Stev. 276 CtfMi Mn t*- Leto V Poštnina platana v gotovini V Ljubljani, ponedeljek 2. decembra 1940 Knez namestnik Jugoslaviji 1. decembra „ZavedaJoč se danes svoje moči in svoje pravice, se moremo mimo posvetiti vsakdanjemu deiu" Snoči ob 19.30 je N j. kr. Vis. knez namestnik Pavle imel za narodni praznik govor, ki so ga prenašale vse jugoslovanske postaje in ki je doma in v tujini vzbudil silno zanimanje. Knez namestnik je v govoru dejal; V tem slovesnem trenutku, ko vsi Jugoslovani, duhovno zedinjeni in čvrsto povezani v svoji dragi domovini, dostojanstveno proslavljajo 1. december leta 1918, dan svojega zedinjenja, pošiljam svoj pozdrav vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem v globoki veri v srečno bodočnost Maše kraljevine. Današnja proslava dneva zedinjenja pada v resne in težke čase. Večina sveta je v oboroženem sporu in vojna besni na mnogih straneh. Treba je ohraniti vso resnost in hladnokrvnost, da bi obvarovali državo pred vojnim požarom. Naša država vodi miroljubno politiko in želi prijateljstva ter sodelovanja z vsemi svojimi sosedi, ki spoštujemo njeno nedotakljivost in njeno neodvisnost. Naša država ni ustvarjena za zeleno mizo. Naša država je uspeh brezmejnih žrtev in naporov celih rodov. Njeni temelji počivajo na kosteh njenih najboljših sinov, ki so s svojo krvjo odkupili pravico do življenja, svobodo in neodvisnost. Celi rodovi od očeta do sina so nosili luč narodne svobode, dokler ni prišlo do ostvaritve te velike narodne zamisli. Naši ljudje so čvrsto povezani s to zemljo, ker vedo, s kolikimi žrtvami so si pridobili pravico, da živijo in gospodarijo z njo. Naša država je kljub svoji nevtralnosti v tem sporu izpostavljena mnogim težavam, ki izvirajo iz zunanjih dogodkov. Za nas je zelo vzpodbuden prizor, da v takih trenutkih vidimo vse naše ljudstvo zedinjeno okoli svojega kralja, kako mirno in do- stojanstveno prenaša vse neizogibne žrtve. Izkoristim naj to priliko, da izrazim svoje veliko priznanje vsem Jugoslovanom zaradi velike narodne zavesti, ki jo kažejo v sedanjih resnih trenutkih. To nam vsem vliva vero, da bo naša država srečno prebrodila vse težave, s katerimi se mora boriti in da bo obvarovana pustošenja vojne in njenih še hujših posledic. Življenjska sila našega ljudstva, ki se sedaj kaže, nam daje nove dokaze, da moremo z zaupanjem gledati v svojo bodočnost. To državo varujejo rodovi, ki so vredni svojih velikih prednikov. Zaradi tega se moremo mirno posvetiti svojemu vsakdanjemu delu zavedajoč se svoje moči iis svoje pravice. Živel kralj ! Živela Jugoslavija! Slovenija ob letošnjem 1. decembru Krasne proslave narodnega praznika v Ljubljani In po deželi - Mogočen odmev knežjega govora med Slovend Ljubljana, 2. decembra. Slovenija s prestolnico Ljubljano na čelu Praznik Zedinjenja slavila dostojanstveno, *!°žno in veličastno kakor doslej še nikdar. . a dan je pokazal, da se Slovenija, najbolj izpostavljena straža Jugoslavije, danes še zla-sti zaveda, kaj pomeni močna, svobodna in ijiirna Jugoslavija, združena okoli svojega vladarja in okoli današnjih modrih krmarjev države. Po vsej Sloveniji so bile v proslavo nar. praznika poleg cerkvenih slovesnosti še slavnostne prireditve vseh prosvetnih, domoljubnih jrRanizacij. Poseben poudarek so te nar°dne slovesnosti dobile s prireditvami • , i l-*uj'evrn ad'nske organizacije, fantovske sta s 1. decembrom začeli leto slovesnosti na čast nastopu našega mladega vladana. Nium centrali v Ljubljani sta priredili krasno akademijo z mogočnim simboličnim prikazom slovenskega zgodovinskega boja za na-rodno osvobojenje in Zedinjenje v novi državi. Ta prireditev je po svoji vsebini in zunanjem blesku pomenila višek prvodecembrskih slovesnosti v Ljubljani in v Sloveniji. Obe naši mladinski organizaciji sta priredili prvodecembrske proslave tudi po vseh svojih odsekih, zlasti v večjih slovenskih središčih, Mariboru, Celju, Kranju, Jesenicah itd. Poseben kulturni sijaj so proslave narodnega praznika v Ljubljani dobile s snočniim no-vinarskim koncertom, ki je po svoji umetniški m manuestativni višini — saj sta bili za to priliko prviC izvajani dve izvirni slovenski deli presegel vse dosedanje, že tradicionalne prvodecembrske časnikarske prireditve. Z lzre<^n?,.vdanostjo in pričakovanjem pa le vsa atovemu s prestolnico na čelu snoči prisluhnila modrim in močnim besedam Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki mu slovenski narod izkazuje še posebno spoštovanje in ljubezen ter jo ob vsaki priliki tudi z vso iskrenostjo na zunaj pokaže. I oslušanje kneževega govora po javni lokalih in zasebnih stanovanjih je bila ura vdane zbranosti, molčeča, toda mogočna manifestacija slovenske zvestobe do kralja, do države in do njenih voditehev s knezom namestnikom na čelu, bilo je izzaz uosebne hvaležnosti, ki jo Slovenci čutimo do kneza namestnika, da je s svojo modrostjo in ob podpori naših najboljših mož znal državi ohraniti mir, mir, ki ga zna posebno ceniti naš mali slovenski narod, ko vidi, kako je sedanja vojna prinesla pogubo tolikim malim narodom. Knežev snočni govor je je vzbudil med Slovenci mogočen odmev in nam vlil nove vere in poguma za bodočnost. Skratka, letošnji 1. december je bil posebno v Sloveniji, res praznih duhovnega zedinjenja in naše odlo ne volje za ohranitev miru in svobode ter za obrambo vseh delov naše svete zemlje. Predsednik senata dr. Anton Korošec v Slovenili Ljubljana, 2. decembra. Predsednik senata in prosvetni minister gosp. dr. Anton Korošec, ki se je v soboto pripeljal iz Belgrada, je narodni praznik prebil v Sloveniji. Udeležil se je obeh glavnih javnih prireditev, mladinske akademije Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov v soboto zvečer ter časnikarskega koncerta snoči. Včeraj zjutraj je g. dr. Korošec v Marijani-šču imel službo božjo v proslavo narodnega praznika in daroval sv. mašo za blagor domovine. 36. dan vo§i»e med Italijo In Grčijo: Italijani na tretji obrambni črti v Albaniji Po zasedbi Podgradca napredujejo Grki proti Elbasanu Nekje v Italiji, 2. dec. Stefani: Italijansko uradno vojno poročilo pravi: Naše čete, ki so začele z močnimi protinapadi, so na grški fronti odbile vrsteče se sovražne napade. Posebno se je odlikovala planinska divizija Giulia. Atene, 2. dec. o. Šele včeraj je grško vrhovno poveljstvo uradno objavilo, da so grške čete zavzele Podgradec in vso njegovo okolico. Pri Podgradcu so imele italijanske čete moderne utrdbe, v katerih so italijani mislli prezimiit. Grškim četam eo dajale silen odpor, katerega pa so Grki strli v boju na nož. Kljub temu, da so Italijani poslali nove čete na te del bojišča, Grki še vedno počasi in po načrtu zavzemajo nove položaje v smeri' proti Elbanasu. Sodijo, da bodo italijanske čete morale urediti tretjo in zadnjo obrambno črto pri Elbanasu v srednji Albaniji, kamor dnevno prihajajo nove čete. V teku včerajšnjega dneva so angleška letala sestrelila osem italijanskih letal. Naknadno poročajo, da so Grki dosegli na južnem bojišču sijajen uspeh, katerega pa še ne morejo objaviti, ker bi kazala veliko razumevanje za primerno turistično propagando za naše Pohorje. Nato je sledilo predvajanje filma, ki je trajalo pol ure. Gledalci so bili presenečeni, da se je posrečilo s tako skromnimi sredstvi, ki so bila