito. do medragiai da se ©ki)'iaa;u po dolteikiiim zemiljamia zia kori-crnm hltibai.
Još nijim tej v©6 župrtilk vali: ashite ge ■s,vcijia dcimicivine. JriSt sedaimioi 03 mi ['vir^e «idlciniioviilnie«, ai ta sui sivi ailmnuasi praMiairi naši dlrugdvi ui SHainciroa k'ra-j'U.
PBalrro aaldiai gastplodm pfopave j' estete keipiitaiiate i agertle njiibicivie: «čiamiu oa me biii aii:’|i' itefklassatli i fcuipiilii sfjmii zvi> im;tV3? tla tt!i?iri fiu zMCBiidvi slliuaiiU u mjii-hoviu kciri'3it ai ne zia vafe. Kad bi cinti gilcriiafli' z:a sincimiaihe rozdateli bi svoje Lcgui.ilno mejj-u nrt-'cdi;im pai bi ga. za-jicidJno uživijfji u stei i miiirn, cadli ee nebi' monailii Efcifj&ti ko&iktudia. pa bi mi svfii pcijimiiM ui «rjjbc»». Ali te je njitoo* .va' šska priaAiine 0:1010 ‘dla fcotjie n'au'c»d u tnufnii drfia- ii dai ga giuiia. Oni če ga i-nlaidafljle dbk god nia buiute dlvorita oč<i i iutefnao teiklva la“uidi3 da sla pritovialte ko-risraijgiai posla pa da oseila kako re siur ži avia^fdlttnlM klinih kitvatv.iln« zinojam.
Kiažiite Ivi siviamta župniku: Zar, nebi bolije bliilla dn so e!Va te crkve pratvore u otemlcive pa, da se u mjife smesbi oiro-maihia, mek su pod krcivicimi, a nia da spa-■viaiju poid' vsidrim .malom. Ta> bog je na niabui, nii.cimiui ni? trsbai ktuca piai i' kakav jia lo b:iT oteia svib mm kaidlai nje-gicive fcu^ia šteje, eiva praamia a 4imfai na civtčflu taliikict fciioffiiate Slo. mioaia da apla'-VCi;« vrtati 'rtai zOmi i kiifii i pnipeoi.
Kia©i!lg .mu msk ttstamia &ha> je kialdiar ikto bcigHdviak pai niahla potoa učiti no-ivu vetM kofa aa 20v 3 i&lina a ms da laže j. Leži na grbami frrcimlačnorn 5!:iilm':ku i sel;v3i’<iu. (No budite sigumnii din cin> torni insite učte.iti!)
Siobodino nnui iaraflite civa niaSa svete eV-ingafeljai pa lih nidka	ui	orkva
dh mairodl vite ne i pami: »jgo.ctai uskns-TJ3 od m^vi.h tos ii to.?-čov:Eik- Itausa bcgiai-člc!vi?ikiai £Ui ssimi svažentei daOii pno pijti na Idlrtvu kir®a: jiap >je ':p prod 2000 gndf.no fa:nfvfiO a&lbiiniu. Jcdinom j® on utpic bi« ii pcOaitao. ia oikiva tegovoei, dok pfetpervi’ dtrte ii- cteinlals arkivui tr^avaifitem klučctm u klajoj1 i*ažui i aclviui Ijpldia dai ih »5i:>že u nleemisinriu.
Ma moigia dnuigtcivii, dsiffiaa nrami drugta surnc e siije. Slinite nia&ui varu dai dodje miir n ai&eimUiiU1 Kviimi rtaid^iašnaai.
žlivicCa ste,?a; usidiniilkla cdicigia svete! Pcld^.jimia s« ruke piai diai avli zjaijodno za-pevialmio I.nltemaiciiioiniaillu.1
Pottpisi. j
„Delo"
zifite preisfcroe klieifii, tatm spodaj je ta-krnili' živete nArbaiter-Zeitung#, CBrel-rsra gtesiilo arvistnitjake sctcialino damo-kinacije.
Spoznal sam rl£ 13 kmidlu, da go Ffi?u-4WP»!4 :ia Schwai\';p3inkirstH:i5;,i3 ras thugočn-j od cmiih iz FtehteniTasaa, k-ter ■te cJdn^crviaOi Moi'i.z Banj&3!G& Pti.-v kmi;fiu psa itiean tudli občutid, kar sam še krepkejše »cibčuitiii posmeje, ko gisra bre.l zr.iiirt;ifivane J/njige o scnotailizimu: da ne beiricim -ncivega, tujtsga ovamreliija, tem-vo5 da eesn bil ‘Vsa to sponniairtio že ob miutkiab in dveimib siaim. <v ssbi doživel; ter da ste mii aniairaoati te zgodravima le dOdobroga dokazali, kair mr je bite ■pofviediailo žiivljebjie iraimo.
Tako seimi praivi na kršilko i«, le v psglstvulinih črtah narisati pot, kii jo nspraivi «&o3jam» čtovak dla sooiiadne dlomtcknaoiije. Mitfiiilrp naimireč, dla se tuidi dnugiiim; mi gicdiilo veliko dinugače nego meni. Preplezati imu*je treba teu dama deveitlknat dev^t pilotov, kii mu jiili stavijo atare, priučene .im- posvtače-ne traae, dekter iriiu trpkost življenja, etud do «.mafnadinio», «napneidRe» in «krščia)nske» polivke ter miposlad amanatvano spozrajanje me ipdkažejo ti-siliih ailjev, ki so Vnadini »jiagoviega m-zuima i» njegiovegia, aroa. Tako pctti&č. nioi prapr.iifianjle ii.nfi tiako sveitevino naizi-rainijie, ki si ga je, .priboril človek sami, inM je irtadvse dmigacseino in mrui ga ne more ivaeti nobona sila ma avdtu. —
i #
Da poJaMiimo fcnaiteitft piKltetarfatu Ei!iai!Kščo Iveir.iai Oamikiairfa do soeiMisma i« pa nj'0gicnio svatovsio nteiraintjis, podajmo tui tei ntegdv saattevTek; v emi prihodu jato štiavilk piai priinosamo pro-daiviiinijte o sJoveuiski kuiliteud, ki ga- ja imeM' v «Ljiuidt=temi odinu« v Trate.
