163 številka. Ljubljana, v sredo 20. julija 1904. XXXVn. leto. izhaja vsak dan zvečer, izimfii nodoijo in praznike, ter velja po posti prejeman za avslro-ogrske delale za vso leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko »eč, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, če sa trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistfo pa v pritličju. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. u* Ricmanjsko cerkveno vprašanje. XIX. Ker smo že zopet pri dolinskem Župniku in dekanu gospodu Jožefu Zupanu, hočemo spregovoriti na njegovo adreso par resnih besed! Naj rvo moramo konstatirati, da ni gospod župnik Jožef Zupan storil tekom štirih let niii enega koraka, da bi se kako odpravile tako neznosne razmere in uredili odnošaji dolinske župnije do kaplanij ter se aktivirale nove župnije. Pred njegovim prihodom v Dolino je pokojni tržaški škof Andrej Šterk neki deputaciji iz Brega izrecno rekel, da pride v Dolino »svetu župnik in ta da bo vso zadevo povoljno in na zadovoljstvo vsega prebivalstva v kaplanijah rešil. Toda on je le vedno in povsod poudarjal svoje dozdevne pravice do celokupne nekdanje župnije in njenih dohodkov. Ko je prišel v Dolino, je labko videl po filokseri opustošene rinograde. iz katorih je dobival tukajšnji kmet prej skoraj svoj edini pridelek. Sani tržaški ordinarijat je slo-resno priznal, kakor smo že gori ndeli, da so se godile prebivalcem nele v Ricmanjih, ara-Dak tudi v drugih kaplanijah krivice in da so nosili neznosna bremena, stem da so spa-iali pod Dolino in plačevali lolinske duhovnike. Župnik Jožef Zupan, ki ga je am tržaški ordinarijat proglasil za >biser« duhovščine tržaške škofije, bi >11 lahko zapustil v dolinski župniji ihsten spomin, da je pomagal rešiti tukaj to važno lokalno vprašanje locialnega pomena. Sprevidel je lahko, [a ko mu celo ces. kr. tržaška vlada, ki se sioer nobenih na-silstev ne ustraši, ni hotela pomagati do njegovih dozdevnih pravic ter mu eksekucij-skim potom izterjati njegove in njegovega kooperatorja ko-lekture po kaplanijah. da te pravice več ne obstajajo ter da so prenehale vsaj Že leta 1848 ! To zadevo je mor al pomagati rešiti g. župnik Jožef Zupan zlasti že radi tega, ker je vedel, kako je prišel v Dolino! Vsaj je javna tajnost, da je vložil prošnjo za dolinsko župnijo nekoliko tednov potem, ko je bil konkurz že zatvorjen ter je prošnjo nazaj datiral, čeravno se je oglasilo za dolinsko župnijo več prosilcev. Javna tajnost je, kako so se izvršila za kulisami barantanja, ne morda za neumr-joče duše, ampak za svetle avstrijske krone; kako seje ljudstvo vodilo za nos in se ga je hotelo vpreČi zopet v stari jarem krivic ter ga prisiliti, da še naprej nosi neznosna bremena in še naprej prenaša samovoljo dolinskih župnikov! Vojna na Daljnem Vztoku. Pa je vendarle res! V nasprotju k japonskim zatrdilom, da Japonci v noči z 10. na 11. t. m. niti niso napadli portartur-ške trdnjave, vsled česar tudi niso mogli izgubiti 30.000 mož, so došla zopet nova poročila, ki z vso gotovostjo zatrjujejo, da je japonska armada faktično ponoči 11. t. m. navalila na Port Artur, a bila z uprav ogromnimi izgubami odbit«. Poročevalec »Novosti« Verb-lunski, javlja iz Dačičava, da je bil naskok Japoncev 11. t. m. na Port Artur odbit z ogromnimi izgubami. Japonska armada je izgubila najmanj 25.000 mož, dočim znašajo ruske izgube okoli 5500 mož. Ruska vojska je zavzela vse japonske pozicije in sovražnika prisilila, da je moral spremeniti vse svoje fronte. Poročevalec »Rusa«, Kirilov, pa zatrjuje po najverodostojnejših virih, da J a po nci niso bili samo odbiti, marveč so bili celo izrinjeni z vseh svojih pozicij. Ruska posadka jo navalila j na Japonce z bajoneti; sovražnik se ni mogel dolgo ustavljati, marveč se je skoro spustil v divji beg. Japonci so izgubili okoli 25.000 mož. Takisto poroča tudi rusko brzojavno agentstvo, da je dobilo tole brzojavko 16. t. m. iz Mukdena: Semkaj došle vesti potrjujejo, da so Japonci 10. t. m. naskočili Port Artur in sicer sprva z uspehom. Na to pa so bili i ogromnimi izgubami odbiti. Tega boja se je z velikim uspehom udeležilo tudi portarturško brodovje. Imenovani brzojavni urad še dostavlja, da se ta Drzojavka ujema s poročilom, da znašajo japonske izgube 30.000 mož, kakor je bilo priobčeno že 13. t. m. Najnovejše poročilo iz Petro-grada pa pravi, da so Japonoi pri naskoku na Port Artur izgubili celo divizijo. Vse so torej strinja v tem, da so Japonci 11. t. m. doživeli nred Port Arturjem strahovit poraz, da nimamo niti najmanjšega povoda, da bi dvomili o resničnosti neštetih poročil, ki vsa kategorično zatrjujejo eno in isto. Nastane sedaj vprašanje, čemu taje Japonci tako trdovratno vse to? Odgovor je lahak! Boje se, da bi pri Azijatih ne izgubili vsega ugleda in nimba nepremagljivosti, ako bi pri- znali, kako strahovito so bili tepeni pred Port Arturjem. Hočejo torej prikriti 870j poraz; vzpričo tako velike katastrofe je to seveda težko. Toda Japonci se zanašajo na angleško novinstvo, ki jim je bilo v tej vojni še vsekdar na uslugo, da bo jim pomagalo preslepiti javnost; kakor se pa kaže, se jim to ne bode posrečilo. Pa še iz drugega vzroka je Japoncem mnogo ležeče na tem, da se japonski poraz pred Port Arturjem pokrije s plaščem molčečnosti. Japonska vlada vodi namreč po posredovalcih z raznimi bankami v Londonu in Ameriki pogajanja radi novega posojila. Že zadnjič se je Japoncem samo ped skrajno neugodnimi pogoji posrečilo dobiti posojila. Sedaj so p& šanse še veliko slabejše; Če bi bili bankirji pa prepričani, da so bili Japonci v istini tako strahovito poraženi, bi pa te šanse padle na — ničlo. To ve dobro japonska vlad?, zato je hitela vesti o porazu demontirati, da reši, četudi z lažjo, kar se Še da rešiti! Boj na Motienlingu Kakor smo že včeraj poročali, so Rusi 16. t. m. naskočili gorski prelaz Motien, a se na to umaknili, ko so se prepričali, da se tamkaj nahaja silna japonska armada. Ru skemu voju, ki je štel po angleških poročilih 20000 mož, ja poveljeval general Keller. Kakor naglasa Kuropat-kin v svojem poročilu na carj a, je imel grof Keller ukaz, da naj ne poskuša se polastiti imenovanega prelaza, marveč operirati z ozirom n a moč in število, katero bo konstatiral pri sovražniku. Levi, iz 3 bataljonov obstoječi voj se je dirigiral proti Sibelinskemu prehodu, srednja, iz 14 bataljonov z 12 topovi obstoječa kolona pod po veljsUom generala Kaštalinskega pa je imela nalogo, napasti Liaokaolin-ski in Ufanhuans^i prelaz. Desni voj, obstoječ iz 1 bataljona, bi imel zasesti križpotje na Siukailinski in Lauholinski gorski prehod in ščititi krilo Kaštalinskijevega voja. Splošna reserva je ostala v Tkavuanu. Dopoldne 16. t. m. je prepodil 1 bataljon 22. polka Japonce s križpotja na Lauholinski in Siukajlinski prelaz. Ponoči so se Japonci umaknili ia. Temple in s Liaokaolina, pustivši tamkaj samo svoje predstraže, katere je naslednjega dne prepodil general Kaštalinski. Zjutraj dne 17 t. m. so Japonci z veliko armado in s številno artiljerijo zasedli Ufanhuanski prelaz in jeli strahovito streljati na ruste pozicije. Ko je general Keller dospel k sprednjim, v boju se nahajajočim vojem, se je prepriča), da je sovražnik veliko močnejši kakor Rusi. Vsled tega se je odloči), da prekine boj in se umakne, ne da bi poslal v boj rezerve. Ruska armada se je nato v polnem redu umaknila v svoje pozicije na Janzetinskem prelazu, kamor se je pozneje jel tudi pomikati sovražnik in na nas streljati s topovi.Toda tretja baterija tretje brigade je s 34 streli prisilila sovražne baterije, da so umolknile. Ob 3 uri popoldne je boj ponehal. Naša armada se je vrnila v Tkaonan. Ruski voji so ustavili prodiranje Japoncev v dolini reke Lankhe. Boj je trajal 15 ur. Itgube znašajo na ruski strani več kakor 1000 mož. Najbolj je trpel 24. polk. Japonski neuspeh. Po poročilih iz Petrograda se je rusko portarturško brodovje dne 17. t. m. nenadoma pojavilo pred Kajpingom in bombardiralo japonske pozicije. Japonska armada v Takušanu je dobila ukaz, da naj nemudoma navali na ruski centrum pri Dačičavi LISTEK. Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. m. (Dalje.) Med resnimi pogovori se je približal večer. Šele ko je zavladala vele-5astno globoka nočna tihota, se je odjavila dražba proti Vrhniki. Magajna n Anica sta spremljala svoje goste, nesec pa jim je razsvetljeval pot. Kar •amo ob sebi se je zgodilo, da sta tfagajna in gospa Regina šla skupaj. .Tospa Regina je bila okrog vratu o vila srn šal tako, da je bila v molčečem »jaju svetlega večera njena glava po-lobna cvetu, ki gleda iz vaze. Družba, ii je šla spredaj, je bila zgovorna in glasna, gospa Regina in Magajna pa si nista imela ničesar povedati. Šele proti koncu pota se je gospa Regina nekoliko ustavila in polglasno rekla: — Nevarnega dela ste se lotili, gospod Magajna. Boj s papisti je težak to že marsikdo je moral plačati s ^rvjo in z Življenjem, da ae jim je iprl. — Vem, gospa, da imajo papisti Pečjo moč v rokah, kakor marsikateri -esar in kralj, ali potrebno je, da se njih moč razbije. Kdor je slep ali duševno tako slab, da ne uvideva koristi in potrebe tega boja, naj ostane doma in nihče mu ne bo tega zameril. Kdor pa spoznava, za kaj gre, da se gre za srečo in bodočnost naroda in človeštva, ta ima odprti samo dve poti: ali mora služiti Rimu, ali se proti njemu vojskovati. Na strani stati in samo gledati, ne sme; to ni častno — in vsaj jaz tega ne morem. — Ali Vas sovražijo duhovniki in menihi prav posebno. Menda ker se Vas boje. Kdo ve, kaj še store, da bi Vas uničili. Anton Magajna se je obrnil k gospe Regini. Čutil je iz njenih besedi trepet njene duše in v njenih tajinstve-nih očeh Čital bojazen njenega srca, da se mu kaj ne primeri. In tedaj ga je prešinila taka radost, kakor še nikdar v življenju in ki ga je tako prevzela, da mu je zmanjkalo sape. Potem pa je vzkliknil veselo in ponosno kakor fant, ko se vrača od vasovanja: — Naj se zgodi volja božja, gospa Regina, poguma si ne dam vzeti. Vsak je lahko ponosen, kogar papisti sovražijo in preganjajo. Sicer pa jaz nisem zrasel iz mehkih tal in pod gorkim solncem, nego na skalnatih tleh med dežjem in viharjem postal mož, in zato ne poznam strahu. — A življenje je kratko in zato se človek ne sme podajati v nevarnosti, je tiho pripomnila gospa Regina. — Življenje traja samo en treno-tek, a ta trenotek zadostuje, da se ustvarijo dela večnega pomena. Lejte, gospa, tudi jaz poizkusim, da storim kaj takega. Ne hrepenim po slavi velikega vojskovodje, ne po plemiškem grbu, pomagati pa hočem pri zgradbi velikega poslopja, ki naj bo dom sreče in zadovoljstva in naj varuje rojake pred vsako krivico. Če pogledate po domovini, kaj vidite? Bedo, strašno bedo! Tu imate nekaj velikaŠev in bogatih duhovnikov, ki imajo pravico, da uživajo sadove dela vseh drugih ljudi in zapuščajo to pravico svojim otrokom ali cerkvi — na drugi strani pa vidite tisoče in tisoče, ki so rojeni v siromaštvu in v blatu, ki so zrasli v neved nosti in v praznoverstvu, ki delajo vse življenje kot živali in žive kakor psi. In ti, gospa Regina, so moji bratje, in tem moram pomagati. Če jih osvobodim iz duhovske sužnosti, sem storil dovolj, ker potem bodo imeli moč, da si sami izvojujejo pravico. In ko je videl začudeni pogled gospe Regine, je smehljaje pristavil: — Ali nikar ne mislite, da hočem to sam izvršiti. Le skromen pomočnik bom pri tem velikem delu, ki ga je začel Primož Trubar. Že če odprem novi veri vrata na Notranjsko, bom srečen in bom imel zavest, da sem izpolnil svojo dolžnost. Bistri velja moj boj in zmagal bom, če pridobim Vrhniko in Borovnico. Vem, da me čakajo še težki dnevi, velike bridkosti in morda tudi hudo trpljenje, ali svojega namena ne opustim. Davno sem že krenil z razboj enega pota, ki vodi samo k napajališču in h koritu. — Kaj je to provzročilo ? Kdaj ste se odločili za to? je vprašala gospa Regina. — Treba je bilo več let, preden sem prišel do tega spoznanja. Že kot deček v Ljubljani sem imel priliko seznaniti se z novo vero in spoznati, da se je stara vera odvrnila od Kristusa in zapustila njegove nauke. Takrat je bil Primož Trubar, ta krasni junak, še kanonik stolne cerkve. On in njegov prijatelj kanonik Pavel Wiener sta oznanjala novo vero, ki pa je pravzaprav stara vera, ker se drži Kristusovih naukov. Tedaj je ljubljanski škof Urban Textor, ki je bil osebni prijatelj Ignacija Lovole in je imel kot spovednik kralja Ferdinanda velik vpliv na dvoru, izposloval povelje, da je zapreti in kaznovati vse duhovnike, ki oznanjajo evangelije. Starega prosta Lenarta Mrtlica so vrgli v ječo, ga odstavili in ker se ni hotel podvreči, ga izobčili. Generalnega vikarja Jurja DragoliČa in Pavla Wienerja so pahnili v ječo in poleg teh še vec drugih. Trubarja niso dobili. Mudil se je slučajno v Št. Jerneju in tam izvedel, kaj ga Čaka. Trubar je pobegnil v Trst, v Ljubljani pa so ga odstavili od službe in jaz sem bil sam v stolni cerkvi in sem slišal, kako ga je Škof Urban Textor izobčil in preklel. To je bil zame strašen dan in tedaj je v mojem srcu začelo kliti sovraštvo proti papistom. — Ali ste potem še kdaj videli Trubarja. — Videl sem ga in tudi govoril sem ž njim. Prvič je to bilo 1. 1561. ko so deželni stanovi imenovali Trubarja za deželnega propovednika. Tedaj sem bil jaz oskrbnik pri baronu Kckha v Begunjah na Gorenjskem. Trubar se je vozil iz Nemčije v Ljubljano in jaz sem ga spremljal od Begunj naprej. Tega potovanja ne pozabim nikdar, lu ta sprejem v Ljubljani! — Ali je bil slovesen ? je vprašala gospa Regina. — Cez vse slovesen in presrčen. Še dan sem si zapomnil, dne 26. junija smo prišli v št. Vid nad Ljubljano. Jaz sera jahal pred vozom, kar sem videl vse polno vozov, v katerih so sedele ljubljanske gospe in mnogo ljubljanskih in ga skuša prodreti. Toda ta napad je bil odbit, in sioer z velikimi ja ponskimi izgubami. Admiral Togo mrtev? »Chioago Daily Mews« priobčuje brzojavko svojega vojnega poročevalca iz Antunga, v katerem se zatrjuje, da je admiral Togo umrl na koleri. Na japonskih ladjah baje silno razsaja ta bolezen, kar je tudi prisililo japonske ladje, da so se umaknile izpred Port Arturja, kjer jih baje ie 10 dni ni. To poročilo je treba sprejeti z veliko rezervo. Križarka „Novik" na poti v Viadivostok. Kakor B6 iz Petrograda poroča, je došla tjakaj brzojavka, da je križarka »Novik«, o kateri se je z japonske strani trdilo, da je bila pri zadnjem pomorskem napadu poškodovana, srečno predrla japonsko blo kado pred Port Arturjem in se sedaj že nahaja na potu v Viadivostok. Vladivostoško brodovje je bilo o tem obveščeno potom brezžičnega brzojava in je že odplulo »Noviku« nasproti. Glad in kolera v armadi generala Nodzu. Ir Petrograda se brzojavlja: General Samsonov je 11. t. m. ustavil prodiranje Japoncev proti Inkovu. Japonci so v tem boju izgubili 1000 mož. 16. t. m. je rusko brodovje bombardiralo japon ske utrdbe pri Kajčovu. Zdi se, kakor da bi dobila armada generala Nodzu povelje, prodreti ruski center. Položaj te armade, pred katero sto jita generala Miščenko in Levestam, ni baje baS ugoden, ker so prišli v