na razpolago, ustvariti delo, ki ga moremo mirne duše primerjali z najbolj uspelimi tovrstnimi propagandnimi filmi, ki prihajajo k nam iz inozemstva. Film odkriva gledalcu intimne krasote našega Pohorja, ki vzbujajo celo v starih pohorskih turistih, ki poznajo na tem pogorju vsak kotiček, vsako najbolj skrito mesto, veliko občudovanje in vzhičenje. Režijsko je film posrečeno zasnovan ter popelje gledalca iz Maribora, ki ga najpoprej pokaže iz raznih vidikov, z avtobusom v družbi turistov po novi pohorski cesti do vseh turističnih postojank na vzhodnem delu Pohorja. Zelo lepo prikaže Poštarski dom. Pohorski dom, Mariborsko kočo, potem Ruško kočo in Sokolski dom, dalje kmečko življenje na Pohorju, žanjice na njivi, pastirje, drvarje, oglarje, splavarje, krasoto Šumika in Lobnice. Kot živahni akterji v filmu nastopajo tudi slovenski novinarji, katere je operater presenetil ob priliki njihovega obiska pri Mariborski in Ruški koči. Film bo v največji meTi izvrševal svojo propagandno nalogo, gotovo dosti bolje kakor vse brošure in vsi opisi, ki so do sedaj izšli. Le žal, da film ni kompleten, ne prikazuje niti srednjega niti za-padnega Pohorja in njegovih čudovitih lepot in prav tako ne vidimo v njem živahnega zirttsko-fportnega življenja, ki se razvija vsako letjj na pohorskih vrhovih. Upajmo pa, da bo še tnai 40 izpopolnjeno ter bomo potem imeli reprezentativen slovenski propagandni film, ki bo za razvoj turizma na Pohorju in v severnem delu Slovenije izrednega pomena. Vsem, ki so pri tem filmu aktivno sodelovali, zlasti pa g. Badjuri, gre res vse priznanje. Onemogel brezdomec v skalni votlini v Mariboru Maribor, 1. decembra. Snoči je prišel k policijskemu stražniku na Ruški cesti delavec Jakob Selinšek ter mu je javil, da je opazil, da se nahaja neki moški v skalnati votlini tik nad Dravo pod Ruško cesto, ki je oči-vidno že čisto onemogel ter še samo tiho stoka. Stražnik se je spustil po strmini navzdol ter je našel v označeni votlini na obrežju res onemogla ga mlajšega moškega, ki ni mogel več zaradi osla' belosti stati na nogah. Stražnik je potem poklical reševalce, ki so nesrečneža spravili na cesto ter ga nato zapeljali v bolnišnico. Usoda tega reveža je res tragična. Je to 2G letni brezposelni Franc Tarkuš iz Vrhovdola pri Limbušu. Je že dolgo brez dela in že nekaj dni ni zavžil ničesar. Zatekel se je v Maribor, kjer ni mogel dobiti niti strehe ter se je potem zavlekel v omenjeno skalno votlino, kjer je obležal. V bolnišnici so ugotovili tudi, da ima celo telo pokrito s tvori ter so ga obdržali na zdravljenju, da si malo opomore. ■■■■»■■■■■■(»■■■■■■EBBBBIBBaHB« Prireditelje božičnic, torej zastopnice fn **-stopnike vseh onih dobrodelnih organizacij i11 drugih društev, ki nameravajo prirediti božičnice za siromašne otroke, vljudno vabi mestni socialni urad na eestanek, ki bo v petek, 6. t. m. ob 17 ▼ zbornični dvorani mestnega magistrata na Mestnem trgu zaradi razgovora, da se prepreči dvojno obdarovanje ali celo neupravičena zloraba dobrodelnosti. Zastopnice in zastopniki naj prineso seboj sezname vseh otrok, ki jih nameravajo obdarovati. s snegom in burio Nova vas—Stari trg, ker je cesta od Lužarjevega brega naprej proti Blokam zasnežena. Pec-nikarjev avtobus vozi sedaj od sobote naprej samo do Velikih Lašč. Tudi po ribniških in kočevskih krajih je padlo do pol metra snega. Nad t m snega pa je v čabranskih gozdovih. Danes je pritisnil mraz. Jutranja najnižja temperatura je dosegla že —4“ C.. I udi v sobot0 je živo srebro v termometru padlo za stopinj0 pod ničlo. November je drugače zaznamoval lt> deževnih dni s 147.5 m/m dežja. Drugače je meteorološki zavod zaznamoval, da je bil letos do 1. decembra 92 deževnih dni z 1.019 ni/m padovin. . , . Kakor nam nekateri avtomobilisti poročajo, so mnogi lastniki tovornih in osebnih avtomobilov v soboto morali na raznih cestah po Dolenjskem in Notranjskem premagali silne ovire, da so prodrli snežne kopice in srečno prispeli v Ljubljano. Nekateri avtomobili so privozili v mesto vsi zasneženi in blatniki so nosili prav debel sneg. Pripovedujejo, da se je sneg, ki je bil suh in čist kot kristal, na mnogih cestah dobesedno zatrpal in napravil skoraj nepremagljivo barijero za avtomobile. Na raznih krajih so morali ljudje sneg odkidati, da je bila nato cesta prosta. Danes je splošno jasno in lepo. Pilm severovzhodnik. Vsi gorski velikani so ožarjeni in se kažejo v vsej svoii zimski krasoti Maribor je slavil praznik Zedinjenja Ljubljana od včeraj do danes naraščaja. Od dekliških krožkov je sodeloval samo krožek Maribor I ter gojenke samostana šolskih sester. Gledalci so z vidno pozornostjo sledili posameznim točkam sporeda, ki se je hitro, brez nepotrebnih odmorov razvijal ter so nastopajoče nagradili z živahnim odobravanjem. Ob zaključku prvega dela pred odmorom je imel slavnostni govor o pomenu narodnega praznika zedinjenja dr. Franček Žebot * Dopoldne ob pol 12. je bilo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 slavnostno zborovanje mariborske katoliške mladine. Dvorana je bila nabito polna, oder pa zelo lepo okrašen z narodno trobojnico, sliko našega mladega kralja in z zelenjem. Slavnosti sta se udeležila dva zastopnika vojaške oblasti, mestni župan dr. Juvan s podžupanom Žebotom, rektor visoke bogoslovne šole dr. Hohnjec in številni drugi odličniki ter prijatelji naše mladine. Otvoril je zborovanje s pozdravnim govorom Mirko Geratič, nato pa so navzoči zapeli državno himno. Slavnostno besedo je imel prof. Šedivy, ki je v zanosnih mislih poveličeval pomen državnega praznika. Slavnost se je zaključila s himno »Hej Slovenci«. Začetkom meseca smo. Prejeli ste položnico *a naročnino »Slovenskega doma« ali pa Vas bo obiskal naš inkasant. Poravnatjte takoj naročnino ta »Slovenski dom«. Poleg tega pa ne pozabite naročiti »Slovenčevega« koledarja, ki bo prevažen dokument današnjih dni in s svojimi nasveti in različnimi podatki prekoristna knjiga za vsakega. Kakor vsako leto doslej, je bila tudi letos v stolnici zahvalna molitev, ki jo je opravil škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman ob številni asistenci. Zahvalne molitve se je udeležil tudi g. ban dr. Marko Natlačen, župan mesta Ljubljane, dr. Juro Adlešič, divizion ar g. Stefanovič, rektor univerze dr. Slavič, predsednik Akademije dr. Nachtigal, podban dr. Majcen, predsednik vrhovnega sodišča dr. Konda, predsednik apelacijskega sodišča dr. Go-Ma. Bili so navzoči tudi železniški, finančni in poštni direktor, zastopniki drugih uradov in šol, rezervni častniki, občinski odborniki, zastopniki raznih društev, mnogo zastopnic katoliških ženskih organizacij in številno občinstvo. Prav tako so bile molitve tudi v pravoslavni cerkvi, katerim so prisostvovali vojaški in civilni predstavniki. Tudi v protestantovski cerkvi so bile zahvalne molitve. — Zvečer je bila po mestu ba-klada z vojaško godbo Platneno mesto je postavljeno Vsako leto na nedeljo pred miklavževim dnem dvignejo na prostranem Kongresnem trgu kar celo mesto iz platna. Že zgodaj popoldne so pričeli dovažati na štirikolesnih ali dvokolesnih vozičkih razne kole, plohe, deske, zaboje, vrvi in druge pripomočke za postavljanje »štantov«. Hitro so vse zložili z vozička in pričeli postavljati. Kar celi inženirji so to, pravi