—	V ziadojem fcisu, po aitegovi' .smrtd, skia^iafjb maimireč vd oni, ki niitso miti vrtdlniii 'imiamcimti' mjegavega itmerta, picktoaiti Oainkairja v luiGr sivola oineje-nci5?ii. Nekateri hočejo miapristvt.lLi ie njega ktetriitoailria, dmigii asapJ-tfi iiiasodlnijlafka, nalaga hlapca buržoaaije, taeitji m-peb (tčiisbegiai umi£l!jn>iikla,», čLovieka, kd je paisiatt svoja; gtebclki^ dieiliai le, da je ptu-si»:n priti do vdijiave lepe oblike «vo- ■ jaga .sloga im jeeaikla. Pri Coaiikiaulju, da ie bite vefldifca odete «Hiapdai Jiartaiajas in drugih vaLik'ih dal le posedla v katero je hoteli petta* svaije Eltireimdje-'»je po «lapo4ii», kolt neičeiK wi%rai | t. d. Vsi ti (tetejo to ziavadno »Oti neza-vedno le, da ziakri'jejta ntifigovo vefiiiko idleija taaabailiama, kii jo je taka fepo i*. rasril v vseh sv«#!' naMetah, (tekmah fo povaatiih, rtallnikiclijnejfte ie w »-Hlapcu JteroajiU«, rtaijglioblfe pa <v «Sa kri-žeim». Praletertet pa naj1 dtoibd te ntje* goviMi dat aainiib ppaivo aSko Iivana Oaimkalrj®, kd je bil večino sujegov. bo* rite# to g4aariik. Vaeimi iiljeigoviim tte>-ziaivedn'iimi kttevtestlnalkjotm. pa priiporote-•mo, da ai .rtiteračraaijle ogteftete »Belo krteamtemo« lin ,pai —- Krpaindvo k*> bilo*.	'
*
DELO
Mia zadruga za Julijski Krajino
Ob lil. obletnici njene ustanovitve
v KOLEGI ZADRUŽNIKU
V	teh dneh pretečejo tri leta od dneva ustanovitve naše Stavbne zadruge. Za svoje rojstvo se owa mora zahvaliti trdni volji močne skupine kolegov, ki so razu-meli nove čase in so si takrat zamislili, da bi morali siavbni delavci kakor drugod, tudi v Julijski Krajini, poizkusili direktno izvrševanje društvenega dela, katero ne pozna nikakoršnega parasitiz-ma, pospešuje moralno in materialno povzdigo pravih proizvajalcev druiabne-ga imetja ter pravično razdeljuje delo in blagostanje kolikor mogoče večjemu številu kolegov. In ta skupina kolegov je pri čela z delom, oslanjajoč se na veljavno zakonodajo in na pomoč vrlih prijateljev Nacionalne zveze zadrug, Nacionalne zveze krajevnih stavbnih konsorcij in zadrug, kakor tudi Benečanskega zadružnega društva, vseh teh ustanov, pri katerih smo zvesti člani. .
Mi smo si takoj zamislili našo «Cerg» n“Kor vidim 01 (Cooperastiva edilizia dclla- Rtrgi&fCto	»e	na cesti miru pred temi kurji
lia — Stavbna zadruga za Julijsko Kraji, no) kot obširno pokrajinsko ustanovo s trdno, strogo centralizirano upravo, ker smo vedeli, da bi mala krajevna zadru-žica ne mogla nikdar rešiti velikih nalog, ki smo jih mi bili postavili. Zagotovili smo si zato sodelovanje odličnih mož, kateri združujejo v sebi neomajno vero v Bodočnost in cilje zadružništva z izvrstnim tehniškim in upravnim znanjem. Tako se lahko mi, po samo triletnem delovanju, lahko ponašamo, da smo si priborili eno prvih mest v italijanskem stavbnem zadružništvu. Naših stavbnih naprav je na stotine, imamo svoje delavnice v vseh stavbnih strokah, v Miljah imamo svoje lastne kamnolome peščenca, imamo tuli svojo lastno ladjedelnico. Po vsej po vojni razdejani coni, od Devina do Bovca, izvršuje naša Stavbna) zadruga čudovito delo za zopelno zgradbo hiš, javnih ustanov, vodovodov, električnih napeljav i. dr., kjer je zaposlenih več tisoč delavcev. Stom, da postanejo ti delavci istočasno zadružniki, vrši zadruga tudi socialno delovanje kakor nikjer drugje po naši deželi.
In če nam to čudovito delo, dovršeno edbio le z naporom močne volje, navdaja srca s ponosom, postane naša zadovoljnost čem večja, ko gledamo na naše neštete delavske skupine na izbrano vrsto upravno-tehniških. uradnikov, kateri iz-jfršiifčffi najrazličnejše funkcije in so ven •'dar harmonično spojeni v pravem za-družniškem solidarnem delu in v volji, da premagajo vse težkoče in vsa sovraštva. Vera, intenzivno delo, navdušenje, čisti zadružniški duh, evo vam tajnost na šega uspeha, evo zakaj imamo mi vzorno centralizirano iipravo, evo zakaj se naš tehniški urad lahko loti zmagovito vsakega Stavbinskega problema v deželi; evo vam tudi razlog, zakaj lahko posvetimo precejšen del našega delovanja tudi socialnemu skrbstvu v prid podpore potreb nim članom in širjenju profesionalne in zadružniške prosvete. Mi hočemo, da se naši člani učijo in izpolnjujejo v izvrševa hju svojega poklica ter da si pridobijo ono splošno izkustvo, s pomočjo katerega lahko vzdržijo z večjo verjetnostjo uspeha težko borbo za obstoj in postanejo pridni, vrli in zmožni vojščaki proletarske vojske.
i KOLEGI, ZADRUŽNIKI!
že od prvega dneva našega obstoja je naše delovanje naletelo in naletava tudi sedaj na, neštete ovire. Mi smo s svojim •točnim delom in poštenostjo škodovali mnogim privatnim interesom, zastarelim privadam, delovanju parusitov, ki so i-meli nešlevilne in mogočne pristaše od podrejenih občinskih organov do najvišjih uradnikov državne birokracije.
Večkrat šmo morali pretrpeti razne čine pristranosti, ki so bili v resnici nečastni ne za nas, ki so nam bili vsiljeni, temveč za one, ki so jih izvrševali nam v 'škodo. Mnogokrat smo sc morali zateči k sindikalnim organom, da bi preprečili večje škode, ki so se hotele povzročiti našemu organizmu; od tega so imeli veliko škodo ne samo zadružniki temveč tudi državna blagajnica.
V	tem Času se nahajamo v težki finanč ni krizi, povzročeni po zakasneli likvidaciji zneskov, ki so nam jih dolžni naje-modalci, in po splošni krizi, ki pritiska našo kakor tudi druge dežele in ima, seveda, svoj vpliv tudi na financira/nje s ttrani denarnih zavodov.
Vas pa, zadružniki, je zadela zelo težka preizkušnja, prenesti ste ne baš majhne neprilike z občudovanja vrednim požrtvovalnim čutom ter pokazali z dejstvi, kako močna je vaša privrženost k Stavbni zadrugi. In to je za vas največja čast. Toda sedaj gre kritična doba proti koncu in upali je, da bodo tudi finančne težkoče prav kmalu končnov el javno odpravljene.
KOLEGI, ZADRUŽNIKI!
Delo, katero smo mi dovršili v teh treh letih, je — res čudovito, Toda mnogo moramo še delati, neprenehoma, brez odmora, ne da bi nikdar pozabili, da mora interes posameznika izginiti pred vzvišenimi interesi Stavbne zadruge.
Na delo, torej, z vedno večjo vnemo! leto 1922. se mora zaključili z 10M00 združenimi stavbinskimi delavci, od ka. terih bo moral vsak imeti po dve obvezni delnici. Medsebojno spoštovanje, kolegi, 'jdlnost in bralstvo morajo vladati neomejeno v naši družini zadružnikov za dobrobit posameznika in za dobrobit skupnosti.