petek prvi japonski dezerterji v ruski tabor. Ti so izpovedali, da vladata v japonski armadi kolera in glad in da zavžijejo Jiponoi pred vsakim bojem veliko množino alkohola. Japonci v Kajčovu. Po poročilih iz Berolina se na haja v Kajčovu 10 000 Japoncev. Vse bližnje vasi so takisto prenapolnjene japonskih vojakov. Tudi v gorah stoje vojaški oddelki in se postavljajo baterije. V Kajčovu imajo Japonci 25 topov. Ko so Japonci zasedli to mesto so dali obglaviti dva kitajska trgovca, ker sta predrago prodajala sladkor. Za izročitev vsakega Rusa iz okolice plačujejo Japonci 400 K, za Kitajca pa, ki je Rasom prijazen, 200 kron. Japonci plenijo prodajalne in plačujejo za živila samo polovično ceno. Potopljene ladje. Ie Petrograda se poroča: Neka nemška ladja in neka ruska torpe dovka sta v ponedeljek pri Vladivo-stoku zadeli ob mino in se potopili. Vse moštvo obeh ladij je utonilo. Baltiško brodovje. Kakor smo že poročali, je prva divizija baltiške eskadre odplula na meščanov na konjih. Mestni svetovalec Luka Cvekclj je prvi spoznal Trubarja, a ko mu je segel v roko, tedaj so začeli gospodje vihteti klobuke, gospe so mahale z robci in do nebes so morali slišati veselo klicanje: Vivat Trubar! In potem šele v Ljubljani! Vse je bilo pokonci. Trubar je moral kar bežati, kajti vsak mu je hotel poljubiti roko. — In kdaj ste drugič govorili s Trubarjem? — Leta 1565., ko je moral zapustiti svojo domovino. Novi ljubljanski Škof Peter Seebach je tožaril Trubarja na vse strani in prosil pri cesarju, naj da brez vsake preiskave Trubarja in njegove pomočnike zapreti. Deželni stanovi so to preprečili in dosegli, da se je začela preiskava proti škofu, ali čim je umrl cesar Ferdinand in je fanatični nadvojvoda Karol prevzel vlado v Notranji Avstriji, se je koj začel boj proti Trubarju in vsem protestantom in Trubar je bil pregnan iz svoje domovine, pregnan za vedno. Med tistimi, ki so ga spremili do tirolske meje, sem bil tudi jaz. Trubarjevi nauki so mi ostali v srcu — po njih se hočem ravnati. — In če Vas nadvojvoda požene v prognanstvo? — Jaz se mu ne uklonim. Družba je bila prišla do Vrhnike in treba se je bilo ločiti. (Dalje prih.) bojišče ie koncem onega meseca popolnoma na tihem, da nikdo ni za to vedel. Sedaj se javlja iz Petrograda, da se bode 2. divizija tega brodovja od • pravila na Daljni Vztok 2. avg. t 1. Slovanske vzporednice v šleziji. Dunaj, 19. julija. Ii nau&nega miniztrstva se doznaje, da je isto pritrdilo predlogu, naj se na učiteljišču v Opavi ustanove čeike, na učiteljišču v Tešinu pa poljske para-lelke. Tudi je ie odredilo kreiranje takih paralelk. Tudi pogajanja z fi nančnim ministrstvom zaradi zagotovitve potrebnih sredstev so ie sklenjena ter pride postavka že v prihodnji proračun. Končna odločitev ostane seveda še ministrskemu svetu, kjer tako radi prevladajo dr. K&r-berja Slovanom sovražni vplivi. Baron Calice, Dunaj, 19. julija. Avstro • ogrski poslanik v Carigradu, baron Calice, je baje vložil prošnjo za vpoko jitev. To bi bil dokaz, da ne veruje Turčiji in njenim obljubam glede reform v Macedoniji. Ogrski državni zbor. Budapešta, 19 julija. Došlo je zopet mnogo prošenj poslancev za dopust. Posl. O 1 a y je izrekel bojazen, da postane zboraica vsled dopustov nesklepčna ter je zaradi tega proti dovolitvi dopustov. Pri glasovanju je zahteval posl. Kubik, naj se poslanci preštejejo, in pokazalo se je, da je zbornica nesklepčna. Seja se je morala prekiniti za deset minut. Ko se je seja zopet otvorila, so se dopusti dovolili in zbornica je nadaljevala debato o zvišanju civilne liste. Proti so govorili M u k i t s , G u n t h e r in M a r j a v Marjav je opisov&l bedo v deželi ter izjavil: »Ker je boj naroda za njegove pravice ostal brezuspešen ter se ni narodu dovolila niti najmanjša koncesija, je podlo postopanje, da se pride s to predlogo pred zbornico.oc (Klici z desnice: K redu! Sram Vas bodi!«) Predsednik pl. P e r c z e 1 je izjavil, da teh besed ni razumel ter se bo šele iz zapisnika poučil in potrebno ukrenil. Končno je govoril proti predlogi posl. Daranvi (ljudska stranka), nakar se je debata prekinila do jutri. Trgovinska pogodba z Italijo. Rim, 19. julija. »Matino« za-trjuje, da so se avstro-ogrski in italijanski komisarji končno zedinili glede vinske klavzule. »Iz višjih političnih ozirov« se je baje zagotovila 100.000 hektolitrom belega italijanskega vina za mešanje zelo znižana uvozna carina. Verjetna pa ta vest ni, ker bi se bila trgovinska pogodba sploh že podpisala, ako bi se bilo rešilo vprašanje glede vinske klavzule, ki je takorekoč edina ovira. Armensko gibanje. Petrograd, 19. julija. Kakor je pokazal umor guvernerja Andrejeva v Jelisavetpolu, je začela armenska zarota že »delovati« in ruske oblasti bodo morale napeti vse sile ter pokazati skrajno brezobzirnost, ako hočejo to nevarno gibanje zatreti. Umor Andrejeva pa ni prvi, ki ga ima na vesti armenski cdbor. V Bakuvu (Tifhs) je dobil ruski milijonar Artem I v a n o v i ć Adamov od armenskega odbora poziv, naj plača za armensko gibanje večjo svoto denarja, sicer zgubi življenje. Milijonar se ni vdal. Ko pa se je dne 23. m. m. sprehajal po Aleksandrovem parku med večjo mncžico ljudi, približala sta se mu dva bogato opravljena armenska mladeniča ter ga z bodali in s kroglami iz revolverja umorila. N.-to sta vkljub ir.no-gisi očividcem ušla do izhoda, kjer ju je čakal voz ter ju brez sledu odpeljal. V tem smislu deluje armenski odbor, ki ima povsod svoje tajne zaveznike, oziroma se vsakdo boji njegovega maščevanja ter rajši ničesar ne vidi in ne sliši, kar počenja. Dopisi. Iz Leskove«. V »Domoljubu« itev. 13. se je neki klerikalni pod-repnik zaletel v gotp. dr. Romiha in v mene. Vem, da se ne bode vredno videlo gospodu županu dr. Romiha odgovarjati, zato pa jaz tej lainjivi bandi nekoliko na ušesa povem. Ako mi dokaie, da sem kak dopis o pre potrebnem izobraževalnem društvu leskovškem v »Slov. Narodu« pisal, rad — kakor bi to težko storil — plačam primanjkljaj, katerega ima društvo. Neki odbornik omenjenega društva je rekel: Prmojduš, sinoči smo pa tako Fronoa razjezili, da je šel kar spat; pravi da ima izgubo, da je moral že iz svojega založiti in da se mora odkod denar dobiti. Veste, gospud, to je bilo tisti večer, če se ne motimo, ko se je nekdo zmotil in društveno sobo za stranišče porabil, pa še časopise ponesnažil pa tudi na mizo in stole ni pozabil. Najbrž je zaradi tega dogodka Vaša sveta jeza tako velika, da divjate in se zaletujete, kakor ko ljudi in race po cesti ,s kolesom prevračate. No, pa to se takemu kratkovidnemu blagoslovljenemu kolesarju lahko pripeti — morda so ga še celo na raoo povabili ali pa kolbo domov poslali. Zato pa tudi ne morete videti, da nosim uro. Prosim gospod predsednik, kadar bode tista lažnjiva banda okrog tiste smrdljive miza sedela, spomnite jo, da imam še skoro polovico teh kimovcev v svoji knjigi, katerih računi niso čisti poravnani. Potem bodem pa še večjo verigo kupil, kot jo ima Sultan. A za kaj jo bodem imel? Priklenil bodem kakega pretepenega kaplana. Pa tudi odbornika, največjega goljufa, opomnite, da ima še račune, katere je delal na našo kožo v Krškem, poravnati. Kajne »gospud Krone«, tudi Vam bi kaka Urška dišala, vsaj kolikor Vas jaz poznam, kaj radi o lepih puncah govorite. Enkrat ste mi vse našteli, še se spominjate, ko sem jaz rekel: le tiho, da nas ne slišijo — ker smo ravno pod oknom stali. Oh, to bi bili »bonbončki«, kakor jih Vi imenujete. Ce kak trgovec falira, mu znate očitati, ali to ne bode pameten človek zameril pri