pionirji. Da ste jih videli, kako jim je šlo vse delo od rok. Ta je razvezoval plahte, oni vezal prečne in navpične drogove, postavili so kozice, deske počez, pa je bil »štant« postavljen. Zvečer sta bili postavljeni že dve vfsti stojnic, pa še nekaj čez, ki so jih postavili ob spomeniku sv Trojice. Pa bo danes še tudi od kje priletel »zaostali ptič«, ki bo s podvojeno hitrostjo postavil svojo »trgovino«. Če 1k> pa kupčija šla, bomo pa še poročali. Težka nesreča Včeraj so ljubljanski reševalci pohiteli z avtomobilom tja v Železnike. Hafner Jože je prepelja-val s svojimi konjiči pesek v trugi. Ne vemo še kako je do nesreče prišlo, vendar se je truga kar naenkrat na ubogega Jožeta zvrnila in to naravnost na glavo, tako je dobil nesrečnik težke poškodbe na glavi. Zdravniki so se zanj zelo zavzeli in upamo, da ga bodo tudi rešili smrti, seveda če ne nastopijo kakšne komplikacije. November končal Ljubljana, 2. decembra. Vremenski pregled za letošnji november podaja poučno sliko o vseh vremenskih pojavih. Letos je november končal s snegom, gosto meglo in burjo. Pretekli teden je valovila več dni nad Ljubljano, po Gorenjskem in tudi po drugih ravninah Slovenije gosta, pravcata londonska megla. Bilo je mrzlo. Temperatura se je približevala ničli. Nato so megle izginile, nastopilu je oblačnost in kmalu je rosilo odnosno je začel naletavati droben sneg. V mestu so naletavale redke snežinke. Ponoči od četrtka na petek je zadivjal vihar. Silna burja, pravi severnik s hitrostjo 60—80 km na uro, je drvela od Kamniških planin proti morju. Po ribniških, kočevskih in notranjskih gozdovih daleč tja v Gorski kotor so se nato v petek pojavili strašni in silni snežni viharji. Tudi okoliški hribi so bili močno pobeljeni s snegom. Sneg je segal globoko v doline. Gorski velikani so dobili nov sneg, ki je ponekod dosegel do 50 cm višine. Po Notranjskem so se pojavili na mnogih mestih veliki snežni zameti. Burja je natrpala na gotovih mestih do 1 m trdega snega na visoko in je promet po cestah na mnogih krajih prav zaradi teh zametov prekinjen. Tako ne more Pečnikarjevo avtobusno pocljetje v Ljubljani vzdrževati prometa na progi Ljubljana— Letošnji novinarski koncert je bil izreden družabni in kulturni dogodek Maribor, 2. decembra. • Gotovo nismo tukaj na severni meji države | v vseh 22 letih obstoja Jugoslavije tako občutili | pomembnost praznika Zedinjenja kakor letos, ko imamo v naši najbližji soseščini priliko opazovati vse tegobe, ki jih prinaša vojna, dočim živimo mi v mirni iu složni državi. In dasi je bila tudi letos proslava 1. decembra v običajnem okviru, je bilo opažati, da naše ljudstvo sedaj ta praznik doživlja tudi notranje ter se globoko zaveda njegovega pomena. Slavnostna akademija je bila v Narodnem gledališču. Ta prireditev slovenskih katoliških mladinskih organizacij je združila vse prijatelje naše mladine, ki so zasedli gledališče do zadnjega prostora. Proslave so se udeležili tudi zastopniki cerkvenih, vojaških in drugih oblasti. Med mnogimi odličniki so se akademije udeležili prevzvišeni gospod knezoškof dr. Ivan Tomažič s stolnimi kanoniki, mestni poveljnik general Parac s polkovnikom Kilerjem in Božovičem ter ostalimi poveljniki mariborskih vojaških edinic, rektor visoke bogoslovne šole in predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, mariborski župan dr. Juvan, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, višji državni pravdnik dr. Zor-jan, okrajna glavarja dr. šiška in Eiletz, predstojnik mestne policije Kos, podžupan Žebot, starešina okrajnega sodišča dr. Lovrenčič, poveljnik orožniške čete major Sosič in drugi. Program telovadne akademije je bil zelo posrečeno in pestro sestavljen ter je prav nazorno pokazal visoko stopnjo telesnovzgojne kulture v naših fantovskih odsekih in dekliških krožkih, prav posebno pa še v vrstah Ljubljana, 2. dec. Včerajšnja nedelja je bila prav lepa. Krasno sonce je sijalo in pošiljalo na zemljo bogate svoje žarke, ki pa zaradi hudega vzhodnega vetra niso prišli toliko do moči. Dan je bil kakor nalašč za izlete in številni so bili oni, ki so pohiteli v naravo, na hribe in griče. Ljubljanska promenada je bila živahna. Mesto je bilo svečano okrašeno z zastavami. Proslava zedinjena Včeraj so po vsej Sloveniji praznovali praznik zedinjenja. Seveda je bila tudi Ljubljana prav slovesno okrašena z državnimi zastavami, v mnogih izložbenih oknih so bile tudi slike kralja Petra, okrašene z zelenjem in cvetjem. Grad je bil že v soboto zvečer kakor tudi včeraj svečano razsvetljen in na pobočju hriba je žarel napis sestavljen iz električnih žarnic: Čuvajte Jugoslavijo! tu in tam Bitoljska občina dobiva se vedno nove darove za prizadeto prebivalstvo. Mariborska in zagrebška občina sta darovali vsaka po 10000 din. Tudi belgrajska »Politika« je dobila še naknadne prispevke in je v celoti zbrala za Bitoljeane dva milijona 126 tisoč dinarjev. Delegacija bitoljskih občinskih odbornikov je obiskala v Belgradu ministrskega predsednika Cvetkoviča in se mu zahvalila za podporo, prav tako pa je obiskala lastništvo »Politike« iz istega namena. 0 pomešanosti Hrvatov s Srbi na hrvaškem ozemlju piše »Hrvatski dnevnik« in ugotavlja, da imajo Srbi vso pravico skrbeti za svoje sonarodnjake na Hrvaškem, kakor imajo Hrvatje pravico, da gledajo na dele svojega naroda, ki bivajo izven ozemlja hrvaške banovine. Napačna politika povojne dobe je privedla do tega, da so se interesi obeh narodov začeli križati in da je prišlo celo do 1 ca, da so se začeli majati temelji države Toda 1 namestnik Pavle je bil tisti, ki je pokazal pravo pot in je spoznal, da je rešitev države v tem, da 6e zadovolje upravičene zahteve Hrvatov iu jim da tisto, za čemer so stremeli že vseskozi. Ust pravi dalje, da to resnico razumeta hrvaški in srbski narod, pa čeprav se najdejo še redki taki ljudje, ki jim sporazum ni pogodu. Ogromna večina dobrih Jugoslovanov pa smatra, da je danes sporazum dejstvo, ki se o njem sploh ne sme več razpravljati. Pač pa je po mnenju lista treba dopustiti razpravo o vprašanjih, ki doslej še niso bila rešena. Ban zetske banovine Krstič se je pred dnevi mudil v Belgradu in uredil tam vse potrebno, da W zetska banovina lahko najela večje posojilo, s katerim bi izvedla svoj obnovitveni načrt. Ban je časnikarjem zatrdil, da je vprašanje prehrane skupnega prebivalstva v njegovi banovini zagotovljeno, da pa je sedaj na vrsti vprašanje zaposlitve ljudstva Zato je banovina sklenila zgraditi mnogo ljudskih šol, zgraditi več cest in regulirati mnogo rek in hudournikov. Tako bo vsaj za nekaj časa dobilo mnogo ljudi delo, obenem pa se bo začel kulturni, socialni in gospodarski prerod Črne Sore. Končno se le ban Krstič zahvalil za podporo in razumevanje, katero je našel pri predsedniku vlade Cvetkoviču, pri finančnem ministru dr. Šu-teju in pri vseh drugih ministrih. Izvoz iz naše države je bil ▼ oktobru manjši kakor lani v istem mesecu, po drugi strani pa se je povečal uvoz tako da je bila naš? trgovinska bilanca za imenovani mesec pasivna za 116.6 milijona dinarjev Ce pa vpamemo vseh letošnjih 10 mesecev, pa ugotovimo, da je bila naša trgovinski bilanca aktivna za 730 milijonov dinarjev. Izvoza ja bilo namreč za 5 milijard in 613 milijonov dinarjev, uvoza pa za 4 milijarde in 