In Če nas t atretja obletnica naše Stavbne zadruge more in mora riavdajgli z upravičenim ponosom vsled narejenega ela, naj nas tudi vzpobuja, da bomo vedno bolje delali za zmago zadružništva in za zmago dela v socialni bodočnosti delavskega sloja.
TRST, 18. aprila 1922.
UPRAVNI SVET.
Črni vrh na Idrijo
Po dolgem povojnem spanju v tej zakotni gorski vasici Črni vrh, se je jelo dramiti delavstvo kolikor-toliko, da Čuti jarem verižnikov-kapitalistov, ki jih dan za dnem teži. Veleposestniki in, srednji kmetje poznajo delavea-kmeta le takrat, kadar ga potrebujejo za črno živino, da jim gara od jutra do večera.
To še ni vse. Kot zaveden delavec si dovolim tudi jaz povedati sodrugom komunistom širom Julijske Benečije moj© čisto mnenje o naših nasprotnikih.
Slučaj je nanasel, da sem prišel na vel. pondeljek v bližini cerkive skupaj z našim župnikom. Kot duhovniški in-teligent me je začel s svojo črno brezobzirnostjo poganjati v cerkev. Ker sem čakal svojega tovariša sem mu odgovoril, da je moja volja ali grem v cerkev ali ne. Nato me je jel po vladarsko napadati, da pohujšujem ljudi. Kakor vidim od sedaj ne bo imel člo-
mi pe.kli. Prosil bi ga, da mi odgovori na sledeča vprašanja.
7. Kdaj je prišla na svetlo tista cerkvena zapoved, ki se glasi, da morajo božji namestniki z brevirjem v roki gonili ljudi (seveda samo delavce) iz ceste v cerkev?
II. Kako je mogel g. župnik za časa vojne tako ognjevito govoriti s cerkvene tribune-priinice, hvaliti voino in navduševati za vojno, za ono strašno vojno, katera je milijone in še več delavskega ljudstva upropastila in napravila neštete sirote-invalide.
III. Kako je mogel božji namestnik nagovarjati in pripravljati ljudi do tega, da je iz njih izsesaval zadnji krajcar za vojno posojilo, katerega namen je bil, da podpira voino gorje, da kuje nove topove in pripravlja smrtonosni vojni materijal še dalje, da goni črne mase delavnega razreda v strelne jarke.
IV. Kako mora on kot učitelj nauka telesnega delu usmiljenja gledati danes posledice vojnega klanja, invalide, vilo ve-sirote, kateri nimajo kaj jesti in obleči? On pa vsega v izobilju.
V. Kako on skrbi za pokopališče, kjer so pokopane vojne žrtve kapitalističnega nagona in tudi domačini. Omenjeno pokopališče je v mizernem stanu,pregraia je vsa razdejana, križi stojijo tako kot da bi jih vrane skupaj zmetale, človeške kosti leže po vrhu
i.	t. d.
Zato bi prosil g. župnika, da pokaže kaj zna storiti v blagor ljudstva in da pove javnosti koliko dobrega je že on napravil v prid trpečemu ljudstvu.
Tu je polje, da izkažete svoje božje poslanstvo, ne pa preganjati mirne ljudi.
Kaj bo g. župnik odgovoril, če bo sploh odgovoril. Že skoro vem: Kot vsaki hlapec buržoazije.
Tebi pa delavni narod kličem: Vstani, probudi se, ne tavaj v temi za laži-gospodo, spreglej, čitaj list «Delo», ki je edino glasilo jugoslovanskega de-lavca-kmeta, zavrni vse izdajice in morilce.
Naj živi Sovjetska Rusija! Naj živi kmečko-delavska solidarnost!
Delavec.
Javil shod ha Dobrovem
V	nedeljo, 23. aprila se je vršil prvi shod Komunistične stranke v Zapad-nih Brdih. Obiskala sta nas ss. Srebrnič in Kosič. Ta je poročal o proletarskem gibanju in o nalogah, katere i-majo delavci in kmetje v boju za svoje osvobojen je.'
Kljub temu, da stojijo briški koloni še vedno pod pogubonosnim vplivom narodnjakov in social-fašistov ala Po lenčič, Koclancic itd. se je shoda udeležilo precejšnje število kmečkega proletariata. Videlo se je, da so besede s. Kosiča segale do srca prisotnim kolonom.
Kakor vse kfjže, bodo tudi briški koloni kmalu spoznali, kdo je njih pravi prijatelj in kdo škoduje njihovim in teresom.
Potrebno je, da se delavci in kmetje ustanovijo v vsaki vasi ali za več vasi skupaj svojo strokovno organizacijo in podružnico Ljudskega ndra, V teh dveh organizacijah se morajo briški koloni pripraviti za politično organizacijo. Tudi pri nas morajo vstati Ko-munfctične sekcije, kot zbirališča naj-zavednejših proletarcev.