današnjih razmerah. Lepše je, če kak kaplan s konsumom svoje odbornike spravi rakom žvižgat, on pa pete odnese, Če le more. Jaz pa moram svoje otroke pošteno odrediti, kakor tudi svojega nezakonskega sina, katerega pošiljam v meščansko šolo, in radi katerega Vas Vaši veliki rdeči nos tako srbi. Ali mislite, da bi bilo lepše, ko bi ravnal po zgledih kakih popov ali farških kuharic. Spominjam se pa tudi Urše gerenjske, ki je bila sestrična nekega »gaspuda«, pa je imela v f^rovžu prenočevati. Torej v hiši, ki je največja in najgorša v celi fari, kjer so se godila taka hudodelBtva in i u m parije — da jih ni moč zapisati, tam se kujejo dopisi, ki nam hočejo kaj očitati! Le kar tiho! Leskovška kompanija, kakor Vi sami imenujete, je res velika, a v dobrem spominu jo le imate še od shoda na Senušah in od volitve v Krškem; to je bil skoraj regiment, pa saj ste takrat tudi kremen imeli v hlačah. Na svidenje »gaspud« komendijant; če ne prej, vsaj pod kozolcem, ko bodete prevračali kozle s kimovci. Fran Butkovie. Vsesokolski zlet. Došli so nadalje nastopni tele grami: Cerhovioe: Hasicska župa podhrdska zašili ze župniho sjezda v Drozdove hrimave na zdar! — Vaclav, starosta. Dunaj: Draži brati;! Nemo-houoe stisknouti vaše bodre pravice čeho uprimne litujeme, zasilame Vam alespefi sokolskou zdravici Slet Vas zdariz se stkvele a ve bratskem styku se sokolstvem Českymv ktere s Vami čiti i zije poloziz pčvne za-hlady budouciho svazu sluvmskeho sokolstva narodniho jadra a vykvete v raji. Sloviucu nazdar! — K n o L-loch, starosta župy dolno-rakouske; Pazourek, j e h o namestnik. Gradec: Živila Slovenija, živilo slavenstvo, živilo sokolstro! — Bo-binak, Janeković, članovi »Zagrebačkog Sokola«. Gro bel no: Vrlim Sokolom krepki Nazdar! — Piščanec, Pavline. Idrija: Vsem udeležnikorn da] našnje vsesoćolske slavnosti kliče krepki nazdar! — Delavsko bralno društvo. Jesenic a: Živeli Čehi, živio bratje Slovani! — Klinar, Trevn, M a r k e s. Karlovac: Dvigaj se krepko, sokol sivi, brani narod. Bo/ te živi! — Karlovaški Slovenci. Karlovac: Zaprećeni osebno prisustvovati velebnoj slavi Sokola, duhom smo i bratskim srcem us Vas. Srdačno čestitajući kličemo: živili Sokoli, složno napried! — članovi pokupskog »Sokola«: Vam-berger, Vrbančić, Korais. Karlovac: Hamletovo vprašanje »biti ali nebiti« velja še vedno tudi za Vas, Slovenca. V tem boju za obstanek bodi kulturno delo in sokolska ideja naš paladij. Zato, oj pridi čas, ko bode vsak Slovenec pogumen in zaveden Sokol. — Prof. Vamberger. Karlovci: Srpski Sokol u Sremskim Karlovcima ialeči, što ne moie osebno učestvovati sveslavenskom sokolskom sletu srdaćao Če-Btita četirideietgodišnioi slovenskoga sokolstva uz bratski pozdrav. Sakupljenoj sokolskoj braći: naedar!. — Starešina profesor Popović, tajnik Maksimović. Kolin: Drahym bratrum slo-vanikjm, shromazdenym na vse-sokolskem sletu v bile Lublani, za-silaji brstrskou zdravici. — Hoste z vinarny noskovy. Kolom ya: V jednosty i bo-drosty syla! Ž vio slavnoe siovenskoe sokoUtvo! — Ruski ukrainskyj Sokol v Kolomyje. Kraljevi gradeč: K slovanskemu sbratreni sokola Lemu nazdar! Jsme duohem i srdcem s vami! — C y r i 1 Vlaoh, Zachoval, Sveče ny Laški trg: Današnja pobrati-mija naj bodi temelj boljše slovenske bodočnosti! — Doktor K o 1-šek, Edvard Kuke«. Lesce: K današnji izvanredni slavnosti, katere se nisva mogla udeležiti, presrčni nazdar! — Žarko Schrey, Janko Sem eri Ljutomer: Čuvajte in branite, naši narodni vojaki, naše meje! — Ljutomerska podružnica »Družbe a v. Cirila in Metoda«. Ljutomer: Žal nama je, da ne moreva prisostvovati tej slavnosti, zato se v duhu združujeva z Vami in kličeva: Živela bela L,ubijana, živeli Sokoli! — Srečko Vršić, Adolf Mišja. Ljutomer: Sokoli, Sloven'je sini zvesti, svoji domovini srčno mi služimo! — Ljutomersko slovensko pevsko društvo. Ljutomer: Život krepite bvoj, da z duša zdravo povzdignete zemlje domaČe slavo! Nazdar kliče — Zaostali ženski odsek »Mur-sk ega Sokola«. Ljutomer: Bjriteljem vseslo-vanBke ideje kliče krepki nazdar! — Ljutomersko učiteljsko društvo. Ljutomer: Vsem bratom kličejo krepki nazdar zadržani murski Sokoli. — Babnik, Zacherl, Ca-gran, Mišja, Zadraveo, Rajh, Vovk, Magdić, Orsić, Srečko Bohinec, Mureker. Ljutomer: Vzeti nam ne more alave, ne utajiti bistre p: I a ve: večna bo Slovencev Čast. — Ljutomerska čitalnica. Lvov: Sokolv stolvci knazia Lwowa za«ylajut slovenskomu zjiz dovv naJ8Qzyriiszyj priviat i klyozut do waš: nazdar! — Budzynow-s k i , S o 1 o w a , Doskcozs, p r a v n y k. Makarska: Sa hrvatskih obala šaljem bratski pozdrav vama i svoj ostaloj braći slavenskoj tamo sakup l.enoj: zdravo! — »Hrvatski Sokol«, Makarska. Mariaenzersdorf: Neustrašenemu sokolstvu, stebru slovanstva, kliče navdušeni nazdar! — Društvo »Zvezd a«. Mirošova: Draži bratft! K dru hemu sletu slovinskeho Sokolstva l fijmetež naše upf.mne bratrske bla-hopfaoi. Litujem, že neni nam možno Vas a slovanskou bilou Lub!»ii nav štiviti. Jsme mala, chndična iednota českćho venkova a na všteva Vašeho sletu spojena jest s velikimi finančnimi obe£my. Však v duobu dlime mezi Vami, radujem se s Vami a bratrstvi na šemu i shode česko-slovinske voi&one hfimave »Na prej!« Teiocvičnd jednota *Sokol« v Mirošovč, 14 julija 1904. K. M a s t n ?, t. č. jednatel. P. K a -sal, t. č. načelnik. Toth, t. č. starosta. Mostar: Velebnoj slavi braće Siovenca, Čsha i Hrvata i mi dubom prisustvujemo te Vam kličemo srdačne: bratski zdravo! — »Hrvatski Sokol«. New-York: Iskren nazdar preko oceana! Žvel »Sokol«, žtvela Ljubljana! — Ausenik, Košak, Dobernik. i n ž e n i r j a L u p š a in Pleško, BenediČ, Andolšek, Bon, Zupan, Jzkše, Mervar. Hribar. New-York: Ž'.vel »Sokol«! — Mirni Kosak, Mirni Lovšin, Mirni Guardia, Mirni Rems, Mirni Kovač, Julka Glatz. Novo mesto: Pridružujemo se radostnega sroa Vaši slavnosti z iskreno zeljo, da prinese toliko po- trebno vzajemnost vsega slovanskega sokolstva. Žtvio ljubljanski »Sokol«! Ž1 vela sokolska narodna zaveda .si! Živeli mili gostje! — Mestni župan pl. SladoviĆ. »Dalje prih, Dnevne vesti V L j ubijan«, 20. julija. — Osebna vest. Višji račun ski svetnik pri najvišjem računskem dvoru na Dunaju, g. Anton C os ta je imenovan dvornim tajnikom. — župan Hribar nastopil je dvameseden dopust. V tej dobi na domeščal ga bode v uradu ravnatelj Ivan V o n č i n a, odnosno med dopustno dobo le-tega, magtstratm svetnik Sesek. Kdor bi vendar želel v eni ali drugi zadevi osebnegs posredovanja županovega, obrne na se do magistratnega tajnika E v gena Laha, da to županu sporoči. SfO»r bode pa župan v petek dne 22 t. m. in potem vsak drugi petek med počitnicami v svojem uradu. — Klerikalci in veetiokol-aki zlet. Klerikal SC je brezdomo vineo iz principa in če se dela kdaj narodnega, stori to vedno le, da bs narodnomislečim ljudem prikupi, da si pridobi njih zaupanje, uspava njih previdnost in jih potem laglje vara Vaesokolska slavnost je spravila uaft-brezdomovince v nemalo stisko. Ni jim ugajala, že ker je bila to strogo nacijonalna priredba, posebne pa jih je peklo, da pri ti velikanski narodni slovesnosti klerikaloi ne pridejo nič v poštev in se pred vsem slovanskim svetom pokaže, da so klerikaloi sovražniki narodne misli. Leta in leta so klerikaloi obrekovali in zasramo vali in denuncirali vsa sokolska dru štva; napadali so jih in preganjali, kadar so mogli. Ko pa se je začela bližati vaesokolska slavnost, ko so klerikalci spozoali, kak obseg bo imela ta slavnost, da se je udeleže reprezentance vsega slovanskega sokolstva, tedaj so se naenkrat začeli uailjevati ter laziti okrog onih Sokolov, katere so prej vedno le zasmehovali in jim delali odo v zasebnem življenja škoic. A klerikalci BO dobili brco, kakor s o jo v polni meri zaslužili. Do aadajega so upali, da se še kako pr.