882 milijonov dinarjev. Lani je bilo v iste mčasu izvoza za 4169 milijonov, uvoza pa za 3980 milijonov dinarjev. Visok dvig izvoza gre le na račun povišanja vrednosti izvoženega blaga in sicer 33%, po količini pa se je povečal le za 5%. Uvoz pa se je po količini povečal za 14%, po vrednosti pa za 22.4%. Odvetniku, ki je v gostilni ustrelil svojega stanovskega tovariša, sodi veliki senat sodišča v Pančevu. Odvetnik Marno Fotič je usodnega dne popival po gostilnah in kavarnah in stalno vznemirjal goste Vtikal se je v vsako družbo in jo oj^oval, če se je le oglasila na njegova izzivanja, lako je izzival tudi svojega tovariša odvetnika Jeleniča. Ko se mu je ta s svojo družbo umaknil iz lokala in šel v drugega, je šel Fotič za njim in ga psoval tudi tam. Slednjič mu je Jelenič pripeljal dve zaušnici. Fotič pa je v odgovor potegnil samokres in ga ustrelil. Pred sodniki pa se dela neumnega in se noče ničesar spominjati. Stalno zatrjuje, da je bil tako pijan, da ni mogel vedeti, kaj počenja. Priče, ki so videle dogodek, pa izpovedujejo drugače. Mož je že moral vedeti, kaj počenja, ker je po izvršenem zločinu stopil k ranjencu in mu zavpil, ali ima sedaj zadosti. Razprava bo trajala še nekaj dni, ker bo sodišče zaslišalo še več prič. 011 >*livu reke Neretve v inorje je nasedla italijanska tovorna ladja »Astoriac. Ladja je bila natovorjena s 450 tonami drv in je krenila proti pristanišču Metkoviču Blizu svetilnika pa je zavozila na plitvino in nasedla Vlačilci naše mornarice so ji šli takoj na pomoč in jo potegnili spet na morje. >Astoria« je last neke reške ladjarske družbe. V vsej Slavoniji so sladkorno peso ic pobrali in jo odposlali v sladkorne tovarne. Večinoma je bil pridelek obilen in dober, ponekod pa celo zelo odličen. Samo vas Sarvaš je pridelala 96 vagonov pese. Ker so tovarne letos dajale boljšo ceno, so slavonski gojitelji sladkorne pese zaslužili lepe denarje. Podobno je tudi v Vojvodini, kjer je ta kultura Se boli razširjena. Proslava j, decembra je bila v Zagrebu slo-VeSi*?’ t j Je opravil cerkvene molitve nadškof dr. Stepinac s številno asistenco. Navzoči so bili predstavniki vseh oblasti na čelu z banom dr. Ivanom šubašičem, podbanom dr. Krbekom, armadnim generalom Nedeljkovičem, dalje načelniki oddelkov banske oblasti, zastopniki organizacij in društev in drugi. Podobne proslave so bile tudi v cerkvah in hramih drugih veroizpovedi. Vlak je zamrznil v Vrhovinah sredi Like. Ko se je vreme ohladilo in je ponekod zapadlo tudi precej snega, se je v Liki že pojavila običajna zimska nevsecna burja, ki je prinesla oster mraz. Okrog \ rhovin je burja nanesla velikanske zamete in zadelala tiste dele želez- Hrvaška ima najboljši namizni tenis v Evropi Hrvaška: Nemčija 5:2 V boju med Hrvaško in Nemčijo so bile odigrane naslednje tekme: 1. Harangozo (H) :Hoffmann (N) 21:12, 21:15. 2. Kaspar (N) : Blaži (H) 21:19, 17:21, 21:16. 3. Dolinar (H) : Eckl (N) 21:11, 21:10. Eckl je službeni prvak Nemčije. 4. Harangozo (H) : Kaspar (N) 21:19, 21:19. 5. Dolinar (H) : Hoffmann (N) 21:16, 21:15. 6. Eckl (N) : Blaži (H) 21:18, 21:19. 7. Dolinar (II) : Kaspar (N) 21:14, 12:21, 24:23 Hrvaška: Madžarska 5:1 1. Szido (M) : Harangozo (H) 21:23, 18:21. 2. Soos (M) : Hexner (H) 21:10, 19:21, 21:19. 3. Rosza (M) : Dolinar (II) 12:21, 15:21. 4. Szigo (M) : Hexner (H) 15:21, 19:21. 5. Rosza (M) : Harangozo (H) 8:21, 16:21. 6. Soos (M) : Dolinar (H) 14:21, 8:21. Z dvema velikima zmagama nad najboljšima evropskima narodoma v namiznem tenisu je Hrvaška dokazala, da je daleč najmočnejši narod v namiznem tenisu v Evropi. Tokrat je levji delež za zmago pripadel Slovencu Žarku Dolinarju. Madžarska: Nemčija 5:4 1. Kaspar : Rosza 21:19, 21:18. 2. Eckl : Soos 20:22, 17:21. 3. Eckl : Szido 24:22, 21:12. 4. Hoffman : Soos 17:21, 21:18, 17:21. 5. Kaspar : Szido 21:18, 16:21, 22:24. 6. Hoffmann : Rozas 16:21, 21:17, 16:21. 7. Kaspar : Soos 21:18, 17:21, 21:14. 8. Eckl : Rosza 21:11, 21:14. 9. Hoffmann : Szido 18:21, 20:22. Slovenska nogometna liga ... je vozu proti ®P. , ,, niško ravnateljst ... je poslalo takoj oddelke delavcev, da so začeli Progo čistiti, toda njihovo delo je bilo največkrat brezuspešno, ker je burja, drveča z brzino po 140 km na uro, sproti zadelovala s snegom izkopane in očiščene dele j>roge. Zamrznjeni vlak je stal v Vrhovinah včeraj ves dan. Ker jc snega povprečno po 70—80 cm, se promet na progi Zagreb—Split razvija po eni strani le od Zagreba do Plaškega, po drugi strani pa od Splita samo do Knina. Silovita burja je vlekla ludi v Primorju. Onemogočen je bil skoraj ves pomorski promet. Piš vetra je bil tako močan, da so iztirili tudi trije vagoni na postaji Malovan. Med Zrmanjo in Gračcem je burja zametla tovorni vlak. V okolici Zagreba se klati večja roparska družba, ki ropa krnelo, ki se vračajo z zagrebškega sejma in nosijo s seboj izkupičke od kupčij. Takih ropov je bilo že veliko in so se kmetje rešili napadalcev le tedaj, če so šli s sejma v skupinah. Zaradi ponovnih zločinov so oblasti priporočile kmetom, naj hodijo le v skupinah. Zdi se, da imajo roparji dobro organizirano vohunsko mrežo in zmerom vedo, koliko je kateri od kmetov izkupil na sejmu. Na povratku pa postane jilen teh razbojnikov. Tabela v slovenski ligi bo do prihodnje nedelje, ko se prvenstvo konča, naslednja: Ljubljana 13 9 2 2 52:21 20 Železničar 13 8 3 2 28:12 19 Amater 13 7 1 5 35:29 15 Kranj 12 6 1 5 25:24 13 Bratstvo 13 6 1 6 28:36 13 Mars 12 5 2 5 33:25 12 Maribor 13 3 2 8 25:39 8 Olimp 13 1 0 12 11.51 2 Prihodnjo nedeljo igrajo: SK Ljubljana : SK Oišmp 5:0 (2:0) Celjani niti trenutek niso mogli ogroziti zmage daleč boljših Ljubljančanov. SK Olimp je bil podrejeni nasprotnik od začetka do konca igre. Napad SK Ljubljane, ki je imel na igrišču prvo in najzgovornejšo besedo, je do gola lepo in precizno kombiniral, toda premalo streljal. Rezultat, ki bi lahko ljubljanski napad včeraj v Celju dosegel, bi bil prav lahko še enkrat večji. Krilska vrsta je z lepimi žogami zalagala napadalni kvintete. Obramba je imela malo dela, kar pa je bilo za napraviti, je opravila z veliko zanesljivostjo in brezhibno. Celjani tudi na svojem igrišču ne pomenijo velikega nasprotnika. Nedvomno so se tudi že sprijaznili z dejstvom, da prihodnje leto ne bodo več igrali med osmimi najboljšimi slovenskimi klubi, j To prav dobro čutijo tudi gledalci, ki so že po- j vsem desinteresirani za usodo svojega kluba. Včeraj je bilo na igrišču komaj kakih 200 gledalcev. Moštvo SK Olimpa pa je postalo tudi močno nedisciplinirano, kar je vse obsoje vredno. Sodnik Kopič iz Maribor, ki je sodil prav dobro, je bil prisiljen izključiti dva celjska igralca Čaterja in Flisa, tretji igralec Koražija pa je kar sam od sebe zapustil igrišče. SK Olimp je torej igral do konca tekme samo z osmimi možmi. železničar: Amater 2:1 Trboveljčani so zaigrali mnogo bolje kot ob ! priliki svojega zadnjega gostovanja proti Maribo-I ru. Železničarji so napeli vse sile, da se jim je posrečilo premagati izredno žilavega nasprotnika ter osvojiti obe važni točki. Igra je bila prav zanimiva. Hladno vreme je tudi malo pripomoglo, da so se igralci hitreje gibali po terenu ter je bi! tempo zelo živahen. Železničarji so sicer imeli večinoma terensko nadmoč, ki pa jo niso znali izkoristiti. Napad je bil