Koloni, naprei 1
Že ptned! vlojlnioi se jte opažlailio kiako je Sndiutefelijsika tkaipiM upi&evtaf' mato obrt s -temi, dia -Je pokom- dbbro orgjauizlinania pnoKlIuikiciiiis- v Idvamrai izfdblciviait1 flsipfe in oetntejis, dhisiravmtoi ndkialitooi slabše obrtno izdelke. Kcinouirnenitti,, posebno pa (Mavci, kil ea nujibicflij1 pniztaicMi- segajo boki po teivtamniiškii-h izdelkih,, kar- 'so ptiknerioimia cehepi. Stisni, dia se čjm dialjlči bdlj c|ptc|piolnijujl2(j!o taviairiniiški izdelki' piriopadh inldiiiretkimia cbirtoi, stola, katerega silijo raamiiine ivteidna bolj: v raerodl pir!0Žd;ac('.'&'ilai, Tin stani pi:oediu,je le zasebno dic&viniioe, v koketnih se me more iacMbrotlii tako eenlci blago, klakor v to-■variniaih vided1 slabili .dlctoaiv euirbvin ter dlruzi?ghi 'm/aibsiriiaba*. Tiaikloi imeirlcirarffi sa.-micstaitnii 'obnMki, katerih konkurent j>3 tovarna, propadajo ten se vedlno bolj bližaijioi pirDletalsikiclaiiui riaiariedu. Uničila jih bo tornima. Edlbna cdipicimUS temu bli bila. dobra n&bavinia. in prodajna organizacija ter zadružna dsfevtniictai, kalem bi ©3 v- slkupovosli.: doto optreimiitii z boljšimi etiiroijli. Nia. ta nlaAin bi se dal tudi ztrnamjišiifii dialiaivmi čaia teh _obrtnikov, kateri snorahb stelah Kidaj 15 uir na dem- medtem- kiot bii v skupni deiiaiv-nid deM.i le 6—8 u.r na dlan a bi- vseeno pircj.evtaoa.ilrt- večjo mlniožknici leipšjh lin cenejSlh izid&ltav kakor p* sedaj. No žal naš-L- saimicisitojnii obrtalfci tega .nočejb raz.uiir.dii tiar tadiL n,e priznali, ker drugače ne hi ovajali svoj© niskidia-•nje tovaniše,, da oni delajo brez obrf-nugia -dfcvplljcinjai iin zato lahko duhajo cimiejia, kakor pa mi -miapjni. Na poj-nvuciajb toga, dia .ib niahev kmkuranti letvama, -in liinid-irekUim unhtevaleici nj,i-
Ntismo mi aa to, dia- se robi, piaili i pljaičfca, kaikio neki krivo dirže. To je sto nairc.dno, jer ‘je sve to puk 9tekao svoljlito irtadoim i: žuijtevinm svojih ruku:. rtadhiičkie su-1 o,no bogataške palače i veliki potgedii i Mrike i banke i drugo. Sva to treba dia. rad-nii narod naitinaig uiama, da -cin tittmei upravlja- po-mioču svojih rodniC-kih i seljačklh veda -i da to užiitva,. A to de nhim gospoda kapitafeiti, što diamias '3v-9 to u ša-pta-mta diržo braniti i uporabiee sve niio-guoe načine, da inlam ovo apnače. Posl rde i vojoiištvo ti. žiainldtaire i sve dete pliadanliikia ,dia nam: na puli, stanu. Mije mi čiidio, ta orni iima|;.u svegia. u obilju pu nia pcamaju maše bsldte a akD je po-zmaju, ne dutie j© na svojim pJedinjai. Štio čq nijiim«. ovo menijianjie, kod oni i oviaiko stoje a odvite dobro! Za to se je malima uidlružiti, ongiaimiziratii i dnbe-o se pripnemiitii ntai ovo naše. ceMojeinje piraiva. Kod smio se ovato u>j edini Ji i prilikljiUčilii: «wto:Piiima cetažih -kraijeva:, mioSemio u doigcivoru' s nijiimiai oruža--ncan sitom-, c:\io i pp8tig<n-utj. Drugača-je mikhldla! I ^vialkcgia, St-o 0113101 bude prečilo m-aknut demo s piuto, jer smo uve-ranfi, dia raidtimo za diobiroi svtelj'e i svih epih, što c© da nadte, a ler.lvaoa ne tr-piimo, Jediipo onii, ,šJo diosad m:šla n-e radie biče ptroitiv nras. Svicje če,mo zahteve zrnati dia briatnjšrpd, P a -mafcsir za njih i kuv pnclijermo. Ovo ce-biti- 'po-'stedkOi irted, revoliudife, krate de. tenis-teji uzrcke smimi -natoviima, a to je prii-vciir.ia swcjimia., pa dia zaivllaida mir i slogu me-dOu Ijiuldliimtat Tadi de še mesto puSatoai i, topom graiditi plugclvi i pp-trebne nnašilme, imajsto kasainnii boJimioe i Skrale, a vojnici če .odluga- Bvetlr ru-di-tii oko kuce svoae kaioi mirmi grad jami u uiživaitii ptodove ziajedtnflčfcoiga radia. —
Jiclat, dmgidvi u -palfcnUti, jieidraik-e su nato misiti, pcid liefcim -mam pritiekom-briga Pikln-ule i mjih sirno siivtoih sia-mli, r.tllko neim ih mije -u ulio aipniuo. A klad su maim- mdeill jeidiniaike, nejk bu-du i č-iirii paši todinstiviami, isti. Sv'h mas je tiežpjia jtedma: doči do bolj ega života, «1 to čtmo pc\stignuti jedino u komunizmu.
Svi cimi, što sto dtciaaidla. dlnsunliK ne usuidjujiudi oa safemi ni na »to, paiis-bu-piite m iičdclve vaših isteimušjeitilka, konniuiPtoto-, da e-e zaijiedlmički pnipr.avi-ir.o i upu-iiuno u borbu za ma-?<3 osil--> bcidjsniie, na dcibno svih onih, šibo su uvicSi rsdiili, a r.iigda ne uži-viaJS pllod» vai svojih muka.
Da žive bemuirij-ltičlka -stna-nlka- u ©vtimi zermfj'aima!
Da iuve.&boga rtlilnliikia i seOjaka!
Zdriavo, drugovii!
(Ova pisma seljacrmn je priredio po Bomemissi drug Isa Dolski.)
siviujenrj .prostorni času picipiravi- par čevljev.
Riuidlarijiui je la miato časa pniipaiščene-giai zta taikiai diefllai, prvič -m irnione ker pni-de uitr.ujiein od 'nlalplci;(megla dlela dicimov, .a dlnuigic imat zadestii dteitniačegia- oipra-■viffia. Njtemu ne paidie niti nia um, da bi odlio-cSaJ oibnliniiikami ktruh pa-i-jbno akip bi bili orgn/nizliihainii mai omenjani naiii-n, a samostojni oiKlntkii so piseko-mocflnii im pnesehičmi, dia,hi mapnaivil-i kaj' na« debregiai m dbntndškli etan. Znajo pa- očitati rudairjiami 8 umi dejavnik.
Mj rudiahji chntlniiki pa botmo skušali saimi to napraviti ter bbmo sprejeli vsaiciaga, kdor je nlalml v tieimi oBiru- ipi-i-praivllijen' pomagati pa n&ij; pride ia Rime, Milanta, ali Trsta. Domačih pijavk pa ncičhmioi, Idaite-ro so priiajhiivltjepj niam naimlo šktoriloviaiti.
Vami pa saimastqjniiim obutavJkiom-ima
lictoeščiatnloimi kM*čam!o še-enkrat: Stroz-
nfc ee, ker Sas s:e bliža, ko boste sba-l-i
tvik.Il vi v viištiah ; protetairiiato. Uničil
vas bo aaimi kapital, fcaitteraga sedaj ne
vilditie.	V	_ ,
Delavci.
Zadnja pismo seljacima.
Eto, mi smo vam- ju ovih sedam, pi---vimia ctojaan.ili pekioia pitanja, i neke sbviatii iz rtašagia programa. Sad je ne vninria nect dia razrrtii^iitie, da h imamo rriav-o ih no. Mi >vaim, bračo neljacv, nn-šiii ne obedavtarhio. Mj1 ne kužemo,' <m ■jo r.taim naša- stianka doneti na tenju-: U sveigu i svutoga, n,©go valimo: ko 'j.ik-o bude nadn-i nianod1 1 sam svenom brrbcim. i svojomi sive,sili izvojevao, o-nctiko če -i -dobiti sito-^ih pnaiva, toliko '0 mta boliie b-Mi na avome hvetu. Za bolijia pato mic-mirno naidiiti saimii, jer nami drugi neče nište dati.
RADNIČKA MARSELJEZA
Zastava naša nek' se vUe,
Slobode, pravde to je znak.
Još crna laž nam danak krije,
Ali več rudi zorin zrak!
Neka nam borbom strvšnom preti Dušmcma naših silim broj, — PoVjedit temo mi u n)oj 1 hrabro stiči svojoj meti. — Napr‘)ed hajdemo mi, jer pravda zove
nas
Na sveti rad, ko ji če nam don'jeti sre-
-	'	tu,	spas!