štulijo in »Slovenec« je tudi v tem smislu ma nevriral. Ker ni dobival nikakth notic o pripravah^ jih je lovil po svojih reporter)ih po vsem mestu in jih je posnemal iz »Slovenskega Sokola«, a tako, da bi Čitatelji mislili, da so izvirne in da jih je »Slovenec« dobil direktno od »Sokola«. Pa vse to ni nič pomagalo. Ko so klerikalci naposled videli, da se jih ne mara, so izjavili, da — odklanjajo udeležbo. To je jako komodno; to je stališče tistega človeka, ki je bil iz družbe slovesno ven vržen, potem pa pravi, da pri ti družbi ne sodeluje. Ali se je potem čuditi, da se klerikalci za svojo kolosalno blamažo sedaj tola žijo z neumnim zabavljanjem/ Veli kemu uspehu slavnosti to ne bo škodilo in »Sokolu« je gotovo stokrat ljubše, da umazano glasilo ljub ljanskega škofa na slavnost zabavlja, kakor pa da bi jo hvalilo. Klerikalci so zaradi tega, ker kot sovražniki »Sokola« in narodne misli niso bili pripuščeni k aktivni slavnosti, skušali demonstrirati proti slavnosti. Izvzemši nekaj malo mož, ki sioer stoje v klerikalnem taboru, a so vendar narodni, niso klerikalci razobesili zastav in ni bilo nobenega klerikalca ne na telovadišče, ne na ljudsko veselico. Zastave so razobesili Frančiškani in Lršulinke; kanoniki so jih bui razobesili, a so jih hitro umaknili. Tudi na nekdaj 0/i|azhevi hiši, kjer se sveti napis »Ljudska posojilnica«, in na Medijatovi hiši ni bilo zastav in prav je. S tem sta hiši obračali nase pozornost in dali priliko, povedati sto in sto slovanskim bratom, da so klerikaloi ti hiše prigoljufali. Razume se, da tudi na šenklavskem farovžu in na škofiji ni bilo zastav. Sprehajajo se mimo škofije, so zunanji gostjo, ki so vedeli, čegavo bivališče je to poslopje, klicali: »Hamba«, »Sramota« in »Abzug«! Cehi so bili o naših razmerah jako dobro podučeni, saj so »Vvletoi Li-sty« prinesli jako točno pojasnilo o njih. Odhajajo so nas Cehi in Hrvatje, ki so čitali »Slovenca« in videli postopanje klerikalcev, zagotavljali, da sedaj popolnoma razumevajo boj, ki ga imamo s klerikalci, in da a vssm srcem odobravajo neupogljivo energijo, s katero vodimo ta prepotrebni boj. Tako je nam klerikalna demonstracija koristila, slavnosti pa ni čisto niš škodila. Naj zdaj »Slovenec« le dela svoje opazke, če ga ie veieli. Vsi, ki so slavnosti videli, vedo, koliko je na teh neslanostih klerikalnega lista. Le eno rečejo: Če se vsi »slovenski« škofje s vsemi svojimi črnosuknježi desetkrat na glavo postavijo, niso v stanu vprisoriti slavnosti, ki bi bila le ponižna senca sokolskoga zleta. — Čaaomski glasovi o vse-sokolskem zletu. Že pred vse sokolsko slavnostjo so preludirali za za isto vsi večji slovanski listi. Posebno navdušen Članek je prinesel „Novi Sr-bobran" v Zagrebu preteceno soboto. Med drugim pravi: „Simpatični slove-aački živalj prava je naša predstraža, on nam je zaledje, on zaštita protiv bujice, što se na nas valja n bujnim strujama sviju mogučih grana jake i siine nemaČke „kulture". — Slavnost samo pa so opisali dosedaj skoro vsi hrvaški in češki listi, ki so nam že došli. Posebno obširno in prisrčno poročilo ima „Obzor", pa tudi „Agramer Tagblatt-4. Prvi je prinesel poročilo slavnosti „Hlas Naroda", kojega urednik je bil več dni v Ljubljani. — „Hrvatsko Pravo" je moralo zaradi glavne skupščine svoje stranke poročilo odložiti za drugi dan. Celo vladua hrvatska lista „Agramer Zeitung" in „Narodne novine" sta imela kratki poročili, le glasilo hrvaških furtimašev „Hrvatstvo" se po brezdomovinskem geslu vseh klerikalcev ni spomnilo z besedico vse slovanske manifestacije. — Nedeljska ljudska veselica je imela tako kraseu uspeh, da so jo, kakor smo sinoči javili — naše narodne dame hotele ponoviti in sicer na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Ali izkazalo se je, da je to nemogoče, že zaradi tega, ker mora ?odba prihodnjo nedeljo iti v Ptuj in ker so tudi druge ovire tolike, da se veselica ne more vršiti. — Družba sv. Cirila in Metoda ima svojo redno veliko skupščino v Zilcu pri (Jeiju dne 4 avgusta. Vodstvo. — Učiteljsivu v vednost sn — juristom v premislek. Piše se nam: Neko šolsko vodstvo ua Vipavskem naznanilo je kmeta sodišču, ker je prišel v šolsko sobo ter samovoljno vzei iz šole svojega sina, izgovarjajoč pri tem besede, ki so bile že same na sebi vtikanje v uradno poslovanje. Učitelja takrat ni bil v šolski sobi, ker je slučajno obedoval, postavil pa je za svoje odsotnosti nekega učenca kot pazitelja. — Slavncznani diktator doktor ?olenšek se je postavil na stali Šče, da učitelj ni uradno posloval, ker ni bi takrat navzoč, ergo, se kmet tudi ni vtikal v uradno poslovanje in — zato je bil oproščen. — Učenčev oče ni torej zakrivil prav nobenega prestopka, ker je prišel v soJsko sobo, kjer n»Č opraviti nima, !u ni storil prav nobenega pregre sira, ker je dečka samovoljno vzel iz šolske sobe in se ni prav nič utikal b Bvojimi drznimi besedami ie posebej v uradno poslovanje. — Uoogi učitelj, ki si slučajno bolan, Varuj se, kajti po najnovejši polen-škijadi ti hode lahko pobral vsakdo brez kazni vse zaprte otroke, ko bodeš odsoten opravljal svojo telesno potrebo, ali pa si bodeš moral pomagati kuko drugače . . . Ker ne vemo, ali je vložil zastopnik držav-nsga pravdništva v Vipavi zoper to Čudno razsodbo priziv ali ne, opo-z**jarno na tozadevni tkt — državno Pravdništvo v Ljubljani. In to toliko ker bi znala najnovejša polen-^'jada, ako t*i cbveljais, učiteljstvu OBčutiM) škodovati — v gotovih slugih. — Kam vodi strankarska s*i*tist in zaslepljenost? Piše 8e nam: Vno obžalujemo, da se do- slej ni našlo nobeno bratsko pero, ki bi bilo v slovenskih časnikih primerno popisalo lepo slavnost, s ka tero smo 3. t. m. v Metliki proslavili narodni praznik sv. apostolskih bra tov Cirila in Metoda. Šdle te dni do bili smo v roke ljubljanskega »Slo venca« s dne 9 t. m. Razveselili smo se, misleš, da bo tu najbrž po pisana naša lepa skupna slavnost Pregledali smo ga in ostrmeli. Neznan metliški dopisnik je »Slovenca« okrasil z dvema kratkima noticama, ohtegajošima par vrst. O proslavi ne besedice. V eni pravi, da so na veselici (kakšni?) liberalci no Bili na ramenih črnomeljskega gla varja V. Parmo zato, ker kot javni uradnik širi nemščino. V drugi za smehuje metliškega župana Jutraša kot govornika, ki se je pri isti pri liki (kateri?) odlikoval kot branitelj vere, ki meče svetu pesek v oči, ter prevzetno vprašuje: Kako dolgo bo smel Jutraš še govoriti v imenu met liikega meščanstva. To je vse. O cer k v o nem delu proslave se treznemu dopisniku ni vredno zdelo zapisati kake besede, najbrža ga pa še zra ven ni bilo. Gotovo mu je bila cerkvena slavnost trn v peti in v očesu, ker se je vršila v slovanskem duhu in po slovanskem obredu. Na kon cert našega »Svačiča« pa je prišel s trdno nado, da bo mogel na svojo in svojih somišljenikov radost poročati, da koncert ni uspel. Ker se mu je ta nada popolnoma izjalovila, zaletel se je po navadi v dve osebi, da nam vsaj tako pokaže nakano, ki ga je pripeljala na veselico. Ni naš na men in naša naloga, da ti osebi tu kaj branimo, ker naše obrambe ne potrebujejo. Gospod Parma dela kot glasbenik čast slovenskemu narodu in edino kot glasbenika so ga nosili na ramenih ne liberalci, nego Člani odbora za priredbo, bratje slo venski in hrvatski, in sicer potem, ko se je bilo na splošno oduševljenje