nedelaven in krilska vrsta je tudi precej šepala. Tudi v obrambi je nekajkrat odpovedalo ter bi zaradi nesporazuma med branilcem in vratarjem skoro prišlo do gola za goste. Amaterji so bili hitri in nadvse požrtvovalni Kadar so bili v napadu, je napadalo 10 igralcev, kadar pa je bila potreba braniti, pa so pohiteli vsi v svoj 16 metrovski prostor. Imajo nekaj moči, ki so danes odlično zaigrale. Tekma je navzlic precej ostremu tempu bila odigrana fair ter sta bili obe moštvi disciplinirani. Tekmo je navzlic mrazu obiskalo približno 400 gledalcev. Včasih malo nesiguren sodnik je bil g Kranjc iz Zagreba. SK Bratstvo : SK Kranj 3:2 (0:1) Za gorenjski derby, to je tekmo med Bratstvom in Kranjem je vladalo veliko zanimanje ter se je kljub slabemu vremenu na igrišču zbralo več kot 700 ljudi, ki so z zanimanjem sledili poteku igre. Igrišče je bilo za igralce trd oreh, saj je po predtekmi razorano igrišče zaradi mraza kmalu zmrznilo; igralci Kranja so se Jeseničanom pred-savili kot borbena in živala enajstorica, ki ne odneha. Današnji Kranj je bil tudi kaj dobro vigran. Moštvo pa ima nekaj vročekrvnežev, ki pa bodo morali svoje slabe strani popraviti. Potek igre: Kranj si je takoj pridobil terensko premoč, ki je trajala skoraj ves prvi polčas. Bili so mnogo hitrejši kakor domačini in tudi gibčni precej boli kakor Jeseničani. Zaradi hitrosti in lokavosti se Bratstvo nikakor ni moglo znajti. Jeseniški vratar Brun je imel polne roke dela in je v tem delu igre ujel več težkih žog. V 20. min. je Kranj zabeležil prvi uspeh. Gol je padel po lepi kombinaciji. Kranj je stalno pred jeseniškimi vrat toda domačini imajo dobro obrambo, ki ne da do strela gostom. V drugem polčasu pa je Kranj precej popustil in vodstvo je vzelo Bratstvo v svoje roke. Zdi se, da je Kranj popustil zaradi prehudega tempa v prvem polčasu. Jeseničani so svoje vrste uredili in pričeli resno napadati, kar ni ostalo brez uspeha. V kratkem času so dosegli tri lepe gole. V razdobju 10 minut. Miceli te predložil v 20. minuti Marnu, ki je podaljšal v mrežo. 1:1. V 25 min. se je ponovilo točno isto samo da je tokrat prestregel žogo z glavo Ropreht, ki je povzpel na 2:1 za Bratstvo. V 30 mm. se je primer ponovil v | tretjič: Miceli je podal Marnu, ki je zvišal na 3:1. Kranj je nato popravil v 34 min. na 3:2 in rezultat se do konca ni več spremenil. Pri Kranju je ves čas ugajala dobra halflinija in v drugem delu igre tudi ožja obramba. Pri Bratstvu pa Miceli, centerfor Marn in Abram ter Zavrl. Toda vsi šele v drugem polčasu. SK Mars s I. SSK Maribor 5:3 (lil) Brif.it' mrzi' huna jo pihala, zato se k važni t«kui: na igrišču SK ujtiM-jiinj ni '.bralo ve? kakor 300 ljudi. In še le je ves čas pošteno zeblo, čeprav so topotali s premrlimi nogami, si meli roke in govorili, da je zdravo, če človeka malo »sapa< prepiha. V predtekmi so juniorji SK Marsa z 1:0 zmagal' nad juniorji Jadrana V glavni tekmi pa sta moštvi nastopili takole: Maribor- Marguč, Gomolj, Tkalec, Janžekovič, Gajšek, Varl. Selinšek, Ogrizek, Vele. Vesnaver, Javševec. Mars: Pavlica, Gvardjančič, Prijatelj, Pišek, Sočan, Humar, Piskar, Slanina, Žigon, Perko, Do-berlet. Maribor je moštvo, čigar posamezniki so tehnično odlično opremljeni, v polju lej>o kombinirajo in so dobro vigrani — golov pa ne znajo zabijati. Pred golom >hnotajoc, čakajo drug drugega, si ne upajo startati, oix>tavljajo in gledajo, če bi se morda kje vendar dobil kak človek, ki bi si upal streljati na nasprotna vrata. Le tako je razumljivo, kako to, da so Mariborčani na predzadnjem mestu v tabeli slovenske lige, ko bi po nogometnem znaju zaslužili, da bi bili čisto med prvimi. Ali res v vsem Mariboru ne morejo najti človaka. ki bi njihov napad »zdresirak k vsaj zasilni odločnosti? Mars je v prvem času igral proti vetru, ki pa ni bil sam merodajen za to, da je igra potekala na njegovi polovici igrišča, ne, mariborski pritisk je bil hud in nevaren, dasi jalov. Skoraj ves čas so bili Marsovci potisnjeni v obrambo. Drugi polčas se je Mars popravil, deloma po zaslugi vetra, ki je v prvem polčasu pomagal Mariboru, v drugem pa njemu — deloma pa tudi zato, ker Mars v drugem polčasu že tradicionalno igra boljše kot v prvem. Napad in halflinija sta se močno poboljšala ter je srednja skoraj dosegla vrednost nasprotnikove. Obrambi pa sta bili obe do konca precej šibki, razen tega pa tudi že skoraj pregrešno pustolovsko razpoloženi, zlasti mariborska, ki je hodila v sredo polja in nosila kar naprej, slepa za vse nevarnosti, lahkomiselno »glavo v torbo«. Sodil je prav dobro g. Mrdjen, zdi se pa, da ne bi prav nič škodovalo, če bi bil še za spoznanje strožji. Med. univ. dr. 9. Novossljskij, zdramili se je preselil iz Kranja v Ljubljano, Zr nj-skega ul. 7/1. tel. 24-38. Ordinira dnevno od 9. —11. in od 15,—18. ure; ob sobotah od 9.—11. ure Rontgen, Diathermia, Solux, vi šmsko sonce, gaivano-saradizadja, vibrac. masaža. Belgrad : Zagreb 3:1 (1:1) Za medmestno tekmo med Zagrebom in Bel-gradom, je vladalo v. Belgradu izredno veliko zanimanje. Kljub skrajno slabemu vremenu — v Belgradu je namreč včeraj padal sneg — se je zbralo na igrišču nad 8000 gledalcev. Tekma je bila odigrana v zelo živem tempu — Zagrebčani so igrali v prvem polčasu mnogo boljše in bolj umirjeno. Glavni razlog, da so tekmo izgubili, je iskati v tem, da so v drugem polčasu izgubili vso prisebnost in sigurnost, ki so jo imeli v prvem polčasu. Belgrajčani se imajo zahvaliti svoji zmagi posebnemu elanu, s katerim je njihova enajstorica igrala v drugem polčasu. V predtekmi je pomladek Zagreba izgubil proti pomladku Belgrada 5:1. Tudi v tej igri so bili mladi Belgrajčani mnogo boljši, dasi je rezultat morda malo previsok. Italija : Madžarska 1:1 (1:0) V Genovi je bila včeraj meddržavna nogometna tekma italijanske in madžarske reprezentance. V prvem polčasu je igra potekala v znaku premoči italijanske enajstorice. Ta del igre so večinoma igrali na madžarski polovici igrišča. V tem delu je tudi italijanski napadalec Trevisan v 14. minuti dosegel vodilni gol. V drugem polčasu je bila madžarska reprezentanca mnogo boljša in po-žrtvovalnejša. V 17. minuti je Madžar Bodola rezultat izenačil. Tek Zedinjenja Letos je bil start atletov v opusteli Zvezdi pred spomenikom kralja Aleksandra I. Zedinite-Ija. Pred začetkom teka so atleti položili pred spomenik krasen lovorjev venec z napisom: »Slovenski lahkoatleti svojemu zedinitelju«. Kratka proga Rezultati teka na krajši progi (ca. 3000 m) so bili: Seniorji (že plasirani preko 800 m): 1. Kien Lado (Primorje) 11:11.2. 2. Štajner Valter (Con-cordia, Zagreb), 11:26.2. 3. Drovenik Branko (Pr.), 12:09. 4. Hlebce Jože (Pr.), 13:06.2. 5. Tavčar Slavo (Pr.), 13:07.2. Neverificirani (rojeni 1. 1922., 1923. in 1924.): 1. Dobrajc Peter (Reka). 2. Trpine Milan (Kamnik), 13:12.4. Smučarji: 1. Mikuž Adolf (Pr.), 11:37. — Sokoli: 1. Bašin Miloš (Lj. Sokol), 13:06.2. — ZFO: 1. Jerman Franc (Dol pri Ljubljani), 11:55. 2. Kocutar Franc (Ljubljana, mesto), 12,08. Dolga proga Rezultati teka na dolgi progi (proga je bila dolga okoli 5000 m in je polekala čez ljubljanski Grad) so bili: 1. Bručan Jože (Primorje) 19:42.4. 2. Glonar Jože (visoka šola za tel. vzgojo), 19.52,8, 3. Benedičič Mirko (Skala, Jesenice), 20.37.8. 4. Perc Stane (Sokol, Hrastnik). 