Najveai dušmm što mam smela. Da cilju svome mažemo doč’,
Jest zabluda — nteizinainljiei sv’jeta. Što samo uma, ruši moč ,
Akada neznanja prev last mine, Ta\d niko neče prot&v nns, — Nastat če opče sreče čas,
Sloboda prava če da sine! —
Napr’jed hajdemo- mi, ječ pravda zove I	nas
Na sveti rad, koji če nam doni jeti sre-
1	tu, spere!
Potomstvo če več jednctm dati
1	o nama pravedan sud;
Pa i sad djela naša prati Zahvalni pogled odasvud.
Diiimo, druži, močne čete, Branimo hrabro svoju stvar, Oduševljenja nek nas žar Grile do kraja borbe svetel Napr'jed hajdemo mi, jer pravda zove
ms
Na sveti rad, koji če nam dan’jeti sre-
tu, spasl
Ufilnajiatm nek je ko se krene Na teški nam ozbiljni rad,
. Jer če inače da nam svene Nadanja naših usjev mlad;
Kad H sijati baš i pedi.
Klicu če čuvat rodno tič.
Čuvajte i vi, bračo, sve U zavještaj što. bi vam'dali.
N apr'jed hajdemo mi, jer pravda zove
nas
Na sveti rad, koji če nam donjeti sre
tu, spas!
P jeva se kao obična mar sel jeza, liil!lllllll!llllllii!lil!llillllll!lllllli!IUIIIllllll!llilllllllll!lllllllilil,ii
Delavska šola
Četrtek 27. aprila 1922
neihvi pomein te culi one besede. Dobeir kos zgodovine- staro Čiovieške družbe je zaikilonij-en- v zlogih im besedah, bodli si v zaipiiisaniih v ainhiajslkiih maiplisih ati ohro-mjieniih ,v žJivi gcManku. Besede starih, že dbjvtno pnerain-ulih govorov se še vodno Motijo v vseh ž-hiih jezikih kakor kometu v vissrpirskiti Sistemih.
Visliika imapalka Je, če musli-mo,, dia so pned dobami, klatenih zgicidlovin-a se je ohranila v spisih jezikov, ki se še dia-meis govore, živelii le divjaki, imalo boljši’ odlzvierli. ((Miaiterialime cdviiilizacijie«, to je ciiviliiizaniije, katenai g-radii želeizinii-cie in M je iznašla teiliegma-f, pajmiikle in letala, vstefcakiDr mi bli.Iio ©a svetu do maše dobe.
Sten pia. oni rečeno, da pred civiiliizaci-j!a, kakiršno piciamaimioi najmanj pet tisoč let, ni. bilo ©obme druge civilizacije. Umisikii i:a<zvio-j človeka ia bil že tisočletji® praj- že. tako -visok, da .se je izražal v dioibirio ioirgahiizSrbnah jezikih im umet--riOBti.
Ali j© biiT k-cla j na svetu em sam jezik, kia!ti2>reiga .spi gravrariJli vsi tedanji Ijud-je? Svi:-to.ip.i:imio niaimiiguje s suajihn sted-ppm, v Babilonu, da jie Ml. Ampak zniainfllvemie plneitekiave sia dogtniaile drugače, -mamreč da 'ni cPo- danes nlatjiinanj-feig.a di:ikiaiza, -dia. bi' bili dhatoječi in prajšrjji jcsikii, foaiteria pazr-Uuna' le še ia kiarig, ,izšli iz eimagia. samega cignamna-ga jeaika. Ravno ©a,robe: čimbolj sle-diimtei T-ahalimi fctetodinim. kcc vinom, v iprtfiteišk telmibolij se razhajalo dhleč piruč diru g od drugega.
N,a iveim imamio ostanke dkrih jez-i-k,cv, kli inimiaijjo niobcimgga sciroctefiva z žitvečjimi tea-kd; -niedvaminio iah-ajUijlo iz dlaivimih dob ter ,iiz v-iiteiv, o kaiteitih nii-mamio nebenih iiuficinnnaciij. Dalje 00 go-teklo driatektii (narečja), efeuri -in mioder-aili, ki 213 mg artonala ainiaOlzoihrli in vsled! tega i,vh nii. mjdgloto -priišteit:; k nobeni 0-ni:h vnVkiiih jeziikiavniih ekupd-n* ki so jih tegir.aniii jozliklcateivcii.
Zdi s?, -torej, d,a so tii dialekti ostanki jeeiiikdv, ki bo eksistii-ali v Evropi pred pirihviliirn- tteliih ljudstev, ki se jazikov-nia deto v Anijicie, Turanijce in- Sernite Ni vil -'[©i osi!i"i:Jk3 prlišteviamic1 g-;iviarico Eunkov v FsšmkSM, <Mje iheiviijtko, et>-nvu&čactto in. siuHi-jainsko narečje ter razna diru-ga naročja« ki ee te danes govora ma Kavkazu. Besede tteh niairo&ij eatmpa nobonegai scincidistiva, ira val&d-tc@ai jrJh ©e mtarieimio prišli-rivialti k emeanu |an!tou, ©Kli mo mircramo reči, dia. iz.vd.ra-jp :iz isikaupne imiadorimskle gcjvo-rpico. Do di miss te nli edtenJto, kite je bila dcimovi-fiHai teh narečij.
Ufianijialfei, kli raziskuj ejra im študirajo, filuaine .im mmc-dcirm®, sla Odkrilii važen fakt, db -as jiraiki- ca smejo lildEiatifadrati z iicdtavii. EiM so nlairiodli, ki bo gicnorift po več -RiaTočlj, ii;n- zepst jie bito več- rra-diav, po;poTinic!miai meiaorcdimih si po. k:vi, kii sol gcivioni-li eno .rhračjte. To dokiazuje, da ao ilazilki valiovffi. seimiinilja me cizira-j© sa ha rcldtova. Ptodijarimljecii r-cdovii so maviadtmci ©pmspieM -jezik amngovailicev, a zglodlilo 03 jtei tadi -nitetobe-, dia- sioi zimiago-vilj borbam sprej'3J!i' jezak kultiutinra viš-.jih ih fizionioi pamehkužemih pseana-gaimcev. '
Jeziki toireš ga\tor© o dteigih debah osvaija-mjia ia suržimcteti; s teimi dokazu jejo, dia jie.piredizgockiviilmkiai dbba člfcvBš-ke diiHlfcte n-oizimiarnioi dolga.