igralo njegove krasne »Mlade vojake«. Ima-li objektivni dopisnik res kaj pritožb proti g. Parma, da je širitelj nemstva, naj to spravi v javnost pri drugih prilikah, ne pa sedaj, ko ori in se goji krasna slovenska pesem, ki bi pač tudi dopisniku morala sveta biti. Gospod župan Jutraš je imel pri banketu krasen govor, ki ga pa do pisnik gotovo ni eliSal, ker sicer, da ga je slišal, bi bil ta govor izpral celo dopisnikove oči, ki morajo vzpričo takega pisanja biti res dosti zaslepljene in polne hudobnega peska. Ako ima dopisnik kaj proti gospodu Jutrašu kot njemu neljubemu županu, naj ga z županskega stola preganja pri drugi priliki, ne ravno sedaj, ko je metliško meščanstvo v objemu z brati Hrvati in oduševljeno na taki narodni slavnosti, ki bi morala tudi dopisniku ugajati. Ero kam vodi strankarska strast in zaslepljenost Krasna bratska proslava narodnega praznika dne 3. t. m., ki je ni čisto nič kalilo, nam je še v mislih. Tako soglasje in oduševljenje je v naših Časih redkost. Težko pa greši, kdor zaradi svojih strankarskih ciljev išče in dela prepire tam, kjer jim ni mesta. Tak greh je tudi to pot storil »Slovencev« dopisnik. Diximus! — Rajhenburski župan g. Presker je že tudi povohal v smrdeči nemški celjski mlin. Pa saj ni to noben čudež: priden odjemalec nemškega železniškega blaga je že tako, sedaj je seveda še po emrdo-mlinareki moki posegel. Rajhenbur-žanom je pa tudi včasi vseeno, si li Slovenec ali Nemec, glavna stvar je, da si farovški podrepnik in petolizec. Tudi dva peka osrečuje!« sebe in nas s smrdečo moko, eden od njih je celo nov<\došli pek, kateri jo posebno pri h tržanih že zelo priljubljen. — S/ v-uski trg rajhenburski je torej že precej založen s smrdečo moko, ki bodo gotovo najbolj dišala domačim klerikalcem, kojim želimo: dober tek! Poredati pa moramo še javnosti, da so tod r&rštrjeni listi: »Slovonski Gospodara, »N%š dom«, »Domoljub«, koji listi najbolj pripravljajo rodovitna tla ptujskemu »Štajercu«. Slava! Preljuba zavednost, oj kje si doma?! — Učiteljske vesti. Začasni učitelj v Ledinah g. Viljem Cirkel- bach je na istem mestn postal defini tiven. Premeščeni so gospod Lndovik D e rm el j iz Grahovega v Cerknico, gdč. Julija Jonke iz Kočevja v Zg. Travo in gdč. Eleonora D evo v a iz Trebnjega v Naklo. V pokoj so šli gg. I. Okorn v Kamniku, Fr. Pieifer v Domžalah in M. J o s i n v Ljubljani. — Sokolsko slavnost so različni fotografi posneli — tako slavnostni sprevod kakor tudi telovadbo. Fotografija, ki jo je napravil g. Rov šek in ki je razstavljena v izložbi g Petričiča, je izborna in vzbuja občno pozornost, ter si jo bo gotovo marsikdo nabavil v spomin na ta lepi slovenski praznik. — Za potujočo knjižnica ppProsveto" so darovali zadnji teden: »Matica Slovenska« 95, gospa dr. Bežkova 30, gg pnil. Pavel Grošelj 37, tovarnar in trgovec Ivan Bo nac 35, Luke* Breskvar 20 in phil Fran Kuster 14 — v celoti 231 knjig Vrlim darovalcem, ki naj bi dobili kar največ posnemovalcev, iskrena hvala! Nadalnja darila sprejema: Knjižničarski odsek »Prosvete«, »Narodni dom* v Ljubljani. — Deželna zadruga izdelovalcev sode vode na Kranjskem imela bode dne 24 julija 1.1, to je v nedeljo popoldne ob 3 uri v restavraciji pri »Zvezdi« (Krisch) v vrtnem salonu svojo redno letno skupščino. — Na Bledu se delajo pri prave za ustanovitev blejskega »Sokola«. — Postojnsko učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v St. Petru dne 2. avgusta t 1. Za četek ob 10 uri dopoldne. Poleg obi čajnega dnevnega reda je na vrsti tudi poročilo o dosedanjih praktiških poskusih v risanju po naravi v ljudski šoli. Poročevalec nadučitelj Rudolf Horvat — Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda uPivka" s sedežem v St. Petru na Krasu bo v nedeljo 31. julija t. 1. ▼ Zagorju ob 5. uri popoldne v pro štorih g. Matije Faturja z običajnim dnevnim redom. — Iz Vipave se nam piše: Pri nas vlada prava afričanska vročina. Že nad teden dni ni kapljice dež} Le burja se nam sili, da ukonČa še to, kar je ostalo suši. Trava je suha, fižol cvetoč in dozorel, tako tudi krompir. Turšica se melje ta teden i a če kmalu ne bo dežja, bo tudi ob trte in vinski pridelek. Gospod ured nik, prosim Vas. povabite gospoda ministra za uk in bogočastje ter vse gg [člane deželnega šolskega sveta v naše ljudske šote. To bi zdihovali in se brisali ti gospodje! Tu bi videli uspeh v šoli. V natlačeni šolski sobi sedi 50—60 in več otrok ob 25—26° Reomirja toplote. Gotovo, gotovo bi preklicali odlok c. kr. okrajnega šol skega sveta v Postojni z dne 10. ju nija t. 1. št. 1155 ter razširili tudi na Vipavo odlok od 20. avgusta 1870. Pa saj gospod minister dobro ve, da se mi kranjski učitelji ne moremo več potiti ob itak slabi plači učite Ijev, to naj velja le za štajerske, dolenjeavstrijske in češke gospide tovariša, kateri so bolje plačani. Gospodu dr. Ž'indri to gotovo zelo ugaja. Vsaj ne bo treba naših kosti razmetavati! J — Šolsko izvestje. Mestna nižja renlfca v Idriji je letos završila svoje tretje šolsko leto. Imela je tri razrede in pripravljalni tečaj. Pripravljalni tečaj je štel 41 učencev, I. razred 45, II 44, III. razred 28 učencev, tedaj vseh skupaj 158 učencev, s*mo realčnih učencev pa je bilo 117. Po rojstnem kraju j'h je bilo iz Idrije 68, iz idrijskega okraja 8, iz Kranjske sploh 21, iz Primorske 17, iz Koroške 2, iz Štajerskega 1. Po materinščini je bilo 116 Siovencev in 1 Nemec. Izpričevalo I reda z odliko so dobili 4 učenci, I. red sploh 81, II red 17 učencev, III red pa 1 učenec. Po navijalnt izpit se je dovolil 12 učencem. Ućeoci ne plačujejo nikakih pristojbin in tudi šolnine ne. Ustanovo je imel 1 učenec v znesku 79 K Izmed 41 učencev pripravljalnega tečaja jih je bilo 31 iz Idrije, 1 iz idrijskega okraja, 3 iz Kranjske sploh, 5 iz Primorskega in 1 is Nižjeavstrijskega. Po materinščini so bili vsi Slovenci. Izpričevalo I. reda z odliko so dobili 3 učenci. I reda sploh 30 učencev, H. reda 8 učencev. N« realki so delovali razen ravnatelja g. K. Pir ca, ki ga je smrt vzela prav ob koncu šol. leta, še trije pravi in 4 pomožni učitelji. Ii-vestje prinaša spis začetni »Pouk v prostem risanju na realkah,« ki ga je ;elo strokovno sestavil in s olikami obrazložil g. V. Levičnik, nadalje nekrolog o pok. Ivanu Rodetu, ki ga je sestavil prof. M. Pirnat Prihodnje Šolsko leto, v katerem se otvori IV. razred, se začne 16. septembra. Za sprejem se je zgla Stti za I razred 13, za pripravljalni tečaj pa 15 septembra. — Aretovan je bil včeraj C. T., ki je na sumu, da je ukradel Alojziju JaneiiŠu in Jožefu Rojcu ■rebrni uri z verižicama in vešjo ■voto denarja. Osumljenec je bil takoj po tatvini pobegnil in se šele včeraj vrnil. — Hud Lah. Dne 12. t. m. sta se bila delavca De Carlo Fran in Ja •obazzi Angelomaria, ki sta delala v Hrušisi, nekaj sprla. Jacobazzio je bila jeza tako zgrabila, da je potegnil iz žepa samokres in nameril z njim prvemu v glavo ter sprožil. Kroglja ni zadela De Carlota v glavo, ker se ji je v istem trenotku umaknil, pač pa ga poškodovala na roki. Jakobazzi jo je po tem »korajŽnem« nastopu neznano kam popihal. — Nepreviden kolesar. Komptoarist L. L je včeraj po Bo horičevih ulicah tako neprevidno vozil, da je podrl devetletno Miroslavo Osanovo in jo na desni nogi znatno poškodoval. — Zaradi zaspanosti žepen. V nedeljo je Kancev hlapec Fran Praust pospal nekoliko čez navadno uro, kar pa ni ugajalo njegovemu kolegu Francetu Reholjou. Sel ga je klicat in ga le težko zbudil. Ko je prišel Braust na dvorišče, se je začel z Reboljcem prepirati in ga je leta tako naklestil