5i Jerman Jože (ZFO, Dol pri Ljubljani). Pri krajšem teku so Štirje tekači odstopili, dočim na daljši progi ni odstopil nihče. Zaključek svečanosti je bil mal prigrizek v restavraciji Slamič. Oba zmagovalca sta dobila vsak zase lep pokal. Tekmovalci in funkcionarji so se tudi vpisli v spominsko knjigo. Vremensko poročilo Krai Uarometer -sko stanje < euipe-raturn V O1 s« 33 S3 > t* — C „ X •C c C O C.' 5C r* J5- Veter Pada- vine naj II večja lj S 4 ’J- "Sb C ® (smer, jukost) a s vrsta Liubljana 7732 2*2 -4-0 78 9 N. — — Maribor — — — — — — — — Zagreb 7711 2-0 o-o 90 8 ENE, — — Belgrad /6^0 3-0 l-o 90 11 E. — — Sarajevo it) 7‘i 3-0 -l-o 30 10 0 — — Vis 757-6 4-0 3-0 70 10 ENEt — — Split 758‘2 8-0 5-0 40 8 NE, — — Kumbor 750-C. 12-0 10-0 30 7 NE. — — Rab 757-;; 6-0 4-0 40 a NE, — — dlllPOVRIH 760-5 7-0 8-u 50 7 NE, — — Vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, mrzlo. Najnižja temperatura na letališču —6° C. Koledar Danes, ponedeljek, 2. decembra: Pavlina. Torek, 3. decembra: Frasi Ksav. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. Zavodarji-Jegličevci! Miklavževanje bo v petek, dne 6. decembra v dvorani Rokodelskega doma ob 20. Vstopnine ni. Vabljeni le člani. Krščansko žensko društvo je povabilo sv. Miklavža, naj pride v četrtek 5. t m. ob pol 5 v belo dvorano Uniona razveselit pridne malike. Glede obdaritve se je zglasiti istega dne v isti dvorani med 12 in 2. Koncert »Slovenske komorne glasbe«. Vnovič opozarjamo vse interesente na današnji koncert »Slovenske komorne glasbe. Naši priznani umetniki: Ornikova, Šedlbauer in Lipovšek bodo izvajali klavirska tria naših skladateljev Švare, Škerjanca, Osterca in Arniča. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice od 25 din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni. Za Miklavžev večer dne 5. decembra ob 7-zvečer v frančiškanski dvorani se že prodajajo vstopnice 12—4 din navzdol v pisarni »Pax et bon-iim«, frančiškanska pasaža. Na tej prireditvi, katere čisti dobiček je določen za božično obdaritev ubožnih družin, sodelujeta iz prijaznosti virtuoz na kitari g. Stanko Prek in priljubljeni humorist g. dr. Mo-rello. Spored prireditve je razviden iz lepakov. Informacije glede Miklavževe obdaritve itd. daje pisarna »Pax et bornim«. Telefon 43-63. Tjjubljansho gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer Ponedeljek, 2. decembra: Zaprto. Torek, 3. decembra: »Razvalina življenja«. Red A. Sreda, 4. decembra: »Lepa Vida«. Red Sreda. Četrtek. 5. decembra ob 15: »Snegulčica«. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Skrivalnice«. Red Četrtek. OPERA — začetek ob 8 *večer Ponedeljek, 2. decembra: »Iz Prešernovih dni«. Proslava 140 letnice Prešernovega rojstva. Dobrodelna prireditev Kola jugoslov. sester. Izven,, Torek, 3. decembra: Figarova svatba. Red Torek. Sreda, 4. decembra: »Friderika«. Premiera. — Premierski abonma. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Prosimo vse naše zastopnike, da store zadnji teden vse, da pridobe še več naročnikov za »Slovenčev« koledar ter da najkasneje v nedeljo, 8. t. ni. odpošljejo sezname koledarjevih naročnikov npravi »Slovenčevega« koledarja, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana, z naročnino vred. Seznamov brez naročnine ne bomo upoštevali. Pri seznamu naročnikov koledarja naj vsak točno zapiše, katerega časopisa naročnik je kdo. Program radio Ljubljana Ponedeljek, 2. decembra: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45, 12 Okrogle in vesele (plošče), 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork., 1-1 Poročila, 18 Duševno zdrastvo (dr. A. Brecelj), 18.20 Beethoven: Leonore, uvertura št. 3 (plošče), 18.40 Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik), 19 Napovedi, poročila, 19.25 Nac. ura, 19.50 Hudomušnosti (Fr. Lipah), 20 Prešernova proslava (ob 140 letnici rojstva) — sodelujejo: Akad pevski kvintet, gg. Sl. Jan, Ivan Levar, člana Nar gled., 21.30 Slovesni napevi (plošče), 22 Napovedi, poročila, 22.15 Pesmi in plesi (Rad. orkester. Torek, 3. decembra: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček ve-eslih (plošče) do 7.45, 12 Vesel drobiž (plošče), 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.0G Opoldanski koncert Rad. ork., 14 Poročila, 14.15 Šolska ura: Našim izseljencem, akademija (govor, petje, deklamacije — I, dekl. osn. šola v Ljubljani) do 15, 18 Šramel »Skr janček«, 18.40 Kaj je jeklo (prof. Mir, Aolešiič), 19 Napovedi, poročila objave), 19.25 Nac. ura, 19.50 Šolska posvetovalnica (prof. E, Bojc), 20 Ruski večer — sodelujejo gg. Anton Faganeli (petje), N. Simoniti (spremljava) in Rad. ork., 21.30 Plošče, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Cimermanov kvartet. Drugi programi Ponedeljek, 2, decembra. Belgrad; 21.10 Mezetoma poje sloveisfce pesmi — Zagreb: 20.30 Filh. konc. — Beromiinster: 20.20 Romantična gl. — Bratislava: 18.40 Rad revija — Budimpešta! 19.20 Op. ork. — Praga; 19.30 Več. konc — Sofija; 21 DTn-dyjev večer — Sottens; 18.50 Bach-Haydn — Stockholm; 19 30 Kabaret Belgrkjska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 1940. Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): C 30. Poročila v slovenščini ea Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30. Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 80 Boj med zlatom in krvjo... Rosenberg: „Ta boj se je začel 1914 in nadaljeval 1939 - V svetovni vojni je zlato samo nav.dežno zmagalo Načelnik oddelka za zunanjo politiko v vodstvu narodno socialistične stranke, Rosenberg, je imel zadnjič v prostorih francoske poslanske zbornice v Parizu predavanje »O idejah francoske revolucije«. V uvodu je najprej poudaril, da se je lotil tega predmeta s polnim razumevanjem za zgodovinske dogodke te dobe in z vsem spoštovanjem borbenosti francoskega naroda. Poudaril je, da bi rad na temelju zamisli, ki jih je prinesla francoska revolucija, razložil razvoj dogodkov, ki so rodili vzroke velikih spopadov med evropskimi narodi, nate pa je nadaljeval: »2. avgusta 1914 se je začel velik splošen boj med zlatom in krvjo. Spopad se od leta 1939 dalje nadaljuje, kajti v svetovni vojni je zlato samo navidezno odneslo svojo zmago.