GARliTT P. SERVIS/S.
mami .aestianka z vašo ženo!» Trgovce ostrmi tor noče: «Gospod . . .» Toda lujoc se ni dal rprekin.it,j;: vZagotiiaivljaim vas, da ste popolnairt;. napačno Infoi-minaini. Midva sva ipoipoinoma. naJcttžna«. «Toda gospod . . .» ,se začudi trgovca še bolj. Neznanec pa, ga ne pusti k besedi. «Nikar se ne hudujte, takoj borri vse poj-asnil!» nadalujc ter se vse-de k trgovcu. Tai jo uvidel da se ne more iznebiti neznanega, mladega Parižana, k.ji mu je zatrjeval na dolgo in -široko svojo nedolžnost-. Pustil ga je mirno govoriti dhllje. Ko je celo pri-povest do konca poslušali, je trgovec nazadnje povedali, da spiloh ni iz Pariza, ampak, diai se je tiui samo mimogrede lista vil ter da se je rr.ladi gospod nnjbr/.e zmotil. Tujec se je zadel oproščati ter ga prosil, maj mu ne zameri, da ga je tako •‘Olgo motil in zadrževal, pozdravil ter odšel. Pet, -minut pomete je zapazil trgovec, dfei mu je zmanjkala nj-egovn (listnica in da 'tai mlad, n-adlcOžni gospodič ni bil nikdb drugi, kakor rra.valden žepar, ki ga j.e na tako originalen ndčin okradel. (N.)
Kako kronajo Angleži svoje kralje v kolonijah? — Angibško časopisje beleži komično sceno, ki ge je odignh'ia ob priliki ustoličenja arabskega kdsllja Feisu-‘la v Iraku (Mezopotamija, v Aziji). Stvar se je ilmelai izvršiti zdi o Slovesno kot je običaj v deželi bagdadskih kalifov. Slovesnost je bila, -aranžirana na planom. Po stavljen je bil tron, ozirom-, sedež, pregrajen z bujno pisa.no tkanino. Ko se je krtal-j dvignil s ..pr-eistoiia«, je obred zia-bitedal, da se sedlež (pnanoaikue. Močv-n Rtijopac je prijel «t-ron», ga vzdignii1. nad gi'ia,vo in nesel miiimo atome&e- množice. TvI-nožicia je teh ko strmerja! Kraljevski trop ni bil drugega kakor nav^diem zaboj na kittteMm je bilo z debelimi črkatmi za-pirt-mo: «Best Scotch Whisky» (t. j. najboljše škotsko žganje).
VSI ONI KI SO DOBILI KOMUNISTIČNI KOLEDAR V RAZPRODAJO SO NAPR0SEN1, DA POŠLJEJO SKU-P1ČEK NA Ing. D. GUSTINČIČ, TRST
—	SV. IVAN ŠT. 1009.
81.-
Jeziki preUeeii
Pramaoiilki uAind-aik Jacqiuci3 d© Morata jia -v svcjlii khtjšgd o pradhiistorlč.nem (-ptrad^gcdlt iv-ioskiemi) človeku piadiail več zairumtviih sutgoaUdi o jezikih, ki 00 j,ih giavc-rill Ljudi;© -v omih- davinih časih, k.o še miiro piEianalii -notoejnle pi-uave mitii avm1-toptov, s kaligriiml bi biM oaniačiili« b-333-dte. ’
De M-argia.m pravi, dia nimam© n-aj-maiuiših poidalikov. o rtatani govchice al,i naročij, kii -ito jih gieviomili puumiitivni ljudje tekom dljiltga vrsto, itltoafiletiij, pred w> -j© bi'Ji -i,Eni?ijidiana pislava, Najsitariej-še zisipioaraa bešediei, i-ssvii-ilajote iz Kail-deite, EliEima Inl Egiptia, odkriivtajo- jezii-kta, ka ©o že fcOhi dlcraala ongamifaivsinli po slevmlšk-ih ppavtilih. Bnakio je z drugih raa rtajdhaimi stianih tekstov, ki eie od-kriviojia leto m ldtom v raantih krajih sveta. Ktehkidll st) e® silami liuniija pov-z,pi2h 3 svojo khltado talko visokio, cta ao imiiOtt pb-fetmiika zmamervjiai, čeprav naj-p-TiiiraiJiiMnie-jšiai, je bit hii-iltov jezik te p,o-pfciilntottnia razvit.
Vci ti- lezskii 90 te diavno miiPtvii, n.i-kjer rrai sivetu se- mie gravpne več. Kljub (©mu -nj-so izg-iinllli klalkcr ns iizgjnts kia-mierde -piorutenesia -miBsta. Kamnem stiare hite se porabi pili ziictanju mmega zidu, riavmo taten imuaimia v aadaj žroačih jezikih tisote besed i« sibamih, mrtvih je-zikbiv, ki niatm še Medno služijo, ctaei-natvpb niimajo več ittvojtega prvotnega pramena.Y teh bc-siedah j,e nakupičetn, o-avomeia zakiad' Človešilte misli in zgodovinskih faktev, k,i ee maim palaig'otm/ft odkrjivhiio kflikfca' hitltia spoaniatmiot omigi-
*Siamslta\ dvojčka sivi umrla. GOasovitlh siaintskili * dvoj čkov v	(ALUi^rik^a)
ni več. Sestri Koza in Jože-ta Blauek, ra dom Čehinji, ki sli se rodili pred 48 leli zraščena skujpaj v kolku, sila odlš-li skupaj s tiveto. Urna. ste m. maaca v bolnišnici We&tt Side HagpilisU, Usoda, ki je hotela, da ste živali nuiočiJjivo, je »ah)uv-a;la, da umre »drama restna v bo.bo vnacB. S.estri tta živeli v veri, ua, člm‘ umre euua, mana umreti 'tudii drugo. In to ee je zgodilo. — Jožfiiu/ je zhtcitev pttsdi onim tdtoom- na žollteoici in zdravniiki ao izjavili v torek, da je vsaka- pomeič zastonj. Tedaj so zttoavhiki sktonilii, dia poskusijo ohraniti žii-tijenje nj-sni ser/.Ti' Rozi, ki je morala -priraščeno, na- bcl.no sei.l.io (ležati z njo vitdi v bolnišnici i-n občuliti njene boile-čine. Operacija je bila sknajno sredstvo, za k-aiteiregta. se je odločil dr. 13. H. Break-šlttštoe, šef opiaracijbke^a cdidblkia v boiniš-nici. Veliko štlevilo z-dilaivnikov in kirurgov se je zb .1.0 v bolnišnici, dia opazujejo in pomaigajo pa-i izrednem sUuičaju. Načrt je bii, dia v -mom/MrJu, ko Jožefa unjre, prerežejo zralsit, ki je eden čevcljj dabete in obstoji iz debic-te plasti somam s kostjo v sredu. — Tcdh. open uti jn- se ni izvršilni Za-k-on države Illinois določa, da brez dovoljenja sorr.Unikov so n© srnte izvršiti noba-nia hofflairdiaia ciperacija. Frank Bllažek, bret i-n edini scuicdnik dvojčkov Rozinega pnajs UataegU' sina, je tndovnaitaoi odrelrei vsako r-ezanje -divojčkov. Vse pr igo varanje adnavnikov in drugih jo bito zastonj. Jožefa je utrnite ob pidi iSreb zjutraj, desat minuti penneju j© pa si&dlCa Rozeu Rozin sinček Franc, ki je bil veš Das ob postelji, je bridlkio jetok — Sesiri sto aapusvili veliko denarno premioženje, ki sta si ga pridobili, ko sta- potiovali po svetu in se k-aizsila, v gj 1 ?dialMšifrih. V Ghioaigu sto' bili več ko eno loto in ate se kazali skoro v vseh kinogkiiiališčih in vaudevilili. Umrli Ste brez oporoko. Njuno bdgaisdlvo podedujeta Rozin, sin -to brat Frank. Rozin soprog je bffi uKt v vojnii .— Siamskih dvojčkov jie že bilo voli ko mi svetu im še veHott se pojdi, il ja,j o. Ime «3iaimfki» izvira ,:idi 'gliasovitLih divajčkov ia bratov Čang in Eng, ki sta Mila rojema v Siamu (Azija) in katera stia živel la- 64 let. Bila sta oženjena in Čcmg je irndf šest dtnok, Eng pa pet Njuni ženi sta bili sestiri. Ko te Eng umri, so ga zdravniki odražali od Canga, ki pa ni osital, temveč j-a umrl v kratkem. DnagB- ara-na ženska, divojčka sijr« bila, v Indiji: mraščena tla bite- v prsih, tako dia sta tiShafli obraza skupaj. Na ennk način 0te bila zreščena dvojčka v New-portfu. Na Ogrskiemii atia bij! ^sestri zjuslšteni v hitotai, tako dia niste mogli nikdiaai videti druga drogi v obraz.