s polenom po levi roki in nogi, da so ga morali drugi dan odpeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Preprečen požar. Dne 17 t. m. sta pod Trškanovim kozolcem na Zavrteh št. 1 lOletni Jožef Gorjanc in 9;etni Fran Gerdina zanetila ogeoj, ki se je bil že tako raz-šir 1, da so začeli tleti tramovi. K sreči sta pa zapazila ogenj Fran Ko-kalj, kurjač na južni železnici in šivilja Marija Šetinova, ki sta ga pogasila in s tem preprečila večjo nesrečo. — Delavsko gibanje« Vče raj se je z južnega kolodvora odpe ljalo v Ameriko 23 Slovencev. — 16 Hrvatov je šlo v Hrušico, 13 Lahov na Jesenice, 25 Hrvatov v Lesce in 15 Slovencev v Št Mihel na Koro Škem. — Izgubljene in najdene reči. Gimnazijec Rudolf TreČerin je uro z verižico našel, n- izgubil, ka kor smo včeraj pomotoma poročali. — G. Ivan Zupančič, posestnik, je izgubil zlat gumb za srajco, vreden 10 K. — G. Cecilija Budinekova je izgubila včeraj nekie v mestu žensko zlato uro, vredno 32 K. — G M Bu dinekova pa pri sokolski slavnosti bankovec za 20 K. — Ivan Zalazni kova je našla bankovec. — Livar Alojzij Vidmar pa je našel zlato žen sko uro. — Brzoparnik ,,La Sa-voie"f francoske prekmorske dru žoe, (zastop potovalna pisarna Ed. Šmarda v Ljubljani), je odplul iz H**ra 9. folija in srečno dospel v Ne\v York 15. julija. Vozil je 6 dni in 8 ur. * Najnovejše novice. — Štrajk i. V Borvslavu so provzro-čili štrajkujoči večje izgrede. Delavce, ki se niso hoteli pridružiti štrajku, so napadli in pretepli, v petrolejske jame pa so skušali vreči goreče tva rine. Pazniki so nesrečo preprečili. — V Clusesu na Francoskem štraj-kajo delavci v ondotnih tovarnah za ure. Ko so včeraj štrajkujoči imeli obbod po mestu, so sinovi tovar narja Crettieza streljali iz tovarne na množico. Ubili so tri delavce, ra nili pa so jih 15 Razjarjeni delavci bi bili razdjali tovarno in pobili napadalce, da niso prihiteli vojaki. — Ljubavna drama. V Vojcnu na Ogrskem st« se ustrelila v nekem hotelu tiskar Bela Rei-nay in njegova 19 letna spremljevalka, ki se je vpisala za Avgusta U r m e n y i. — Nesrečanamorju. Blizu H«mburga je zadel angleški parnik »Hirondeile« v neko torpedovko ter jo prebil čez sredino. Več oseb je utonilo. — Kolera v Teheranu se hudo širi. Nekatere dni umrje do 900 ljudi ter ne morejo vseh zakopavati, ker beže ljudje iz mest v gore. — Preiskava zoper bivše upravne svetnike in uradnike s v. vaolavske posojilnice je zaključena. Obtoženih je 22 oseb, dočim se je preiskava s: oper nekatere funkcijonarje ustavila, tako zoper sedanjega olomuškega škofa dr. B a u r a. — Pri občinskih volitvah v Roveretu so zmagali radikalni in socialni demokratje. M a 1-fatti je s svojo stranko propadel. — Član japonskega ministrstva v Evropi. Čian ja ponskega naučnega ministrstva dr. iur. Tadokoru potuie po Evropi ter proučuje šolstvo. Te dni je prišel tudi v Prago ter se je pri namest mku informoval o češkem šolstvu. — Ruski veliki knez Ciril biva že celi teden pod tujim imenom v Bavreuthu Ž njim ze je pripeljala bivša velika vojvodinja he-senska. — Z r t v a belgrajske drame. Včeraj so pokopali v Bel gradu stotnika Pera P a naj ova čeviča, ki je bil v usodni noči poveljnik straže v Konaku ter so ga zarotniki obstrelili v glavo. Od takrat je bolehal ter sedaj umrl. Književnost — »Popotnik" ima v 7 številki naslednjo vsebino: 1. D. P* bil: Modelovanje v ljudski šoli. 2. V. Pulko: Saraatolofirija v ljudski šoli. 3. Fr. K«ebek: O načrtu za sestavljanje krajevnih opisov. 4 Književno poročilo. 5. Razgled. Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika. Telefonska in brzojavna poročila. Pariz 20. julija. V La Cluse je prišlo do krvavega dogodka. Na štrajkujoče urarje se je iz neke tovarne streljalo in so bili štirje možje ustreljeni, petnajst pa je bilo ranjenih. Delavci so vsled tega bombardirali tovarno in jo užgali. Tovarnarjevi sinovi, ki so streljali, so bili aretovani Bati se je velikih izgredov. Rusko-japonska vojna. London 20. julija. Reuterjev biro javlja, da je položaj v Port Arturju nespremenjen. Ruske ladje so naskočile neko trgovsko ladjo, misleč, da je japonski transportni parnik. Ladja se je potopila; moštvo in potnike so Rusi rešili. London 20. julija Reuterjev biro javlja, da so Japonci v bitki pri prelazu M o t i e n izgubili 3000 mož. London 20. julija Tudi različni tukajšnji listi so dobili poročila, da je japonski admiral Togo umrl in da divja v japonski armadi kolera, vendar ta poročila še niso potrjena. *><~*r Brate tekmovalne sodnike *'\ u l vabim k sklepni seji v če-*J trtek, dne 21 |uhr, ftfc $^*v polu 9 uri zvečer v Soko-t. - v£ lovi odborovi sobi v »Na- a "OJ rod nem -Irmu«. k\ uJ? Dt*- Vikton Muru. k, predsed. sodniškega zbora. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po ,.Moll-ovem francoskem žganju in soli*' dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesujoče, dobro znano antirevma-ticno mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varaostno znamko in podpisom. 4 8 —lu Wbmm&mwm% fc#B vsekdar ifti«'-ii«> tinkturo (tudi odvajalno) lekarnarja l3l<-o«>l ijii. -v 1 i«n . mi l-> i* i«11». i **«-«-ti in zavračajte pona-redbe, ki obsegajo rtanllflem zdravju škodtjivd anovi. — Zunanja naročila po 1 povzetju. I2b4 y Ogljikove kisline in zdravje pospe-snjocili snovi imj lnuiihj-ii ruti li I ii n U ii VOdlt je dokazano rogaški .tapcp \nk'. beio in nežno« Dobi se povsod. j,£e Griffon' a najboljši cigaretni papir. 20 lloblva Me poiMoil. 671 Darila. U^mvnifitvn našega lista so poslali: Za druibo sv. Cirila In Metoda Bazo Sajovic in br. MeSek v Ljab jani U K 73 v., nabrala pri ljudski veselu i ob vsesokolski slavnosti pri poslušalcih Žirovnikovega mešanega zbora iz Št Vida — Gospod Ivan M urnik, ces. svetnik v Radovljici 10 kron mesto venca na krsto gosp. prof. *in ravnatelja Karola Puca. — Skupaj JI k 73 v. Prisrčna zahvala! Za Prešernov spomenik: — Neimenovan nabral 14 K ob slovesu od milih gusto? Tržačanov. — 2ivel! Za II slov, vsesokolski zlet: Gospod Fran Souvan v Kamniku 8 K, zložila vesela družba v gostilni g. Josipa Kenda v Kamniku z gesium: , Mi gremo naprej, mi strelci!" — Živeli strelci! Umrli so v Ljubljani: Dne 15 julija: Avgust Aner, posestnik, 6 > let, Stari trg št 5, omehčanje mo*gan. — Ivana BrozoviC, krojačeva sena, 34 let, TržaSka cesta St. 29, jetika. Dne 16. julija: Andrej Reichel, umir. predstojnik deželne deske, 8J let, Stari trg St. 11, pljučnica. — Julijana Zakoaek, knjigoTodkinja, 21 let, Šelenburgove ulice St. 6 kap Dne 18. julija: Robert Okorn, delavcev sin, 3 mesece, Trnovske ulice Bt. 3, Črevesni katar Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Oradni kurzi dunaj. borze 19. julija 1904. BI al on beni papirji. 4 3° o majeva renta . . . 4"2'\0 srebrna renta . . , 4°/0 avstr. kronska renta . #•/, „ zlata „ 4°/« ogrska kronska ,, 4c/0 „ zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjsko 4Vi7tt posojilo mesta Spljet 4",% m m Zader *V»°/o bos.-herc. Žel. pos. 1902 4°/o ceSka dež. banka k. o. . 4 fi „ „ „ S. o. . 4Vis/o Z8t. pisma gal. d. hip. b. 4Vt°/0 pest. kom. k. o. z 10°/0 pr...... 41 zast. pisma Innerst. hr. *Va°/o h m odrske cen. dež. hr...... *W»°/o z Pis- OS1- niP- Dan* IVi*/i ebl ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4V«*/o obl. češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žei. . . . 3% ,. juž. žel. kup. ViVt 4 Vi0/« avst. pos. za žel. p. o. . Srečke od L 1854 .... ,i „ 1860»/, . . . 1864 ... . tizske...... zem. kred. I. emisije n H ~ ti ogr. hip. banke srbske a trs. 100 — turske . ... srečke . . Dan ar 9940 9940 90*36 D8-70 9716 118*70 100'— 100-25 10O-— 100- 85 99 60 99 60 101- 70 10645 101- 100*50 100 — 100'-99*75 985'.' 