« Rosenberg je rekel, da v današnji vojni zmaguje kri, »torej stvarjalna plemenska sila srednje Evrope, ki odstranjuje vse zajedalske in izkoriščevalske sile, sile, ki so mislile, da bodo že naprej neovirano trgovale in požigale po evropski celini »Dobro vemo,« — je nadaljeval — »da francoskemu narodu konec 18. stoletja ni preostalo nič drugega kot da moralno propade, ali pa si poišče izhoda v uporu. Nesporno dejstvo, ki govori za nezlomljivo življenjsko silo francoskega naroda, je, da se je francoski narod pri tej izbiri odločil za upor. Toda krilatice, pod katerimi je bil povzročen in izveden njegov upor, niso pripeljale človeškega rodu do zaželjenega cilja Niso namreč služile zdravim in najvrednim stvarjalnim silam, temveč so zapeljale ljudstvo na pot meglenih, nedoločenih in fantastičnih misli. Zamisli francoske revolucije predstavljajo precenjevanje razumskih moči, ki so pomagale omajati duševne vezi med ljudmi in rodno grudo. O fud h In masonih Posledica te odtujitve od glavnih temeljev resničnega življenja je bila v tem, da so začeli ljudje zanemarjati lastno kri, svoj ponos in plemensko zavest, Z drugimi besedami povedano, takšne zamisli so naredile zajedalce iz Palestine med ljudstvom prilljubljene in so tudi dovolile, da je med ljudstvom prišla zamorska kri, ki je tuja vsej Evropi in ki Evropo tudi sovraži. Krilatice o narodnostni strpnosti so bile sprva samo plod sanjarjenja dobrohotnega zanesenjaka, pozneje pa so postale nevarno orožje političnih zarotnikov. Nazadnje so prišle v roke pravih političnih zarotnikov in zločincev. Proglasili so neomejeno svobodo, čeprav si niso bili čisto na jasnem glede tega, da mora biti svoboda, to se pravi resnična svoboda, le možnost za ustvarjanje in razvijanje sil, nikakor pa ne sme povzročiti rušenja in podiranja vsega, kar je bilo ustvarjeno. Rosenberg je nato navajal besede nemškega filozofa Fichteja, ki je nekoč rek»l: »Judje niso dobili samo enakopravnosti, temveč dvojne pravice. Po eni strani so bili judje državljani judovske države, države brez meja in brez tal, po drugi strani pa so bili enakopravni državljani držav, v katerih so bivali O svobodnem zidarstvu je rekel, da si zgodovine francoska republike ir francoske revolucije sploh ni mogoče zamisliti brez vpliva svobodnega zidarstva. Mar niso glavne krilatice francoske revolucije vzniklile najprej v svobodno-zidarskih ložah. Ta zveza med revolucijo in svobodnim zidarstvom je morala v logičnem razvoju povzročiti čedalje večje zlo in vse težje posledice. Zato moramo pred glavnimi krivci za vojno 1. 1914 navesti glavna svobodnozidarska središča, judovski velekapital, ki je v zvezi z mednarodnim svo-bodozidarstvom složno deloval Tako je nastala v svetu borba zlata in krvi, namreč borba judov proti sili zdravega življenja in ustvarjanja.« O sedaniem položaju je govornik dejal: Boj za zlato je v prvi vrsti ideološki boj Rosenberg je tudi rekel, da je narodno socialistična revolucija leta 1940 izvojevala zgodovinsko odločitev in nato rekel: »Prvikrat v zgodovini se pojavlja ljudsko gibanje, ki je v pravem smislu te besede izšlo iz rodne grude, izšlo iz osrčja pravega narodnega življenja, To je gibanje, ki temelji na globoko pojmovanem pogledu na svet, in to je gibanje, ki razpolaga z enim najmočnejših vojaških orožij, kar jih pomni zgodovina sveta. Za tem gibanjem stoji najmočnejša volja, kakor je še ni bilo v Nemčiji, medtem ko izvira njegova notranja sila iz 80 milijonskega ljudstva, ki z vso svojo življenjsko silo nastopa proti rušilnim silam. Zaradi tega se mora ta 30 letna vojna med zlatom in krvjo v Evropi, boj med 18, in 20. stoletjem, končati z zmago krvi. Ravnatelj urada za posojilo je poslal predsedniku Rooseveltu pismo, v katerem je obrazložen načrt o nakupu, ki jih bo ameriška vlada kupila na Kitajskem. Načrt vsebuje nakup volframa, antimona in kositra na Kitajskem v skupni vrednosti 60 milijonov dolarjev ali 420 milijonov dinarjev. Ameriške združene države naj bi te rude kupile v prihodnjih letih. P1ESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice jamči Mesina oDCina ljubljansko i G. (loaškomu kaj podariti, rmprckftfikliHan, t&famsizcr doVVŠCMO' naltitno' jfL&ih?! Kdo je sir Stafford Cripps Opustil je odvetniško pisarno, ki mu |e na leto prinesla nad 7 milijonov dinarjev, in šel kot politik reševat Anglijo v sedanji vojni Sedanji angleški veleposlanik v Moskvi, 9ir Stafford Cripps, ki so ga časopisi začeli pogosteje omenjati letos spomladi, ko mu je britanska vlada zaupala tako važno vlogo v sovjetski prestolnici, kjer naj bi Rusijo pridobil za to, da se ne bi tako tesno navezala na Nemčijo, je od svoje strani tudi dokaj zanimiva osebnost O njem pišejo tudi naslednje: Po poročilih, ki prihajajo iz Moskve, se je sir Stafford Cripps že popolnoma naučil ruskega jezika in ga govori že čisto gladko. Cripps izhaja iz stare angleške rodbine iz Glocestershirea, ki je Angliji dala nekaj odličnih pravnikov. Njegov aed je bil pravui svetovalec kraljice Viktorije, njegov oče, lord Par-moor, pa odličen strokovnjak za razna pravna vprašanja. Sir Stafford Cripp« je danes tar 50 let. S politiko se ni bavil vse do 1. 1930. Tedaj jep rvič kandidiral v VVest Woolwichu na listi delavske stranke. Pozneje je prišel v spore z glavnim odl)orom delavske stranke. Drugače je bil odličen odvetnik. Ko se je začela sedanja vojna, je opustil svojo odvetniško pisarno, ki mu je na leto prinašala •najmanj 30.000 funt®* šterlingov. Ponudili je svoje razumske mo&i angleški vladi. Konec preteklega leta je obiskal Indijo, Čunking in kitajski Turkestan. Letos marca se je z letalom odpeljal v Moskvo. Vlada mu je dala nalogo, da vzpostavi prijateljske vezi med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Že dva meseca nato mu je bila dana prilika to svoje poslanstvo opravljati tudi uradno. Tedaj je bil namreč imenovan za britanskega veleposlanika v Moskvi. Vendar se zdi, da te svoje uradne služ.be ne opravlja tudi s tolikim usipehom in učinkom, kot je vodil svojo odvetniško pisarno pred desetimi leti, ko Anglija gotovo še slutila ni, kaj vse ji na skrivaj pripravljajo njeni sovražniki, ki jih je po prejšnji svetovni vojni tako odločno in neusmiljeno postavila v kot. Vendar pa pravijo, la se bo razmeroma še dosti mladostnemu Staffordu Crippsu, če le komu posrečilo, ko nastopi nravi trenutek, Sovjetsko Rusijo vsaj nekoliko omajati, da nasproti Angliji ne bo več tako neizprosna in nedovzetna kot je bila zadnji dve leti. Dva znamenita duhovnika o športu Sloviti AbW Freley, član FC Fribourga, mož, ki je svoj čas odlično igral nogomet in bil tudi eden najboljših nogometnih sodnikov, bi dandanašnji zmajal z glavo, če bi slišal, kako nekateri »apostoli« in »referentje« poskušajo dokazovati upravičenost in utemeljenost športa. Abb<5 Freeley je, kakor znano, po rodu Anglež, ki pa živi stalno v Švici ter je tudi častni član švicarske nogometne zveze. Freeley v športu ni gledal samo pomožnega sredstva za telesno, ampak tudi za duhovno in zna. čajno vzgojo 2e pred četrt stoletja je v nekem spisu, ki mu je dal naslov »Sola, šport in duhovnik«, pozival učiteljstvo in duhovništvo naj zavzameta 6voje mesto v modernem športnem gibanju. Naj navedemo v naslednjem nekaj mest iz Freeleyevega spisa, ki je vzbudil veliko pozornost. Freelcy piše med drugim: »Cerkev in šola sami le redko toliko odležeta, da odvrnete, duha mladine od pogubnih poti. Ob urah, ko je mladina prepuščena sami sebi, izgubita cerkev in šola pomalem svoje mesto v duši mladostnika. To lahko ugotovimo vsak d&n. In ko se to dogaja, šport zaman izteza svoje roke, ki ponujajo pomoč. Rad bi varoval, reševal. Zahteva samo dovoljenja, da bi smel zabičevati mladini resnično velika načela časti, pravičnosti, viteiStva do nasprotnika in poslušnosti. Skromno prosi, da bi smel biti služabnik cerkve in šole. Dobro se zaveda, da je njegova vloga podrejenega značaja, in da sam ne more biti cilj. Prosi, da bi smel biti prvi klin na lestvi k popolnosti vsem tistim, ki se jim zdi stremljenje v višino tako težavno Rad bi obvaroval pred padcem tud' tiste, ki so del te poti že zanemarili in zdrsnili nazaj. Trdno pa Se mora držati in vztrajati _____ če hoče izpolniti svojo nalogo — načrtne organizacije in negovanja ter vzgoje, ki gre za jasnim smotrom Hoče, da bi v boju za fizično premoč sila srečala silo, kajti to je sredstvo, po