Novi izumi na polju člektromagipelov. Znano jo, da »Ioni cl-ekitroiehnika naših dni na vzajemnem delovanju elektrike in maginotizmtii.Ako denemo kos železa v kak krog, v katerega je napeljan električni tok, poisi-teihei železo .rr.tagnetično, to jisi ono privlači druga železo. Narobe niafetone etektričlni tak, Če denemo magnet v krog, ki je omotian z žico. Na tem n-ačollu steni vsa, d-aniašinjia eteki-rortiohnikn, vsi telefoni, lu-zojavi, elekfričnii zvonai itd- Žeitezo ostane namreč knalko dobo magnetično tJUai potem, ko nanj ne deluje več rfuktineni tok. Ta- nedostetek site odipnavila Danca Jotiisen in Rebek, ki sta izntašlia posebno vrsto kamenja, ki gisi s sijajnim uspehom uporaMjeto namesto žierteza in ki izgubi takoj magnatičmast, ko tok .prenehal Tako so nia- temelju njuin-ega. izuma Izdia.-ali a-parat za brezžični brzojia-v, s katerim jo mogoCe oditi sni ti v eni rn'inti)tii 2000 besed, in sicer naidl vse jastno in k^jub Meliki hi-trost.i, s katero se editiskavajo besede. Brez divama j«, d® bo povzroftll-o to od kritje velikanske posledico glede nadel,j-noga razvoja, etektrotehnike.
Prebrisan žepar. — Nodlavno je nek Ljudevjlt Drapir, trgovac iz Lyona, na potu skozi Pariz sedel na teras! pred kavarno na, bulvaru ('cefte ob nasipu.) Ni še dolgo sedel, ko pristopi k njemu od’ bližnje mizo mlNd -mož tor mu zaupno šepne na uho: «Gospod, vi se motite, jaz ni-
Za brata in sestro Aiiagiča
NABIRALNA POLA št. 1. Dr. Store, Kontiovieilij.
Nabrano na delavski dramatični prireditvi v Sežani: Reja Viktor L. 1, Pertot; 1, -Stoka- A. 1,
RicgiemiO 1, Piro 2, S. še-gina 2,
Dainsv A. 1.50, Furia® R. 1.50,
Ušaj A. 1, Škrk 2, šineta; V. 2,
Matire And. 1, Starčev 1, Dane-v A. 1, Miailallto A. 1, Hroviatan- A.
1,	Bošlljan 2, N. N. 3, Renč el V. 1,
Biotmeilia 2, Lebani V. 2, Grgič 3,
Bam I. 2, Košir A. 1, Krc,us M.
1,	Gerbanič J. 2, Regent A. 1,
Stare A. 2, Rdeč .proseča® 2, N.
N. 2, Kori 5, ’ Nande 5, Mffit-eo 5, Jože 5, N. N. 2, Rejec 3, MiUej 2,
Gerlanc J. 2, N. N. 1, N. N. '2,
J. 2;	skupaj	L.
Na narodni prireditvi na. Proseku: Milič L. 1, N. N. 10, Gru-di&n 1, Gruden 2, Puntar 1, Pu-n-inr 2, V trša 2, Šuia Henrik 2, Briš čik 1, Kiailc 1, BiandeS 1, Milič 1,
Milič 1, Ukmar 2, Ipavec, A. 3,
Pertot 2, Lipe 2, Rus 1, Stubsl-kan 1, Čehovin 2, Pertot11. 1, Berlot F. 1, Nabržinc 2, Pertatl Stavko 2, iirm-ae- 2, Pavlina 2, Ukmar 1, Milič J. 1, Vc-diapivec 0.45,
Žnideršič 1, Ban 2, Živec R. 1,
N. N. 1, Pipani 1, Prašeflj J. 1,
Čuk 0.65, Žnideršič 2, Brišičik’ 2,
VV.es M. 2, Pertot .2, N. N. 2,
N. N. 2, N. N. 2, Ukmar A- ‘A Medlem 1, C-atoairijisi F. 2, Frfclja '1, Cvetko 1, Slavec 1, Venginola 2 Sosič A. 2, Vremec V. 1, N. N.
0.50;	skupaj	L.
V	veseli družbi darovali: Pri-miofe L. 2, Ljubrtolj pravice 2, Bru trie« 2, in- Gertemc K-aii, Kon-.
-toveilij š4. 82. L. 5;	skupaj	L.
Podružnica Lju-dlskega odra nai Kontovellju	L‘.
NABIRALNA POLA Šime J.:
Širne J. L. 2, Pina- J. 1, Loje 2,
Milica 1, Nikolu 2, Giusepnitm, 1,
Stipe dim. 2, F. Soh. 2, N. N. 1,
Ivica din. 3, Ovčevič 1, Marcel 1,
Giioirgte 1, Egidio 5, Sinile 1,
Novak 1, M ariertla 1, Lit,ti s 1,
Fčlibe P. 2, N. N. 1, Ive Z. 1, N. N.
3, Vera 2, Roeu S. 5, T. I. 1:
skupaj L. 39.95 in din. 5
86.50
11.-
25.-
NABIRALNA POLA štev. 5.
Ljudski oder šempoiaj:
Ivan Plesničar 10, Ivanu Plesničar 1, PavLa Plesničar 3, Janko Furlan, učitelj 4. R. Ziderič 3,
Josip Perčič 5, Alojz Rebula 5,
Josip Škrk, župan 5, Josip Žide-rič 2, Josip Kralj 3, Justa Gruden 3, Josip Kosmina 1, Josip Keršovan 2, Alojz Lupine 5, Josip Perič 5;	skupaj	L. 59.—
NABIRALNA POLA štev. 23,
Ljudski oder, št. Andrež:
Briško Alojz 2, nečitljiv 1,
Pavletič 2, Nanut Anion 2, Marušič Anton 2, Hvalič Franc 5, nečitljiv 5, Resciu Anton 5, Lukman Jožef 3, Nanul: Jos. 5, N.