99-304 65 10125 182 50 i 256 — 162 25 300- Bl*go 99 60 99-60 99*55 118*90 97 35 118*90 100- 75 101*25 ion- - 101*85 100 — 99 90 102*15 107-45 102 — 101-10070 101- — 100 — 100*— 306*65 10170 184 50 261 — 164 25 312 — 291 — 301--266 -1 27G — 89 40 127 50 21'i 0 460 — 78*— 78 — 66-5325 28*75 68-75 — 508-- Basilika Kreditne InomoSke Krakovske M » , Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa „ ... Ogr. „ ,i it • . « Rudolfove „ . . , Salcbur&ke „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice . . . Državne železnice .... Avstr--ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke , , Orarrske „ „ . . 2ivno8tenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... PraSke Zel indr. dr. . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Ceske sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki 20 marke ....... Sovereigns ....... Marke ...•••»• LaSki bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dno 20. julija 1904. Termin. Pšenica za oktober . . „ Rž „ oktober 1904 . „ Koruza avgust . . . „ ,i » njaJ ,...... Oves „ oktober . . . „ Efektiv. neizpremenjeno. 9340 128 50 2210 470 — 82 50 8180 70 — 5525 29 76 72-79 50 518- 80 60 635-1615 — j p^9*5u i 749-i 249— ! 605- -433 50 2252-494 25 306 — 486 — 156- 11 34 19 02 23 91 23*91 8160 636 -1625 — 640 50 750 — 250 — 615 -434 50 2262 — 495 25 310- -490 — 156 50 11*38 1904 23.54 23*99 117*30 117*50 9505 9o2'J 253 — 4*84 254 — 6 - 60 kg K 9 29 50 50 50 50 it m ii ii « i» 715 592 626 6 69 Meteorologično poročilo. Viftna n%a noriec: 306-1. 8r#dnji *mćal liti 7200 rim *■"""""' "3 1-3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm« k 1- Vetrovi ŽSebo 19 9. zv. 732 7 221 si s zahod jasno 20. 7. z). 734 5 16 5 si. svzh. jasno 9 2. pop. 733 4 283 sr. jvzhod jasne Srednja včerajšnja temperatura: 22 8° normale: 19 8°. Mokrina v 24 urah : 00 mm. i Potrtim srcem naznanjamo prežaloetno vest o smrti svojega preljubega soproga, oziroma očeta, brata itd., gospoda Ivana Maj ena posestnika, župana itd. ki je v nedeljo, 17. t. m. ob 11. uri dopoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 48 letu svoje starosti v Gradcu mirno v Gospodu zaspal. Truplo pokojnika se je prepeljalo na domače pokopališče v Št. Janžu in 19. t. m. pokopalo. Sv. ma§e se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Nepozabni rajnik bodi priporočen molitvi in blagemu spominu. g t. Jan ž, dne 19. julija 1904. 2042 Žalujoči ostali. Posebni parte se ne izdajo. T»i mizarsko pomočnike za stavbno delo in mehko pobištvo sprejme takoj za stalno 1993 3 Ivan Hardegg, mizar v Trbižu. Nekaj sto hlebov tilzitskega sira izvrstne kakovosti odda 9010—2 Delniška mlekarna Praga — Nusle. Učenca ne pod 14 let starega, zmožnega obeh jezikov in z dobro šolsko izobrazbo sprejme v trgovino z mešanim blagom 2013—3 Učenca ki je vajen rteanja, sprejme Anton Černe graver 8005—8 8v. Petra oesta štev. 6. Šmartno pri Litiji. m: B Jk najboljša kapljica za želodec. Glavna zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčič zzzzz w Ljubljani. — 6 163 Stanovanje s tremi sobami se odda s 1. avgustom v novo dograjeni hiši ob Bleiweisovi cesti in sicer v pritličja. Vpraša se pri Filip Supančiču, Rimska oesta št. 20. 2040-1 Stavtišče nasproti krakovske kapelice, na vogalu s 251etno prostostjo davka, je na« prodaj. Načrt se lahko ogleda v brivnici g. A. Derganc, Franca Jolefa cesta St. I (Malic). 1998_4 Nepromočljlvi dežni plašči iz orig. angleškega dvojn. blaga iz ovčje volne z gumijevo vlogo 1970-2 in vsakovrstni gumlfevl t»ls*š^l za gospode, dame in otroke. Vzorci, cene in navodilo za jemanje mere z obratno poŠto. Psget c£ Co., Dunaj I, Riemergasse 13. Oprostilna izkušnja v gremijalni trgovski Šoli bo v nedeljo, 2%. julija ob polideseiih dopoldne, in $e vabijo k njej vsi člani gremija. 2&41 CJrcmij trgcucet** u Ljubljani. Gorica. JCotel 3{limatično zdravišče. Q „Siidbahn" na Telovadnem trgu. poleg ljudskega vrta. Hotel prvega reda. V hotelu in aependarci nad 70 sob in salonov. Lastna električna razsvetljava. Električni avtomobll-omnibus k vsem 1 rzovlakom in po potrebi. Velik park, pretežno z eksotičnimi rastlinami. Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nala&č za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. .......... V hotelu je obsežna knjižnica........... Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega trgovina z mešanim blagom v zvezi z gostilno na Gorenjskem se odda za dobo več let v najem. Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d. Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda". 1482—18 Popravila šivalnih atrojev vseh sistemov se pre-vzemljejo in prav ceno in dobro izvršujejo; prodajajo se tudi različni deli strojev, fiivanke in olje za mazanje. SINGER *Cle. * šiv. strojev del. družba v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 4. Restavracijski vrt mm V četrtek, 21. julija 1904 drugi veliki * elitni # 9039 vojaški koncert pod vodstvom kapelnika gosp. T. CHRISTOPHA. Začetek ob S. url. Vstopnina 40 vin., otroci prosti. Učenec q2 porStenih startov, zmožan alovenakeg* in nemikega jezika, se sprejme v trgovino z' manufakturnim blagom J. Šket v Ilir. Bistrici. Trgovski učenec ie precej izurjen v trgovini z mešanim blagom in vešč nemščine bi rad dobil mesto pomočnika. Nastopil bi lahko črez eno leto. Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda* pod št. 2033. 2033 r n a larntin rodovinako srečo jamCi *st^ sftf' prevažna knjiga o pre-' :V obilem blagoslovu z otroki. * " z veC kot tisoC zahvalni-"^ cam< po z mizico, trimo in 2 slikama se poceni proda. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2036—2 Hiša za letoviščarje blizu kolodvora Lesce—Bled na Gorenjskem, se da za poletno sezono v najem. Hiša je popolnoma nanovo prirejena, s štirimi sobami in kuhinjo ter mrzlo kletjo za shrambo jedil, vse elegantno urejeno z vso opravo. Zraven hiše je tudi hladen vrt z vrtno uto, blizu pa gozd za izprehajanje. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1964—3 na račun, z majhno kavcijo, za prav dobro idočo gostilno se išče. Dopisi na upravništvo „Slov. Nar. ped „Ehrlich11. 197; Okoli 20 p olo vnj ako v bolega vina proda Alojzij Kranjc posestnik 1938-6 Radna pri Sevnici. Kdor želi dobiti pošteno kapljo obrni se na gornji naslov. Jra Retau=a Seh^^ a Ces. Kr. avstrijske državne železnic*? C. kr. ravnateljstvo drž. Železnico v Beljaka. veljaven od dne 1. junija 1W4. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju2. kol. PKOGA ĆEZ TRB12 Ob 12 ari 24 m ICZMal osobm viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzen^' ste, Inomce*:, Monakovo, Ljubno, čez Selztbal v Aus8ee, Solnograd, čez KKiin-Reiflint, v Stejr, v Line, na Dunaj via Amstetteo - 0t 5 uri 5 m sjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in pravnikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein -Reifhng v Line, Bu dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip*ko čl~ Am8tetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlaK v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensleste, Monakovo, Ljubno, čez Selztbai v Solnograd, Lend-Gastoin, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cunh, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reiiling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II razr), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči 03obni vlak v Trbiž, beljak, Franzensleste, Inomost Monakovo