katerem izpolnuje svoje poslanstvo, razvijanje in vzgajanje gnačaja...» , . Freeley spominja v svojem spisu na besede moža, ki je ustaiovi! Collžge d’Arcueil, patra DL dona, enega najznamenitejših vzgojiteljev v katoliški Cerkvii »Ena največjih uslug, ki jih je mogoče napravili svojemu času in svoji domovini, je vzgoja dejavnih mož, mož dejanja. Tak človek ni sanjač in tuhtač, ki se opaja ob lepoti neke ideje in pri tem okoreni; tudi ni umetnik, ki ga vizije ideala zazi-bavajo v zamaknjenost. Mož dejanja je predvsem tisti, ki dela. To je bitje živahne, prekipevajoče aktivnosti polno močne volje, polno nuje k delu .. « Primemo sredstvo za vzgojo »tega, državi in cerkvi tako potrebnega človeka«, pa gleda pater Didon prav v športu in v športnem udejstvovanju. »Šport je, ki telesno delavnost poirmožuje, in fizična aktivnost je opora moralne aktivnosti, šport razvija bojevitega duha, znamenje hrabrih mož, ki jih ne more zadržati nobena zaipreka. Šport vzgaja k veselju nad napori, priskrbi vztrajnost in uči o nujnosti žrtve za ohranitev moči. Šport razvija smisel za skupnost in ustvarja predpogoje za socialno krepost bratstva.« Spis Abbžja Freeleya še ni prav nič izgubil svoje aktivnosti. Zahteva po uvrstitvi športa v celotno vzgojo mladine je tudi dandanašnji šele deloma izpoljnjena, in sicer le v prav majhnem obsegu in v prav skromni meri Brošura Abbčja Freeleya je še prav zato posebno dragocena, ker jo je napisal duhovnik, ki pač sme z avtoriteto govoriti o športu, saj je po lastnem aktivnem športnem udejstvovanju proniknil v smisel in bistvo športa. Kdo od duhovnikov dandanašnji lahko s strokovnim znanjem govori o športu? Prav gotovo jih ni mnogo takih, dasi se hvala Bogu v zadnjem ča6U tudi njihove vrste množe. Med našim ljudstvom — žal, v prvi vrsti med inteligenco — so še vedno krogi, ki do dandanašnjih dni še niso opazili, da je športno gibanje prirodna revolucija samopomoč prirode proti grozečim nevarnostim civilizacije. Prvotna življenjska sila 6e javlja v športu. Proti njej se postavljati po robu, je nesmiselno in nespametno, nojevo politiko predstavlja. Življenja ne moremo zadržati, pustiti pa tudi ne smemo, da poteka mimo nas. Tokove življenja moramo marveč napeljati v pravilne prelive — in za to gre prav v času, ko se mladina še uči, ko se še vzgaja. Športa ne smemo gojiti zgolj zaradi lastnega za- dovoljstva, šport mora služiti vzgoji v službi bližnjega, v službi skupnosti, v službi domovini. Ne zdelo se nam bi prav, če bi zdaj, ko smo navedli mnenje dveh odličnih duhovskih zastopnikov ne spregovorili nekoliko o poziciji in upoštevanju športa pri nas Ugotoviti moramo, da duhovščina že od svetovne vojne naprej šport in telesno gibanje čedalje bolj upošteva kot važen faktor v vzgoji telesa in značaja, — dasi ponekod tudi še ne toliko, kolikor bi dejansko zaslužil. Druga pa je s svetno inteligenco Dočim je po drugih državah že zdavna o športu tudi med inteligenco prevladalo mnenje, da špoTt zasluži vse upoštevanje in da športnik ni že kar a priori omejenec, duševno in duhovno zaostal človek, pri nas žal to bedasto in neutemeljeno mnenje še vedno prevladuje med izobraženimi sloji Cela vrsta odličnih umetnikov in književnikov se je v velikem svetu aktivno udejstvovala v športu, da, celo v nogometu najdemo imena proslavljenih kulturnih mož — celo vrsto bi jih lahko našteli, kod Francozov, Italijanov, Fincev, Rusov pa do Jugoslovanov (naj navedemo samo Senečiča) — v ozkem domačem svetu pa še vedno prevladuje med izobraženci mnenje, da je šport samo za duševne omejence in puhlo-glavce. Tradicija gospodov In gospa, ki so še v cesarsko kraljevih kavarniških dimnicah v jalovih debatah plavali med nebom in zemljo, se je prenesla tudi na mlajši rod. Tudi od tega kulturnega rodu večina zviška gleda na športnike, zaverovana v svoj ozki svet. Za umetnika se vendar ne spodobi, da bi tekal in skakal in se veselil, mrko se mora držati, predavati o idealnem človečanstvu in boljši podobi sveta, ki jo on pomaga narejati s svojimi slabokrvnimi miseicami in nebogljenimi močmi. Bled v obraz in mračnega čela mora »stikati po zadnjih skrivnostih« in »reševati zagonetko človeštva«. Ze povprečen glavač, čigar okus, izobrazba in intelektualne sposobnosti so dvomljive, se upa usa-jati nad svobodnejšimi, razgibanejšimi ljudmi, ki jim ni zato, da bi posnemali prototip anemičnih, med zemljo in nebom lebdečih bitij, poeta Stebelce — ampak tudi v športu gledajo smisel in potrebnost. Z Abotno dvignjenega podija obsojajo »duševni de- lavci«, literati, umetniki in esteti različnih naziranj in različnih noš s pomilovalnim nasmehom tiste, ki se bavijo s športom. Nogometaš je tem ljudem s skromnimi darovi in revnimi močmi cepec že kar samo po sebi umevno pri nas še vedno, dočim je bilo v velikem svetu to mnenje že davno vrženo ob tla, moda »lebdenja med nebom in zemljo« še deset let ni trajala tam. Pametni ljudje so krenili vštric z življenjem, ker so razumeli upravičenost, smisel in potrebo. Prav bi bilo, da bi tudi naši »lebdeči« enkrat že spremenili mnenje, da ne bi več v človeku, ki se zanima za šport in ki v športu aktivno sodeluje, za omejenca, ki so mu zaprta V6a pota k izvirom duhovne kulture. Naj bi se ozrli po vzgledih mož, ki v kulturi vse več pomenijo kakor oni s svojimi skromnimi dejanji in sposobnostmi — in postalo jih bo dosedanjega abotnega prepričanja sram. Majhni, zaostali, staromodni, povrhu pa še neumestno našopirjeni se bodo zazdeli 6amim sebi. Prevelike reči so športniki napravili na duhovnih področjih, da bi ce domača, do športa rezervirana napihnjenost smela ob tej panogi spodtikati ali nanjo pomilovalno gledati. Koliko pametnih, razgledanih in kulturnih glav bodo našli v športnih vrstah, če se ]im bo zdelo primemo »ponižati se« s svojih višav in se spustiti z njimi v razgovori Šport ne poneumila človeka in aktivno športno delo ter zanimanje zanj ni znamenje omejenega človeka, kakor pri nas meni preneki, brez potrebe visoki »raziskovalec zadnjih skrivnosti in prisluškovalec vekotrajnim modrostim ter resnicam človeškega 6rca in duha.« Sicer se pa športniki, ki vedo zase in se zavedajo, da niso prav nič manj razgledani in kulturni od teh »zaprtežev« njihovemu zastarelemu pomilovalnemu in visokemu gledanju posmehujejo in se ne menijo zanj, ker vedo, da bo prišel tudi pri na» čas, ko se niti najbolj strastni »knjižni črv« ne bo več ob športu spodtikal, ampak bo pred njim snel klobuk in se tudi sam ogrel zanj kot za panogo človeškega udejstvovanja, ki ne zasluži prav nič manj spoštovanja in ni prav nič manj koristna ter umestna kakor vse tisočere drobne brkljarije med nebom in zemljo, Itjer ee njih duh pri tem lovi z močno opletavimi in nezanesljivimi nogami. Za Jugoslovansko tiskarne » Ljubljani: lot. Kramarit ~ lidajalelj: Int. Jo*« Sod). - Urednik Mirko Javornik ~ Rokopise' ne travme ~ »Slovenski dom Uhaja ,.ak delavnik ob 12 ~ V nonedeliklb le jutranjik - Me.e*na narotnina Je 14 din. «a lno*en.»tvo 25 din - 8amo ponedeljki »Sli.»enski dom« velja mesefno 6 dlnarev. p?° . J «»n»rje» ealolem« 50 dinar)«. Ur*dnll»»0! Kopitarjeva ali« 6/fII ~ Oprava: Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana ~ Tel Mo n 40 01 do 40 05 ~ P.dr■*»!•• i Maribor. Celje, Ploj, Je.enire. Kranj. Hov. mesto. Trbovlje.