Alojzij 5, Ipavec Albert p, nečitljiv 2, A. Beltram 2, Nanut 2, nečitljiv 1, nečitljiv 1, Nanut 1,
Nanut Viljem 2, Nanuti Alberti 2,
Ant Rijavec 2, Briško I. 3, Černič 2, Briško 1, Cerv Marto 1,
Pavletič I. 2, Paškulin 1, nečitljiv 1, Patič Andrej 2. Stepančič
1, nečitljiv 2, Nardin Alojz 3,
Muči Silvester 5, Maraš Alojz 1,
Nanuiti Jos. 2, nečitljiv 1, Petejan
Alojz 1;	skupaj	L'. 131.80
NABIRALNA POLA št. 3, Komunistična sekcija Sv. Križ pri Trstu:
Tretjak Augustl 1, Sossich Romeo 1, Košute Anton 3, Sedmak Matija 2, Sedmak Josip 1. Purič Martin 2. Sirk Josip 2, Sulčafi Josip 2, Sirk Ivan 2. Fiorenin Giu-lio 5, Sltirgovšek Ivan 2, Košuta Franc 2, Košute, Angelo 2, Da-nev Ivan 1, Maga.nja, Anton 1,
Kenda Ivan 1, Švab Alojz 1,
Fabris Alojz 3, Tretjiai Dominik
2, Sulčič Anton 2, Stoni Anton 1,
Sedmak Mirko 1, Košute Rudolf
2,	Košuta. Jožef 2, Košuto Rudolf
2,	Bogaflec Anton ,2 Sedmak Fr.
1. Sulčič Anton 1, Sedmak Benedikt, 1. Bogateč Iv.an 1, Verginelia August 2, Guštin Martin 1,
Kobau Just 1, Sedmak Vido 1;
skupaj L'. 57.—
NABIRALNA POLA štev. 44, Podružnica Ljudskega odra pri Sv. Jakobu v Trstu.
Nabrano v Sežani nu velikonočno nedeljo: Rdeč Prosačan 5,
Starc Anton 1, Mahne Karoi 1,
Sluga, Miairij 1, Vaiiovski 3.
Nabrano v Trstu: Mezinec I.
1,	Jamšek V. 1, Rezi Gerže-lj 1,
Rdeči Divači atn 6, Zaljubljena Furlan 3, Silič Ivan 1, Bizjak Le opold 2, Brecelj Angel 2, Nekaj1 članov podraži. Ljud. odra pri Sv. Jakobu 9, Bezeljak Jožef 5,
Bezeljak Marijia 5, Tombovkai 1,
Albe Kurin 1;	skupaj:	L’. 49.—
Vsega skupaj L 640.25 H«
Sprejeli smo še druge nabiralhe pole z lepimi zneski tako n. pr. iz Idrije, Šta-verjam-a, Opatjega sela, Gorjanskega. Imena darovalcev, v prihodnji številki.
Iz uredništva in upravništva
Solkan, J. S.: Naznanilo prišlo vedno prepozno. Še to kmalu. — Pravila se prevaja in gredo kmalu v tisk.
Ricmanje, F. B.: Prav tlako! Kaj ubran ali neubran. Dopis zadnjič izostal pomotoma.
Zadlog, I. P.: Kar vidite vi, to vidimo in čutimo mi — najbolj. Zo v tej številki je bolje. V, drogi bo še bolje, tretja, bo popolnoma dobite. — Riaditdga pa se ne sme pisati: Ne pošilajte mi več. Ob takih ne-prilikah se mora vsak zaveden del-avec ^ raje vprašati: Koliko pa sem storil za'* boljši tisk? za, lepši papir? Koliko naročnikov som pripravil «Delu», .koliko sem prispevat v njegov Tajni sklad! Ker list stane mnogo več nego 20 c.
*
To številko smo kot majsko štev. poslali na več naslovov v več izvodih. So-drugi, ki dobijo po več izvodov listaj naj listi razdelijo ali razprodajo na dan 1. majnika.
Izdajatelj: Izvrševalni odbor Komunistične stranke Italije.
Odgovorni urednik: Egidio Gennari Tiskarna: „11 Lavoratore". ,
Zveza Stavbnih Delavcev
v g£@nčah
naznanja slavnemu občinstvu na deželi, da od 1. aprila naprej, ni več njen zastopnik gosp. Franc Trojer.
ODBOR.
SODRUGI! na dan 1. maja razsipajte „Delo“, nabirajte za T^jni sklad!
.uMHumaHB				»j,11	K		|n)Hpa,
ItlH						SBHI	
Vjpsm&Kfs
Socialna Matica »LJUDSKEGA ODRA" v Trstu
je izdala za leto 1922 svojo prvo knjijfo«
Komunistični koledar
uredil Infl. D. HusHnll*
Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: Knjigarna J, Štoka, inser&tni oddelek »Lavorators** ul. Maiolica 12 in ob večerih v Delavski zbornici; v Gorici v Del. zbornici; na deželi pri vsih podružnicah L. O. in Kom. sekcijah.
Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavec, ker,mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila.
 Vsebina Komunističnega koledarja je sledeča:------------
Internacionala (delavska himna). — Koledar za navadno loto 1921.
—, Mere in teže. — G.i Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anini Proletarske internacionale. A. Prva internacionala. B. Druga internacionala. C. Tretja internacionala: I. kongres Komunistične internacionale: a) Poziv Rusije, b) Delo kongresa: 1. Smernice Kom. internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktaturi proletariata.
3. Manifest na proletariat vsega sveta. ^• ^onfres K°m* internacionale:!. Pogoji za , vstop v Komunistično internacionalo. 2. Nacionalno in kolonialno vprašanje. 8. Kdaj in pod katerimi pogoji se smejb ustanavljati Sove«. HI. kongres Komun, internacionale:
Teze o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične internacionale. — Pertot Jože« Pota mladine. — PROLETKULT. Alojzij Hreščaki Sola in vzgoja v Sovetski Rusiji. — N. Buharln in E. Preobra-ženridj« šola in komunizem. - GOSPODARSTVO Ing. D. Gn-atinčiči I. Pojava in bistvo zadružništva. U. Uloga zadružništva v proletarskem gibanju. IH- Oblike zadružništva. 1. Denarne zadruge.
2. Konsumne zadruge. 3. Obrtne ali produktivne zadruge. 4. Poljedelske zedruge. — TV. Zad—žništvo in politika. — Ing- D. Gustinčiči L Hranjenje rastlin in gnojila. II. Zakon najmanjše količine ali zakon minima. III. Po-obna količina posameznih gnojil. IV.
Glavna umetna gnojila in njihova uporaba. V. Splošne pripomnje.
— Rečnik slovenaČko-srbohrvat. razlika.'
Costa 5 Uri po poiti Ur 5.50
Kdo želi imeti koledar v razprodajo naj se obrne stvo, ul. Gallerl 36, III. n. v Trstu.
i vod«